C Olimjer najbolj urejena evropska vas . \ J Ukradeni otroci še čakajo odškodnine M). Št. 76/ Leto 64 / Celje, 29. september 2009 / Cena 1 EUR Odgovorna uradnica KT; IjM^naCvtm Kakršen človek, takšen pes Kinološka zveza Slovenije je minuli konec tedna v Celju pripravila mednarodno razstavo psov. Imeli smo kaj videti! Astronavtka Sunita Williams navdušena nad Vitanjem Rudarji povzročili nered pod zemljo Bobkart fiesta na Celjski koči Kaj je razjezilo policiste in kaj navijače v Slovenskih Konjicah? ^DTOODKI novi tednik Pred vodami od Ločice do Letuša Ukrep« za zagotavljanje varnosti pred poplavami na območju od LoĆice do Letuša bodo ob vseh izpolnjenih pogojih začeli izvajati vdni-gi polovici leta 2012. DeJa bodo potekala v etapah in naj bi bila končana v dveh letih. Javna razgrnitev osnutka državnega prostor-skega načrta je biJa marca letos, ko so občine nanj lah* ko podale predloge in pripombe. Predstavniki mini-strstva za okolje in prostor, ki je nosilec 12 milijonov evrov vrednega projekta, so sedaj predstavili spremen je-ne rešitve načrta. Občine Braslovče, Pol2;e-la. Prebold in Šmartno ob Paki Rok f azarinc so poudarile čimprejšnjo zagotovitev varnosti pred nara-slirm vodami in s tem čimprejšnjo sanacijo najbolj vidnih posledic katastrofalnih po-, plav iz leta 1990. Poleg ključnih zahtev so poudarile energetsko izrabo reke Savinje, kjer je bilo ireba med snovalci načrta in ogroženimi prebivalci narediti kompromis. »Z gradnjo visokih nasipov bi ogrozili popiavno varnost, zato bo energetska izraba Savinje možna na podvinskem in polzelskem jezu, ne pa tudi drugod, kot so bile želje nekát^ občin,« o reSitvah pravi strotovnjak za vode in izdelovalec državnega načrta Rok Faza rine. Načrt predvideva razSiritev in povečanje struge Savinje. Na ta način se bo zmanjšala erozija, ki je nastala v poplavah leta 1990, ko so se poru-šib nekateri jezovi, med njimi polzelski, ki ga bo treba na novo zgraditi. Jez bo nižji in nekaj metrov stran od sedanjega. Voda na ta način ne bi ogrožala Pariželj in Polzele. Potrebna bo tudi obnova podvinskega jezu, ki je v izjemno slabem stanju. Predvidena je tudi sanacija dna Savinje, ki se je na obmo^u od Polzele proti Parižljam poglobila in dobila kanjoosko ob- liko. Na tem območju nameravajo naseliti nekatere vrsie ptic, kot sta vodomec in mar-tinec. »Spremenjene rešitve načrta zadevajo tudi Letuš> kjer je predvidena sanacija skoraj 700 metrov dolge in do 10 metrov globoke zajede, kjer je voda spodkopala brežino in ogroža hiše ob strugi, predvidena je tudi sanacija struge reke Pake,« Še o načrtih pravi Fazarinc. Območje del zajema več kot U kilometrov, od tega bodo obnovili okoli 6 kilometrov nasipov, ki bodo služili kot sprehajalne in kolesarske poti. Razen ureditve začasne deponije v Preboldu, ki bo poleg še treh služila za odlaganje materiala med gradnjo, se zadnje spremembe načrta nanašajo predvsem na območje Bra slo vč. Vrednost projekta je ocenjena na 12 milijonov evrov. Uredba naj bi bila sprejeta marca 2010. Sledila bo izdelava projektne dokumentacij, pridobivanje zemljišč in zagotavljanje sredstev. Gradnja naj bi se tako začela konec leta 2012, potekala bo po etapah, dokončana pa naj bi bila v dveh letih. Projekt sodi med kohezijske programe ministrstva za okolje in prostor. MATEJA-JAZBEC Debaterji Gimnazije Celje -Center ponovno blesteli Šolski center Velenje je prejšnji teden pripravil državno tekmovanje slovenskih ekoâol v ekokvizu, v katerem so zmagali dijaki Gimnazije Celje -Center. Mladi so to(aat debatirali na temo uânkovite rabe in obnovljivih virov energije, hkrati pa so tako zaključili nacionalni projekt ekošol. Maja Pen, Špela Tržan, Anja Drame in Boštjan PleSoik so pokazati odlično poznavanje tematike in ponovno dokazali suverenost v debatiranju. Prvo mesto je tudi dokaz, da celjskim gimnazijcem ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem. Lani spomladi se je Šola vključila tudi v mrežo slovenskih eko-Šol, po več uspešno izpeljanih projektih. D^terje pa sta na državnem prvenstvu vodili mentorici Barbara Hemavs in Simona Jazbec. PM Zmagovaln« »kipa Gimnazijs Celje • Center (z leve): Barfura Hemavs, Maja Pen, Anja Dram», Špela Tržan, Boštjan Plesnik in Simena Jazbec. S podelitve nagrade v Cardiffu Oiimje, najurejenejša evropska vas Oiimje pri Podčetrtku je od sobote uradno najurejenejša evropska vas. V Cardiffu v Veliki Britaniji je bila namreč v soboto zvečer slovesna razglasitev rezultatov letošnjega evropskega tekmovanja Entente Florale. V kategoriji manjših krajev je zmagala vas Oiimje pri Podčetrtku. Mednarodna komisija si je Oiimje v spremstvu projektne skupine, pod vodstvom župana Podčetrtka Petra Mišje ter Članov Društva za urejenost krajev Entente Florale Slovenija, ogledala v začetku julija, Olim-čani pa so imeli po njihovem V gibanje'Entente Florale je vključenih dvanajst evropskih držav, Slovenija je vanj vstopila leta 1998. Od takrat projektni svet Entente Florale Slovenija prijavi po enega kandidata v kategoriji mest ter manjših loajev» predpogoj pa je, da sta se kraja dobro uvrstila v tekmovanju lUrístič-ne zveze Slovenije, Moja dežela lepa in gostoljubna. ' odhodu zelo dober občutek ter so na poti v Walles upali vsaj na srebrno medaljo. V petnajstčlanski delegaciji OÚmja, ki je odšla na slovesno razglasitev, so bili župan Podčetrtka, direktor Term Olimia Zdravko Poči-vaišek, direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt ter pater Emest Benko iz samostana Oiimje. Poleg predstavnikov Olimja se je veselila še ena slovenska delegacija, to je Kamnika, ki so mu podelili v kategoriji manjših mest srebrno medaljo. Oiimje je priznanja posebej veselo, saj je prva vas iz Slovenije, ki je prejela zlato odličje. BRANE JERANKO Foto: ZDENKA IVAČIČ Kako pomembni so tuji jeziki? Na Fakulteti za logistiko v Celju se je zaključila mednarodna jezikovna konferenca na temo pomena učenjih strokovnih tujih jezikov za komtmika-cijo med kulturami. Konference se je udeležilo več kot petdeset strokovnjakov z vsega sveta; med drugim iz Velike Britanije, Francije, Nemčije» z Japonske, s Hrvaške, iz Srbije, Švice. Španije in Slovenije. Številni so jo spremljali tudi preko videokonference. Dekan fakultete dr. Martin UpiČnik je ob tej prilož- nosti poudaril pomen učenja jezikov za Študente logistike in poznavanja različnih kultur, s katerimi se bodo diplomanti srečevali v svojem praktičnem delu. Rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman je spregovoril o enotnosti razllčnostidr-žavterspoštovanjukulturin jezikov v državah Evropske unije. Dr. Peter Zimmermann iz Univerze v Miinchnu, predsednik Bavar-sko-slovenskega združenja, je opozoril na pomen znanja jezikov na znanstvenem področju, predsednik uprave Kovictrada Iztok Senlčar pa na nujnost znanja jezikov v njihovem podjetju. V času konference so udeleženci spregovorili Še o mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja mladih v Evropski uniji ter o prizadevanjih mariborske univerze za internacionalizacijo. Do sedaj je v ta namen podpisala kar 85 bilateralnih sporazumov na štirih celinah. Konferenco so zaključili z ogledom Celja in sprejemom pri celjskem podžupanu Stanetu Rozmanu. PM Končana geografska olimpijada Na Poljskem seje zaključila 4. srednjeevropska geografska olimpijada, del slovenske ekipe pa sta bila tudi dijaka s Celjskega, Na olimpijadi se je pomerilo devet držav, dijaki pa so tokrat spoznavali geografske procese na območju Južne Poljske; ugotavljali spremembe v namembnosti zemljišča, analizirali vzroke in posledice človeških posegov v okolje, iskali možnosti alternai i vnih virov energije In iskali rešitve za prebivalstvo in gospodarstvo. Zatem so se pomerili v daîjSem pisnem testu> terenskem delu in z multimedijskim kvizom nalog splošnega znanja. Geografske olimpijade sta se udeležila dijakinja I. gimnazije v Celju Iva Jurov ter di>|k Šolskega centra Rogaška ^a-. tlna Aljaž Prevolšek. PM Tradicionalno srečanje ukradenih otrok pripre vije jo vuko leto ob praznovanju krajevnega praznika Mestne četrti O0I90 polie. Levo je slavnostni govornik predsednik Društva taboriščnikov • ukradenih otrok prof. dr. Janez Žmavc. Ukradeni otroci še čakajo odškodnine v spomin na tragične dogodke leta 1942» ko so Nemci na dvorišču 1. osnovne šole Celje ločili matere in otroke, so se v soboto znova zbrali taboriščniki - ukradeni otroci. Od več kot 600 otrok, ki so takrat ljubili svoje otroštvo in bili žrtve zagotovo enega najhujših nacističnih zločinov pri nas, jih je danes živih še okrog 270. Čeprav jim nihče ne more vrniti otroštva, pa še vedno zahtevajo materialne odškodnine od Nemčije. Več kol 600 on-ok so avgu-su leta 1942 ru dvorišču I. osnovne šole ločili od mater. Obo)i so jokali. Matere so poslali v uničevalna taborišča, k) er jih je veČina umrla. Otroke so poslali v prevzgojna ta- borišča. Nekaj jih je delalo pri nemških družk^, dojenčke in otroke do treh let pa so nekatere nemške družine celo posvojile. Na svoje domove se jih je vrnilo okoli 450. Veâna je med tem osirotela, domovi pa 50 bili umčeni, podani. Prav zaradi uničenih domov ukradeni otroci še vedno zahtevajo odškodnine. Društvo taboriščnikov - ukradenih olrok je postavilo zahteve Nemâji, vendar so dobili odgovor, da se društvo z državo ne more po-govarjad. Na potezi je torej Slovenija. Kot Je pojasnil predsednik društva prof. dr. Janez Zmavc, je slovenski državni zbor enkrat že imel na dnevnem redu obravnavo odškod- Pikin festival v tisoče »Nočem vrniti županske lente, v Velenju želim ostati vse leto,« je na sobotni za-ključni dan največjega slovenskega otroškega festivala poudarila Pika Nogavička, ki je v Velenju vladala ves leden. Letošnji jubilejni festival je bil rekorden tako po številu obiskovalcev kot tudi po številu sodelujočih v različnih pro^amskih sklopih. V sedmih dnevih je festival obiskalo več kot 100 tisoč obiskovalcev, na Šestih prireditvenih odrih se je predstavi- lo tisoč nastopajočih, otroci in njihovi spremljevalci so lahko ustvarjali v sto Pikinih delavnicah, za izvedbo festivala pa je vsak dan skrbelo več kot 250 Piiunih anima-torjev, pomočnikov in organizatorjev. »Ta festival je resnično nekaj posebnega. Navdušena sem nad idejami organizatorjev in nad otroško ustvaqal-nos^o.kivladatu,vVelenju,« je poudarila letošnja častna pokroviteljica festivala Vlasta Nussdoríer, ki ji je na četrtkovi večerni slovesnosti žu- PikB in Vlasta, obe » otroke pan Mestne občine Velenje Srečko Meh pred^ tudi plaketo Pikin e ambasadorke. Organizatorji Pikinega festivala so za osrednjo temo letos izbrali »Pikaste ideje« in se tako pridružili Številnim projektom, ki v letu ustvarjalnosti in inovativnosti potekajo po vsej Evropi. Festival so letos vsebinsko Se nad- -gradili. Med drugim so ira-dicionaini dobrodelni akciji zbiranja kovancev dodali še Pikine dobrodelne palačinke, ki so jih pomag^i peči Vlasta Nussdorfer, Pero Lovšin. Iztok Čop in Alya. Celoten izkupiček dobrodelne akcije bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin iz Velenja. Na zaključni slovesnosti so podelili tudi najvišja festivalska priznanja - Zlate pike. Ko* misija devetih devetletnih de-klic je za najbolj pikasto predstavo izbrala dramsko igro Itak Maži Lutkovnega gledališča Ljubljana, na Piki-nem glasbeno-plesnem vrtiljaku je zmagala Ajda Stlna I\irek, na Pikinem natečaju pa Katja Jakob. Zlato piko za najboljše srednješolske cvetličarske kreacije je osvojil Šolski center Ptuj. US, foto: KSENUA MIKOR nin ukradenim otrokom, »vendar so zneski precej visoki«. Kljub temu ostajajo optimisti in upajo, da bodo dobili vsaj del odškodnin, ki jim zagotovo pripada, še dodaja Žmavc: »Marsikdo je piišel na požgan dom in je moral vse na novo vzpostavili. Zneski so tako visoki, da v trenutnih gospodarskih razmerah in v nerazumevajočem odnosu mladine do naših terjatev ne moremo pričakovati, da bodo v celoti poplačani. Vse gotovo nikoli ne bo poplačano, ampak upamo, da bi bd za moralno zadoščenje poplačan vsaj del.« Dr. Žmavc je v svojem govoru še dejal, da ukradeni otroci s svojimi srečanji ohranjajo spomin na tri huda leta, ki 80 jih v cvetu svoje mladosti preživeli v taboriščih, Dodal je: "Prav zato ne smemo pustiti, da se prireja zgodovina. Tisti, ki so prisegli okupatorju, so izdajalci. Tudi mi obsojamo -izme, vendar boj proti komunizmu ni opravičilo za sodelovanje z okupatorjem.« ŠK, foto: SHEEU>A Pokojninska reforma dviguje pritisk Začela se je javna razprava o Izhodiščih za spremembo polu^jninskega sistema. Trajala ho do konca leta, prvi odzivi pa so še najbližji preplahu, čeprav je jasno, da je posodobitev sistema nujna. Kot vedno tiči vrag v podrobnostih. Reformo so si zamislili v dveh delih, Najprej bodo prenovili sedanji sistem. Prenove bi stopile v veljavo z letom 2011. Povsem novi pokojninski sistem naj bi bil uveden leta 2015 za zavarovance, ki bodo tedaj stari manj kot S5 let. Med osnovnimi predlaganimi spremembami je dvig polne upokojitvene starosti na 65 let tako za ženske kot za moške. ?vlinimaln3 starost za upokojitev bo prav tako višja, 60 let. To je pomembno zaradi uvedbe tako imenovanih bonusov in malusov» ki bodo znašali 0,3 odstotka na mesec pred dopolnjeno polno starostjo ali po njej (za eno leto 3,6 odstotka). Ce bi se torej upokojili pri 60. letu starosti, bi imeli kar za 18 odstotkov nižjo pokojnino, kot Če bi se pri polni starosti. Nagrada za tl$te> ki bi delali tudi po dopolnitvi delovne dobe, bo manjša - le dva odstotka za vsako dodatno leto. Predvideno pa je znižanje po)ne upokojitvene starosti za tiste, ki so se zaposlili pred 18, letom starosti in uvedba predčasne pokojnine za tiste, ki delajo v zdravju škodljivih delovnih pogojih. Konec bi naj bilo tudi možnosti predčasnega upokojevanja na račun vojaščine, študija in otrok. Podaljšati nameravajo tudi obračunsko obdobje za odmero pokojnin; s sedanjih najugodnejših 18 let na 35 let (že samo to kaže na znižanje pokojnin). Drugačni kot sedaj bodo tudi na* čini valorizacije pokojnin. MBP Vzgojiteljica ima deset let Strokovna revija Vzgojiteljica praznuje 10. obletnico izhajanja. Ustanovitelj revije je Aktiv ravnateljev in ravnateljic samostojnih javnih vrtcev celjske regije» njena urednica pa je ravnateljica Vrtca Tončke CeČeve mag. Betkd Vrbovšek. Jubilej so proslavili s četrtkovim strokovnim srečanjem za vzgojiteljice in s priredit\djo v celjskem Narodnem domu. V uvodnem delu prireditve so nastopili otroci iz Vrtca Tončke Čečeve in ženski pevski zbor Vrtca Velenje. Ob koncu prireditve so podelili priznanja prvi in sedanji urednici ter vzgojiteljicam, ki so prispevale največ strokovnih člankov v zadnjih petih letih. Prireditev v Narodnem domu je bila združena s strokovnim srečanjem za vzgojiteljice. Predavali so prof. dr. Karmen Erjavec iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani o medijski vzgoji in medijski pismenosti, dr. Justina Erčulj iz Šole za ravnatelje Brdo pri Kranju o profesionalnosti v vrtcu in mag. Betka Vrbovšek o značilnostih in pravilih strokovnega pisanja. Revija izhaja šestkrat letno in je edina publikacija te vrste v slovenskem prostoru. S svojo vsebino pomembno prispeva k dvigu profesionalizma v javnih vrtcih. BA ťjr Terme Zreče • 19 'ei.f-'-f žT^' rm^ Ooilvitft topel dOTMČncptt».. ...obgfi» SekTj WW. sveie Wc. mv8)jijtt dušo in krepil» jvcje ar»!». S« utnjieni? Pod iVrnamf PoWfty)«« sprMtittv? Lhntltfiitr W M náhiUn* in FVepustrte 69 izkiJenirn Mvna moj&trorn. ki vas bodo popeljali do GORSKIH SANJ poMtnott Spmne rok* Ufsluh tob petUngu s so(iO z voniem pohojîkê smrtke v pami savni in vrtnienjirp v ttwvtcv. ootmtók» amb*« finski savni). HSDENE SIMFONIJE »^l)abpdvaiTobudillSPOKINANAPOl£TJ£(iApeellngiJZSo^oz MasažaAVtDHAYA(dOnm) vonjem sM« v parni savni m vrtnK?r^)em v fmsio &avni)in VOHJA UPOTE ItombiflMîa rffktsne masate scooal m (ol»ûhlo^i|€^wti)mvparni«wnimvrtmcm|#fna«lavfflï5lô5JW m«ř«í« hrtu i uwhnv setíti ki o(|em afHmc« in m napolni c «rvef^^ Vodtn pre9fvu od t oiOe^ ?0M dêlfÉ: n)MED£L^ SOBOTA, l&oa law m 2000. ttOiU*, l&OO Iftœ riumuyttt CMJC 52.00 C Info 03 76 tnfi»- 03/7S 76 3it wwwunitur.«u lARSTVO novi tednik V Gorenju na mrtvi točki Petkova pogdjanja med upravo Gorenja in pred-stavniki delavcev se očitno niso premaknila z mrtve točke, trelji krog pogajanj pa napovedujejo za sredo, ko delavci pričaku-jejo tudi izboljšan predlog uprave. Sicer o ločni ponudbi uprave v pogajalski skupini niso govorili, povedali so le, da naj ne bi ponudila nič konkretnega. Delavci Se vedno pričakujejo zvišanje plač, kar se bo sicer zgodilo 8 prehodom na 40-umi delovni teden, o Čemer so se dogovorili že minuli teden. 150 evrov draginjske- ga dodatka in dodatnega povišanja plač pa zaenkrat predstavniki delavcev, kakor kaže, niso uspeli izpo-gajati. Kot je znano, so se uvodna pogajanja začela v sredo, ko je pogajalska skupina upravo Gorenja seznanila s svojimi zahtevami. Uprava družbe je pogajalsko skupino seznanila s pripravo izračuna za popravek najnižjih plač socialno najbolj ogroženih zaposlenih. Prav tako je uprava predstavila način ohranitve delovnih mest, ne da bi bila pri tem ogrožena konkurenčnost Gorenja in njegovo pozitiv- Oživitev starih temeljev s protesta pred Gorenjeni prad dvema tednoma no poslovanje. Končni rok sneje spet ustavili proizvod- za dogovor je 7. oktober, si- njo. cer naj bi delavci dan ka- US, foto: Sherpa (Arhiv NT) Protest, zbiranje delavcev ali proizvodni sestanek? DruStvo ekonomistov Celje ima novo vodstvo. Namesto klasičnih »tront-menov« iz vrst večjib celjskih gospodarskih družb so tokrat za predsednika izbrali dolgoletnega podpredsednika mag. Božidarja Jagra> sicer notranjega revizorja Mestne občine Celje. Njegov glavni cilj je obuditev društva in njegovih članov, da bodo od članstva imeli nekaj več. Pompoznih projektov, ki bi društvo iz zatišja izstrelilo v sredo gospodarskega dogajanja v Celju, kljub vsemu ne načrtujejo. Kaj takega glede na nizko letno članarino, 13 evrov, niti ni realno pričakovati. Bodo pa oživili projekte, ki jih je društvo včasih že gojilo. »Večkrat letno bomo izdaii bilten Gospodarske informacije, ki je pred to-l^atno Številko zadnjič izšla pred štirimi leti. V njem bodo lahko s svojimi članki sodelovali iraši ekonomisti, njihov prispevek bo imel sedaj večjo uporabno vrednost, saj je publikacija vodena tudi preko Narodne in univerzitetne knjižnice. Letno bi radi pripravili vsaj eno odmevno okroglo mizo in po možnosti ob koncu leta pripravili uradno zaključno srečanje za vse člane,« napoveduje Jager. Kol prednost novega, devetčlanskega upravnega odbora društva Jager izpostavlja mlade Člane odbora. Teh je v odboru slaba polovica. Prevetrili pa bodo tudi obstoječe članstvo, na papirju jih je okoli 160. saj se dosedaj nihče ni pretirano ukvarjal s tem, da bi »izterjal« članarino. RP Očitno je bil spontani protest Gorenje vi h delavcev spodbuda za marsikatere dnjge delavce, ki zaradi recesije prejemajo nižje plače (Odelo Prebold. Juteks). Tako so v petek zjutraj po besedah delavcev polurno stavko pripravili v podjetju Emo Frite. Po besedah sindikalne zaupnice in direktorja se v podjetju ni dogajalo nič neobičajnega. Po b esed ah si nd i ka I ne zaupnice Marije Komerlč-ki, to ni bila stavka ali sploh kaj neobičajnega, temveč zgolj zbiranje delavcev. »Ljudje so se pač zbrali, šlo je za obliko dialoga, proizvodnja pa zaradi tega ni stala,« je povedala. »Sploh pa tega ne bi komentirala ali dajala v javnost. Ni bilo nič takega, kar ne bi delali tudi vi. Gotovo se tudi sami z direktorjem kdaj pogajate o višji plači.