Leto IX, 5«. 128 LJubl]ana, četrtek 31. ma|a 1928 Cena 2 Din i »afcajo ob 4. »jutraj. — Stane mesečno Dm «5-—; t* iao-scmstro Oln «or— neobvezno. Oglasi po tarihi. Uredništvo i Ljubi} »na, Knaflovs ulica iter. 5/L Telefon it. 107« in <804, ponoči tudi St. «034. Rokopisi se ne traiaio. Dnevnik za^gospodarstvo, prosveto in politiko L*sbl)ana, it. 54. — Telefon ftt. >036. 11 Mubljana, Prefter-nova ollca ftt. 4. — Telefon ftt. M9* Podražnld: Maribor. Aleksandrova Itn - Celje, Aleksandrova cesta - 1 gačan prt poftfaem če*. zavoda t Ljub-laaa ftt. 11J4* • Praha čisto 7&.18©. Wien,Nr. 105^41. ' Ljubljana, 30. maja Te dni je »Jutro« razkrilo zopet nove podatke o veliki nepoštenosti, ki jo je zakrivila SLS po svojih eksponentih v ljubljanskem oblastnem odboru proti predstavnikom one samouprave, ki ni v rokah SLS, in za katero vsled tega po starih »katoliških« metodah škofove stranke obstoji načelo, aa jo je treba zatreti in uničiti, če drugače ne gre, z obrekovanjem in nasiljem. Oblastni odbor je nad občinsko upravo v Tržiču, ki je v naprednih rokah, Izvršil nekako tajno preiskavo. Zasliševal je vse mogoče ljudi za hrbtom župana, ne da bi obvestil občino. Preiskava je šla kakor neka srednjeveška tajna inkvizicija. Šepetalo se je in na-mdgavalo, a nič točnega ni prišlo na dan, kjer bi se obrekovalca moglo izrabiti. Razume se po sebi, da je katoliška inkvizicija ostala brez uspeha ln da predsedniku SLS ni bilo dano veselje, da na grmadi sežge tržiškega župana obl. poslanca g. Ivana Lončarja. Kmalu nato je »Slovenec« iz peresa, ki si mu na prvi pogled videl, katera roka ga je držala, prinesel uvodnik, v katerem je znova namigaval in posredno obrekoval. Ko pa je župan Lončar (tožil, se je kot pisec pojavil narodni poslanec katoliški duhovnik g. Smodej. Zanimivo je, da je ta katoliški duhovnik v istem članku ljuto napada! druge liste, da se »Izza plota« pozivajo na imuniteto poslanca. Sam pa je, pišoč ta članek, zagrešil to, kar je drugim očital, proti g. Lončarju in proti agrarnemu komisarju g. Spilier-Muysu. S tem pa ta zadeva ne more biti zavržena. Oblastni odbor ni županstvu v Tržiču izdal obrekovalcev, kar je med poštenimi ljudmi sicer običajno, in mu v nobenem obziru ni dal zadoščenja. G. Natlačen se dela, kakor da ni vse skupaj nič, dasi je šlo za najkrutejše obrekovanje, ki ga je bil z veseljem pograbil, da uniči napredno samoupravo. Glede osebne dostojnosti, ki je v vsem tem postopanju verno naslikano, so naši računi napram g. xNatlačenu že zaključeni. Tem bolj, ker je tako postopala SLS napram županu, ki je obenem oblastni poslanec, torej ožji tovariš katoliških navzočnjakov v oblastnem odboru. Gre pa za več. Mi si moramo odločno prepovedati, da se partizanski manevri in obrekovanja izvršujejo potom oblastnih odborov. V tem je nedvomno zloraba uradne oblasti. Naj-primitivnejše načelo je, da se mora o obdolžitvah zaslišati osumničene. To velja za privatno življenje in še bolj, Če se sumniči javnega funkcijonarja. Prva dolžnost je obvestiti osumničene. da si morejo iskati zadoščenja. Oblastni odbor pa je stikal povsod, samo županu se »preiskovalni« komisar ni smel predstaviti. Tako navodilo je nedvomno imel od svojih starešin Oblastni odbor se je s tem najnovejšim svojim napadom na svobodno občino in čast njene uprave zopet enkrat 'temeljito diskvalificiral kot urad. Takim ljudem naj se zaupa nadzorstvo nad občinami? Višja samouprava ne sme ubijati nižje samouprave. Vse