« Direktor in soiastnik podjetja Tomaž PavUn je zbor poimenoval kot proizvodni sestanek, na katerem so želeli razrešiti nekatere težave, ki pa tudi niso bile nič neobičajnega. »Če težave pridejo, jih želimo Čim hitreje razrešiti. O njih pa ni pametno javno debatirati, sploh sedaj, ko naročil ni veliko. Malce boljše sicer je, kot je bilo v začetku leta, a smo Se daleč od običajnih razmer.« Delavci, v podjetju je zaposlenih nekaj več kot 40 ljudi, že nekaj Časa za ena-koiielo zaradi manjših naroČil prejemajo nižje plače, kar naj bi bilo tudi glavno jabolko spora. Za koliko so jim jih znižali, direktor ni želel razkriti. Dodal je le, da so sprejeli Še vrsto drugih varčevalnih ukrepov. RP Zaspani slovenski vlagatelji Slovenski paradni konji na borzi so septembra prUuza-li več aktivnosti, a na letni ravni še vedno močno zaostajajo za večjimi tujimi kapitalskimi trgi. Tečaj osrednjega indeksa ljubljanske borze SBI20 je v zadnjem tednu sicer upadel za 2,6 odstotka, njegova vrednost pa je dosegla 4.359 točk. TVenutno so tečaji domačih delnic v povprečju le za malenkost pod vrednostmi doseženimi v maju. Delnice tako z zamikom bledo sledijo trendu, ki je prisoten v tujini. Slovenski borzni indeks SBI 20 je od dna pridobil le slabih 30 odstotkov vrednosti. Za primerjavo, osrednji indeks frankfurtske borze DAX je medtem pridobil skoraj 60 odstotkov. Ob predpostavki, da se bo rastoč trend na velikih borzah nadaljeval, lahko pričakujemo strmejšo rast tečajev na domaČi borzi. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 21.9. IN 25.9.2009 Ozftokai 1 l»t 1 ac8 Ci/iksma Cefje Û.OO 0.00 0,00 cm Cetis H29 0,00 12,67 GmrG Goienje 11.74 626.00 •3.93 PlUf Přvovdma Laiko 27,61 4370 •0,68 JTKS Juteks 0,00 10,00 -2.68 ETOG Etol 0.00 130 •2,96 V zadnjem mesecu so bile v ospredju delnice Gorenja in Zavarovalnice Triglav, ki so se okrepile za 13 oziroma 20 odstotkov. Stavka delavcev v Gorenju očitno ni zmotila vlagateljev, ki so pridno kupovali delnice in ob koncu tedna zanje odšteli že 11,5 evra. Še bolj zagreti so bili kupci za delnice Zavarovalnice Triglav, saj so tečaj potisnili vse do vrednosti 26 evrov za delnico. Indeks SBI20 INDEKSI MED 21.9. IN 2S.9.2009 4.285,39 '2.ÍB Sicer pa po tako strmi rasti lečajev, W smo ji priča v zadnjih mesecih, ne moremo izključiti tudi kakšen popravek tečajev navzdol. Predlagamo vam, da si na spletni strani www.mq)-fond.si pogledate tečajnico ILIRIKA vzajerrmih skladov! ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, lOOO Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Direktor svetuje občini racionalizacijo Direktor Celjskega sejma Franc PangerI je po zaključku mednarodnega obrtnega sejma namignil, da sejem mikajo tudi dvorani A in B, v katerih so sicer športne kapacitete ob* Čine, na primer zimski bazen, savna. O teh so začeli resneje razmišljati že zato, ker je zim- ski bazen tako ali tako po-treben prenove, pravi PangerI. »Najbrž pa racionalizacija ne bi Škodila niti Mestni občini Celje. Mislim, da bi bilo smiselno, da Celje razmisli o novem zimskem bazenu. da ga umesti bližje energetskemuviru, 5 katerim ogrevajo letni bazen. Sedanji bazen je tako aH tako v takSnem stanju, da večja vzdrževalna dela niso več smiselna,« meni PangerI. Neizkoriščene možnosti vidi še v športnem kompleksu Zlatorog. »S tem pa se postavlja vprašanje, aH sta v Celju smiselni dve športni dvorani ali je dovolj ena,« je še namignil PangerI. RP i-Rose čaka na svetovni uspeh I^ško podjetje i-Rose se je vmiio še z enega sejma, Drinklec v Miinchnu, na katerem je predstavilo svojo tehnološko rešitev i-lVack. Gre za sistem, s katerim lahko podjetje preko računalnika sledi porabi in lokaciji proizvodov. i-Track je namenjen obvladovanju različnih sredstev, od iz Papirnice Radeče papir za indijske rupije Kljub recesiji v radeš-ki papirnici ne tarnajo o pomanjkanju naroČil. Izjema so »pametne kartice«, kjer kljub naložbam v preteklosti prodaja Še vedno zaostaja za načrtovanimi cilji. So pa zmagali na razpisu za tiskanje indijske papirne denarne valute. Z zadnjim javnim razpisom jeradeška papirnica izgubila naročila za tiskanje kartic evropskega zdravstvenega zavarovanja. Bo pa Radeče Papir postalo del zgodovine indijske valute, saj je v konkurenci največjih proizvajalcev ban knot nih papi rjev uspela prid obi ti naročila za tiskanje indijske ru- pije. V letih 2011 in 2012 bodo v Indijo izvozili 700 ton papirja. Potrebna bodo sicer dodatna vlaganja za začetek proizvodnje banknot-nih papirjev, saj papir vsebuje specialne zaSčite. ki jih v Radečah še niso uporabljali, Kljub vsemu ima zadnji uspeh zgodovinslU pomen za to papirnico. RP povratne embalaže, naprav in strojev. Uporaben je povsod, kjer je možen dostop do Interneta- Njihovo znanje so uporabili tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer na ta način lažje upravljajo z arhivskimi zbirkami. Kot so sporočili iz podjetja, so njihovo rešitev na zadnjem sejmu, namenjenem predstavitvi najnovejših tehnoloških rešitev v industriji pijač in prehrane, na uradni strani prireditelja predstavili kot tehnološko zanimivost- Zdaj pričakujejo, da bo izdelek postal svetovna uspešnica, RP Porabo piva in tudi dnjgih živilskih in neživilskih izdelkov lahko s pomočjo tehnoíOQije iz l^osa spremljate kar preko internets. novi tednik ualno Noordung je bil genij, tako kot Einstein Sunita Williams: »Zemlja je lep in krhek planet, na katerega moramo paziti.« Ugledna Nasi na astro-navtka sloveosko-indijske-ga rodu Sunita Williams je v petek obiskala Vitanje. Piišla je v spremstvu mame Bonnie Pandya, rojene Zalokar, strica Johna in slovenskih znanstvenikov, med katerimi je bil tudi fizik dr. DuSan Petiač, prav tako sodelavec Nase. Preprosta in dobrovoljna as-tronavtka je prišla v Vitanje vidno navdušena nad lepoto narave. Pogovor na sončni klopci v parku pred kultur-oim domom se je tako začel z občudovanjem lepega jesenskega dne in Vitanja. Katera pot je daljša • iz ZDA v vesolje ali iz ZDA v Vitanje? V Vitanje. Pot v vesolje traja samo 8 minut In pol V Vitanje je precej dlje, a ta kraj je pravi dragulj. "Ridi pot do njega, potovanje iz kraja v kraj, je doživetje. Priti sem je božansko, potovati v vesolje prav tako. Pot v vesolje je kratka, a preden dobiš priložnost, da se lahko nanjo odpraviš, mine veliko časa, kajne? Imate prav, absolutno. Pot, po kateri prideS v vesolje, je dolga. Vzela mi je veliko sa. Astronavtkâ postala leta 1998, v vesolje sem lia l^a 2006. Vmes so bila leia trdega treninga. Vključenih je veliko ljudi, priprave so natančne. Ogromno se moraS naučiti. Je za žensko težje? Nikoli nisem o sebi razmišljala kot o ženski. Preden sem postala aslronavtka, sem bila v vojski. Na mornariški akademiji je !0 odstotkov žensk, v vojski 25 odstotkov, v Nasi od 23 do 30 odstotkov. Vedno sem skušala narediti najboljše, kar sem lahko, biti profesionalna. To sem pričakovala tudi od drugih in drugi so to pričakovali od mene. Uspelo vam je. PriSli ste vvesolje. Pravite, da je tam lepo... Vesolje je nepopisno. Čudovit je pogled nazaj, na Zem-!)0. Šele takrat se zaveš, od kod si prišel. Res, ena najlepših stvari v vesolju je pogled nazaj. Zagledaš lepoto planeta, tistega, na katerem živiš. Skušaš poiskati tisti del planeta, od koder si prišel. To je težko, saj med državami ni meja. Meje so le črte, ki smo jih narisali na papir. Na planetu jih ni in težko na-tančno določiš, kje se katera država začne in kje konča. A tako mora biti. Ko gledaš planet Zemljo, vidiš planet, ua katerem Živijo čudoviti ljudje. Je zelo miren, zelo lep, a hkrati zelo krhek, zato moramo paziti nanj. V vesolju oziroma na Mednarodni vesoljski postaji ste preživeli 195 dni in s tem podrli ženski rekord bivanja v vesolju. To je dolga doba. V kakšnem času postane življenje v vesolju rutina? Sploh kdaj? Ja in ne. Vsako jutro se zbudiš, tako kot ru Zemlji, zaj-trkuješ. se malo pogovarjaš, opraviš svoje delo. Zvečer greš k počitku, telefoniraš domov, mogoče napišeš nekaj elektronskih sporočil, kaj prebereš... Poskušaš ustvariti rutino, kakršne si navajen, a vseeno to ni rutina. Vs^ trenutek, ko priplavaš mimo okna in pogledaš ven, je neverjeten, drugačen, čudovit. Vsakič. ko hočeš narediti nekaj preprostega, je vse drugače. Če na primer hočeš nekaj pobrati s tal> se obrneš na glavo ... Zabavno je, vedno kaj novega. drugačnega. Kako pa je z vsakdanjimi opravili, povezanimi z zadovoljevanjem bioloških potreb? Ne bi mogla reCi, da je težko, je pa polno presenečenj. Ko se pripravljaš na bivanje v vesolju, na breztežnostno okolje, se tega ne naučiš. Veliko drugega moraš osvojiti. Ko pa prideš v vesolje, ugotoviš. da moraš iesti. da moraš nekako pospraviti svoje stvari tako, da ne bodo plavale povsod po prostoru, naučiti se moraš, kako uporabiti stranišče, kako se stu-širati. umiti zobe, oprati lase ... Pač poskušaš. Včasih najdeš pravi način, včasih ne In poskusiš znova. In spet in spet. Dolder se ne naučiš. Ljudje smo neverjetni stroji. Vsemu se lahko prilagodimo. Se bosle vrnili v vesolje? Upam, verjamem. Vrnila naj bi se leta 2012. To si res želim, saj bom takrat odšla z mednarodno posadko in z rusko raketo, ki je precej drugačna od ameriške. Mislim, da bo zelo zanimivo. S trening, ki bodo tudi v Rusiji, bomo začeli predvidoma konec letošnjega leta. Prepotovali ste veliko sveta, videli veliko lepot. Kakšna je skozi vaše oči Slovenija? O moj bog. kako lepa dežela! T\j sem drugič. Prvič je bilo vse na hitro. Presenečenje sta mi pripravili mama in sestra, ki sta prišli sem med mojim treningom v Rusiji. Organizirali sta mi, kratek, samo 4-dnevi izlet v Slovenijo. Videla sem le manjši delček te dežele. Šli smo na primer v Žužemberk, od koder bi naj bil moj prapradedek. Šele ob tem obisku sem v resnici spoznala Slovenijo, nje-ne planine in neverjeme kraje. kakršen je tudi Vitanje. Tokratni obisk mi omogoča tudi veliko več stikov z ljudmi. Lahko se ustavljamo, kjer želimo, lahko se pogovarjamo. Veliko sem se pogovarjala tudi z ouoki na iS. slovenskem festivalu znanosti v Ljubljani. Z ljudmi^ ki sem jih srečevala, sem lahko izmenjevala poglede na različne stvari. Krasni so in zelo sem ponosna, da sem vsaj na pol Slovenka. V Vitanje so vas povabili tudi zato, da vam pokažejo Spominsko središče Hermana Potočnika Noordun-ga. Ste že kdaj prej slišali zanj? Vsekakor. SIcer ne v času odraščanja ali Šolanja, ampak šele, ko sem se vrnila Iz vesolja. Povabili so me na odmeven simpozij o tem slovenskem vesoljskem vizio-narju, ki ga je pripravilo Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu. Takrat sem veliko slišala o Potočniku. Je vizionar, ki ga lahko le občudujem. Izdelal je načrte za orbitalne vesoljske postaje in geostacioname satelite, čeprav ni imel nlkakiine možnosti, da bi svoje zamisli preizkusil. Mi smo Imeli srečo, da smo šli v vesolje, videli in občutili stvari, ki so drugačne kot na Zemlji. Herman Potočnik Noordung pa je natančno opisaJ stvari, na katere ni mogel položiti rok. 2Sdi se mi kot Einstein. Takšni ljudje, ki si lahko tako živo predstavljajo, kaj bi lahko bilo. so geniji. Njihove zamisli uresničujejo šele mnogo kasnejše generacije. MILENA B- POKUČ Foto: SHERPA Orbitalna akademija Sunita Adstronavtki Suniti Williams se ni bilo težko naučiti vitanjske zdraWce: Svet. Svet. Svet Svitanje. Vitanje! Po žilah se ji vendar pretaka slovenska kri, na treningih v Rusiji se je naučila nekoliko tega slovanskega jezika, pa Še polna dvorana udeležencev njej posvečene Orbitalne akade-mije ji je pomagala. Vse je zdravico naučil atrak-lor In režiser Dragan Živa-dinov, ki je na Orbitalno akademijo v Vitanju spel pritegnil imenitne izvajalce (med drugimi Mileno Zupančič). Osrednja tema alcademije je bila pesem Srečka Kosovela Rdeča raketa. Različne izvedbe ob zvočruh in svedobnih efektih so prepričale in vzne-mirile. Seveda ni Slo brez nagovorov. Ob vitanjskem županu Slavku Vethhu je bil osrednji govornik direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal. Navsezadnje ima ta fundacija ^avne zasluge za obisk astronavike v Sloveniji. Poznavalci pravi- Med radago Dragana Zhnditiova v Spominskem sretfišcu HermaM Potočnika Noordunga jo, da je bil to eden njegovih boljših nastopov^ vsekakor pa je bil tudi poklon umetnikom, ki so uUli pot znanosti. Zbranim je spregovorila tudi Sunila Williams. Vita- nju je podarila svojo fotografijo iz vesoljske postaje, ki ji je dodala še nekaj osebnih predmetov. Z zanimanjem si je ogledala tudi razstavo Koz-mo sapiens umetnikov Mihe TurSiča in Dunje Zupančič. S 44 vrmicarnl za rojstru dan, ki ga je praznovala prav ob prihodu v Slovenijo, se ji je za obisk zahvalil vitanjskt župan Slavko Vetrih. To je bil zaključek obiska, ki se )e začel pred vitanjskim kulturnim domom. Čakajoč na Živadinova, ki je v dvorani zaključeval priprave na Orbitalno akademijo, je imela Sunita Williams dovolj časa, da je lahko poklepetala z ljudmi, ki so jo vlekli za rokav, prosili za foto^ailje in avtograme. Med njimi sta bili tudi starejši Celjanki, ki sta se prav zaradi tega pripeljali v Vitanje in kar nista mogli verjeti svoji sreči. As-tronavtke nista le videli v živo, ampak sta lahko z njo tudi govorili, se rokovali in jI ponudili v podpis svoj zveš-čič. Podobno sproščena in dostopna je bila Sunita Williams (da o stricu Johnu ne govorimo) pred Spominskim središčem Hermana Potočnika Noordunga. Tam se ji je približal tudi častni občan Vitanja Franjo Marošek, ki ga je zanimalo, če zna kakšno slovensko pesem. Potem je kar sam predlagal Na planin-cah, pritegnil je stric John. drugi pa tudi niso molčali. Verjetno bi poskusili Še kakšno, če ne bi privihral Dragan Živadinov in vse odpeljal na ogled spominskega središča. Sunita je oba, Živadinova in Noordunga, že spoznala v Washingtonu, odslej pa ju bo najverjetneje povezovala - z Vitanjem. MILENA B. POKUĆ Foto: SHERPA Sunita Williams je v Slovenijo je prišla na povabilo Slovenske znanstvene hindadje. Na 15. slovenskem iestivalu znanosti je promovirala 40. obletnico pristanka prve človeške posadke na Luni, Mednarodno leto astronomije ter vlogo žensk v vesoljskih programih. Sunita Williams je Zâ to prava oseba, saj je v vesolju preživela 194 dni, 18 ur in 2 minuti, kar je tudi najdlje med vsemi as tro na vikami. WUllamsova je tretja ameriška astronavtka slovenskega rodu, ki je že bila v vesolju, po Ronaldu Se0 In Jerryju linengerju. V Sloveniji je še posebej odmevala novica, da |i je mama Bonnie v paket presenečenja za božič v vesolju zapakirala tudi kranjsko klobaso. naših krajev novi tednik Tekmovala so se preizkusili tudi v manenefcenstvu. CeliakašJ letos v Šoštanju Slovensko društvo za ce-liakijo. Podružnica Celje, je minuli konec tedna v Šoštanju organizirala 14. športne igre celiakašev. Člani društva, svojci ter strokovni delavci iz vse Slovenije so se zbrali v OS Šoštanj, kjer so po kratkem programu in nagovoru SoŠtanj-skega župana Daika Meniha začeli 2 igrami, Poimenovali so jih »usnjarske«, saj je imel Šoštanj nekoč zelo uspešno in prepoznavno VoŠnjakovo usnjarno. Tekmovalci so bili vseh starosti» zato so bile igre zabavne, pestre in prilagojene vsem generacijam. Hkrati so pripravili tudi tekmovanje za brezglutensko kuhalnico. Bronasto kuhal-nico je dobila [vana Malgaj za sadni zavitek, srebrno Cecilija Horvat za snežne kepe in zlato Anja Kobold za prekmursko gibanico. Na igrah so sodelovali predstavniki vseh podružnic v Sloveniji, prehodni pokal pa je osvojila Podružnica za Primorsko. Vmes sta za zabavo poskrbela ansambel Po-weršok in Pungartnikov Korl, celotno dogajanje pa so spremljale pestre otroške delavnice. Člani so imeli tudi priložnost spoznati nekaj proizvajalcev in uvoznikov brezglutenske prehrane, v specializirani učilnici pa so pripravili dobro obiskano delavnico brezgliitenskih palačink Klasja Celje. US, foto: DEJAN TONKU \im\l9r Miran Rotovnik je skihno odreial vsak grozd. Trgatev za raznovrstnost Nedeljskemu svetovnemu dnevu turiziha, ki ga letos obeležujejo pod geslom l^jrlzem-praznovanje raznovrstnosti, so se poklonili tudi v žalski občini. Tako so pripravili turistično tržnico, na kateri so sodelovala vsa turistična društva. združena v Zvezi turističnih društev Občine Žalec, ki jo vodi Breda Vizo-višek. Društva so se predstavila z nekaterimi dobrotami in posameznimi izdelki» ki bogatijo delo v različnih krajih žalske občine. Se- veda je največ zanimanja požela tretja trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu. Trta raste pri žalskem obrambnem stolpu» župan Lojze Posedel pa se je zahvalil vsem, ki skrbijo zanjo, in tudi tistim, ki jo pustijo pri miru. Kot je omenil, je letošnja bera zelo dobra, saj so v primerjavi z lani, ko je na Nikolaji zraslo nekaj več kot 40 grozdov, letos našteli skoraj sto grozdov. »Spoštujmo različnost in živimo dobro skupaj,« je pozvai žalski župan. Za trto je letos skrbel Miran Rotovnik, ki je skrbno zmeril sladkor v grozdni jagodi in pozval k trgatvi - sicer bi to delo opravile ptice. Seveda ni trgatve brez dobre malice, članom Društva savinjskih vinogradnikov jo je ponudila vinska kraljica Suzana CakŠ. Poskusili so tudi odličen lanski pridelek žalske Nikolaje, ki ga je done-goval Silvo Marič. Kakšna bo letošnja letina savinjskih vinogradnikov, še ni so upali napovedati. US. foto: TT >>Vštekani« na Šolskem centru Celje Šolski center Celje se je vključil v vseslovenski projekt ideja4um. Gre za natečaj, v katerem se bo več kot 2.000 dijakov šolskih centrov po Sloveniji pomerilo z najboljšimi inovatlvni-mi idejami. Cilj delavnice, ki so jo prejšnji teden pripravili na celjskem Šolskem centru, je motivirali dijake, da s pomočjo svoje ustvarial-nosti in podjetnosti prevzamejo pobudo za svojo prihodnost. Projekt Všte-kaj se sofinacira ministrstvo za visoko Šolstvo, pri izvedbi pomaga več partnerjev. Temelji na raziskavah, ki kažejo, da je pri petih letih ustvarjalnih 90 odstotkov otrok, po 17. letu pa le še 5 odstotkov mladih. Zato projekt ni namenjen le najboljšim po