t-o, kar se glede partizanstva očita srbi-janskim strankam, je še v večji in grši meri poosebljeno v naši SLS. KlerikaKzem besni bolj in bolj. Vsak dan dohajajo vesti o pristranskih in krivičnih redukcijah. Tu sta si oblastni odbor v Mariboru in Ljubljani slična kakor jajce jajcu. Te dni je bil zopet premeščen izvrsten uradnik - veterinar v Srbijo po zahtevi klerikalnega poslanca Brodarja. Prav je. da se tudi ta slučaj javno zabeleži. Pride čas, ko se bo treba na to spomniti. Otročje preganjanje stanovske organizacije učiteljstva nas .spominja na Lampetove čase. Obupni ■poskusi klerikalnega politika, ki je obenem sodnik, preganjati izvrstnega, naprednega učitelja, nam dokazujejo, da :fe kferikalizem takšen, kakršen je bil in da se ničesar ni naučil niti v vojni. V senci izdajstva nad svojimi volild, prodana radikalom, izvaja SLS svoja nasilja nad političnimi nasprotniki izbirajoč si za žrtve jadne nameščence. Gospoda naj pa ne misli, da ji bo to mnogo pomagalo. Mlajša generacija je bila že nekoliko pozabila, kakšen je kkikalizem. SLS jo zdaj od dne do dne znova uči, kaj je klerikalizem in kani vodi. In vse kaže, da bo mnoge naučila. Pride kmalu čas, ko bomo žrtve mogli (popraviti, spomin na strahovlado izdajalske SLS pa ostane neizbrisen. »Slovenec" v fašistični milosti Rim, 30. maja. r. Predvčerajšnjim »o se vršile demonstracije proti Jugoslaviji v Rimu, Milanu, Padovi, Bariju in Bologni. Italijanski tisk povdarja, da se je jugoslo« venska vlada že opravičila zaradi demon* iStracij proti Italiji v raznih krajih Jugosla* vije, zlasti pa zaradi dogodkov v Splitu in Šibeniku. Glavni fašistični listi z zado« voljstvom navajajo članke ljubljanskega ^Slovenca® in beograjskega «Odjeka», ki pišeta v prilog ratifikaciji nettunskih kon« venci^ Marinkovič demantira vse po vrsti Včerajšnja seja Narodne skupščine jega sklepa, zatrjuje pa, < Italija, niti londonski bankirji Beograd, 30. maja č. Današnja seja Narodne skupščine, ki je nadaljevala in zaključila razpravo o nujnem predlogu poslanca Svetozarja Pribičeviča, ki je zahteval od vlade pojasnila, kolike resnice je na vesteh, da namerava vlada predložiti Narodni skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo. Debata je bila tudi danes vseskozi živahna in zlasti med govorom črnogorskega radikala Puniše Račiča tako burna, da je moral predsednik sejo prekiniti. Današnja seja Narodne skupščine pa je bila še posebej značilna tudi zato, ker je zopet enkrat pokazala pravo lice sedanjega hegemonistič-nega režima. Seja se je pričela šele ob 10.15. Po običajnih formalnostih je dobil besedo poslanec Puniša Račič, katerega je opozicija neprestano prekinjala z medklici, kar je spravilo govornika često popolnoma iz koncepta Kakor vedno, kadaT nastopi v Narodni skupščini, je g. Puniša Račič tudi topot pokazal v svojem govoru pravo lice Vukiče-vič-Koroščevega velikosrbskega hegemoni-stičnega režima. Njegov govor je kulminiral v psovanju opozicije, kateri je najbolj zameril da ovira vlado pri najetju inozemskega posojila. Najbolj pa ga boli, da opozicija s tem onemogoča zgradbo jadranske proge. Opozicija je spravila g. Račiča v skrajno zadrego, ko je dokazovala, da skrbi g. Račiča zgradba jadranske proge zgolj za.o. ker bi imela priti preko njegovega posestva mimo njegove hiše, od česar bi imel on seveda lepe koristi. Med njim in poshncem Novico Šauličem je prišlo do tako hudega prerekanja, da je moral predsednik po brezuspešnih poskusih, da napravi red, sejo pre kiniti. Po zopetnl otvoritvi seje je Puniša Račič nadaljeval svoj govor in na očitke, da bi pomenila ratifikacija nettunskih konvet.cij izdajstvo Interesov prečanskih krajev, z'a-sti pa Hrvatske in Dalmacije, zaključil svoj govor z izjavo: »Bratje Hrvatje! Vi ste se zelo hrabro borili za Ideje centralnih držav. Bodite srečni ln zadovolini, da vam nI treba plačevati nam Srbom vojne odškodnine. Vidite, o vsem tem nam ne bi bilo treba sedaj govoriti, če bi se država nazivala kratkomalo kraljevina SrbHa aH Velika Srbija, ne pa kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev!« Razumljivo ie, da ie ta iziava enega najintimnejših prijateljev g. Vukičeviča izzvala pri opoziciji ogorčene proteste. Videti pa je bilo, da sta bila nastop in preodkrita izpoved Puniše Račiča silno neljuba tudi demokratom, ker dokazuje, da se tudi oni strinjajo s tem naziranjem, dasiravno tega na zunaj ne kažejo tako očito. Značilno je, da so tudi slovenski klerikalci samo z molkom kvitirali to izjavo svojega zaveznika. Nato je dobil besedo zemljoradnik' g. Vola L a z 1 č, ki Je najostreje nastopil proti vladni nameri, da predloži nettunske konvencije, obenem pa le ogorčeno obsojal početje notranjega ministra dr. Korošca, ki dopušča, da njegovi organi prelivajo kri omladine, ki ni zagrešila ničesar drugega, kakor da ljubi svojo domovino in daje duška svojemu odporu proti ponižanju pred Italijo. Debata }e bila s tem zaključena, nakar je povzel besedo zunanji minister dr. Marinkovič Minister je takoj uvodoma izjavil, da smatra zahtevo, ki jo je stavil v Imenu KDK g Pribičevič, za neumestno. Resolucija, ki Jo je predlagal g. Pribičevič, zahteva od vlade pojasnila, kdaj namerava predložiti Narodni skupščini nettunske konvencije in zakaj smatra vlada to stvar sedaj za tako nujno. Ratifikacija nettunskih konvecij ni stvar, ki bi io bilo mogoče izvršiti kar tako na hitro roko. Zato tudi ni potrebno, da bi vlada podala izjavo, kdaj namerava to storiti. Konvencije bodo predložene Narodni skupščini. Pavle Radič: ki to še pred najetjem posojila! Dr. Marinkovič: Prej aH pozneje, predložene bodo, čim bo zunanje ministrstvo rešilo vse zadeve, ki so s tem v zvezi in ki zahtevajo ratifikacijo teh konvencij O nujnosti v tem slučaju ne more biti govora (Medklic iz vrst KDK: Vsa javnost je razburjena in zahteva pojasnila.) Javnost nima vzroka se razburjati. Znano Je, da te konvencije že obstojajo tri leta in dve leti je poteklo že od tega, kar so bile te konvencije predložene Narodni skupščini. Dr. Predavec: Pa tudi zopet umaknjene. Ni baš gentlemensko, da tako govorite. Dr. Marinkovič: Ne potrebujem takih lekcij in jih tudi ne sprejmem. Pavle Radič: To ni baš okusno. Dr. Marinkovič: Ugotavljam dejstvo. da je vlada že enkrat predložila nettunske konvencije Narodni skupščini in da Jih takratni zunanji minister ni mogel predložiti brez soglasnosti celokupne vlade. Kar pa se tiče zopetne umaknitve teh konvencij »ezervira vlada sebi pravico, da jih tudi se- daj lahko zopet umakne. Pred dvema letoma predložitev teh konvencij v javnosti ni izzvala nikakega razburjenja in ne vidim nobenega razloga, da se javnost razburi* sedaj. Vlada s tem, da je sklenila predložiti konvencije Narodni skupščini, prav gotovo ni imela namena razburjati javnosti. Pri tej priliki ugotavljam tudi to, da le absolutno netočno, da bi bil kdorkoli zahteval od naše vlade, nai sedaj predloži konvencije v