učnem uspehu, ampak vsem z dobro poslovno, tehnološko ali drugo idejo. Natečaj je odprt do 10. oktobra, nagrajena bo vsaka oddana ideja, strokovna komisija pa bo nato najboljše na vsakem srednješolskem centru nagradila, hkrati pa posebej nagradila tudi razrede z največ prijavljenimi idejami. PM Na Šolskem CMtni Celje seja kar »faliskafoi^ od idej. NORO UGODNI NAKUPI PRESENEČENJA IN NAGRADE CELODNEVNA ZABAVA V . NODIJEVEM MESTU IGRAČ KONCERT SKUPINE KARMA tul [^ntOiMomm Priznanja najzaslužnejšim občanom Šentjurja Praznovanje šentjurskega občinskega praznika je vrhunec doživelo minulo soboto, ko so na osrednji slovesnosti v Gorici pri Slivnici podeiiii najvišja občinska priznanja in se spomnili dosežkov minulega leta. Župan Stefan Tisel je kot največjo pridobitev v občini izpostavi] novo čistilno napravo, med pomembne pridobi-tve pa uvrstil tudi podjetniški inkubator, obnovo Zgornjega ti^ in nekâj drugih naložb. Občina je v zadnjem letu veliko postorila tudi na športni in œstni infrastrukturi ter bila us-pežna pri pridobivanju evropskega denarja. Fted sobotno slavnostno akademijo so odprli prenovljena cestna odse-ka lokalnih cest Križ-Vezovje in Turno-Voglajna, za katera je Občina Šentjur {lamenila okoy 275 tísoč evTov. Na slovesnosti je župan podelil najvišja občinska priznanja. Pisni priznanji občine sta prejela PGD Slivnica pri Celju ob 80-le(mc! delovanja in [van Brodej za »dolgoletno aktivno sodelovanje na področju kulture in neprecenljiv prispevek k razvoju in delovanju L v imenu slivnilkih gasilcev je priznanje prevzel njihov predsednik Milan Tanlek. Občinska priznanja so si prislužili tudi najuspešnejši Šentjurski učenci. ljubiteljske likovne dejavnosti«. Pisna priznanja s knjižno nagrado so si prislužili učend Leon Lah, Anja Tanšd(, Mihaela Pušnik. Alja PoiSak, Kaja Ro- mih, Patricija Paičnik b dijakinja Marija Praznik. Pisni priznanji župana pa sta prejela Marjan Gradišnik za »več kot 20-letno uspešno in pre- Jubilej jamarjev iz Prebolda Jamarji kluba Črni galeb iz Prebolda so v soboto obeležili 40- letnico delovanja in 120-letnico slovenske jamarske zveze. Celodnevno prireditev so začeli z razstavo in predstavitvijo knjige o lanski odpravi na Filipine. Razstava bo na ogled do torka. Na slavnostni seji so prestavili štiri desedetja delovanja kJuba, razvili prapor, podelili značke transverzale turističnih jam Slovenije in podelili priz- nanja. Z ogledom hlmov so obudili spomin na doslej že tri odprave v tujino. Odkrivali in raziskovali so jame v Ekvadorju na otočju Galapagos, na Kreti ter lani na Filipinih. Med skoraj mesec dolgo odpravi so sk^ali dokončat) leta 1999 začeto raziskovanje jam na filipinskih otokih Bo-hol in Palavan. Preboldski jamarji so na dosedanjih odpravah raziskali in dokumentirali 106 jam in brezen ter izsledke izdali v dveh posebnih in dveh izrednih izdajah. V soboto so se odpravili tudi na ogled Jame Pekel in v nedeljo v Snežni jami na Raduhi organizirali dan odprtíh vrat. MJ dano vodenje OŠ Pranja Mal-gaja in dolgoletno vodenje atletskega kluba« (er Moški pevski zbor Planina pri Sevnici ob 40. obletnici, Osrednja sloves nost ob šeot-jurskem občinskem prazniku je sovpadala s praznovanjem krajevnega praznika SUvmce pri Celju. BA, foto: SHERPA Bo Jože Čakš še kandidiral? V javnosti se vse bolj pojavljajo govorice, da dolgoletni župan Šmarja pri JeUah, Jože ČakS, na volitvah prihodnje leto ne bo več kandidiral. Njegovi prihodnji politični načrti občane seveda posebej zanimajo, saj je v Obsotelju ter na Kozjanskem politik z najdaljšim stažem. Čakš je vodil že nekdanjo skupno občino Šmarje pri Jelšah, ki so jo nato razdelili na šest manjših občin, med občani pa ostaja še vedno razmeroma priljubljen, kljub temu, da je njegov zadnji županski mandat zaznamovan s hudimi nesoglasji v občinskem svetu. Ta so povezana zlasti z naložbami v Športne naprave ter z dolgotrajnimi, mukotrpnimi »nogometnimi« sejami. Čakš priznava, da je v ožjem krogu že večkrat omenil, da prihodnje leto ne bo več kandidiral, vendar pravi, da ga nekateri občani in skupine pozivajo, naj o ponovni kandidaturi še premisli. »Odločitev bo moja in težko rečem zadnjo besedo. "Ridi v sami Slovenski ljudski stranki bomo o tem seveda še spregovorili. Sam vidim zadevo pač tako: že štiri mandate sem župan, bil sem tudi predsednik občine v bivši občini, tako da bo prihodnje leto za menoj 19 let dela v občinski upravi in mogoče je to čas, da predam delo tistemu, ki mu bodo ljudje zaupali svoje glasove»« pravi Jože Čakš. Kot kaže, Čakša najbolj motijo napeti odnosi v občinskem svetu, z izjemno ostrimi posamezniki iz opozicije, kar njegovemu značaju ravno ne ustreza: »Namesto, da bi znali stopiti skupaj ter si povedati po to-variško, velikokrat prihaja do različnih nasprotij, čeprav so se zadeve v tem letu nekoliko umirile,« Prav tako omenja Številne županske obveznosti ob sobo-tah, nedeljah in praznikih, ki postajajo z leti vse bolj obremenjujoče- Jože Čaká pri svojih 55 letib kljub vsemu temu nove županske kandidature ne izključuje. Pravi, da bo o tem povedal zadnjo besedo konec leta ali v začetku prihodnjega, da se lahko kandidati pravočasno pripravijo. tudi Iz njegove politične stranke» ki želi svoje župansko mesto v Šmarju pri Jelšah gotovo obdržati. BRANE JERANKO V vrtcu ni več nevarno v vrtcu Lipa v Štorah, ki deluje v sklopu osnovne šole, imajo vsako leto kakšno novost PrecUani so zamenjali salonitno kritino, lani vsa okna ter postavili ^rala, z novim šolskim letom pa so uredili notranjost (na fotografiji). V notranjosti so opravili različna dela, od polaganja novih tal in namestitve nove sanitarne opreme vse do novih stenskih oblog. Tla so bila v zelo slabem stanju ter deloma že nevarna, saj je občinska blagajna zaradi hudih finančnih težav, ki tarejo ol>čino, napol prazna. 2 novim Šolskim tetom so prav tako veseli v enoti vrtca v Kompolah. kjer je občina poskrbela Še za opremo nove igralnice. Za vse skupaj je letos odštela 80 tisoč evrov. BJ m m H' m ^ ^^ T\/Oj prosti SLOGI Darilo banke Rdečemu Banka Koper je minuli četrtek začela pošlovad tudi v Šent-jurju- Predsednik nadzornega sveta Banke Koper Vojko Čok je ob odprtju šentjurske poslovalnice Rdečemu križu Šentjur predal donatorski Ček za nakup Šolskih potrebščin, Sicer je komitentom v sodobno opremljenih poslovnih prostorih na voljo pestra ponudba tradicionalnih in najsodobnejših bančnih storitev, vkijučno z bankomatům, dnevno-nočním trezor-jem in intemetnimkotičkom z dostopom do portala Banke Koper. Šentjurska poslovalnica Banke Koper je že njena štiriinpetdeseta v Sloveniji. Poslovala bo v okviru poslovne enote Celje, lako kot agenciji Velenje in Žalec. BA ^ banka celje Smo ponosni sponzor Matevže Pecka, svetovnega podprvako v prostem slogu deskonja na sneguí m 8 iz naših krajev novi tednik Sprejem za najboljše Celiski župan Bojan Šrot |e v sredo v Narodnem domu tradicionalno sprejel najboljše dijake poklicnih in srednjih Šol v Mestni občini Celje» ki so zaključili Šolanje, ter dijake, ki so se udeležili mednarodnih tekmovanj v znanju. Župan Šrot je najboljšim dijakom podelil pečatnike mesta Celja 12 16. stoletja, dijakom, ki so se udeležili mednd-rodnih tekmovanj v znanju pa biografijo Janeza Drnovška MdU princ slovenske politike, ki jo je napisala Marinka Fritz Kunc. Skupno število vseh nagrajenih dijakov je bilo 96, kar predstavlja kar desetino vseh, ki so zaključili âolanje v preteklem Šolskem letu. Župan Bojan Šrot jim je ob koncu zaželel: »Naj se petice spremenijo v desetice, tisti pa, ki greste v službo, bodite najboljši v svojem poklicu.« SK. Foto: GrupA IZJAVA TEDNA »Danes ni lahko biti mlad, ampak tudi starejši ni tako preprosto biti.« Tako je župan Bojan Šrot komentiral eno od voditeljic sprejema, ki je dejala, da mladost ni tako brezskrbna. ■ župan Bojan Šrat je podalil počatnike 21 dijakom srednjih poklicnih sol. 25 maturantom poklicne mature in 46 maturantom splosne in klasične matura. Štirim dijakom, ki so se udeležili mednarodnih tekmovanj v znanju, je podelil knjige. Bližina vabi Družinski inštitut Bližina v Dou Boskovem centru v Celju ob podpori ministrstva za delo in celjske občine organizira brezplačno psihotera-pevtsko pomoč za posameznike, pare in družine v stiski Večere za starše bodo pripravljali vsak 1. in 3. Četrtek ob 19. uri, prvega že ta četrtek, 1. oktobra, ko bodo spregovorili o tem, kako do dobrega šolskega uspeha. Zatem bodo govorili 5e o vlogi mame in očeta v družini, ugotavljali, kako otroku postaviti meje, se pogovarjali, zakaj otroci nočejo stran od računalnika te kako preživeti praznike. Družinski inštitut Bližina pripravlja Še večere za zakonce, 22- oktobra bodo govorili o nerazumevanju s taščo ali tastom lei zetom ali snaho. 12. novembra bodo reševali konflikte v zakonu, 10. decembra pa ugotavljali, kako do dobrega zakonskega odnosa. Še do jutri pa sprejema inštitut tudi prijave za terapevtske skupine. Vsak 1. in 3. po-nedeljek v mesecu se bo ob 19. uri sestajala sloipina za ženske, žrtve psihičnega in fizičnega nasilja, vsak 2. in 4. ponedeljek, prav tako ob 19. uri, skupina za žrtve spolnih zlorab, vsako 1. in 3. sredo skupina za razvezane ter vsako 2. in 4- sredo v mescu skupina za moške, storilce nasilja. PM HITRO NAROCiTE mmm Dvakrat na teden, ob toricHi in petfdh» lanimivo branje o mrijenju in delu na območju 33 občin na Celjskmi. PoštDa dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar poitieni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3^5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplacno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplaonih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. f]7j77rn> tudi letnik 2009 CTTTiTTl ■"-"-^s prilc^o TV-OKMO! ^^ ^^ Vtafc petek M banniih Stran televizîfslwga sporeda in tmmn NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimetc Datum rojstva: mtr. NfprBkficno narûsm Novi Xeàâk 3Mjmanj6nt9Wcav potfpis: KT&RC ±ù.ù. bo pod^ uponbljal samo a poDTbe nfiro^ù&lœslužbe Novegs tniflika V Vojniku vendarle nov vrtec Občina Vojnik bo na razpis Razvoj r^j prijavila projekta gradnje Čistile naprave in kanalizacije Frankolo-VQ ter ni^oenergetskega vrt« cavVc^niku. Po finančni razdelitvi subregije namreč Občini Vojnik pripada 1,1 milijona evrov evropskih sredstev, ki jih mora porabiti v letih 2010-2012. Od tega bo šio 300 tisoč evrov za čistilno napravo in 800 tisoč evrov za vrlec. Čistilna naprava s kapaciteto 800 populacijskih enot bo sicer 5t^ 600 tisoč evrov. Zbirni fekalnl kanal bo potekal ob potoku Jesenica skozi center Frankolovega, nato bo prečkal cesto Vojniic-^tranice ter se nadaljeval skozi območje obrtne cone ob vzhodnem robu ces\e Vojnik-Stranice. Projekt mora biti končan v letu 2011. Bolj zahteven podvig bo ^dnja nov^ vrtca v Vojniku, ocenjen^ na 3>1 milijona evrov. Obstoječi vrtec iz leta 1972 je močno dotrajan in utesnjen, zato je nov že nekaj let prednostna naloga občine. Končno naj bi ga začeli graditi prihodnje leto. Kct občina nima drug^ ustreznega zemljišča [vsa je že prodala, op. p.j. bo zrase) na obstoječi lokaaji. kar pomeni» da bodo starega porušili in ganadomestilizno-vim nizkoenergetskim objektom, Zaradi omejitve finančnih sredstev bo občina vrtec gradila v dveh fazah. Prva bo po idejnih projektih stala 13 milijona evrov. Na 720 kvadratnih metrih bodo zgradili par-Idrišča, uredili zunanje površine, zgradili delavnico, sanitarne prostore in garderobe za z^slene ter v etaâ igralnice, teraso, sanitarije in prostore za zaposlene. Prva faza mora biti končana v letu 2012. Druga fa- za projekta po idejnih načrtih zajema n^enje montažnega dela vrtca in gradnjo novega vrtca z devetimi ^alnicami, večnamenskim prostorom, s kuhinjo, pralnico, z garderobami, s sanitarijami, z dvigalom in zunanjo ureditvijo. Po grobih izračunih naj bi druga faza stala 1>8 milijona evrov. VojniŠki svetniki so na zad,-nji seji izrazili nekatere pomi-sl^e glede gradnje novega vrtca. Opozorili so, naj občina prouči, ali je gradnja tako velikega objekta res potrebna (tudi zato, ker je v kraj prišel zasebni vrtec}, da se nebo čez nekaj let zgodilo, da bo javni vrtec napol prazen. Odgovor župana Bena Podergajsa se je glasil, da se projekti lahko v času ^dn|e še spreminjajo in prilagajajo potrebam, da pa je nov vrtec zaradi dotrajanosti starega resnično potreben, BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Na mestu sedanjega bo v Relcaj letiit v Vojniku zrasel nov prostorTMjŠf vrtač. V Štorah bodo streljali VŠiorah bo danes, v toreki predstavitev opreme in obo rožitve Slovenske vojske, skupaj s strelskim tekmovanjem, ki bo na osmih strelnih mestih. Sodelovale bodo ekipe Slo- venske Bistrice, Slovenske venske vojske, 20. MOTB iz Celja, 670. poveljniškega logističnega bataljona iz Slo- policije, ekipa ravnateljev osnovnih in srednjih šol, Uprave za obrambo Celje, strel- skega društva Kovinar Store, veteranov in častnikov občine Štore ter Claul Zveze slovenskih častnikov iz Laškega, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah. Prkećitev bo ob 13. uri na Športnem igrišču pred gasilskim domom. BJ novi tednik iz naših krajev Poslopje za cel kraj V Krajevni skupnosti Galicija so se pred tednom končale številne prireditve, ki so jih pripravi ob krajev* nem prazniku. Na slavnostni seji je o delu govoril predsednik sveta KS JožeKrulec. LetoSnja največja pridobitev je novo gospodarsko poslopje za Marjano in Janka Vodočnika na Per-novem. Ker je bila lokalna cesta mimo te domačije preozka in nevarna» so se v KS z družino Vodočnik dogovorili, da bodo cesto razširili io zgradili novo gospodarsko poslopje. Od podpisa pogodbe do uresničitve so se vlekla štiri leta. Celotna naložba je znašala malo več kol 173 tisoč evrov. Med novimi pridobitvami krajanov je ludina novo urejeno Šport- no igrišče v Velilu Pirešici. Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je pohvalil delo v Galiciji. ^iznanji KS Galicija sta prejela Franc Cvikl in Silva Štefančič, plakete pa Janko Parežnik, Slavko Štarkelj, Matjaž Hlupič, Milan Ježov-nik, Metka Popovič, Nada Jelen in Milan Grobelnik. TT Trek prsd novim gospodarskim poslopjem so prerezali Jože Krulee, zakonca Vodočnik. Ujio Posadel in predsednik režijskega odbora Ua^an MohoriS. Gasilci z novim vozilom Prostovoljno gasilsko društvo Grajska vas je v soboto praznovalo 105-letni-co delovanja. Obletnico so počastili z novim gasilskim vozilom. Predsednik druS-tva Aljoša Ramšak je poudaril, da je visok jubilej tudi praznik Grajske vasi, ki je vedno živela z društvom. Dolgoletno delo so zaznamovali pomembni mejniki. Leta 1904 se jev driištvu zbralo 26 Članov. Že naslednje leto so kupili prvo ročno brizgalno in leta 193S zgradili gasilski dom> pet let kasneje pa kupili prvo motor- no brizgalno Rossenbauer. Medvojna leta niso prispevala k razvoju, pozneje pa so se trudili z nabavljanjem opreme in vzdrževanjem svojih prostorov. Leta 1974 so praznovali z novo motorno brizgalno, v naslednjih letih pa pridobivali vedno boljšo opremo in prevozna sredstva. Ob 90-letnici so namenu izročili nov kombi, dom je dobil novo fasado. Vedno več poudarka so dajali izobraževanju, na gasilskih tekmovanjih se Iz leta v leto bolje uvrščajo, nanje pa se pridno pripravljajo na lastnem vadbišču. Ob vsem tem |e 168-članskemu društvu prvo poslanstvo Še vedno pomagati - ne samo v požarih, temveč tudi pri drugih nesrečah. Podelili so priznanja in odlikovanja botrom in sponzorjem ter Gasilski zvezi Žalec. Najvišje gasilsko priznanje GZ Slovenije, plamenico lil. stopnje, je prejel poveljnik PGD Grajska vas Tomo Jerneje. Sledila je slovesna predaje novega vozila. za praznično razpoloženj je poskrbela godba iz Prebolda. TT 9 f ' •• » • a • .. . -m Za laško kulturo Pred tednom so slovesno odprli prenovljeni Strelski dom Mala Breza. Sredstva za obnovo je prispevala tudi laška občina, ki tako nadal ju je projekt prenove kul-turnlb domov. Letos jim je v Mali Brezi uspelo prekrili streho, urediti Športno igrišče in zgornje prostore doma. S tem so pridobili športno sobo in prostore za kulturno društvo. Predsednik društva Cveto PrivŠek je ob tej priložnosti spomnil, da se je gradnja doma začela že davnega leta 1969, ko so postavili lesen objekt. Tega so sčasoma podrli, postopoma pa je rta tem mestu nastajal zidani dom, v katerem sta avtomatsko strelišče za zračno puško in večnamenski prostor z odrom, Dom so slovesno odprli leta 1986. Zatem so se glede na zmožnosti nadaljevale manjše investicije ter izboljšave. Z letošnjim slovesnim odprtjem so dom vendarle dokončali. Ob tem se je PrivŠek za pomoč zahvalil občini, posebej pa še tistim, ki so s svojim pro-stovpljrum delom pripomogli k dokončanju del. Samo v letošnjem letu )e bilo opravljenih približno 500 ur prostovoljnega dela. Laški župan Franc Zdolšek je pohvalil aktivnost društva in prostovoljno delo njihovih članov. Dom gotovo za krajane ni le strelski, ampak tudi kulturni, predvsem pa središče druženja mladih in starih, jedro aktivnosti in življenjskega utripa v kraju, zato so nanj še toliko bolj ponosni. Trak prenovljenega doma sta slovesno prerezala Župan Franc Zdolšek in Dimitrij GriL Program je popestrila vaška godba z Vrha nad laškim, ki jo vodi Ivan Medved. PM RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MÍZO! za uetike in male ^oipodinje Informacije; 03/4225-100 pDdfiUanj» finlov: NAR0CIIÍNICA1 lipi^oiBaroiM níprsíilicno naročam nepreklicno naro^sm neprehlicno naročim iMinplatĎV tffth kniig v AKCUSKi PRODAJI nanâl dva doU tri po nn 2G EUR poSl/int) izvodov knme Kuharala bukvs » vIjmiib. shri»iwania in zamnovanjimj! po ceni 7,d3 (UR la inod i* ' BrasloviM župan Marko Balsnt fveilaia Mjuče novega vozila povaljniku PfiD Grsiska vas Tomu Jemejcu. it. 76 • 29. «eptMnber 2009 izvodov fcíú^ieZdraTilBa toltih. faâ in taifta mefaoke po ceni 10 EUR 2» inod postnim!. NarotíM» poíljíl« na nadov: NT&RC lo.e. Prefaniova t9.3000 (»|8 ^ - 10 reportaža novi tednik Zagotovo najmlaji» vodnica psa, &46tna Nďta s svojo psicko Lano. Najlepši predstavniki svoje vrsta in pasma: samojed. veliki kraljevi pudelj ter pritlikavi dolgodlaki jazbečar (tisti tam pod pokalom). (Foto: RP) Kakršen človek, takšen pes Kinološka zveza Slovenije je minuli konec tedna v Ce])u pripravila med* narodno razstavo psov. In ljudje, vsi smo Imeli kaj videti! Kratke, podolgovate, ozke, široke, visoke, pritlikave, kodrave, »Špri-gaste«, na t upi rane, pobeljene in tudi dobesedno načičkane pse. Skupaj neka) Čez 1600 psov 182 pasem iz 24 držav. Če prej nisem povsem verjela, da si ljudje izbirajo tiste pasme psov. ki so jim podobne tudi po vide* zu, potem me je ta razstava povsem prepričala. Velikega okornega bobtaJla je na povodcu sprehajal podobno okrogel in nič bolj spreten gospod, dlaka ameriškega terierja je bila po-strižena povsem enako kol lasje (enake barve, se ve) njegove lastnice, rutica afganistanskega hrta (pod katero sta se skrivali kitki!) je bila v stilu pasu in čevljev njegove, prav tako postavne lastnice ... Na veliko so tik pred začetkom ocenjevanja pasji frizerji vr-teU škarje in glavnike, di-Savili svoje pse in s sprejem osvežili njihovo brez- Mednarodna razstava psov v Celju border collie - Zmaga v belem - Frizbije »obvlada« »Ja, kaj naj rvcem. Naporno je biti lep.«< du, so obiskovalci izbirali, katero pasmo bi najraje odpeljali domov. Igrivim ljudem je v oči gotovo najbolj padel čmo-beli border collie, ki je dokazano najbolje lovi frizbi. Če ne želite pogostokrat sesati stanovanja, vam priporočamo kitajskega golega psa (iz tistih nekaj čopov, ki jih še ima na glavi, gotovo ne izpade veliko dlake). Vsem, ki sle si že od nekdaj želeli hči, ki bi jo lahko do onemoglosti načičkali, ta pa v laseíi ne trpi niti ene same sponke (govorim iz lastnih izkušenj) predlagamo kakšne terierčke, koker španjele. Če ste bolj za velike pse, pa so tukaj kot naročeni afganistanski hrti, ali veliki kraljevi pudelj. Čeprav ste tokratno razstavo, ki je bila največja v Sloveniji, zamudili, nič ne de. Prihodnje leto bomo v Celju gostili evropsko razstavo psov. Prišlo bo kar 15 tisoč psov» ki bodo zelenico pred celjskim sejmiščem v petih dneh, kolikor bo trajala razstava, dodobra zaznamovali. ROZMARl PETEK Foto; Grup A hibno barvo. Na »ocenjevalnem krogu« pa so popravljali držo svojih ljubljenčkov in namesto psov (ti so bili bolj osredotočeni na lastnikove žepe s pri-boljški koi pa na pravilno držo) držali njihove repe pokonci. Da. tokrat so prav vse pasme imele takšne repe, ki jim jih je namenila mati Narava, ne pa skrajšanih, ki so včasih določali standard pasme psa. In medtem ko so mednarodni sodniki ocenjevali, koliko določena pasma ustreza predpisanemu standar- Mejhni in radovedni, veliki in zaspani, goli in »cupisti« hkrati. - ŠL 76 - 29. «eptomber 2D09 - novi tednik RT^ 11 Bobkart fiesta na Celjski koči AdreDalinski odvisneži so v so-boto dodobra prišli na svoj ra> čun. Celjska koča je skupaj z našo hi$o bogato nagradila najbolj zveste uporabnike te adrenalinske igraće za male in velike otroke. Večja je bila njihova bobkart odvisnost, večje nagrade so bile v igri. Največ bobkart vozovnicjezbraJa Mateja Gumilar iz Maiibora, ki bo odslej na Celjski koâ ne samo »bob-kartala«» temveč tudi smučala. V dar je namreč prejela letno smučarsko karto! Sicer pa je Mateja izjemno pohvalila ne samo bobkart progo, temveč tudi celotno ponudbo in osebje Celjske koče. Mateji, doma pod Pohorjem, bi bilo veliko bolj priročno in bližje adrenalin sprostiti na pohorski progi, a jo izjemna gostoljubnost Celjske koče vedno znova pritegne v naš okoliš. Drugonagrajeni po številu vstopnic so bili člani družine Mauer iz Šentjurja, ki bodo lahko izkoristili razvajanje telesa in duha v wellness prostorih Celjske koče. tretjo nagrado, ki bo izostrila morebitni slabši vid. pa je preje! Emil BoŠt-)ančič. Domov je odnesel darilni bon Vidim optike v vrednosti sto evrov, Pod Šotorom Novega tednika in Radia Celje pa se je v soboto dogajalo še veliko več. Stopala so migala v ritmu simpatičnih Poxy Teens, dobrovoljnega Davida Groma, za udarne ntme je poskrbel tudi DJ Teo. Obiskovalce in po-hodnike Celjske koče smo malo namučili» jih izprašali in se na lastne oči prepričaJi, kako dobro poznajo gozdno in gobarsko učno pot, ki si ju na Celjski koči vsekakor velja ogledati. Znanje o drevesih in gobah je morda pri kom malenkost Šepalo, a prav vsi so domov odšli polnih žepov nagrad, kot so bile klasična masaža za dve osebi, nedeljsko kosilo na Celjski koči. nagrade naše hiSe... NP Foto: GrupA HOTEL CELJSKA Tisti, M S6 v gozd po gobo In svež zrak odpravijo pogottoje. so imeli prt prepoznavanju fotografij veliko la^ delo. No, tudi ce jim m ilo najboljo od rak, so Mi na Koncu za svoje znanje nagrajeni čisto vsi! Einfl Boi^nčič iz Celja je v sobotia nagrado Vkiim optfte ošabna prevzel in obenem s sabo prinesel »dokazni material«, da je na celjski bobkart progi zares stari znanec. Seveda se tudi tokrat ni mogel upreti mamljrvosti te edinstvene proge pri nas. Mladi pavec David Grom navkljub svojim rosnim letom dobro ve. kako očareli svoje oboževalke. VIDIM DMti ka Center optike MaribonU casta 66» Celja, tel.; 03/ 491 29 00. gsm.:070/ 646 160 LisiciMim. ki slišijo na ime FoxyTaans, gra petje dobro od fdk, a naraven talent premorajo tudi pri vožnji z bobkartom. Št 76-29. september 2009 - Rudarji povzročili nered pod zemljo v n. krogu 1. SNL je bila najbolj odmevna nedeljska zmaga Velenjčanov v Ljudskem vrtu. »Knapi« so drugič doslej siaviJi v Mariboru. Prvič se je to zgodilo v marcu 1996t tudi tedaj je bilo 0:2. V prvi postavi so bili takrat DabanoviČ, Dema. Silo, Žllnik» Cvikl, Ekmečk» Pranjič, Pavlovič, Ratkovič, Oblak in Balagič, med rezervisti pâ Stankovič» S. Javorník, Pevnik, Doler in Muja-novič. Zadela sta [smet Ek-mečič in Stjepan Pranjić. Trener je bil Bojan Prašnikar. Po tokratni Pušnikovi zmagi je postalo vroče pod zemljo, v kletnih prostorih, kamor so pred slačUnice vdrli domači navijači. Boljši« a brez zmage Celjani so v Areni Petrol vču-dovitém jesenskem vremenu sprva zaostajali, saj je vratar Amel Mujčinovič zapustil prostor pred vrati in omogočil lob, nato pa po zadetkih Aneja Lo-vrečiča In SlaviŠe DvoranČi-ča povedli z 2:1, da bi v 83. minuti dopustili Voldšu izenačenje po udarcu z glavo. Gostitelji so sicer prekinili niz treh zaporednih porazov, gle de na prikazano pa bi si zaslužili zmago, saj so prevladovali skozi celotno srečanje. Tïener Celjanov Milan Đuričić |e dejal: »Obe moštvi sta skušali igrači dober nogomet, obe bi lahko zmagali. Trend napredka pri naših fantih je opazen. Morajo se igrati, se zabavati, tako da na svoj račun pridejo rudi gledalci. Mislim, ďa so na dobri poti. Čestitam jim za borbenost. Samo tako morajo nadaljevati. Počasi dozorevajo in pričakujemo še boljše dni. Potrebujejo potrpežljivost in čas. Iz ce kože ne moremo, §e bomo plačevali davek neizkušenosti. Tega se moramo zavedati.« Tekmo je ocenil tudi AJeè Kačičnik: »Vsekakor nismo zadovoljni. Imeli smo nekaj priložnosti za vodstvo, potem pa smo po manjši stranskega vhoda so uspeli zasesti spodnje prostore štadiona in vdrli v klet pred slačQni-ci. Čakali so domačo ekipo in odšli v njeno garderobo. Preostali gledalci so izžviž^i Darka MilaniČa in Zlatka Zahovl-ča. Mirza Mešić je bil do zadetka neviden, zablestel je v odločilnem trenutku: »Najpomembnejše je, da smo osvojili tri točke. V prvem polčasu smo igrali previdno, da ne bi prejeli zadetka. Odgovarjal nam je neodločen rezultat, v nadaljevanju pa se nam je ponudila priložnost za zmago in to smo izkoristili. Zelo sem vesel.« Branilec Aleš JeseoiČnik se je v ekipo vniil po poškodbi: »Po blamaži v Lendavi smo imeli krizni sestanek in stopili skupaj. Povedali smo si vse v obraz in naš pristop je bil na tekmi z Mariborom povsem drugačen, To je tisto, kar nas vedno pripelje do zmag.« Vezist Miha Golob je tudi tokrat ogromno pretekel: »Po previdni i^ smo se iz minute v minuto dvigovali. V pravem času je padel zadetek, domači pa so morali pritisniti. Mi smo imeli tako še več priložnosti in nov zadetek je domače povsem dotolkel. Vdeibiju proti OlimpijI moramo potrditi dobro predivo in osvojiti tri točke ter ostati v vrhu. Že v pretekli sezoni sem pričakoval visoko mesto. Sedaj, ko imamo toii-ko točk Ln druge ekipe že precej zaostajajo, lahko upravičeno razmišljamo o boju za prvaka.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: Grup A LESTVICA 1. SNL Mina Mešić (v rťečem dresu) je na srečo brez poškodbe prestal nekaznovan nalet vretarja Maribora Marica Raniloviča na pivam obračunu v Velenju, na drugem pa ja odločilno posegel v potek zzadetkom in podajo. lUMAKOPa 1 HUPAH 3.0LJMPUAh2l 4.jlfTBiaL0CK 5.CMCEUE «.MARieOR 7.LAaOOOftAVA 11 a.DOMŽAU 11 e.NAHA 11 lo.HrrsoAiCA ii d IS: 9 27 2 21:11 26 4 19:12 17 5 13:12 14 5 15:17 14 6 16f18 13 4 12:17 13 5 14:22 12 6 17:21 11 1 8 14:21 7 neprevidnosti prejeli gol. Potem smo se morali vračati v igro, kar nam je uspelo, celo povedli smo in nadaljevali z napadi, nakar se nam je spet pripetil padec zbranosti- Po 2:2 bi le kanček sreče zadostoval za zmago, a ni ga bilo.« Izjemno razpoloženi Rok Štraus, ki je kot za šalo prebijal gostujočo obrambo po levem boku, je na- Marijanu Pušniku ie se drugič v tej sezoni uspelo premagati Maribor. mreč v finišu podád pred gol. Roman Bezjak je v šprlntu uspel zajeti žogo, ki pa je bila usmerjena pravproti vratarju Mur-ku. »Razmišljamo o boju za prvaka« Po klavrni predstavi v Lendavi so se nogometaši velenjskega Rudarja prikazali v najsvetlejši luči in v Ljudskem vrtu na kolena spravili državne prvake. Marijan PuŠnik je z odlično taktiko povsem zaustavil gostitelj e, njegovi varovanci so v obrambi igrali previdno, potrpežljivo in srčno. Pred tremi gostovanji si je želel petih točk, dobil jih je šest: »Cilj je Izpolnjen. Igralci so dihali drug za drugega, odnos in borbenost sta bila prava.« V prvem polčasu so imeli več od igre gostje, mreži pa sta ostali nedotaknjeni, TUdI v nadaljevanju so bili v ospredju Velenjčani, domaČi pa so resneje zapreiili le preko Pa-vloviča. iz prostega strela, vendar je bil tokrat Savič bolj zanesljiv kot v Lendavi. Rudar je povedel V 63. minuli, podal je Trifkovič, žoga je potovala po tleh mimo mariborske obrambe in prišla do Mirze Me$ića, ki jo je potisnil v gol V 80. minuti je zadel še Luka PraSni-kar, ki je v nasprotnem napadu izkoristil lepo podajo Orbita. Gostitelji so poizkušali zmanjšati zaostanek» njihovi navijači pa so pet minul pred koncem zapustili tribuno. Preko Rok Štraus je že proti Kopni, še bolj pa proti Nafti navduševal s svojimi pobegi po levem boku. Rudar (4-3-2-1): Savić -Dedič, Sulejmanovič, Ci-pot> Jeseničnik - Golob, De Moraes> Tomažič Še ruga - Trifkovič» Omladić - Mešić. Igrali so áe PraŠnikar, Kreft, Grbič. CM Celje (4-4-2): Mujčinovič - Gobec. Andelkovič. Bjelkanović, KaČiČnik -Štraus, Rep, Korun, Lovre-tič ' Dvorančič, Biščan. igral je ěe Bezjak. Laške Šentj Tradicionalni turnir Laško pivo, ki so ga v Laškem organizirali že 18., je osvojil Alpos Šentjur, ki je v finalu premagal domačega Zlatoroga. Elektra je v su-perpokalu v hali Tivoli klonila proti Olimpiji. Laški organizatorji so na tekmovanje povabili le slovenska moštva. Šimovic in Crenshaw v petkovi uvodni tekmi je šentjurski Alpos s 104:74 premagal Zasavje» Zlatorog je na drugi tekmi ugnal poizelske Hopse z 90:74. V sobotnem finalu so imeli Šentjurčani v celotnem srečanju visoko prednost, Laščam se niso približali na manj kot šest toči« zaostanka. Zmagovalce turnir ja vodi trener Damjan Nova-kovič: »Lepo je, Če osvojiš tak turnir, vendar to niČ ne pome ni, saj nismo igrali za točke.<^ Končalo se je s 73:88. V tek mi za tretje mesto je Zasavje s 87:72 premagalo Hopse Šentjurčani so imeli v svojiř vrstah najboljšega igralca tur nirja» Tea Šimovića. Zanj No vakovič pravi, da Še ima skri te rezerve: »Teo se je res izka zal, ampak menim, da lahke naredi v letošnji sezoni še ve liko več. Po začetnih trenjih se je sedaj uspel vključiti v mo proces treningov in mislim da bo še napredoval,« Najbolj ši strelec turnirja je bii Marcus Crenshaw, ki je na dve tekmah za Alpos dosegel točk. Novakovičevo ekipo, ki primarni dlj ostaja obstanel« v ligi» čaka v soboto prva preizi kušnja, ko bo vnaprej odigra la tekmo Z. prvenstvenega kro ga s Heliosom iz Domžal, Olimpija premočna za Elektro Šoštanjčani so se v nedelji merili na prvi uradni tekmi no ve sezone. V superpokalu j Elektri nasproti stala premod Devet Šentju Zopet sta se zmag v 2. i s kar 6:1 premagal Belo Kidričevem in ugnala A]i Dravinja se )e po tretji zi Aluminijem. Za prvo dom Denis Popovič, po enega p V samo dveh krogih so dos zaslug! okrepitev le stekla tekmi sem bil presrečen. E še niso opomogli po prver veliko iažje.« Prelomnica reprezentančni premor po naredili nekaj korakov na ekipi pa je sedaj res fantast »V treh krogih smo prejeli nost in disciplino. Le z ma so se napadalci >razstreljal Šentjurčani se bodo ko pretekli sezoni je bila Mur; nih osvojili sedem točk. I zaključi] Drobne. Dravinjć ) pivo určanom na OQmpíja, ki je kljub neui-granosti stria odpor ekipe Boruta Cerarja* »Kljub porazu nad svojo ekipo nisem razočaran, saj je irenumo Olimp:-ja res najkvalitetnejša ekipa v državi in menim, da bi jo lêior-koU težko premagal.« Ljubljančani so bili ves čas boljši, kar se je na koncu pokazalo tudi pri rezultatu, bilo je 95:62. Olimpiji }e tako pripadel še šesti superpokal. Pri Elektri se je s 17 točkami najbolje odrezal organizator igre Tadej Ko$tomaj> $ 13 točkami mu je sledil Dejan Cup. Zadnja Elektřina pripravljalna preizkušnja bo turnir v organizaciji KD Hopsi, ki ob občinskem prazniku ta konec tedna prirejajo mednarodni turnir. (Nastopila bosta §e Zasavje in hrvaški Zabok. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA !latorogovca Miljana Goljoviča sta skušala zaustaviti Hopsa Idonk Ibuk l0vo) in Dmitri Sviridov. |olov ja in Dravinje Betni ligi veselili obe ekipi s Celjskega. Šentjur je doma no, Dravlnja pa je prijetno presenetila na gostovanju v dj s 3:0. povzpela na četrto mesto, Šentjur se je na petem izenačil z !mago Šentjurčanov v novi sezoni je dva zadetka dosegel man Bezjak, Alen Romih. Nenad Džaković in Jan štrukelj. 1 golov. Po uvodnih slabših predstavah je igra predvsem po îner Oskar Drobne je iz kroga v krog bolj zadovoljen: »Po je pokazala zelo agresivno in dinamično Igro. Ko si gostje u. smo jim dali Še drugega in tako je bilo v nadaljevanju speSnih tekem in rezultatov je bi! prestopni rok. pa tudi ogu: »Takrat smo se dobro okrepili iû ob spremembi igre Rezultati so bili vidni že na tekini v Šenčurju, vzdušje v « Obramba v zadnjih krogih deluje zelo dobro in povezano: zadetek in to me zelo veseli. Od igralcev zahtevam agresiv-ejetimi zadetki se lahko nadejamo točk. Veseli me čudi, da am, da bo takšna forma trajala Še dolgo.<< »dna odpravili na vroče gostovanje v Mursko Soboto. »V i zelo dobra stranka, saj smo na U'eh medsebojnih obraču-mo povsem neobremenjeni, domačini pa so favoriti,« je jostiia vodilno Primorje. MITJA KNEZ Nikola Kojić na tekmi v dvorani Tabor »Zadnjih 20 minut za v pozabo! u v 3. krogu prve slovenske lige za rokometaše se je Celje Pivovarna Laško predstavilo domačemu občinstvu in vdvoraniZlatorog le z29:2S premagalo moštvo Ormoža. Vodilo je že za 10 golov (22:12), potem pa nerazumljivo padlo v igri. Več kot petino golov je za »pivovarje« dosegel Nikola Kojić. Vaši navijači so pričakovali in st želeli višjo zmago. Najbolj pomembni sla dve točki. Nadaljevali smo niz zmag- Zadnjih 20 minut pa je za v pozabo. Onale vseh šesi točk, boste dve dodali Še v IVebnjem? Mislim, da. V ligo prvakov se nismo uvrstili in do konca sezone bo na vseh frontah naš cilj prav na vsaki tekmi zmaga. Dovolj časa imamo, da se pripravimo na Trimo, ki Je naš velik dolžnik iz prejšnje sezone. 2e lahko vsaj malce primerjate prejšnjo in tekočo se-zono? Tolikokrat, ko smo mi v minuli sezoni osramotili celjski dres» se v zgodovini kluba še ni zgodilo. Mislim, da je zdaj vzdušje v ekipi in okoli nje precej boljše, Rezultati iz prejšnje sezone se zagotovo ne bodo po novih. 'Hidi vam osebno uspeva več kot prej, tu mislimo pred- vsem na tekme v Leonu. Zaradi vzdušja? Da. Bolje se počutim. V Mariboru ste po srditem boju ugnali Gorenje. Kakšni so bili vaši vtisi? Slišai sem pripombe, češ da igra ni bila lepa. Takoj podpišem za vse naše zmage v prihodnje, Četudi niti enkrat ne bomo igrali lepo. Le točke šte-jejo. Zakaj nista igrala Uroš Zorman in Aljoša Rezar? Uroš je poškodovan in tveganje ni bilo potrebno. To je vse, kar vem. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA SHERPA NOGOMET }.SL.\0.\iio^CMCeîje-Nafcû 2:2 (0:1]; Lovrečič (50).Dvoran-čič(76):Milikovič(45).Volaš(83). Maribor-Rudar Veienje0:2 (0:0); Mešič (63). PraSnikar (80), Domžale ' Iruerhicck 1:0. Oimipfja - Co ncal:\, Koper ■DmvaO.O. 2.SL,7-\(T0g^Štinijur'Beiakm-jina 6:1 (3:0); Bezjak (7), Popo-vič (9), (62), Džakovlč (31), Romih (72), Štrukelj (82); Božičič i52).AÎiimmij-Drauù^0-.l(0:2); Staňte (17), (45), Mahmulovič (54). Vrstni red: f^orje 16,Mura J5. Triglav 13, Dramja U, Aluminij, Šentjur 10,šenčurS, Bela krajina 7, livar 6, Krško 1. 3. SL- vzhod, 7. krog: Odmnd •MofisC(m2dius7:\ (2:l);Polaj-žer (21 ), Simer Šampion - Kow-núráDřP2il (0:l);Omanovič(7S), Jovanovič (78);Trajkovskj (20). Šmartno oh Paia - Tivmejnik 3:1 (1:1); Mujanovič (24), Kompan (73),Kolene (92).Zr^če-Moi«*-nik 4:1 (1; 1), Vrstni red: Odranci 15,Stojnci 13, Dravograd, Simer Šampion 12,Šm Pekama Duh. Ptuj, Škofije 0. ROKOMET 1. SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško " Ormož 29:2S (20:12); Kojić6, Ra^gor. Kok-šarov. Dačevič 4, Toskič 3, Vu-gfinec, Gorenšek, Koljanin 2, Čančar, Savič 1 ; Bezjak 5, Iva-nuša 4. Vrstni red: Celje. Ci-mos, Slovan 6 (osvojene točke) • O (izgubljene), Maribor, Ribnica. Trimo. Krško 2-4, Merkur 1-5, Gorenje 1-3. Ormož. Prevent 1-5. 1. B SL, 1. krog: Celje Pivovarna Laško B • Grosuplje 34:25 (17:111; Senič.Vodišek. Marguč 7, Mlakar 5, Špiljak 3. Šibakovski, Klančar, Ranev-ski, Grušovnik, Irman 1; Stopař 8. Fink 4. (KM) tŠPORTNI t KOLEDAR David Razgor je spet prevzel dirigentsko palieo in upravičil zaupanje. -55' 'd' I a" KOŠARKA Pokal KZS, 3. krog, 1. tekma: Roga§ka-Konjice(l9.30). ROKOMET I. SL, 4. krog, Maribor: Gorenje • Ormož (17). ČetrteJi^l, 10. KOŠARKA Pokal K2S, 3. krog, 1. lek-ma, Maribor: Branik • Terme Olimia (19.15). 