ratifikacijo. Tekom 13 mesecev od kar sem zunanji minister, italijanska vlada od nas ni niti enkrat zahtevala, niti sedaj, niti kdaj poprej, da predložimo konvencije v ratifikacijo, niti nI kdorkoli tega niti omenil. O tem je razpravljal samo italijanski tisk, nas pa ni nihče niti vprašal, ali in ke-daj nameravamo konvencije ratificirati Ravno tako tudi z nobene druge strani nI bilo nikakega diplomatskega pritiska. Končno ugotavljam tudi to, da so netočne vesti da je bila ratifikacija nettunskih konvencij zahtevana kot pogoj za naše posojilo. Vlada je v svojih sklepih popolnoma svobodna in Ima svobodno odločati o tem, ali te konvencije sprejme ali ne. Prav tako pa ima tudi Narodna skupščina vso svobodo, da ratifikacijo odobri ali odkloni. Izjavljam, da nujnosti predloga g. Pribičeviča ne sprejmem. Svetozar Pribičevič Je nato zahteval besedo, ki pa mu Jo je predsednik odklonil. Pribičevič Je zato govoril o kršitvi poslovnika in naglasi!, da se čudi zunanjemu mi-nistTU, ki smatra njegov predlog za neumesten. čudi se temu tembolj, ko vendar ve, da vsa država plamti razburjenja in ogorčenja. V ostalem pa ugotavlja, da je netočna izjava zunanjega ministra, da ni bilo pritiska od zunaj. Pariški »Temps«, k| Je znan kot resen list, poroča v eni svojih zadnjih številk, da so angleški bankirji kot pogoj za dovolitev posojila zahtevali takojšnjo ratifikacijo nettun«kHi konvencij. Dr. Marinkovič: To ni res. Ta list objavlja vedno netočne vesti iz Beograda. Predsednik je nato odredil glasovanje; vl?.dna večina je odklonila nujnost Pribiče-vičevega predloga, nakar je bila seia zaključena ob 14. in napovedana prihodnja za jutri dopoldne ob 9 Ministrski svet Beograd. 30. maja. p. Danes je imel ministrski svet sejo dopoldne in popoldne- Vlada je pooblastila ministra agrarne reforme Vlado Andriča, da predloži Narodni skupščini zakonski predlog o ureditvi agrarnih vprašanj v Dalmaciji. Razen tega je ministrski svet sklepal o raznih nabavah na zahteve posameznih resornih ministrov. Češkoslovaški poslanci na Sušaku Sušak, 30. maja. 6. Na povratku iz Dubrovnika odnosno Splita so člani češkoslovaške parlamentarne delegacije dospeli v spremstvu nekaterih naših poslancev danes dopoldne na Sušak. Radi napetih razmer na sušaško - reški meji je prvotno nameravani slovesni sprejem izostal. Češkoslovaški gostje so ostali na Sušaku do 10. ure zvečer. Prebivalstvo jim je povsod, kamor so dospeli, prirejalo prisrčne ovacije in jim izražalo svoje simpatije na vse mogoče načine, četudi ni moglo pokazati svojih čustev tako. kakor bi jih bilo pri slovesnem sprejemu. Ob 10. zvečer so krenili z brzovlakom v Zagreb, kamor dospejo jutri ob pol 7. Iz Zagreba se vrnejo preko Maribora v domovino. Izstop slavonskih demokratov Slavonska Slatina, 30. maja, r. Na binkoštni ponedeljek se je vršila tukaj konferenca delegatov 22 organizacij Davidovičeve demokratske stranke. Kakor smo že poročali, vlada med slavonskimi davidovičevci z vodstvom stranke in njene politike silno nezadovoljstvo. Po dolgi debati je bila sprejeta resolucija, v kateri izjavlja vseh 22 organizacij osiješke oblasti, da kor-porativno izstopajo iz Davidovičeve stranke ter osnujejo samostojno Hrvat-sko-srbsko demokratsko organizacijo, ki zahteva temeljito spremembo režima. V svrho dosege tega ciHa bo iskala nova organizacija najtesnejše stike s KDK. Olimpijada Amsterdam, 30. maja g. Danes »ta se vršili v olimpijskem nogometnem turnirju tekmi med Španijo