14 ltura NOVI TEDNIK Pogled na Miklavski hrib Z Miklavškega hriba na Polule Danes pojasnjujemo poimenovanje Miklavškega hriba nad Celjem. To je tu-di priložnost, da izvemo več o ^odovini tega značilnega hriba nad Celjem, ki je bil v zgodovini tudi prvi poseljeni de) območja, ki ga danes zavzema Celje. Miklavžev hrib, ljudsko Mi-klavškihrib, jerazioženo naselje južno od Celja, na desnem bregu Savinje ob vznožju istoimenskega hriba. K mestu je bilo naselje priključeno leta 1964. Na Mi-klavški hrib lahko dostopa-mo z dveh smeri. S severne po cesti iz Celja, ki vodi nad mestnim parkom, druga, južna pot, pa vodi s Polul. Mi-klavški hrib ima tudi svojevrstne geografske značilnosti. saj je severni, senčni del večinoma gozdnat, na južnih prisojnih legah pa so klimatske razmere precej ugodnejše in že več stoletij omogočajo gojenje vinogradov. Območje Miklavškega hriba velja tudi za prvo stalno poselitev v celjski okolici. Zametki naselja so se pojavili že v halstatlskem obdobju, torej v starejši železni dobi. Vendar pa so arheološki ostanki [obrambni stolp z jarkom in keramika) pokazali, da naselje ni bilo veliko. Bistveno bolj pomembna je bila naselbina latenske kulture« ki so jo nekoliko kasneje ob vznožju starega gradišča na Bregu postavili Kelti iz plemena Tavriskov in ji nadeli Lme Keleia. MiklavSki brib je ime dobil precej stoletij kasneje, najverjetneje okrog leta 1400, ko so Celjski, takrat Še grofje, na sleme hriba postavili daleč vidno cerkev sv. Miklavža. Cerkev je posvečena spla-varskemu patronu, saj so savinjski spiavarji ob vožnji skozi ovinek Savinje, tod opravljali posebne molitvene obrede. Cerkev sv. Miklavža je sprva obsegala krajšo obokano ladjo in enak prez-biterij. Prvo predelavo je doživela leta 1617, koje bâa podaljšana. prezídali pa so tudi zvonik ter prizidaîi zakristijo. Sredi 17. stoletja se je cerkev lahko ponašaJa s tremi zlatimi oltarji, ki so posvečeni sv. Miklavžu, sv. Roku in sv. Urbanu. Gradbeno so vanjo spet posegli leta 1763, koje zvonik, sicer brez zvonov, dobil baročno stre- r'okom s€ im€nuj€ ... ho, leta 1867 pa je bil povsem predelan kor. Leta 1698 je cerkev dobila gotizirano obliko, hkrati pa so tudi dvignili zvonik. Leta 1931 pa je stavba doživela še temeljito nouranjo restavracijo. Pod Mi-klavškim hribom, na njegovi severni strani', stoji Se en pomemben celjski sakralni objekt, cerkev sv Cedlije s kapucinskim samostanom. Cerkev je bila najverjetneje zgrajena med leti 1609 in 1615. Leta 1615 jo je namreč posvetil Ijubljansfá Skof Tomaž Hren. V tem obdobju je dobila tudi svojo notranjo opremo, ki jo je obdržala vse do sredine 19. stoletja. Kot navaja umetnostni zgodovinar Jože Curk, je bila njena fasada preprosta, imela je le vrata, okna ali morda še kakšno vdolbino. Zvonik je bil na istem mestu kot danes, le da je imel do leta 1870 pira-midasto streho. Istočasno s cerkvijo je bil zgrajen tudi samostan. Starejše slike ga kažejo kot okoli križnega hodnika v obliki podkve k vzhodni strani cerkve prislonjeno enonadstropno stavbo. Severni del je bil zgrajen pred letom 1770. Več prenov samostana je izvedel gvardijan Franc Humpl. Med drugim je postavil tudi sedanje dohodne stopnice z Brega. Več prezidav je bilo v letih 1866-67, a je s takratnimi prenovami povsem izgubil svoj prvotni značaj. Leta 1912 so samostanu pri zidali še novi trakt na severovzhodu- Tako cerkev kot tudi samostan predstavljata značilen primer preproste redovniške arhitekture, čeprav je njen prvotni videz zaradi kasnejših prezidav močno zabrisan. Vzhodneje od samostana je bil v začetku 18. stoletju zgrajen Kapunov dvor, ki pa ga je leta 1711 zdravnik Frey pl. Freydenfelds spremenil v beneficij. Leta 1875 je stavba prešla v posvetne roke. Nedaleč stran, na Sadnikovem vrtu pod Miklavškim hribom, so arheolog med večl-mi rimskimi najdbami odkopali tudi Herakiejevo svetišče, antično kultno stavbo, kar je Še dokaz več, daje bil razvojni začetek celjske mestne naselbine prav na območj u pod Miklavškim hribom. Prihodnji teden bomo v tej rubriki zapisali več o nastanku, zgodovini in razvoju celjskega primestnega naselja Polule. Foto: GrupA Zgodbo o zgodovini, poimenovanju in razvoju Mi-klavSkega hriba nad Celjem je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. Ženska košarka na fotografijah v Galeriji MIK na Celjski cestí v Vojniku bodo v četrtek ob 18. uri odprli fotografsko razstavo» ki so jo pripravili v počastitev 15. obletnice celjskega ženskega košark^nkega kluba, ki zda) nosi ime po Merkurju. Ob obletnici so v klubu julija letos povabili fotografe. ki spremljajo celjsko žensko košarko, da s svojimi fotografijami prispevajo k zgodbi kluba. Odzvali so se Edo Einspieîer, Gregor Ka-tič. Drago Perko, Andraž Purg in Vili Suster. Med njihovimi deli je žirija (Aleš Fevžer. Herman Čater in Jure Kravanja) izbrala 34 fotografij za razstavo ter podelila tri nagrade in prav toliko priznanj. Izbrane foto-^afíje si boste do 5. novembra lahko ogledaii v Galeriji MIK. BS Celje skozi oči fotografa S fotografskim ex-temporom se začenja mesec fotografije v organizaciji društva Svit Društvo fotografov Svit, ki je že nekaj let zapored najuspešnejše slovensko fotografsko društvo, močno pa se uveljavlja tudi v tujini, tudi letos pripravlja mesec fotc^afije, ki bo z osmimi dogodki obarval oktober v Celju. Mesec fotografije se je začel v soboto z zdaj že tradicionalnim mednarodnim fotografskim ex-temporom z naslovom Celje skozi oči fotografa. Vse do sobote imajo tako družinski, amaterski in poklicni fotografi priložnost, da posnamejo kakšno fotografijo iz Celja in jo oddajo orga-nizatofjem. ^sodelovanje se fotografi lahko prijavijo do konca ex-tempora v prostorih Turistično informacijskega centra, kjer lahko posnete fotografije tudi oddajo. Žirija v sesta\i Edo Einspieîer, Matija Plevnik in Ana Šišak> bo prispele fotografije pregled^ in ocenila v nedeljo. 11. ok- tobra, zaključna prireditev s podefitvijo nagrad najboljšim pa bo 16. oktobra v Mestnem kinu Metropol. Vsak posameznik lahko sodeluje z do osmimi fotografijami, tema pa je prosta. Pogoj je le, da je fotografija posneta v času ex-cempora na območju mestne občine Celje. Za posamezne fotografije bodo podelili tri nagrade in tri diplome po pravilniku Fotografske zveze Slo-venije, žirija pa bo presodila tudi o priznanju za najboljšo kolekcijo. »S fotografskim ex-tempo-rom smo začeli lani, ko je bil odziv še skromen. Letos pričakujemo bolj množično udeležbo in dobre fotografije iz Celja. Prijava niti ni obvezna, fotografije pa je mogoče oddati do zaključka ex-tempora na CD-ploščku,« pravi predsednik društva Marko Rebov. Mesec fotografije se bo uradno začel v petek z veče- Marko ftebov rom digitalnih projekcij Društva fotografov Svit, na katerem se bo v Mestnem Jd-nu Metropol s svojimi deli predstavilo 17 članov društva s kratkimi projekcijami svojih del na različne teme. Mesec se bo zaključil s 3. mednarodnim FIAP in PSA salonom digitalne fotografije, na katerega je skoraj 8 tisoč fotografij prijavilo 300 avtorjev iz 50 držav. BRST Za las ob matička Najboljša ljubiteljska gledališka predstava minule sezone je po odločitvi strokovne žirije Linhartovega srečanja na zaključnem festivalu v Postojni Prevzetnost In pristranost v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. V najo^em izboru za na- sne noči tmoveljsko-celjskih grado matiček je bila vse do gledališčnikov Zarje. Kljub konca tudi predstava Sen kre- temu da so ostali brez nagra- de, so v Zarji ponosni, da so se uvrstifi med šest najboljših predstav odraslih ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije oziroma med osem za festival Linhartova srečanja izbranih skupin. BS Zanimiva razstava na gradu Žovnek Svet Evrope je letošnje leto proglasu za leto dediščine, inovativnosti in ustvarjalnosti, v dogajanje pa se je aktivno vključilo tudi Kulturno-zgodovin-sko društvo Žovnek Bra-slovče. Minulo nedeljo so oa gradu Žovnek postavifi razstavo predmetov, ki so bili last Celjskih grofov, Jastnikov žovneškega gradu. Kot je povedal Franc Kralj, predsednik društva, se zavedajo, da za stroko ti predmeti nimajo kake posebne vrednosti, na braslovškem območju pa govorijo o življenju in dogajanju na gradu. Prispevali so jih občani, ki so jih povsem po naključju našli v bližnji in daljni okolici gradu, nekaj pa so jih našli med njegovo obnovo. Z razstavo bodo ob Tednu otroka od 5. do 12. oktobra gostovali v OŠ Braslov-Če, v času dnevov evropske dediščine pa se odpravljajo v Schwâbsberg in Ellwan-gen. TT Franc Kralj in del razstavljenih predmetov novi tednik pCULTilRA 15 Kultura kot poslanstvo V Domu sv. Jožefa v Celju vse več kulturnih prireditev Med organizatorje kul* turnih prireditev v Celju se ježe pred leti vpisal tudi duhovno-prosvetni center Dom sv. Jožeia. Skromne začetke nadgrajujejo iz leta v leto, letos so prese-netili še z večeri v atriju, na katerih se je v poletnem ciklusu prireditev predstavila vrsta umetnikov in skupin iz domovine in tujine. »Že od vsega začetka, ko smo se lele odloČaJi za obnovo celotnega Doma sv. Jožefa, je bila naša ambicija, da tu ustvarimo duhovno-prosvetni center v smislu, kot so bili takšni centri že včasih. Lazaristi smo tak center imeli v GrobJjah pri Domžalah in tam )e bila tako religiozna kot povsem kulturna in športna dejavnost zelo razvejana. Za ta center, ki ga kot takšnega ni več mogoče oživiti, saj je v njem biotehniška fakulteta, smo v postopku denaciona-!izaci)e prejeli odškodnino. Ta denar smo v celoti povsem zavestno vložili v obnovo centra sv. Jožefa. A nI šlo le za vloženi denar, §lo je tudi za podobno poslan s- Jože PlBnÍRsek v atriju, ki je postal priljubljefio prizonšce kulturnih prireditev Dama sv. Jožefa. ivo, na času primeren način. Duhovnosti brez kulture ni. Žal se vse pogosteje dogaja, da imamo razvito duhovno dejavnost. Če pa ob tem ni tistega, kar človeka oblikuje v doÍ3ro osebnost, to pa je kultura, potem je duhovnost brez pomena.« pojasnjuje razloge za razvejano dejav- nost na kulturnem področju župnik in vodja centra Jože Planinšek. Ob siceršnjih prireditvah so posebej zadovoljni z Letos uvedenimi večeri v atriju, na posrečenem prizorišču, ki je kar nekako nenačrtovano nastalo med duhov* nim centrom in domom' za starejše. Vzdušje na prostem je čisto drugačno kot v dvoranah, mnogo bolj sproščeno, hkrati pa smo s prireditvami v atriju ustreli tudi stanovalcem našega doma za starejSe. TUdi slabo pokretni lahko doživijo kulturne prireditve kar iz sobe a]i z balkona. Nikamor jim ni treba. Pri tem nas je vodila tudi misel, da je varstvo starejših mogoče pripravili tudi malo drugače,« pravi Pla-ninšek in zagotavlja, da bodo večere v atriju Se priprav-Ijali. Tudi obisk prireditev ni slab, nasprotno, po uvedbi večerov v atriju celo narašča. »V letih, kar sem tu, sem se navadil, da je treba vztrajati. Ko smo začeii, želenega odziva ni bilo. Šele po treh letih so se naše prireditve močno prijele. Enako velja za večere v atriju. Čeprav je bil že v začetku obisk boljši, kot smo pričakovali. Ob tradiciji» ki jo bomo pridobili, bo obisk še rasel,« pravi PlaninŠek. Pri sv. Jožefu v pripravi kulturnih prireditev veliko sodelujejo z ljubiteljskim gledališčem Teharje - Celje, zlasti pa se je sodelovanje okrepilo, odkar je stanovalec doma starejših tudi Peter Simoniti, idejni vodja tega gledališča. V domu stalno deluje tudi njihov komorni zbor, že vrsto let pa pripravljajo tudi orgJarsko šolo. »Uvedli smo jo pred šestimi leti. Ne kot konkurenco glasbenim šolam, bolj kot vzgojo or-ganistov za naše župnije, pravi vodja šole Simon Ja-ger. Za Šolanje potrebujejo udeleženci, ceh je vsako leto med 20 do 25, ustrezno glasbeno predizobrazbo, šolanje pa vsebuje tudi pastoralno delo. Program zajema štiri leta izobraževanja, za vpis pa potrebujejo učenci vsaj 5 let nižje glasbene šole in šest let nauka o glasbi. Kdor tega nima, mora pred vpisom v 1. letnik v pripravnico. »Po zaključenem šolanju dobijo slušatelji spričevala, ki potrjujejo, da so dosegli dovolj znanja za dobro delo v župnijah kot zborovodje in organ i s ti,« pravi Jager. »V naslednjih letih se želimo čim bolj osredotočiti na pripravo različnih prireditev. Vesel sem, da je konec ubadanja z gradbenimi deli, prav zato, da se bomo lahko bolj posvetili dejavnosti, zaradi katere smo center sploh gradili- Skušali bomo ponujati prireditve vdu-hu naše ustanove in tudi takšne, s katerimi se bomo lahko integrirali v mesto Celje, â tako, da ne bi zahajali na področjetistih dejavnosti, ki so že tako dobro razvite v mestu,« pravi Jože PlaninŠek. BRANKO STAMEJČlC Foto: Grup A ko se je 9. maja 2002 zgodila tragična delovna nesreča v Zrečab» odgovorni ose-bi - Voli je biJ direktor podjetja Premena, Romih pa vodja delavnice pri podjetju Simer. Zaradi udara elektrike je na kraju nesreče umrl komaj 2S ietstar Rajko Veler. Sojenje se je letos že začelo. a je od zadnje obravnave že minilo več kot tri mesece, zato bi se včeraj moralo začeti znova. A so ga prestavili. Za nedoločen čas. Delovna nesreča se je zgodila v neposredni bližini križišča Ceste na Roglo in Kovaške ceste v ZreČah. Veler je umri» ker se je s kovinskim delom (t.i. kapo, de- lom, ki bi ga moral postaviti na zgornji rob panoja) dotaknil električnih vodni-kov visokonapetostnega daljnovoda. Zatem ko je padel z lestve, je Še poskušal vstati, sodelavcu pa je dejal, da ga je stresla elektrika. Kljub nuđenju prve-po-moči je mladenič umrl na kraju nesreče. Na začetku sojenja letos je Volf, ki je bil tisto leto direktor oglaševalske agencije in zato tudi naročnik del, dejal, da obžaluje nesrečo. Je pa med prvo obravnavo na dan prišlo kar nekaj podrobnosti, ki so pokazale, da se ni delalo tako, kot bi se moralo. Dan pred nesrečo naj bi Voli Ve-lerju celo naročil, naj počaka s postavitvijo panoja, ker niso imeli enega izmed potrebnih dokumentov, je razlagal pred poletjem. Drugo ob toženi Romih je tragedijo obžaloval in dodal, da je to, da Veler sploh ni Imel opravljenega usposabljanja iz varstva pri delu, izvedel Šele po nesreči. Letos sta pričala še zaposlena na zreški upravni enoti in na Elektru Slovenska Bistrica. Oba sta dejala, da nihče od odgovornih za postavitev panoja pri njih ni priglasil začetka del na tem nevarnem odseku... Včeraj se sojenje ni začelo znova, ker je za preložitev prosil Romihov zagovornik. (Romiha na sodišče ni bilo, prav tako ni bilo ene izmed prič, vsi ostali so prišli). Njegov odvetnik je imei včeraj ravno v času napovedane obravnave Se eno sojenje, kjer na zatožni klopi sedi obtoženec za rop. Ker naj bi bilo slednje hujše kaznivo dejanje, je senat (z ogorčenjem staršev pokojnega] sledil zagovorniku In sojenje preložil za nedoločen čas. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA www.i)ovite(lnil(.coni www. !.com Prijeli drugega požigalca Znano je že, da so policisti Izsledili osumijena za požar nekdanje tlcalnice Tekstilne tovarne Prebold. Po tem, ko so prostost odvzeli 20'letniku> so prijeli Še 19-letnika> ki je bil na begu. Moška, doma iz Velenja, $ta osumljena, da sta vlomila v objekt, od koder sta nameravala odtujiti bakrene predmete. V prostorih, ki so sedanjemu lastniku stavbe služili za skladiščenje pohištva in dmgega materiala, sta našla električne kable. Med sežiganjem izolacije s kablov so se vnela lesena tla. Požar» ki sta ga poskušala pogasiti se je bitro širil na preostale dele stavbe in povzročil za 1,6 milijona evrov škode. Objekt je bil tako uničen, da so ga po večdnevnem gaSenju morali porušiti. Osumljenega 20-letnika so v preteklosti že obravnavali za kazni-va dejanja s področja premoženjskih deliktov in nasil* ništva. Za oba bodo podali kazensko ovadbo. MJ tè- halo, 113 Konec za motoriste Minuli konec tedna sta se na Celjskem huje poškodovala dva motorista. V Bučah je v petek 48-letni traktorist izsilil prednost 61-letnemu motoristu, ki se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. V soboto pa se je na cesti i^ko-Celje» pri odcepu za Košnico, poškodoval SO-letni motorist. Ta je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v voznika avtomobila, ki je zavijal levo. Sicer pa se motoristična sezona počasi končuje, največ nesreč voznikov motorjev pa se zgodi ravno ob koncu sezone. Na Celjskem so v prometnih nesrečah letos umrli (rije motoristi. Odpeljal traktor v petek ponoči je neznani storilec pred stanovanjsko hišo v Stopniku na območju Občine Vransko odpeljal traktor, znamke IMT 539» registrskih številk CE 71-OK. Tat je povzročil za 4 tisoč evrov škode. S tatovi so se morali ubadati tudi gradbinci ob cesti za Golte, iz dveh delovnih zabojnikov so vlomilci odnesli več različnega orodja. Škode je za 2 tisoč evrov. Goljufiva četverica v četrtek okoli poldneva so štirje neznanci iz stanovanjske hiše na območju Rimskih Toplic ukradli dva tisoč evrov. Dve ženski sta na dvorišču hiáe lastnico nagovorili v nemščini in spraševali po najbližjem hotelu. Medtem ko sta ženski zamotiii lastnico, je eden od moških vstopil v bišo in ukradel denar, dru^ pa čakal v avtomobilu temnejše barve, s katerim so se odpeljali. SŠol Tatici v nasadu konoplje Minuli teden so šmarski policisti odvzeli prostost 25-leinemu domačinu, ki ga sumijo poslov z mamili. Med hišno preiskavo so mu zasegli okoli 20 g posušene konoplje In doma izdelano gumijevko, pri preiskavi pa so dobili informacije še o nasadu konoplje in mu zatem zasegli še 74 sadik te opojne rastline, visokih od i 10 do 250 centimetrov. Poleg ovadbe zaradi proizvodnje in prometa z drogami» bodo proti njemu sprožili še hitri postopek pri prekrškovnem organu zaradi kršitve zakona o orožju. V vso zgodbo s konopljo pa so »padli« še uije mladoletniki (eden z območja Šmarja, dva iz Celja), ki so lomastili po nasadu konoplje in jo želeli ukrasti, vendar jih je zalotil lastnik [25-letnikJ in jih pregnal. Zdaj bodo ovadili še enega izmed treh mladoletnikov zaradi lažne prijave o ropu. Na tak način je po izletu v nasad konoplje poskušal pri starših opravičiti svoj izostanek od doma. Ne le, da mu ni uspelo ukrasti sadike konoplje, še zlagati se mu ni uspelo ... Z NOVIM TEDNIKOM živite cenejel I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pn^puiu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih rirT— oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Kerstečfan kluba naročnikov, lahko s kartico Izkoristiti AKiJj^EW SESTtvAJQ tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete rta spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KAfma DIHA Tr^ovtea v CHy c«iilni Frizerski studie» Vmlev Pdra a-p. UlmulecvJ.BlOŽalw tdefoft; 03)^0»« I QALERLIA OSKAR KOGOJ NATURE lESIGN CB LJÊ GALERIJA VOLK gokJenpoint KR^ BAT uOARSiu cemvMO lesnîna Celjska Mohorja družba ^êffA SKIHAUTI CELJSKA ' infairna^jf i^tmiVjt MiekomaCeleia Yíjrai/ijica —- VIDIM (^ptika C«4I«< ••Ml« Hg«M<«B)iii(M>.iii «niAB.iMfnrM« ^emnd ^MrMkMnoAi* GORIŠKA BRDA -- O WELLNESS PARK LAŠKO fOM «pniWtV'*«*!! «MMminsn* ttf t* ZDRAVILIŠČE LAŠKO im«. Igitf»>! ■«tWW; MCtn — a?o ZLATARSTVO GAJŠEK y OI lG s i o venija AVTO cin..ii-: V KikiVllKlJiJ . AVTp • r^QTp F^pW hňifí Milaň to., avioaafvis - vulkanizadia • tíina napreví • dísfltioníka voď • ssrvU molorjev-serva kosilnic. Manbo^È e. 87.3000 Cdíe. (Bl.: 03 49168 70. GSM 04Í 67S 010 • 10% popusta wQi za stofitw • CASWO FARAON KUL L^sftsfc« mti 39,3000 Ctíje -ob flflkupu 100 žátfiiuv 10 gntís - FOTOfllZMAL Msrâwrska c. X 3000 Ce1)fl -10% f oputtvi^ n atoritva .^UA OSKAR KĐGO.I KATURP OESIGN ♦ W.B. DQUPJď D.0.0. Tra UTM Icnwov 3000 Cef^e • 10% popust n m odtfiu • GOLOENPQiNt Celaíapark Ce^ lirokd UbirB nogavk • popust ob ntuiin do 20 EUR. 10% popu» ob nakupu nad 20 EUR ' KROBATIVAf^SP- MiTSi^a díldvncs, Medlog 29.3000 Celje, Gsn: 041/738 272 - Nousnja curama po naroâlu * X£aRODK PULTI • 3% popwi AI vro4aoci nMo63a ud 1^1.88 EUR. 7% popust vrednost stjoďa nad 2921.05 EUR .MiPKûRMfimfiA nrftág[9inA Gollda. Arja vas 92.3301 Patravč« - popo« wQa zs ízd«lka iňtnt proirvodnjc, na valja ca akc^ka cano • MRAVLIICA CVFfKA BfWlMC S P Ulekova 1. Ce^e, tr^na za ustvstjskie • 10% popust za m ćnMka ♦ PIZZERIA VERONA. Wsfcotof canlar Calja - 10% popus( prí nakupu hrano • kartico prodSovia ob ureèilul -PflOTECTSBWS UI. Leona Oobrotmško 27.32^ Šenčur. Rogaika easn 19.3240 prí Jolioh - 10% popustí na optí6no no$tavHav podvozja in do 30% popevta ob nakupu nmikih pnovmaiit ♦ OPTIKA SALOaiRlfvec 3Ba. 3301 Petruvie - 5% p^ost ob n^i^o sončnih oi^l ici kortkcijslûh tritvirjov v vt*h njihovih PE v Slonovi »SLADA 0.0.0, PIrnamíska 4.3000 Celja. v$e 2a OBrovanja in vodovod, tal.; 03 430 47 70. GSM 091 626 793 • 10% popust •TDPflTDQO- kavteva ulíca 22. Calja - 10% p^ • TWřBMANA 0.0 W»hmss Park Laško nudí 10% poputt n bam, savM « bonu. šolanj •THgtMAWA D. O TPRAWUŽťE LASKQ nudi 10% popast a bom, savoo bêzon, 9itA«s, sotor^tof mm», kopeli la dniga vnllooss storhvo, moooČoe io leUia vttopnko . i;ilHn.^QRTTRAD€ D.Q.n.. Mašťfa • Spssi&ovs 8.1000 Uubljana • 10 % popast ne vso ůbmtv. nevolja za akcf^a cona. UTVA. Slavni trg 9. Ce^. 03 4S2 68 86 • 10 % pppusi (rvofl na izdolka v oàdji) . FRITERSM STUPIO fASHItW, Ventev Petra sjl Ulica lakov 3.3310 Žaloc-6%popu«t .SIQNAUT5TQRfTVLSW0MJE?ERWIICSi>..VrungBval0,Califl-1D%POOUSt .mJSMMDHf»JgVAORUm.MOHflfUafAaJIGARNA PraianvTVaulice23,3000 Celje, telefon: 03 49014 20. a^a: ioijigarnKo^liskfrmohoiieva^ 6% jMpttSt BO knjgno izdaja ce^ke M^mjeve dni£bo • PROJgKTMR IMZ^NIflWG. 0.0.0.. Bar DubTarazzo. Aikarceva 14 ICobiapai*». 3000 * 10% popusta pci cookteiSb • ZLATARSTVO CAižfK MSAN S.P.. Orofenikova 16.3230 10% popost na veljavna malo^otf^ne ceno ' HRySTUAVA SKltŽfiJAVA,-prodajalna Savinjska nso 77. prodajalna v EK caftn; v Celju. Manborska casta 88. Ceija • 10% popost na vse i^ïte kniha •L£SNINAOIL Lřvec 18 - 3% popvst na obtezinjono poMhve itoittíM firL, tipsoifi. poiÀraloiki,..) VLOiM OPTIKA center optike. Mariborska eesia ÍÍ {Poslovni center EK). 3000 Ce^ -10% popust ril nakopa oaŠnib oSil korakoijskdi oMrjev ei kontaktnih 1o^ Ob nakupu vsej dveh ikatfie kontaknih leč nutfijo gratis takoíáno za loio (60 ml). Vsak nero&nai prejme 1i lotoo ob prediolitvi hteaiioe oioi io krpico a oiale. •AVTDmj£0.D-lpav&ev8 ulica 21 Cel^ Prodsini csmer Medioç 15: poevmatiks blagovne znamte AURORA. . 3S % p^ufi ob nakupu zinskih pnevmatik bi. tAamke AUftO^ • 20 % p^art na premocitažo v vseh {ffodi^M servisnih centnti pri njih kuf^nih pnevmatiL Sodelaj v oagraéii igri Avto C^lje in odgovon. k^ je pruvojelac pnevmatik jnamks Aurora. 2 malo sroče vas ĎOi^RORA oijpel^ v Portorož na dvodnevno razvijanje v Hoiel Msnia ne www.avîQ da je tudi oranje lahko umetnost Med vsemi spremljevalnimi priredi- tvami je bila najbolj obiskana razstava in tekmovanje v oranju starodobnih traktorjev, veliko obiskovalcev pa se je sprehodilo tudi po prireditvenem prostoru med krasno založenimi stojnicami, in verjetno ni bilo takšnega, ki domov ne bi odnese! vsaj kakáne malenkosti. VeČina nas je bila mnenja, da bi nam prišla prav Še kakšna urica za o^ed, predvsem pa so vse dste, ki so imeli svoje favorite, zanimali rezultati. Žal je bila razglasitev šele zvečer. Domov smo se odpeljali z lepimi vtisi, vsem, ki so se še zjutraj nasmihali ob pogledu na tiste, ki so iz vrečk vlekli gumijaste škornje, je ob pogledu na svoje Čevlje in hlače izginil nasmeh z obraza. Seveda bi se naslednje leto spel zveseljem odpeljali pro^ Tešanovcem na tekmovanje, vendar žal to ne bo mogoče, saj bo svetovno prvenstvo v oranju na Novi Zelandiji. ZALA LAKNER V Jagočah letos še košnja Društvo za razvedrilo Ja* goče deluje 9 let. K njihovim vsakoletnim aktivnostim sodijo pustovanje, postavitev mJaja in kresova-nje, organizacija srečanja vaščanov pod imenom Ja-goška noč ter UČkanje koruze na domačiji PodrepŠ-kovih. Letos so k nizu teh dejavnosti dodali Še prvo ročno košnjo trave. Košnjo je pet koscev pri Po-drepškovih začelo skorajda ob zori, tako kot se za košnjo po starem tudi spodobi. Verjamemo, da se bodo prihodnje leto opogumili tudi ostali pripadniki močnejše vrste, ki spretno vihtijo koso v rokah. Pod PodrepŠkovim kozolcem je bilo nekaj tednov na- zaj deveto »kožuhanje«, na ka-terem se je zbralo rekordnih 135 »kožuhačev da aktivnosti društva zares zaživijo, posebej družini Flis, ki je gostoljubno odstopila svoj kozolec in PodrepŠkovim za njihov trud in izjemno gostoljubje, NP Foto: PETER HOHKRAUT Pri lovski koci so se Zalozani latos srečali U drugič. Srečanje krajanov Založ Krajevni odbor Založe v občini Polzela je letos že drugič pripravil srečanje Za-loža nov. Zbrali so se pri lovski koči, da bi se predvsem prij etno dru- žili, izmenjevali mnenja, spoznavali tiste, ki so se v vas priselili pred kratkim. Zbralo se je približno ISO domačinov, ki jih je pozdravil rudi župan Ljubo Žnidar. Založani so se dogovorili, da se bodo odslej srečevali enkrat letno, srečanja pa bodo namenjena tudi pogovorom o razvoju kraja in dru^h pobudah. TT Za poseljenost hribovitih območij v soboto, 19. septembra, je bila v bližini domačije Skrabar slavnostna otvori-te v asfaltiranega cestnega odseka Lovska koča-doma-Čija Škraba r-Haler. Občinski svetnik Jože Cestnik je povedal, da je asfaltirana cesta velika pridobitev tako za domačine kot tudi za vse tiste, ki cesto le občasno uporabljajo, hkrati pa tudi za vse rekreativce in Izletnike, ki jim je prav ta del občine posebej pri srcu. Poudaril je, da naložb v hribovitih predelih občine ni možno primerjati s tistimi v dolini. Vla- ganja v infrastrukturo v hribovitih, razloženih naselij so neprimerno dražja. Prava vrednost vlaganj pa bo, kot je poudaril govornik, izkazana s tem. da bodo podeželska območja ostala poseljena in ohranjena kulturna krajina. Zahvalil se je tudi za posluh Občinskega sveta Občine Tabor glede vlaganja v infrastrukturo v hribovitih predelih občine. Rekonstrukcijo ceste so delno financirali iz evropskih sredstev v okviru projekta 2. faze Mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, delno pa iz sredstev občinskega proračuna. Cestni odsek sta otvorila občanka Ivanka Matko in župan občine Vílko JazbinŠek, blagoslov pa je opravil župnik iz Prebolda in zaželel varno uporabo ceste. Vaška skupnost Miklavž se je še posebej izkazala vneu-radnem delu. Gostom so že pri domačiji Škrabar postregli z domačimi dobrotami, naio pa je na lovski koči sledila pogostitev s srninim golažem in z domačim peci- vom. TATJANA KOVČE liČBMO TOPEL DOM Asji v spomin Ne morem verjeti, da le oi več. Prejšnji konec tedna ti je življenje prekrižal avto na cesti. In od takrat naprej pri nas ni več tako, kot je biio. Bil si naš mucek • prijazen, nagajiv, najbolj pa prebrisan in moj. Že ko si se rodil, sem vedela, da si poseben. BQ si mala čma kepica, ki jo je pod vratom krasil majhen šop belih dlak. Tvoj kožuSček je s starostjo postajaj čedalje bolj svedeč, postajal si vedno bolj in bolj postaven. Ko si pred dobrim mesecem dopolnil 1 leto, si bil že pravi maCkon, a še vedno zadosti igriv, da sta si te 2a partnerja pri i^ izbrala 3 mesece stara pol-bratec in poisestrica. Spomnim se, kolikokrat sva skupaj spala v moji postelji in se grela. Še danes čutim toplino tvojega metikega kožuščka TiÁ mojih nogah. Kolikokrat si si za svoj dnevni dremež izbral stol v jedilnici, kar je mojega očeta vedno znova spravilo v slabo volj o. Ampak najboljši so bili tvoji nočni obiski na balkonu. Kar dolgo časa smo potrebovali. da smo ugotovili, kako za vraga prideš na balkon na višini 2 metrov Ja, preprosto, plezal si po steni, nato pa nas z mijavkanjem zbudil, da smo te spustili na hodnik, ti dali hrano in te pu-stili tam spati do jutra. In ta-ko je bilo skoraj vsako noč ... do prejšnjega konca tedna. Vsak dan sem domače spraševala, če si že prišel nazaj. Upala sem, da si odšel samo na večdnevno potepanje po vasi. In ko te še čez en teden ni bilo, sem vedela, da si tisti povoženi črni mucek na cesti bil ti. Ko bi vedel, kako sem takrat jokala. In še vedno imam solzne oči. Kajti bil si moj mucek, moj mali Asja, ki me je s svojim mijavkanjem vedj^o spravil v dobro voljo. Adijo, Asja. NINA ŠTARKEL Uradne ure zavetišča Zonzani v Jarmovcu pri Dramijah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; spre-hajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06 00. Sem zelo prijazen (Hlrasel mečkon, ki nujno potrebujem nekoga, ki bi me vsak dan božal. Sem namreč zelo razvajen, predvsem pa zelo »cartljivfu (7477) Jaz pa U kar lep čas čakatn na nova, prijetne lastnike, ki bi Imeli posluh za vsa moie hobije. Som namreč z^o živina, igrwa, predvsem pa obozu* jam sprehode in dncanje z ljudmi. (Brena) Takšno pozo sem ubral ta konee tedna na razstavi psov v Calju. Očitno sem izbral pravo, saj sem osvojil prvo nagrado v kategoriji velikih mašanDav. (Kris) Tole gospodično imam pa zelo rad. saj si je zadnjič vzela čss m m« odpeljala na 2-umi sprehod, kjer sva se božala in »cartelSM. Z lahkoto bi bil njen kuža.(Bon) Silvester našel Gobarska sreča mater vseh ajdovk Voditelju na Radiu Celju Silvestru Javorníku se že nekaj dni smeji. V gozdovih na območju PireSice je naSel, kot pravi sam, mater vseh ajdovk. Tehtala je skoraj dva kilograma. Silvester, ki je že dolgo strastni gobar, se čudi. da gobe pred njim ni odkril že kdo drug. »Kar sredi gozdne poti je bila. Najbrž so mislili, da je kakšen drevesru štor.« Aj-dovka velikanka, ki je Črvi Še niso načeli, le polži so malce zmanjšali njen klobuk, je končala v loncu SiJ-vestrove mame. Pet jurčkov je na kupu pred dnevi našel naš dolgoletni zvesti naročnik Bruno Roter izšentruperta. Presenečenje je bilo popolno. Verjetno bo podobno tudi tokrat, ko se bo zagledal v Časopisu. Fotografijo nam je namreč poslal Rok Smrke, da bi presenetil in razveselil Bruna. \ iv^r Jabolka in gobe Naš bralec Slavko Kolar iz Šempetra nam je poslal dve zanimivi fotografiji. Prva kaže cvetočo jablano z njegovega vrta, bkrati ie is- to drevo obrodilo tudi nekaj sadežev. Na drugi je sin Teo s prekrasnim jurčkom, ki je tehtal dobrih 60 deka-gramov. novi tednik BIASVETI 21 »SAVJE - NASE BOGASTVO MZICE IN CAJCKI Povišan krvni tlai( in hormonska zaščita Vprašanje bralke: imam povišan krvni tlak in se zdravim s tremi različnimi zdravili. Ko sem izgubila menstruacijo, mi je ginekolog zaradi potenja in drugih težav predpisal hormonska zdravila. Po njih imam še večfe ležave predvsem ponoči in pri naporu, zato mi je svetovai pregled pri kardiologu. Ker Še čakam na pregled» me zanima, ali je jemanje hormonskih zdravil res bolj koristno kot nevarno. Znano je in številne raziskave so potrdile, da sta obolevnost za boleznimi srca in ožilja in prav tako umrljivost pomembno nižji med ženami, ki še imajo redne men-staiacije kot pa pri enako starih moških. Se pa zadnja leta umrljivost za boleznimi srca in ožilja zmanjšuje pri obeh- Kljub temu ostaja Se vedno aktuaino vprašanje, ali je nadomestno hormonsko zdravljenje Še koristno in smiselno. Že leta 1950 je bilo dokazano, daje hormon estrogen, ki ga izločajo jajčniki» tisti eliksin ki omogoča ženam dolgo in zdravo ter aktivno življenje. Da bi ohranili ženske vitalne m mladostnega videza tudi po menopavzi, so pričeli z nadomestnim hormonskim zdravljenjem, Najprej se |e za to uporabU hormon estrogen, pozneje pa se je zaradi želje, da se zaščiti tudi maternica v celoti, dodal hormon progesteron,Temu so sledile številne raziskave, številni so bili proti nadomestnemu zdravljenju, Piše: prim. JANEZ TASîC, dr. med., spec, kardiolog drugi pa so zdravila predpisovali tudi nekritično. Žene, zlasti v ZDA, so jih in jih še rade jemljejo, saj jih rešujejo Številnih težav in jih delajo mladostne. Med najstarejšimi raziskavami, med kate-re štejemo tudi Nurses Health Study, ki se je pričela leta 1980, je že leta 1985 potrdila pozitiven učinek zdravlje nja. Tako so ti podatki služIl za osnovo, da uporaba es-trogena v postmenopavzal-nem obdobju zmanjšuje tveganje za nastanek koronarne bolezni pri ženah. Vendar je pozneje prišlo do obrata. 2002 je bilo v raziskavi Woman Health Iniciative (WHI) dokazano, da kombinirano nadomestno zdravljenje z estrogeni in pro-gesteronom pri 28 lisoč ženah med 50. in 79. letom ni zmanjšalo tveganja, ta se je celo povečal v 5 letih za prib-llžno 20 odstotkov. Tako so Če Imale vprašanje za zdravnika, ga ]wšljite na Novi tednik« Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. raziskovalci odsvetovali kombinirano' hormonsko zaSČito kol primarno preventivo pred boleznimi srca in ožilja. Vendar je ženski svet že osveSČen o ugodnih učinkih nadomestnega hormonskega zdravljenja. Težko je spremeniti jemanje teh hormonov, zato so se znanstveniki usmerili v predpisovanje čim nižjih odmerkov hormonskih zdravil in to za Čim krajše obdobje. Spremenilo se je mnenje o ženskem srcu. Ib je prav tako ranljivo z ishemično boleznijo, ob hormonski nadomestni terapiji pa so pogostejši tudi zapleti z ožiljem centralnega Živčnega sistema. Je pa sprejemljiv zaključek, da so rezulta- ti bolj ugodni, če ženske pričnejo z nadomestnim hormonskim zdravljenjem čim bližje menopavzi, ne pa leta kasneje. Če ne upoštevamo stranskih učinkov takšnega zdravljenja, se bomo lažje odločili za hormonsko nadomestno terapijo tudi pri srčnih bolnicah, se pa priporoča, da upoštevamo rezultate zadnjih raziskav, ki so do nadomestnega zdravljenja s hormoni bolj kritični. Tako vam lahko ob nepoznavanju vaše natančne diagnoze in zdravstvenega stanja priporočam, da zaradi »težav«, ki jih niste natančno definirali (glavoboli, nespečnost, palpitacije, sprememba krvnega tlaka, vrtoglavica, težka sapa itd.], opustite jemanje zdravil, ki vsebujejo hormone in se čimprej oglasite na pregled v na§o ambulanto ali se oglasite v posvetovalnici Društva za srce na Glavnem trgu 10 v Celju, Delodajalci lahko krepijo zdravje zaposlenih Svetovni dan srca, ki smo ga obeležili 27. septembra, je bil letos namenjen spodbujanju ohranjanja in krepitve zdravja na delovnem mestu. Vsaka delovna organizacija, ki spodbuja zaposlene k zdravemu načinu življenja, lahko prispeva k >ananjšanju oboleva-nja in umiranja ljudi v aktivnem obdobju. Premike k boljšemu duševnemu in telesnemu počutju posameznika lahko sprožijo že majhne pozitivne spremembe na delovnem mestu. Zdravje zaposlenih je mogoče podpreti z zagotavljanjem zdrave prehrane na delovnem mestu, s spodbujanjem nekadil-skega okolja in telesne dejav- nosti - so ob svetovnem dnevu srca poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »V Sloveniji so bolezni srca in ožilja (kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap in zapora ožilja na okončinah), vzrok za 40 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so predvsem debelost, kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, prekomerno uživanje alkohola, nezadostna telesna dejavnost- V obdobju ekonomske krize in socialnih stisk zaposlenih pa na nastanek srčno-žilnih bolezni vpliva tudi izpostavljenost stresu.« je povedala prim. asisi. Jana Govc Eržen, dr. med.. specialistka splošne medicine. nacionalna koordinatorica za preprečevanje bolezni srca in ožilja in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik. Zaradi srčno-žilnih bolezni umre v svetu vsako leto več kol 17 milijonov ljudi. Skoraj polovica ljudi, ki umirajo zaradi kroničnih bolezni, je v aktivnem življenj- skem obdobju. Po navedbah zdravstvenih strokovnjakov bi kar SO odstotkov prezgodnjih smrti, ki se pripetijo zaradi srčne in možganske kapi, lahko preprečili z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje opustitev kajenja, zdravo prehrano in povečano telesno aktivnost. KL Za celjsko regijo je značilno, da so dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja (kajenje, tvegano pitje alkohola, prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost. zvišan krvni tlak in izpostavljenost stresu) nekoliko nad slovenskim povprečjem. Nekaj nasvetov za zaposlene • Uživajmo veliko zelenjave in sadja. Če nimamo organizirane prehrane, si prinesimo v službo zdrav obrok od doma. • Že 30 minul gibanja na dan izboljša zdravje našega srca. Med delom se sprehodimo, uporabljajmo stopnice, v službo se peljlmo s kolesom ali pojdimo peš. • Skušajmo omejiti uživanje hrane, ki vsebuje veliko soii. Hrane ne dosoljujmo. Na dan ne potrebujemo več kot čajno žličko soli. « Zmanj^nje telesne teže ugodno valiva na znižanje krvnega tlaka, na znižanje vrednosti holesterola in sladkorja v krvi. Z brinom nad viruse Ni veliko rastlin, ki tudi dc-tobra zmorejo še toliko osvežilne enei^je kot brinove jagode. Medtem ko ovce sovražijo te izjemno sočne jagode, jih človek že od nekdaj naravnost obožuje in uporablja tako v začimbne kot zdravilne namene. Brin razkužuje in učiidiitvl nao. poo gum 9. sodo ceu pohoch (nfth6a} klâwua u/t sooaova lu m phpftavi âvilin kuhafuil ooitviobr» kov ststm ^lnikdv. srskov potitfbmh 2ivil tííxm oprek ^ cmhotu 3 mest timm:m[ffKmhK2Awmm STWtf dsjavmostl oucl. lava U. 3060 CEUE VOZNIK vdzmk tovvnega w1ía zao KA!t6«njQ. voznik tovornesa vosia za u xa1f gqruo • h/l onavuuui prevozov s tqvqrhn voziuim po sul clanic EU in ba1xahskik držav (hrvaška. oir sflbua in tum âbu. hakommua), voznk v nnkm prometu; netloloten čas. saizbn; nnmmusnmt in storitve. 0.0í3. uoriëe. VAUJCASe.MOOOlJE AVTOKUPAR AVTDKISM M/t flAZeRADfUA RABUPAH VOZIL RAVNAMJE Oanv VOZIL SESTAVA IN hlONTAŽA 0E< LOV NA AVrOMOflU: «EDOIOČEN ÍAS. II02BS: nEMKWALOCR KUROVSKE STORnVl OJIU, SK&iKOVACESTAUlOOOUUeUANA NâM POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 ŒT> KOMI90NAR i > M/t' KOWlStOMRANJE BUSA ZA HAmčmKisffiszAflED IN ůsToCo KA oaov* NM MEm OOSZROÔIM mtfSiXUL mtsh ^ 6 KSBZV. XlOm HANroWEfl OiLO. MANPOWER Sílo. n CaJL ^ANETBVA ULJCA li mtsui VWTAKSn • M/l VOÎNIA AVT&TAKSUA. DOlOCni tis. i mesecrv. S.IOJOOO; am mobil TKOVlHAIttSTDflim. QM. MARIBORSKA Ct^A 20<.30đociuc SAEDNJA STROKOVNA AU SPlOŠNA qoeraoa ZAVAffOVAlNO FIXANCni SVnOVALEC • M/t SVE> mm pri fm\ bbuh mwtmk naio2b. DOUlCiN ^ i MESECEV. m2m AKVTA 35 wmm zastopwSka družba ojlo. steSK R IfiOOUUBUAllA CVerUČAR cvnucafl m/t !zffiu\va cvnutnw aranžmajev. aranžiranje oartl mooaja cvetja: ooík ía £as. 1 mesec. ujiuft maàc^ pđdjnje ZA xiatmo deja in RA^n, OJLO., (z5ta v TUWUl7A.32II2LJU8ElïiA PROĐAJALfC PUQiUALK M/t PROC^ KRUHA IN PEOVA OOU^ £A1 6 hKECEV. 