in Mehiko ter med Uruguajem in Nizozemsko. V prvi tekmi, kateri je prisostvovalo 40.000 gledalcev, so zmagali Španci s 7:1 (3:0), v drugi pa Uru« guajci z 2:0 (1:0). Naval na drugo tekmo je bil tako ogromen, da je moralo okrog 100.000 ljudi oditi, ker ni bilo več prostora. Manifestacije KDK ▼ Osijeku Beograd, 30. maja p. V nedeljo 10. t. tn. se bo ob 10. dopoldne vršilo veliko manifestacijsko zborovanje KDK v Osijeku. Zborovanje bo ena največjih dosedanjih prireditev KDK. Krvava noč v Beogradu Naval policije na množico. - Dve osebi mrtvi, mnogo težko ranjenih. - Silno razburjenje med prebivalstvom. Beograd, 30. maja, r. Danes so se ves dan ponavljale demonstracije po mestu. Opoldne je kakih 500 dijakov vdrlo v zaprto univerzo, kjer so nato dijaki priredili zborovanja. Sprejeli so resolucijo proti ratifikaciji nettunskih konvencij in proti nastopanju beograjske policije. Do demonstracij večjega obsega je prišlo zvečer, ko je začela žandarmerija brez pravega povoda razganjati ljudi s promenade. Beograd, 30. maja p. Ob 23. uri se je pri restavraciji »Ruski cair« zbrala velika skupina omladincev in občinstva, ki se je nahajalo v Knez Mihajlovi ulici na promenadi. Ker so orožniki, peš in na konjih, prihajali od vseh strani proti Ruskemu carju, se množica ni mogla raziti. Ogorčenje je vsled tega postajalo vedno večje in se je končno razvilo v demonstracije proti policiji. Razburjeni demonstrantje so nekaj časa kričali, nato pa so pričeli iz stolov in miz, ki stoje na prostoru pred restavracijo, delati barikade v strahu, da bodo orožniki napadli publiko, kakor sinoči dijake v Akademskem domu. Naenkrat pa so pričele frčati steklenice, stoli in razni drugi predmeti proti orožnikom, ki so se sprva zadržali razmeroma mirno in so branili samo prehode. V tem času je na Teraziiah patroliralo arožništvo z bajoneti na puškah, kakotr tudi močni oddelki konienioe. Da bi razbila barikado pri »Ruskem carju« in razgnala demonstrante, je policija pozvala na pomoč ognjegasce. Gasilci so naravnali močne curke vode proti barikadam, pri čemer je došlo do pretepa med njimi in demonstranti. Z druge strani je pričelo jurišati orožni-štvo in ob tej priliki je bilo ranjenih veliko število oseb na eni in drugi strani. Med jurišem so se začuli tudi streli iz pušk. Do sedaj še ni mogoče ugotoviti števila ranjenih oseb. Videlo se ie le, da jih je zelo mnogo težko in lahko ranje- niih. Orožniki so naskočili demonstrante. Mnogo se jih je rešilo v notranjost po- slopja »Ruskega carja«, kakor tudi v klet, kjer se nahaja bar. Orožniki so drli za njimi. Stopnice, ki vodijo v bar, so jako strme in ker je množica navalila nanje, so ljudje pričeli padati drug preko drugega. Strašen krik se je razlegal na ulico. Mnogi so bili pohojeni, zlomili so si roke in noge ter se težko poškodovali. Nekega mladeniča je množica pohodila skoro do smrti. Veliko število ljudi je bilo aretiranih. Koliko je aretirancev in ranjencev, še ni znano, vsekakor pa jih je zelo mnogo. Ko je množica pričela bežati, je skupina ljudi vdrla v pasažo Izvozne banke, kjer so jih orožniki pričeli biti s kopiti pušk. Po ulicah prevažajo avtomobili neprestano ranjence. Ob pol 11. je policija izdala naredbo, da se morajo zapreti vsi lokali na Te-razijah. Orožniki so izpraznili kavarno Moskvo, restavracijo Balkan in druge lokale. Po beograjskih ulicah patroli-rajo močni oddelki orožnikov peš in na konjih. Beograd, 30. maja opolnoči, i. Ko je policija