30.9.»08; PEKARNA STARA PiXA KRIHA IN PU0VSKRA PEOVA OUO. Muad&vAuucAtsnecaiE pflooAJAtxA* M/t oao vn^M s ms^m W NIPRBAAMBUW QDEl». DOLOČEN ÍAS. I msa. 3a9ii)tS: m îomuu u« NOKf ooo, OnŽBA ZA nSOVlML POSREDNIŠTVO IN SKHiíTVE ao JL RUSKA UUCA B, 2000 MARlBOR PROQiUAiXA. M/t DCLO V TUOVINIS nXSnUH IN KPRaOWUKRNI tZDClKt. DOIDCEN 1 MQFC. 301200S: UK TEOIUEK UNO NOKfOOO. DftUŽBAZATItfiOVm. PQSKDMŠTVO M STOAiïVE aao. RUSU JUCA 12000 MARAQR PEK duavec l • živuskidoav« • m/t'maa ce-lavec v proizvodu: izdeiovauí pflotatoov po mlovnbd na106u. tĚiStíi pmhzvdomh uprav. ewaiažf w prostorov. tfiahsportv mjí 2 rochih vucaum. samotno witt jakie uostavnm nolzvodn« nalog tifl osta-ka kla po naiogu ha0ríiene8a: ochocsn us. fi wsaxv. usm: tùm hj. kadrovsko svnovAiuE. loo. POORu2»u CBJE. mm 0mzleb.3OO(liaJE KUHAfi vnua uiHDUE v aiM - ii^ vneuE sqovne u nocua v mm\. d8u)&h £as. 3 mesui V^m SORXO PREHFkANA IN STQHTVf O 00. ŽOÍZNA CESTA 15.1000UU8UAHA kuhar NATAKAR • H/l PQ MAjlOĎUJ niPftV vua «ANO 02. HAUX PQMfVA POSOOa ústi KUMKja můí gosn i puaća HRANO, vqoi bia&ajno; ooldcen £as. 12 meseœv, laiozoos: cqjske ftsnime^rrrve pmezvdouain za?& sidvaue mvaudov ojlo. cesta v trnovue h 3000 que BOLNli^-NEGaVALiC SOUlltAR NE&OVAlfC Hft SOOaOVAWE PfO ZDRAVSTVENI m IV qskflh STAAUŠH. SPREMSTVO STASilK. TUNSFBI MATERMA. DOKU-MEVnHAWESnníTTV^ DOLO&n CAS. 3 MESECE. 30.009: DOM UPA. DRUŽBA ZA SDCIAIM VA»-STVHE duavnosn. a&q. lava u, 3800 CHJE (KOfWMSKITEKffIK SmOKOVNI DílMC i ' M/t' OPRAVUAUE V»8H> SKE in RAÍWSKi XOimOU RAÍUNOV IN IZVAJAna kiui60v0d9(w in rnam^h opflavll dfto-&n ùu^ 12 mfsecev dz. )tmm 311201»; ZAVDO za ZDRAVS1VEN0 ZAVWiOVANJE SlOVENUE obmoCna dbta can oreboaMeva uuca b a »ncelif umimsmxn» v pripravi oeia m/t vna^ vso odkumentaou v ratunaurk. pokusa pfb voooihi evidence maiuauih tokov. ooloftn us. umeseov. ímm ceusxe mesnine o jl CELÍ CEHAVTRNOVUE 17.3000 QUE VISJA fiUfiOVKE SniPINE • M/t' SOOfiUKOMNJE MIZVAJAUE KOlfiROAUK POUnXE ZA CEUimO BUGOVM SniPML OOlOČEN ČAS, B MESESV. 3.1DJ0QS; BA EDOD DM: PE OOĐOCENlERCaJE. lAVAtSMOdUE l£SARSKITÏHNIK SAMOSTOJNI MfZAR • M/t tZDUAVA NOTRUU OPREME PO NANĎIU. «DQUieEN ÍAS. UUm MO OPREKA MIZARSTVO II H^SOVIUA. VQ^ NKVlSNJAVASI6.32^2VDJfllK ViSJA STROKOVNA IZOBRAZBA ONBlAUlk DIREK^R • li^t OD KANDIDATOV m CAKUJEMO: SAMOST(UNO IN OOGOVDfWD m. POZNAVAXIE mm ZAXDNOaU » SPID^NIH PRSmSOV. VOOEIUE VI OfISANiZIHAWE DELA. OeUKOVAUE POSLOVNE STHATSUf IX VIZUE. KOHE^QAINO OLAVWST. DOBRE P06AJALSll£ SKSmm. MATANfiMOST, VESTNOST. MARUfr VO^ IN ODUfWl OliSANiaRANOST. RJUJSIRAILIE V DOBRE nOOA^ REZULTAT! W OSVAJAM NOVIH mi» PfflLUŽPDSnH. DDLOttK CAS. 6 MESECEV. 29.9.2Í09: SANJSKA SLUŽBA SPlfTM MARKEHN5. ÛJUL. CVnUiïlA UUCA a 3000 C&JE KOMERCtAUST SAMOSTOJNI KOHEROAUSI • lifl: TERENSKO OEIO PO au ^O^L PRIOOfllVAlUE MMH ^ANK. PROOAJA. NABAVA; SDGIOČCN CAS. 5.10.21»% H-KRA. nmNA. POSREDOVALE 0.0.0. KIDRIISEVA ULJCA2<.30D«(&JE UMIVERZfTFmA IZOBRAZBA KOHEROAUST ZA PflOOAJD DOOVNE ZAiČTI! M/ t PflOOAJA IN NABAVA BLASA V VBmOOAJt. 00 LDCEN ČAS. t ME^. B.10ÍODS; INPOS. TONICNA TRGOVKA NA DEBELO IN DROBNO, DJIO, CEUE. OPCKARMŠKASSTA^ 3900 SUE KOMEROAUST NA ffiADBENEM OODEUUI • M/t PRODUA IN NABAVA BtACA V VE1£PRD0AII DOU^ CEN C^ BMEsaiv. vvm IHPOS.TĐINICI(A rmm na imo k oBosNa qji.(l caii OPB(ARNŮ(ACESTA2.300CCaJE KOMSOALJST NA OODBJOI VQOOOVQOA M«REVA-KJA- M/t PMDUAtN NABAVA BLABA V VamiO OAJL OOlOČEN ĆAS. i MESECEV. 8.IOJOO»; RKS. TEHNlCXAT1«raNA HA KBCID IN DROBNO. nSlK SUE. OPEKARlliKA CESTA Z 3880 QUE IMŽENIft STROJNIŠTVA VOOJA PROJEKTA S POORltlA STBOJIŽTVMNSTA-UQ£ - K/t VOttILE PROJEKTOV S PODROČJA IZVED6 VODOVODOV. PUNOVODOV. CtSTIJIM NA-PMV. H10ROH&ANSXE ffřf&í H DRl«H ENERGETSKIH BKTALUU HaHlDČEN CAS. 309^000: NML GRADNJE M DUHOaiA. aO. CEUE. lAVA a 3006 CBJE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VSI DIPLOMIRANA MEDIQNSXA SESTRA • h^ IZVAJA UE ZSftAVSTVM NEGE BOWKA. OOLO&N CAS. 12 MESECEV. 30.9.2069: SPLOŠNA B(Ufl§HICA CaJL OBLAKOVA UJCA 9.3880 CEUE DIPIDMIRANIINŽENTR STRDJM^A (V$) "VODJA UDfTROli • M/l' ZVUA KOinBOlQ m SPEUK Pl^LHL (ZVUA MEDFAZNO IN KDNCND KONTMia IZVAJA MAIBSR NAD 0ai»AfUCM PROQSA KUNTROLI IZVAJA ZAPORE IN rm QDEUOV. PRIPRAVA KDKnUUlE DOKl^ HENTAUE ZA (ZOOKi SOOEDVAWE Ml ^E-VZEMU IS^BJCDV S SntANI ZWUIK IH^TTTUCU SODELOVANJE m REZANJU RHOiNAOI • TUOI NA TERENU': NEOOOČn CAS. laiOJOOB; MAXSiM TRflIVSKÚ IH SnHiïVEM PQOJrJE. 0.0.0^ TK caJSKIH KNEZOV 2.3880 CEUE VQDJA VSRŽEVUUA -M/t SXRBIZAMEVEMTIVNA VZDRŽEVAMA SntOJFV IN NAPRUV. VZDRŽEVARS SnHUEV 1N NAPRAV. MUHLOCEN CAS. 1119.2189: MAKSM TROCrVSKO M SIMTVENO POOJ^'JE. 0.a0>. 1196 CEUSIQH HKZDV 2.3000 mJE DIPLÛMiRANt EKOMMtST (VSf 'VODJA nOÛiUE M/t PQSTAVUANJE QUiV. STRAIEO) IN ORGAMZBIAWE ODDELKA PftOQAJl VOOEIUE IN METTOBSTVO PBODAJMM PREDSTAVNIKOM. VZDRŽEVANJE. RAZVIJANJE iN PKL/t BUAWE DONOSOV S POSLOVNIMI PABTUERJI IN KUUCUMI KUPa PRiPAAVO PONUOB. SPREMUA NJE IN ZAUJUC^AIUE POSLOV. 0080VARJAIIJE POGODBBflH POBOJEVVSKLAOUSnOBUSnO. SODELOVANJE Pn RAZVOJU raSlDVAUA fflDJEUA.' neooloCe» Cas. 3.i6joqs: pookhovalnea. mrVENO POOJCUE. 0J3il. BEË6UJSKA OSTA 6.3080 CEE UNlVEftZTTEfNI OfPLOWlRAIill iNŽf NIR MnAlimGUE IM MAHRIALOV KOMERDALJST ZA PROGfUM METALURGIJ • M/t nODAJAlNNi^VABUGAVVELEPROOU DOia Ca CAS. B MESESV, mi TEHMÍNA TRGOVINA NA UBELJ) M DfliBNO. Q.OJL ŒUt OPEXARNlSKACESTAlJinOŒLi UNIVERZÍTETNI DIPLOMIRANI M^IR STROJNIŠTVA XOMEjUlALJST ZA PROOJUO VUAXOV IN OKOVJA • Vi/h PRODiUA IN NABAVA BLAGA V ALEPROOU. OOLO&N CAS, B MESECEV. 8.102009: «ras. TEMSC. NATVGQV^NANADSaJÏ IN DONM. 010. Ca£. OPE](ARNI$uaSTA2.3nnCEU£ UNtVERSTETNI ENPLOMIRANI INŽ£NIH OEKTROTIHNIKS XOMBmiST ZA PflOOAJO ELemiAHRlALA IN atom - wt PRODAJA IN NABAVA BUBA V VaOmjL OOLD&NCAS, BMESCfV. B.IIL2009: iNPtfi. TEHKCNA TRBDVKA NA DESIB Dl grobno. fiJi.O. CEUL Off KARNliKA CESTA Ž 3000ISJE OOAVECBRO POKUCA SIHOJNW M/t' UPRAVUALK OUOVMH STROJEV. NEOOLOCUlČAS, lilliOOB: ttSV ŽOHAR STOBIIVE IN TBGOVINA. aaû.. mom OOL 3Í3271 ilNTRU PERT pomožna DEU M/t' PQMOC V STREŽBL PQMO-iHk DEL( V KUHINJI doloten CAS. 6 MESECEV. i.mm GQSTUIA JANEZ KRtVEC. IP. ZIOAff mostio. 1432 ZIOANI most MIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 EfT) POSLUŽEVALE STROJA ZA HIZGAUE PIASIIKE - Ufl POaUŽEVAJUE STROJA ZA SRIZBANJE iU stiki UKTItGLA oeuuiv. PAXMAfUE IZDEiXOV. KONTROU KLOVANJA STROJA DOLDCEN CAS. a meseo. 7.102889: SECA plast PftOtrVĐOUA IN TnCOVINA. OM, pod^MBIEIL 32^0 u$h3 MOtfTlR 06REVA1MIH NAPRAV MOinTR D0EV. W VODOV. NAPRAV- M/t IZDELAVA INSTAUDJ. MOmAŽA BRUJUKIN SANITARN« ELEMENTOV. VARJENJE u DOIDCCH CAS. 9 MESECEV. lOlUOOB: GG^CER. PROCVDONJA nmHA IN ^IDffiT^ (LOJ). BREZNO 3 A. 3279 Uâ(D MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTIV STTIOINIKVaZNlK • M/t UPRAVUAIiC DELOVNIH srauEV. v09ik, ooioCen Cas. 12 mesecev, M.112I08: MSV 20KAR, STORITVE IN TRGOVINA. OiLO.TmBfHDa34,3271 SďíTl^UPERT SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZMK TOVORNEGA VOZILA • M/t PRE^Z 61A-fiA pd SLO^UL dols&N ČAS. 12 MESECEV. IM02009; AVTOPftfTOZNCřTVO IGQR R9P IP. ULXAOfl 1433 RADÍCE KUHMSKI POMOČHiK KUHAflSH PMûCNHC V RADECAK • M/t POMOC ?R\ f^lPftAVI OBROKOV. oao NA oeud unlb. oolocín ČAS. 3 itf SECt II02809; SUEXO m HRANA IN STDfiITVEO.OO. ŽEliZNACESTA 16.1060 UUBUMA KUHAR kuhar M/t kuharski pomoíwk. nedoloân ca:. u.1u009: robert pe savinja gosfínstvo. robert raj§p s.p. valvasofuev TmL3270lA^0 KUHAR V RADECaH - M/t' PRIPRAVA D9RDXDV. ODUICU CAS. 3 MESECE. II02089: SOCeXD PRE HRANA IN STORITVE000. ŽE£ZNA COTA 18.1000 UUBUMA KUHAR-M/t PRPRAVAJEDIVSaADUZNORKA-T?V! IN RECEPTUUMI. OaoCEN CAS. S MESECEV. 3Q.aZd8t RMSKE TmiE. ZDRAVJE, PROGRAM OOfflEGA POCmJA. TWiZEH 000. T^ 10. 3372RHSaTOPUCE NATMCAR natakar • m^' strižba v gostinskem kkalu. mtSH Cas. b mesei:ev. 3.19309; gostilna janez krivec. sf. zidani moh is. u32 zloam most DOKTOR DUlTTAtME MCĐICME ooktw oentalkmuncne (zodozdumiki • m/ t doo z08qzdravwka v attulain zd laâkd. ODioCa Cas. 309ísoi: znuvsrvEM ow Lt sko nomceva uuca 5 s. 3270 usko UE MCamjE NI nunSANIHPROSTn DBUVMH MEST UE StOVEMSKl KOliJIcT STRU&AR StnUGAR • M/t ST1ÍUGARSKA DELA KDOIOCEN £aS, 30.9Í00S: SCHVAa fROZVODUA IN TBGOW NA DJIJL. UPTOVSXA UUCA 34.3210 SLOVENSKE UNJKZ LfSAJtSWTlHNJK KOHERQAUSTZA PRODAJO IN KABAVD LESA • M/t PRCOAJA IN NABAVA LESA IN l£S«M IZDELKOV. Oft U)ftN CAS. 12 MESESV, 5.102688: TD&ÍS PQ&JE> TJE ZA nOIZVOOILH) IN TRSOVH), DXJI. XRÍŽEVEC 19.32MSTRANIg_ UE ŠlifTJUlt PW CtIrjÛ" EUKTROMONHR ^KTHOHDNTA&U DELA . M/t ELEmMONT«^ 2MA IN SERWSNA DELA. OOUĎN Cas. 3 MESECL lUOZaOB; MUO TRADE. TRGOVSKO IN PROQVD-m PODJETJE. D.O.O. DOLI SO. 3239 ŠENTJDR SREDNJA POKUCA IZOBRAZBA SKlAISŠtNK • VUČAfflST • H/t OPRAVUA O&A SI^SSNIKA m VUCARSTA v HUUILMO PONt KVA. doldCen Cas. iz meseov. 3.10m mua Kf«TUS(D PODJETJE ŠENTJUR. OD. CESIA líDNA 008RSniâ(A3.3230lENTJUR VDZMK TBAKMU • M/t OPRAVUA KHKTUSA OEA STlUUCnnJEH. DOIDCEI čas 3L 12.2009. 7.10m HUA XHOUSKO PQDJETiE ŠBlTJUR. 0^. CESTA LENA oosmâcA 13230 ŠENTJUR VliJA STROKOVNO IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOMK • M/t OaO S STRANKAMI V P6ARM K NA TEI^ nesoujCen Cas. e.iom osio zavarovalniško zastopaue. 0.00. UUCA FRANJA MMGAJA 63.3230 ŠENTJUR PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE ANtMATOR IVt VODENJE OTTtOSKM VADB, R0> STNIH DMEVOV, VOOEKIE ŠPORTNIH ONEVOvSotAR' JEV, VAASTVU OTIKK; DOlOC» CAS S M^SBZV, 30.02m CEIN5. TTICOVIHA IN SVETOVAME. D JI D, CESTA LEONA DOSROTM^KA Z2 B. 3239 §ENTJUR DOKTOR MEDICINE ZORWNH BREZ SPEC3AL1ZACUE Z UCÍM3) AU ZDRAVNIK SPfOALiZANT DRUŽINSKE AU SPISANE MEnOHE V ZP PLAMNA - M/t' ZDRAVNIK V SPL& ^ AMBULum ZP mmk in oe2jrna služba. NEDOLOŽ ĆAS. is.iom ZDRAVSTVBI SOM iEKTJUR, OSTA IfOMA ODBflOniĆKA 3 B, 3230 iENTJin ZDRAMK SPLOŠNE AU DflllŽIN9(E MEDICINE M/t oclb v spuâfi AMOULiwn zdSentjljr in KŽUIV NA SOIŽBA. l»LOCn CAS. 12 MESECEV. inJB09: ZOflAVSTVSB DOM SEVUUR. CESTA LEONA OOBRO T1N^3B.3230$ENUUR ZDRAMK toE MSJiQNE AU miATHI • M KLO V âHSXEM OtSPArOftJU IN DEŽURNA SUIZ» BA. KDGUlfiEN ĆAS, B.11Í008: ZDIUVSTVEHI m ŠENTJUR. CEHA LIONA DOBMmNkA 3 O 3239 Šentjur UEŠMAB^FMJEiŽajT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATWAR • M/t DEU ZA TQÛLMM PUJIH. NE> DOUlífN CA& 20Í.2089; POSEK TRAS POO DAU- NOVĐOI. ROČNI IN STAOJNI IZKOPA JARKOV. BAR MAJA. VAliftUA POLAJŽa SP. POSHIRN 2 A. 3241 WORAÎ VOZHJK CCSTNIK MOTORNIH VOZIL VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • M/t PREVOZ BUfiA V CESTNEM T0V09NUI?RINETU.0(UltnCAS.3ME> SUE. 30^889: SBl TTtGOVINA Bi STORITVE D.OO. KIDRIÎÏVA UUCA 54.32» ROGA^IA SUTINA SREĐUA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA knigimnua m/t vodenje sauiakontov, izva jawe plačevanja obveznosti so oosavmuev. pkeud nad qbvizhostm] kupcev. preverjale prejeti ookdmentdv. ukvioaoie faktur. izvedba nmizaoj. xhjižbue faktur ^ ne oolocin Cas. 4.iqm jagrosttigovina. prol zvdchja n stofm od.o. l/s. poofut. lA^IO324lP0aPUT PEK voznik razvoz kruha po tr60v1nah in prooaja na terenu. ooiocen čas. 12 mesecev. 30.9.2889:6rati^ pekarna trbovtiu in BWS-BEMSTVO d.ojl. orovtcpri šmarju 3 a3z40 dlAIUEPRUa^ PRODAJAUC pmoajalk nmthi stroke • m/t prodaia trsovskeba blhga. TEHNIcnesa raga. skiadi-sžuue. zaračunavanje. prevzem ^ oolacen cas. 3 mesce. 30í.2889: jagntstttcwha. pro-izvodiua m storitve. ooo. lase i/b. podplat. laše1b.3241poonat PflmUALE ÍTHMĎ^GA BLAGA V mU JAfiER MELS IVt PBDOAJA. PfSVZEM. «LAOI^CZIUE. NULUIAUE. RAZKLADANJE. RAZVDZTR& BLAGA, NAIAGAKJE NA PDUa OPREMUANJE MTTUaOV S VSMI f^EBNWH DOKUMENTI ^ OOIOCEN ČAS. 2 MESECA. 4.192889.' JACMS H^BOVINA. PROiZVD-DUA IN STDRmi 0.0.0. LASE 1/B. PUOPLAT, m 3241 PODPLAT ZDRAVSTVENI TUNIK AOMINISnUTIVNA DELA IN PROOUA MEOIDNSKIH PRIPOMOČKOV NA TERENL; M/t' KREIRANJE. SPRE> MUANJE IN EVIDENHRANJE OOKLIMENTOV POSLOV NEGA PROCESA (NABAVA PREVZEM. ffíOOAJj^TER INTERNIH y»mïm POOJTTJA. PROOAJA ME OICWSKtH PftlPOMOCXOV NA TEISNU IN DOSTAVA BLAGA KMÛIIM KUPCEM SPREWJANJE JAVMH RAZPlSm n OOOAJA PONUDBE NAROCMKU ^ nt LOC» CAS. ^Z «SEEV. 11.10201»: ORLANA. POO JETJE ZA TRGCMNO UVOZ - IZVOZ. O JI.O.. ROGATK. SLOMŠKOVA ULJCA L flOGAlK IA80RAT0RUSKITĐIIIIK 'ADHNISTKAnWA DEU IN PftODAiA MEOlON-SHH PRBiomockov NA TERENU - M/t OaOVVO MESTD ZAHItVA ZNAJDE LABORANTA, POZNAVANJE DELA V LABOAATORUU (BOtNÛHCA. ZDRAVSTVENI DON] • KENUA. HEMATSUffiUA. KREIRANJE. SPflEMUAUE k evidenteuue OOKiHENTOV POSLOtKGA fflOCBA (NABAVA. PflEV2Ul produa) m INTERNIH dokumentov POOJEUA. PROOJUA mediakskbi PRmOĆKOV NA TERENLT IN odstava KOHCNN KUPCEM. SPfSMUAUE JAVMH RAZPISOV ter IZOQAVA IN DODAJA PONUDBE nitfocmiol* doiocen CAS. 12 MESECEV. Iliom oriana oug. tbgosina iN SnniTVE. OOJL. CaOA cesta 32» roga* tb KOMERCIAUST kdmacialm referent za tuj tdg • m/t isk^ ue novih projektov v tujnl orsamzaoia ezpeuaff projekta. D8IOC8I cas. 3 meseo. 22.1qm stfldd kovharstvo psoizvooiua. trgovina « storftve. ooo. tríka ss7a i. 32MP00fEnnEX FARMACcmunmc TEHNIK v UZVDJU - M/t POMOC PN OELU v RAZVOJNEM lABOaATIflULr. DIRDtel CAS. 3ICSECE. 2119^ KOZMETIKA AFROOTA PO&0JE ZA PflOLZVIKfUO n PROMETS KOZMETlC» K£HlCNf MINKDVWSKQ PlASTldllNIIZOEUlOJLO.NK/t §KA SLATINA. KIOnČEVA DUCA K. 32S0 ROGAÍKA SLATINA INŽENIR ORASBENliTVA vodja razvoja procvooiue in gradue m/t razvoj novw proizvodov in oftadiue novih objektov, sanaoia obstiueùh stavb 6ude iz01aqje(vu&£. muza. vroche. hrupa). neoo uiCen Cas. ii.iom eksperimentalni razvoi mmh idej raziskoval H razvoj o j) j). uin-^pok19.32s6 bistrica 08 sotu EKONOMIST ZA ANMJS Dl PLANIRANJI CZDaAVA VIJ36 za javne razpise - m/t izdelava vui6 za jav» razpise (9 in euj ter po^m naùttuv k umi za razv1u MMH noizv(ttov m stornev. mshnocen cas. 11.102889; ekspe rimefftaim razvoj MMH idu raziskdvaktf in razvoj ojlo. ninšpeik ib. bisttuca 09s0tu EKONOMIST ZA KOMERCtALJiO ouawst konekiaust (rfbient V nabavi/prodaji • lahko za&twk k • M/t SE žam PRIOTlŽni usrsne» mu SU]VENSK£ii1j oružnssmu trgovskemu podjetju z vec kot 389 zaposlim. stl mladl vzmum. dinawcnl XONUMKATIVM n imate tr60vsu žuco. ćcei1ki sooeuvta za pouoc pffi nabavl/?fidoui pflodajheu asortimana nažega podjetjjl va§e naloge b900; sledenje pomebam nasavt sswue. vnos in izvojba naroČil priprava kauuucu xdntaktuahje z obstojfcm dobavneui doma in V tuinl koordiniranje nabave s prodajo pogajanje z dobavtij. pnprava pogodb. ponlfdb in ponljob za razpisl OOGOSORM boste za svoj nOGRAli. SPOSOBH st! se samostojno in m ooiocati. za oao se boste izoeuznj V na&m QEUIVNEM procesu maioprdqul ooldíen btí. 6 mes^œv. 2iiyoqs: JAGROS trsovha. prot zvoouA IN mm. ojlo uâ i/b. poopiat. laieib.3241 pooput UKIVERZTTETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST PROOAMK. m/t IZVAdAWE DELOVHEfiA NACHTA QZ. PLANA PflOOAJE huim BLAGOVMM ZNAMKAM K PflOQAJA LASTNE BLAGOVNE ZNAMKL PROUČEVANJE raODAJNIH pith Ul UGOTAVUANJE MOŽNOSTI PMffiAJE. KOfFTAKTIfUUUE S KLJPQ in PftPRAVUANK PfSOUMH P0G08B. SOOaOVANJE PRI PtBPRAVI PflOIZVODNIH W PRt^ OAJVH NAânUV, OBISKOVANJE KUPCEV M RA9-SKDVAILKTR&SCA. SmOlLIAlUE PKDPtSDVSPO-OROCJA MEDNARODNE MEUAVIH OPfíAVUAUE DRUGIH PRfMERNIH Oa PD NALOGU NANEJENEGA. DOLOČEN CAS. O ME^. Z.1BÍ009: STEKLARNA ROGAČA U. W TAUÏV 1. 3250 ROGAÉXA SLATINA PMGISTERFARHUCUE fuzvojnik - dud v flazvojsm uboaatoruu . m/t raz\i1u kozmetičnih iztekov. doučen bs. 3 mesece. 2&.10m kozktha afroona podjrje za proizvodnjo in mm s k0zmet1& ko kemiímmi in kdvwsko plasticnmi izoeuo dm. rosaskA SATINA. KDRI&va uuca 54. »sorogažu slatina DOKTM MEDICINE SPCOAUST SPLOŠNE MEDICINE zdravnik speoaust sfušne au dmižinsis medione v zo âharje pri jelàw zp rogaâia slatina-m/t ooozoftavnlkaspeoausta v am-bulantl neodlož cas. 3.ldmzdaavstven( dom Šmarje pri JELUh. CaiSKA CBTA19.3240 SHAfUEPTD£L^ UEVELEHJE "" DELAVEC BREZ POKUCA KLAVEC V PKHZVOOU • M/t ORAVUA GOA NA ST^LI ZA VBRCGDVAUE PUHTKE. NADZORUJE DCUVAUE STm. KVAUUT1VN0 PREGLEDUJE tt L06a POUZOELU OZIROMA IZDELKE (KUSTRE> ZNE IZlOĎLKOMPUnHAKUÚIE(ZDEU(ELZVEC KOSOV {VSTAVLJA MATHS. ZATICE.). IPD: oolofln ĆAS. 12 MESECEV, 6.102099: PLASTIKA SKAZA. PRO IZVOOlUA. TTtGOVIHA. STOVTVt D.OJl. SaO 29 A. 3320VEIÍNJE natakar • natakar nedoločen cas. 39im bar roky. mafuana novak s,p. wad-ška cesta ho 3325 šo^am tELEZOKRfVEC gradbena oela • 000 na nizozemskem • M/t železokrivska tbarsxa IN druga oba delo KA NIZOZUftSKEM. douicen tAl 24 MESECEV, ii.iom zakuliCna gradbena oeu armm radlc IP. gobika cesta 57.332d vebue SREDNJA PMLICNA IZORftAZ&A pmojjauo^ oelikatese • œntir ja6er veleki . fi/h prooua oeukatise ter ponudba le ti nabava. skrb za âstoto f^bajneba mesta karocakje BUGA: o8u1cen cas. 3 meseo. mm& mam. proizvdoua di storitve, 000 laše i/b. podplat. la^e ) 6.3241 pooput PROOAIALEC V TlíGOVUI M/t' PRODAJALEC V TR60VIM). NEOOUICEN CAS. 4.10 JOOB: LESAJ^O HLWVERMU PROIZVOD»] HTBGOVSKOPOOJHJE D.OD. CESTA TAU£V 1 i. 3320 VELUUE SREDNJA STROKOVNA AU SPIOŽN A IZOBRAZBA iicitqj vožue m/t poucevafue kandidatov za vozmk. tidaja in praksa. dolocen čas. 3 mesece. &.i02«s: vioecwk O.OJL: vide^hk ogjl. pe avto ^ v^mi tng mlaoosn 6. 3320 velenje NATAKAftSKI POMOČNIK POWOCMKNATAKARJAM/Ž-WtSVnUJEGOSTTIH F«l IZBIRI JSt IN ^{PONUDI JEDUl UST.-.|IN sntHI K1BIU. DA BOOO LETI ZADOVOUM EZVAJA PRIPflAVUALNA DELA V OKREPCEVALJIIQ OZIROMA V PROSTOMH. n SO NAMENA POSTREŽBI GOSm [RAZPOREJAME MQ IN STOLOV. POORfNJANJE. URE> OITEV SEFVSNLH MO. PRIPRAVUAMiE POGADUKOV ..) n • DOCDČBI CAS. 3 HESECE.-8.102889: OKIIEF CEVALNICA 'pn BfBGfTI', GOSTINCE STWITVE, OO0.SELÍ)1BA3320VELdLE FRIZER FSlZEfl - OSEB« STOftmf • M/t fhsrsxe STUft tve* mo$ke n ŽEN»E. oaoien CAS. 6 MESECEV. ll.loioiis: FMZBBQ SALďl n. NATA^ VRCKOV-nik Sf. aORJAN 269,3326 SO^AU fiazdi M/t írizerske stoflm/i doidCen Cas. 12 MESECEV, 3b 009: mZERSKI SAUH MAOM. SOUA HRAST s.p. KIDRICEVA SSTA n. 3320 VE-lbue KUHAR KUHAN VRESTAVRAHil ^tirman vfibue • m/t' kwawemauakoslalatabtl nedoločen Cas. 309j889: ant13n zvone §t0man ip. - go-stunc'mitej norman. rimska cesta 10 3311 ^poeivsAvnjsnDoui kukar/picopek. m/t prrava jedi po naroČilo priprava ph; skrb za kakovostno IZVEOM) ooo tir clstote na OOOVNai mestu: doibcen Cas, 12 mesecev. 16.102809: tbehkwaukr ka. (kovske snxiítve. DJ3 JI. les3uisk0va cesta 9 e. looounuana KUHAR M/Ž • M/t V SKLADU Z NAROÛU PRlPRi^ VUAAU LOaUJE MADNEAU TOFU JEDI TER SL^ DICE PO MENIJIH AU POGINEM USTU OOliâN Cas. 3 meseci dkrepCevalnica m aRten*. sistinske storitvi ooji. selo 19 a 3320 velenje PRODAJALEC PRODAJALEC • M/t'DELO V TRGOVINI Z OBLTTVUO SVETOVAME STBANKAM. OOlOČ» CAS. 3 MESECI 10.I0JDDB: VOEfiLE SHffiS. TRGOVINA Z OBUTVUO D.0J1. DUNAfSKAOSTA 166.1008 UUBUANA PRODAJALEC • M/t DEU V TR60VN Z OBIÍTVLJO SVETOVAUE STRANKAM. OOLUCEN CAS. 3 ME^CE. 10102889: VOGELESHOEl TRGOVINA Z OBUTMUO OOa. DIAAIKA OSTA199.1000UU8LIANA raoOAJAIiC SADBENEGA MATEfUALA - CBTER JAGER mnSi - M/Î NABAVA. PRODAJA. PRE-V^. ZARAČUNAVANJE TRS. BUGA. NAUGANJE. RAZLAGANJE. WVOZ ^ OOIOÍEN CAS, 3 kftSECt 21102888: JAQIOS TUGOVMA. PROIZVODNJA W STORTTVE. 000 L^ I/B. PODPLAT. LME I B.3241 POOPUT STROJNI HHNIK vdojaizmeie lVt vooja IZMENE. kdouicen Cas. 30.9z889; forl FLEKSIfilUlO DRGAMZHAUE razvoimk IDEJ. D.OJ). PRE^rn8va cesta 1 a. 3329VELBUE EKONOMSKI TEHNIK admmisnuttvnmaclmovodsk) oeuvec m/t' admintsthatmla Dl RACuNOVOOSKA 08a oo u&n ca112 mesecev. 309í009; osnovna šdu b8atdv lEIQUA. diartno 09 paxi 117. 