razgnala demonstrante, je obležalo na bojišču mnogo težko ranjenih. Blizu vhoda v restavracijo sta ležala dva mrtva. V tem trenutku njihova identiteta še ni ugotovljena. Število težko ranjenih omladincev je veliko. Mnogo jih je aretiranih. Ranjence so odvažale ambulance Rdečega križa v bolnico. Ves prostor okoli »Ruskega carja« kakor tudi restavracijske dvorane so okrvavljene. V mestu viada strahovito razburjenje. KDK obtožuje ministra Korošca Beograd, 30. maja i Takoj po seji zakonodajnega odbora se je nocoj sestala KDK k seji, na kateri je bilo sklenjeno, da vloži tekom prihodnjih dni KDK obtožbo proti dr. Korošcu radi nečloveškega postopanja njegove policije proti beograjski nacijonalni omla-dini. Ogorčenje proti notranjemu ministru dr. Korošcu kot nos i telim policijskega terorja v prestolnici je splošno. Usoden dan za radikalno stranko Danes popoldne se sestane radikalski poslanski klub, da razpravlja o spomenici glavnega odbora Beograd, 30. maja p. Predsednik vlade Velja Vukičevič je napovedal za jutri ob 5. popoldne sejo radikalnega poslanskega kluba z dnevnim redom: 1.) vprašanje zaupnice, 2.) spomenica glavnega odbora radikalne stranke. Iz tega dnevnega reda je jasno razvidno, da se želi g. Vukičevič izogniti razpravi o spomenioi glavnega odbora, ker hoče, da se najprej glasuje o zaupnici. Ako se mu izglasuje zaupanje, bo razprava o spomenici nepotrebna. Radikalni nezadovoljneži napovedujejo, da ne bodo privolili, da bi se glasovalo o za- upnici Velji Vukičeviču brez razprave, in da bodo pri predlogu o zaupnici govorili o spomenici ter jo zagovarjali. Ako bo prišlo do glasovanja, bo to pomenilo razkol v stranki. Nezadovoljneži trdijo, da bo glavni odbor izključil Velijo Vukičeviča iz radikalne stranke in da bo nadaljeval energično započeto borbo, pa naj bodo potem sklepi radikalnega poslanskega kluba kakršnikoli. Za jutri dopoldne pričakujejo tudi prihod Ace Stanojeviča v Beograd, ki bo poskušal po svojem običaju rešiti, kar se pač rešiti da. Zakon o državljanstvu sprejet Viharna seja zakonodajnega odbora. — Resno oškodovanje ameriških izseljencev znal, da je barbar in da ni nikdar sedel večji barbar na ministrskem stolu, kakor sedaj. Podpredsednik dr. Hohnjec ga je Beograd, 30. maja. p. Danes popoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora; na seji je vladna večina definitivno sprejela zakon o državljanstvu. Ker notranji mini* ster dr. Korošec ni hotel sprejeti upravi« čenih predlogov zastopnikov KDK, ki naj bi preprečili šikane naših ameriških izse» ijencev — po vladnem načrtu bi izseljenci izgubili že po dveh letih naše državljan* stvo — so poslanci KDK izjavili, da bodo v Narodni skupščini uvedli proti temu za« konskemu predlogu najostrejšo borbo. Do spopada med opozicijo in vladno ve« čino je došlo že takoj v početku seje, ki jo je otvoril podpredsednik dr. Hohnjec. Pri čitanju zapisnika zadnje seje sta Sve» tozar Pribičevič in Stjepan Radič ugotovi« la, da je zapisnik falzificiran, ker je vlada pri glasovanju na zadnji seji ostala v manjšini, čeprav je predsednik trdil, da je v večini. Svetozar Pribičevič je trdil, da je za vladni predlog glasovalo le 11 članov, za opozicijski pa 15. Prepir o popravi za« pisnika je trajal zelo dolgo, nakar je pri« šel na razpravo čin 56. zakona o državljan« stvu, ki se v glavnem nanaša na naše ame« riške izseljence. Svetozar Pribičevič je pro« testiral, da se odvzema državljanstvo ame« riškim izseljencem, čeprav