332? smarimobpakt INŽENIR STROJNIŠTVA vooja izmene n/t OO izbranfh kandtdahiv se pfllcahue: obvladovanje nastaviïve strojev IN NjnOVM procesov. 08^1>d8vaiue montaže u DEMONTÁŽE orodli. obiaadovanje pr^vive dha. po^vanje vsck katerlaiov za potek pnnzvooui. sposjonost voooua, orgamz^ rama K KDQfWNHAIUA KLA QïïmE izmene; ooloCen Cas. 12 iiïseœv uisat. plastika SKAZA. PRQIZVOOWA. TTtGOVINA STOBfTVlOJI.O. SELl)»lA3329VEliNJE PROCESNI TEHNOLOG • M/t' OBRANI KANOlOkTl B03O ZADOLŽENI PREDVSEM ZA: IZOELAVO TEl^ NIÍM TIHNOliŮU) DOUIHENTAOJO ZA CELOTNO PROLZVOONJa ZA NASTAVITVI PARAME^E ..CELOTNEGA PROCES OOA V fWlZVDOlUL IMUVO OSNOVNIH BRiZGAlKIH PARAMETTtOV (PROGRAM BRIZGANJA), nSTMAMJE MTVU OROOU. PREGLED n PREVERJANJE POPflAVUEN« OROOU. IZDELAVO PRVEGA XOSA V PROIZVODNIH POGOJH 09 UPO ŠTFVAJULi POSTOPKA POnUEVAAlA Pmf GA KOSA V SUADU S POSLOVNIKOM KAKOVOSU' OOLOCEN CAS, )2 MESEIZV. 2.102089: PlASTKA SKAZA. PflOl2VlKlNJA. TROOVMA. STORITVE. O.OD. SLO ZOA 3320 VELENJE OtPLOMIRAW EKONOMIST (VS^ (HRETOR DRUŽBE M/t NAČRTOVANJE. ORGANIZE RANJE Dl VDOEME MLAVORUŽBl^ DOLOCEN Cas. 12 MESCEV. 3.102889; EHA GOODTDGOVIN A STOfB-TVE Di) 0. PRESNOVA CESTA 19,3320 VUEHJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST VDOJA NABAVE - M/t RAZISKAVA TDŽIŠCA. IZ. BOR D08AV1TEUEV. KOORDHAItCLIA PRI IZVEDBI VSe^ FAZ NABAVE ^ OOLO^N ÊAS. 12 KSESV. 3,IOiOe9; ERA GOOO TRGOVINA. STORfTVE OJSJ). PRESUINOVA CESTA 19.3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA oeuvec v prorzvoofui m/t'razna prozvodna dela. DOLOCEK cas. 12 mesesv. ii0200s: t»n-kwau}er kaorovske storitve. ooo. leskosko-vacesta9e.1000uieuana natakar • m/t strežba puac IN tiipuk napft kov. DOIDCEN Cas. b mesecev. X!02809: bar maja IN uphavuawe tttžmc. zdenka marin sf. šešilpni preboj» ».3312 pfeebold strojniktgm.m/tstpojnfft5m.deunakoia bjniru tircc oolken cas. 3mesece. 30í2609: prevozi IN spio^a 6ra080ia dela. ehll grl^ SEUflKSi.PERNOVO t7a3310žalk DELAVEC BREZ POKUCA natakar m/t sti^ežba puac fN vzoftževa UE c1st0& tokala. ooiocen cas. b mesecev. 38.12m ONEVNI9ar antika vojko križnh 1p,vhahskd4b. 3386 vransko POMOŽNI TEKST1LK nisluževauc unue armt ml^ • m/t izvaja pflipravo matirtauv. h jih pdtttebui za vsta vttev v unuo arnit. dela izvaja v skladu z iz-delamhi normativi in zahtevano ktfovdstjo za proizvodnjo IN po navooluh VO&je izmeie ozvnMA voojE proizvodnje.' mts» Cas. i mesec 38i.?0(«: OSTEKl bort demsan sj. hmeuarsiiauucal33i0žalec POMOŽNI KUVEC VOZNIK KAMIONA VOZNA TOVORNJAKA po EU. NWLADANJi RAZKLADANJE. VODENJE POTNM NAL060V fK OSTALE OOKUMEmAOK. SOtB ZAV^ ZUO VOZNK v CESIHEM PROMETV: OOIOCEH 3 MESECE. 2S.19.20fi: ATS nex JEZERKK SP. BRASLavCE29A33140RASlDVCE NATAKAR • M/t' STBEŽSA IN PRHAVA TOPUH IN HLADNIK NAPITKOV, m HA 8UGAWI. fSSl NJE OEUMUH mùk DDUĎN CAS, I MESEiL lÛ.IGiOOft nep. nÙNJE PUAÍ. NATA^ jPECUC ip. UUCA SAvnuai ČETE S. 3319 ŽALÍC SREOIUA STTtOKOVNA AU SPUlŠNA IZOBRAZBA krnovoosrvd m nabava M/t knji60v0& stvo nmžemje, kompenzaol lztejuava fia âu- » Casa, nabava: xoffiakmul« z dobavl TELI. NWiVA BLAGA - H ČASA.'DOLOCEN CAa 12 MCSESV. 3102089: EOn SrOKTVE. mOlZVDOUA IN TRGOVKA. 000. POOVUH 1,33)4 BRASUIVËE VODJA SRVtSNE DELAWCE ZA TDVIHNA VQZHA . M^ in&ANClRAUE DEU V SERVISU DELAVUa NAOTTOVANJí. NABAVA IN UPRAVLIAklE Z REZEHV-NIW OCLL VODENJE EVIDENCO SERVtSttAlUU VOZ NE6A PARKA; SOIOCEN CAS. $ MESECEV. mV». ENES DRAGANOVIĆIP.; TRANSnmi ORAfiAMMĆ ENES. CESTA 08 iomo 4.3310 ŽALEC AVTOMEHANIK voznik tovornjaka • M/t'vqznk nivdfhuaka PO E^fiOPL DOLOCEK CAS, 12 «SEIZV. 3.102909.-BGMEX KAKSIIBUAN. AVTOPREVOZNI^TVD Sf. ilANDllOVTRBt9.331DŽAlK KUHAR kuhar • M/t' priprava jedt po naftoćul, kosil m mauc. nedoucen cas. ail2909; horažalec ooo. žalk mestni trg 3,3310 žalec pomočnik kuhanja v restaviuuu ^torman pa rižue. h^ pomivanje pqsooe. pispravasouit. slax hladne jeol: neodločen cas. 7.1dí008: antdn zvune ^idrman sj*. • 60stu& hoteu řidrman, rimska eisia 11 m saffttsi V savftjsuoouni ŠMUA âVlUA • M/l' ^ANJE UNIKATNIH MDGNIH OBLA ClL OOIOCEN ČAS. 3 MESECE. 9.lOiOOS: UUPUTL OBUKOVANJE IN IZOEIAVA UWKATMH IZDEUCOV, NATAŠA BREQU, S.P. STUDENCE 29 A. 3310 ŽALU PRODAJALEC prooaja hilha'm/t prooaja kruhain peova ODLOČBI CAS,3e^lOiO^TONM>ERPROL zvooua, trgovina in storitve o.oji.^lanorov trg î. 3310 žalec LESARSKI TEHNIK CMC Of^TER • M/t' POSIUŽEVAUE CNC VHTTV KALNEBA CENTNA, PR06RAMIRAME STROJA. IZVAJANJE NAJZAHTEVNEJIESAVRTAIUA. REZVUA: NEDOLOČEN ČAS. 18.182888; MNK. MIZARSTVO NEPREMIČNINE IN DRU6E STORITVI OJl.O. KAPIA 16.3304 TABOR IKŽENIR LESARSTVA VOOJA PROCVOQUE • U/l NAQZOR IN VOOEME PROIZVODNJE. iZOaAVA POHl^A MttnAŽAKA T^U; NEOOIOCEN CAS. 18.102888: MNK. WZAR-STVO HEniEMt&flNE W DROGE STDRiïVl OJLO.. KAPU IB. 3384 TAeOR ťceije « x 95,9 î003 «.é mhí novi tednik MALI OGLASI - INFORNIACIJE 23 □ tednik NaročNkl Novega tednika boste lahko naroCntSke U90dn05ti- 4 mole ogldsé V Novenî te^^ii/clo 10; besed hI Čestitko miM^ bkorlscdl lácljučno s svojo naroćntsico kdrtSco, položnico osďroma z osebnim bokumencom nmćnika Novega tednika. NeMcMttteffie ugodnosti se ite pronosolo v nosiodnie letof MOTORNA VOZILA PRODAM DAEWOO mfftíz, lemík 1998, dobro ohro-njefl, prodom. Ogled možen vK«nki pd (el|uJelefoft040 62CM22. 4433 OP£Lcorsa M swtřl, letnik 1994, el. paket, reg. 2/2D10, prodom m SDO M. Telefon 070 810-117. 4437 Ssmkdâjetnik2001 In prikolico Amigo. prQdQm.Telefon04) 629-503. 4479 KUPIM OSEBNI avfo, kokrien od Iftn^n 1998 noprej, kupim. Telefon 04170^497 36d8 STROJI PRODAM AGREGAT, 1Í U u^ prodom. ToMon 031 319-495. 4456 KtfPIM TRAKTOR Ufïus kupim Tel^ 031 868-034. p ntAKIOR Iml 533 cti 539 kupím. Telefon 041680-634. p ZETOR kupim. Te^on 051639-777. p TRAKTOR fmt533 all 539 ali UrusC 33Sali C360kupim.Telefon041 676-130. p STROJRex combi Gora^ Mulo. z nvjhnrrú kolesi, pfiklop frezo gIí keso« kupim. Pokličite po 20. un, r^fon (03) 5731-6)5. 4476 POSEST PRODAM 2£MUI^ 2.5D0 m^, i dovoljeniem zo gradnjo monjio stonovonjske hi» {gov pododco bivalni objelrl), ru senčni, mirni lokociji v bližini Oobrne. prodom. Telefon0313mi6. 4d7ř VIKEND vokoidVojnflca {Mob Dole) prodom zo 45.000 m Telefon 04H9&^6D. 4476 KUPIM VIKEND ali zidanico, v bližini Celjo, do 25 km, kupim, nciiio gotovino. Telefon 031 400473. 374S ODDAM raSlOVNI prostor, približno 25 m^ s porki-riščem, no zelo prometni lokadii, med Planetom Tul in City centrom, ob Mari* bor^ki cestf v Celju, dojeni v nojem. Tdefon041 523-295,041 262-063. 43ee GOSTINSKI lokol 43 m\ v cenmi Žalca, oddam v nojem. Telefon 041 399-484. 2127 AERO, d. d., odda v nolem ve^ površne proizvodnih, skladiščnih In poslovnih prostorov v Ipovčevi ulici v Celju. Prostori imojo urejeno infrastrukturo, v okviru kotere je zogotovljeno tudi porkiriste. Telefon031 306-101. n DVA prostom, v 1. rudstropju, v sbpni velikosti pnblizm 30 m', s souporabo sonitorij, oddomo v nojem. Preston se nohajojo v središču mesto. Pisne vloge sprejemamo no noslov: DrušA'o upokojencev C^, Muz^ frg 7, Celje. Inf^-močite je moino dobiti rudi po telefonu 5415-737 oli 051 346-737. 44?4 STANOVANJE PRODAM NA odliâii iokociji pod Golovcem v Celju prodam tnlnpolsobno komfortno sfono-vQnje,104,Sm^,vseljivotakoi,vpisv2X urejen, KTV, centrolno-olje, prřtliqe, vrt. Ceno 123.550 EUR. Telefon 041 632-955. p SrAMVAMJ{v(entruZaka,71m',klin>ali-zirano, vselfrro lokoj, prodam za 91.000 EUR. Telefon 041 675462. 4337 ODDAM ENOSOBNO stanovanje, veliko^ 39 m\ v Copon ulio v Celju, oddam v nojem. Telefon 031 642-498. 4369 SfANOVAMJE, opremljeno, v stonovonjski hiši, 62 m^ v Golici Celjo, oddcm v nojem. Telefon 041 569-238. 43d3 fmVO enos^no opremr[er>o slonovonje v Celju, Lovo, oddomvnojem.Nolemnino 270 EUR/mesec, rrajemnina za \ leto vnaprej, Telefon 041 441-660. 4421 OPREMLJENO stonovanje v centru C#i oddam oli prodom Telefon 041 733-265. 4463 STANOVAHJE, v pritličju no Ljubemi, velikost 95 m^, z lostnim vhodom in prikljuciu, oddomo. Telefon 041 320-110. 4465 LAŠKO. Garsonjero. 28 m', c^emljeno, to-koj vseljivo, oddam. Telefor^ 031 766-239. 44S2 V PORTOROŽU oddam slonovonje §tuden-lom. Telefon 031 655-700, 041 323-090;wiw.nordQdrio.CDm. p mH PRODAM DVAslolo, sTora 100 iel, prodam. Ceno po dogovoru.Telefon041918437 4442 PAKNI sesolec H2 z 20 vrediami ugodno prodam. Telefon (03) 5412-541, m 678-981. 4460 HUDILNIK, 2131; vgrodni oli somostojec, ugodno prodom. Večinformocij po ide-fonu041 514-700. 4469 HLAÍHLJilK, televizor, zomrTovalno omoro, mizo s tremi sioli, pralni str^ sušilni slr^, kuhinjo, 4 m, kotno sedežro in oljno peč, prodam. Telefon 040 869-481. MATERIAL PRODAM DRVA, mttona, kratko žogo no tei bukovo, dolgo, v hlodih, z dostovo, prodom. Telefon 040 211-346. p DRVA, oožogano ta nasekano, prodom. Telefon (03)5805-245. â467 BUKOVA d^pradomo. Telefon 041 864-233. 4475 STOPNICE, plodne, brestove, 16 kosovm bolkonsko ograjo, prodom. Tdeftft D31 872495. L397 ŽIVALI PRODAM TOKOliminm, brez âewlke, prodom. Tde-Fon 5725497. 4430 TĐJCO simerîlolko, težko 350 ka prodom. Telefon040l45-17Q. 4416 LETO stara poaio leJIco prodam. Telefon (03) 5771476, popoidcn. 4435 TEUČKO, težko pf^nno 100 kg, pibdam. Telefon 548^78. 44si NESNICE, tik pred nesnosfjo, pndomo. Brezplačna dostavo no dom. Vzrejo nesnic Tiboot,tflleFon{02}582-1401. p 8IKCA, čb, 380 k^, prodam. Telefc^ 031 844^4. 4457 OVCO, brefo, posme jsr, prodam zo 60 EUR. Telefon 04^69-397. «458 PRASCE, težke od 100 kg nopraj in bikce, prodom.Telefon 031 50^83. ODDAM PSA dobermono, shsrego 3 leto, oddomo. TelefeiOSt 674-209, pcpáian.348d PRODAM GROZDJE, sorte souvrgnoi}, cSiordonney, modra franbnjo, zometno črnino, loški rizling in mešono belo, prodom no lepi, sonmi legi smorsko virstonjskego vino-rodnego okoli». TMon 031 575-777. Š427 GROZDJE, fdeû in Mo I« vino, rdeče In belo, prodom. Možnost doslove. Telefon 041563^31. 4292 wiiinw.iiowite2303. 4431 ŠTIRI zinrite^jine, 12 col molo rob^ za monrtv prodom. TeMon5771-955.4452 DOfAACO skuto, rozonce in pujske, slofe 8 tednov, prodamo. Moino dostavo. T^ fon (03) 609-5008. 4459 TEUCO, 500 kg, zfi pleme m dve grodbeni porteli, prodom. Telefon 041267481. 446^ o Vabimo vos, donos obiščete no KMETUSKEM SEJMU v KOMENDI od 02. do 04. okt. 09 ■ Rozstovni prostor pri KCUH fi www.uniforest.com UNIF0fiE5Td.o,o.,Dobrikiw14a,3301 PBlTuvče,7Bl.:03/7n 1410, itifo@inMfflrest.ti T^ bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srríh boš vse dni. V SPOMIN 28. septembra je minilo leto dni, kar le več med nami ni, dra^ mož, ata in stari ata JOŽEF KLEZIN (23.2.1946-28.9.2006) Prisrčna hvala vsem, ki ga ohranjate v svojem spominu, mu prížipte svečke in podarjate cvetje. Vsi njegovi L3d3 OTROŠKI vozic^ otroško posJetjo, TV,Mr stroj, fitness noprove, domoci sotarij, kolo, usnjene jokne • moške in ženske, ovto kovček z nosilci Hd., prodom. Tele-fon051 424-303. » ZME Brezplačna posredovanja za ž6ns^do46 let Posredovalnica 03 S7-2e-3-ie. 031 83e-378 Podlitía ilže komunikâtMM. urejím o» Otu «Id v komerdaG. Možnost honorsmrge Mb. kasn^ tudi rnohiut redne spomv«. Inl&miac^ po te.: 03/425 61 50. vsak den od pwi do patka od 8. do 14.30. Jatoma. d ao.. Miftonfca c 44, Ca» Tenîtn^08fedoî3inîcT za vse osamljene 031 SOI UPOKOJMCzOobme, vdovec, želim spoř noti žensko zc skupno življenje, storo nod 50 let. Mn 031 662-873. 4279 394etna shnpaticno žen^, us^ússn. poslena, zdi moškego do 53 Iri. Resno. Telefon 041 24M47; ogencijo Super Alon. 4467 POŠTENA 304etno poslovodkinio, celjsko obmoqe, žeíi prijoteljo do 38 let. Telefon 041 248-647; ogencijO Super Alon. 4467 60-letni gospod, ki je prise) à Švice, želi prijoleljko do 55 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Aton. 4467 374etnt iont iz osrednje Slovenfie zeTun spoznati propfosfo dekle. Imos rado nonïvo, urejen dom in mislis, doselohko skupoj rofrro pred osamljenostjo? Prosim pokliô oli pošlji SMS po telefonu 041 586-972. D IZVAJAMO rzkope s komblnirko in mini bagr>, kiper prevoze, rušenje objeklov in odvoz moteriolo, izgradnjo konoli-zocije, dvori» (tlobvonje, osfoltíro-nje...), montcžo gtps plosc in ostalo grodbeno delo. CM6 Vinder. J. o. o., Zodobrovo 126,3211 Škofje /o:. telefon 051 377-900; gmgvinder (dgmoll.iom. aoů2 RAČUNOVODSTVO zo d. 0. s. p^dništvo in zovode, se posebej u9odno v septenv bro. Telefon 031 332-615. Xallkonto. d. O.O., Mariborska 6 B,Ce^. n KliUF stene, stnHKvi, mensorde z izolodio in nopu»! Deki Izvojomo kokovostno, v dogovorjenem roku in i goroncijo. Andrej Kovi;o,i p., Ulico I. celiske čete 22, Šentjur,teleron041 664-4l0. n RAČUNOVODSKE storitve za d. o. o., p. in društvo opravljamo no področju celjske regfie kakovostno, sftokovno. po konkurenčnih cenoh. Zo vse nove stranke nudimovd(3^10%popusl.Poklidte in se dogovorite za ponudbo oli po^jite povpraševanje no noslov: primodolenc-@gmoil.com. Konlok^o osebo Zdenka Oclent, leiefon 041 23^424. Primo D& D • Dolenc, k. d., Monla D^ 3, Dran^. n 2E0 ugodno ÍR hitra opnr^ vsa vodoin-slolorijsko delo, montiram pipe, umi-volnike... ionko \ijkffK, s. p., Golialo 33 b,Žolec,lelefon 031 715-296. 4464 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje ûpravljâ čásopisno-založniško, radijsko in ag«ncijsko-iržno dejâvnosi Naslov: Prešernova 19.3000 Cei|e. telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 OH. Novi tednik iztuja vsak torek in petek» cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica; Tea Podpečan Veler. Naročnine; Majda Klanšek. MeieČna naročnina je 8.30 EUR. 2a tujino je letna riaročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026761320. Nenaročeniti rokopisov in fotografij ne vračamo. Ti^: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. za latere se plačuje 3,5% davek na dodano vrednost, NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn NamestnJca odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor SarUh, Klara Šteianec Oblikovanje: www.tninjadesign.com E-mail ur^nlStva: tedni k(i>nt*rc.si P-TTiail tehničnega uivdni&tva: (elmika.tednik^it-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa; Janja Intihar E*mai]: radio@nt-rc.$i. C-mail v studiu: info(^radiocelje,com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurah. Rozmari Petek. UrSka SeiiSnik, Branko Stamejčič, Simona šolinič. Dean Šuster, Saika Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter Rudi ostčúe agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agenciie: Vesna Lejič Marketing: ZlaCko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor KJcnovSek, Nina Pader. Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: {03}42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poŠti: agencija€^nt-rc.si Ni lahko biti pastir v zakonski sian je v soboto skočil priljubljeni muzi-kantšebolj priljubljenega ansambla Okrogli muzikanti. Robi Polanc. Pred tem so ga prijatelji prejšnji teden podvrgli precej hudim preizkušnjam. Sicer se je izognil nošnji križa, vendar domišljije pri pripravi fantovščine organizatorjem ni manjkalo. Ker je Robi znan po tem. da na nastopih r^a odru zaigra na panovo pastirsko piščal, so se odločili, da postavijo v vlogo pastirdca. Tako je pri belem dnevu precej pomanjkljivo oblečen skozi središče Laškega vodil ovco. Delovni dan pa se s tem Še ni zaključil, saj so mu v Laškem postavili še pravi pravcati mJekomal. Tega naj bi LaS-Čani sicer dobili v mesecu dni, fantje pa so pohiteli že prej. V pomanjkanju ustreznih tehničnih rešitev so za distribucijo mJeka zadolžili kar Robija, ki se je zadeve moral lotiti ročno. Bojda je mleko iz njegovih rok šlo - za med! Foto: SHERPA Lepo petje in dobra volja v soboto, 12. septembra, je minilo natanko 50 let skupnega življenja zakoncev Jožeta in Marije Krajne iz Vojnika. Skupaj s hčerko Bredo in sinom Benjaminom, njunima družinama ter z ostalimi sorodniki so se popoldan povzpeli na hrib nad Vojnikom, kjer so imeli v podružnični cerkvi Device Marije zahvalno sveto mašo. ki jo je daroval ter opravil poročni obred domači župnik Anton Perger. ZlatoporoČencema se je zahvalil za lepe vzglede, zve-stobo v veri, ki sta jo prenašala tudi na svoja otroka ter za dolgoletno lepo pelje v mešane m cerkvenem pevskem zboru. Zato ju je lepo pelje okteta moškega zbora ter mešanega cerkvenega pevskega zbora tudi spremljalo pri tej slovesnosti. Jože in Marija sla dejala, da v zakonu ni bilo vse postlano z rožicami, bili so ludi težki tienutki, vendar sta vse premagala z ljubeznijo, sspo-Štovanjem in trdim delom. Veselila sta se uspehov svojih dveh otrok, ki sta vedno poslušala nasvete staršev in se zgledovala po njiju. Ko sta si ustvarila družini in urejala svoje domove, sla jima bila Jože in Marija v veliko pomoč na vsakem koraku, za kar so jima vsi iz srca hvaležni- Najlepše povračilo za to pa je njihovo spoštovanje in trdi^ vez, ki jo nenehno utrjujejo s pogostimi lepimi skupnimi doživetji, Vnuki Jemej, ki se mu je pridružila že Lucija, Tadej in Andrej ter vnukinji Brigita inTjaša so mami Mariji in atu Pepiju - kakor ju kličejo - za vso njimo skrb in dobroto, lepa doživetja od otroštva pa vse do danes, ler nasvete, ki so bili vedno preudarni in razumevajoči, nadvse hvaležni- »V zakonu moraš spoštovati, ljubiti in upoštevati drug drugega, lersskupnimi močmi premagovati vse ovire, ki pridejo na to pot. Seveda pa vsega tega ne bi bilo, Če nama ne bi ob strani stala dobra otroka z družinama, ki se jima zahvaljujeva za tako lepo pripravljeno praznovanje najine zlate poroke.« Vsi, ki ju poznajo vedo, da so v njimem življenju imeli posebno mesto petje, dobra volja, gostoljubnost in še marsikaj. Vse to pa človeka duhovno bogati in ga napravi srečnega- rVANA KOS Veselje v vrtu in zidanici Več kol 51 let je minilo od takrat, ko sta se neke pomladi na plesnih vajah v mladinskem kiubu na Ljubečni spoznala Mila Bred iz Šmiklavža in Mirko Podgorelec iz ZaČreta. 19. septembra 1959 sta prvič stopila pred matičarja v Celju in svečano zaobljubo obnovila 26. septembra letos na kmetiji Dobrolin nad Vojnikom. Tam ju je na njuno željo Jurkošek. Slavja se je udele- poročil štorski župan gospod FOTO TiDNA Foto: SHERPA žilo okrog 40 svatov, sorodnikov in prijateljev. Pelo in plesalo se je pozno v večer ÍD bilo je živahno kot na čisto pravi poroki. Zakonca Podgorelec sta občana štor že35 let. imata dve hčerki, tri vnuke in enega pravnuka, katerim se z veseljem razdajata. Kljub temu, da sta oba že presegla 70 let, sta zelo aktivna in vitalna; poleg skrbi za oiroke jima je v veliko veselje negovanje in obde lovanje domačega cvetličnega in zelenjavnega vrta ter zidanica v Dramljah, kjer skozi vse leto skrbno obdelujeta vinograd. Prav naslednji konec tedna bo minil v znamenju trgatve, ko bosta v družbi sorodnikov in prijateljev potrgala letošnji pridelek. Vsekakor je tre ba omeniti tudi odlično domačo kuhinjo zlatoporočen-ke Mile, po kateri je znana daleč naokoli. Njuni bližnji so jima za jubilej zaželeli Še veliko srečnih in zdravih dni. LARA ROJC Fantovščina