jim celo bivša Avstro«Ogrska nikdar ni odrekala držav« Ijanstva. Predlagal je, naj določbe čL 56. veljajo le za bodočnost, ker bi ta člen v predloženi obliki zrevoltiral naše izseljen« ce proti lastni domovini. Minister dr Korošec je ▼ svojem odgo« voru pojasnjeval, da ne izgube državljan« stva oni, ki so izvrševali svoje dolžnosti napram državi, ako so n pr. izpolnjevali vojaške obveznosti, javljali se pri naših konzulatih, ali plačevali davke Proti temu je zelo ostro govoril Stjepan Radič, ki je končal svoj govor z izjavo, da je doslej smatral ministra Korošca za kulturnega človeka, sedaj pa je žal spo« zaradi tega pozval k redu. Nato je ponovno govoril Svetozar Pri« bičevič, ki je povdarjal, da je to, kar dela sedanja vlada, skrajno škodljivo. Zahteval je, naj se določi rok, kdaj izgube naši iz« seljenci državljanstvo. Minister dr. Korošec je izjavil, da je do« voljen dveletni rok do 1. 1930., ter je pred« lagal k členu 56. nov dostavek: »Srbi, Hr« vati in Slovenci, ki so se izselili iz naše države ter na podlagi čl. 26. izgubili dr« žavljanstvo naše kraljevine, imajo pravico, da ga ponovno pridcbe potom izjave po čl. 41., izvršene v roku 10 let po uveljav« Ijenju tega zakona.« Svetozar Pribičevič je izjavil, da je od dr. Korošca predlagana stilizacija nepri« merna, ker se naši izseljenci niso stalno naselili izven naše države, ker so pustili doma svoje domove, svoje žene in otroke, zaradi česar nikakor ne gre, da bi izgublja« li državljanstvo. Od dr. Korošca predla« gani dostavek stvar samo poslabšuje. Minister dr. Korošec ni hotel sprejeti od KDK predlaganih sprememb, zaradi česar je Stjepan Radič izjavil, da bo opozicija započela najostrejšo obstrukcijo proti predlaganemu zakonu. Pri čl. 58, ki govori o priznavanju dr« žavljanstva ruskim naseljencem, je imel Stjepan Radič daljši govor, v katerem se je izrekel za obnovitev odnošajev s sov« jetsko Rusijo. Ako bi bili z Rusijo, bi v slučaju napada Italije na nas imeli za se« boj Rusijo, ki bi nas branila. Vladna veči« na je sprejela čl. 58, kakor ga je predložila vlada, nato pa tudi čiene 59, 60, 61, 62 in 63. Vladni predlogi so bili sprejeti z 22 glasovi proti 11, nakar je bil tudi pri konč* nem glasovanju celotni zakonski predlog sprejel «JUTRO» R. 126 2 zčetrteE ST. RS, 1928.= Dr. Beneš o piiključttvenem problemu Češkoslovaška zunanja politika ostane nespremenjena Pariz, 30. malt «. »Ecbo de Parte« objavita rest, U )o )e prejel »Dadly Tefccraph« od avo-tega brasettskcca dopisni« o zadnfem potovanja 6e4koekrva&ke®a zunaajega maristira dir. Beneša v Berlin. Po zatrdita bo«frogi bata te prtkijo- fittev Avstrije k NemčfM pri razgovorih med dr. BeneSom in državnim tajnikom Schubertom eno izmed najvažnejših točk posvetovanja. Minister dr. Beneš ni tU trenutek prikrival, da bo pobijal to poHttko, ie sicer ne tako xefo taja dri posebnih interesov svoje lastne države, temveč mnogo bolj g odrom na s?ločen evropski pobotaj. PrfclJnSitev. teko Je tevaijai dr. Beneš. Je v resnici nemogoča, ne da bi prftio do nove vojne, ki bi morala podreti obnavljanje v Evropi, ki se te končno pričelo. Dr. BeneS pa Je baje pristavil — to del razgovora povdarja nacijonalistični •Ecbo de Pariš« natfboii — da se ne bo več resno boril prod prikijn&t/i Avstrije k Nemčiji, Se bi bili Nemčija in Avstrija pripravljeni skleniti sveso t ostalimi državami oarednj« Evrope. V tem primera bi se staliide CedfcostovnSke v vprs-iaaja priključitve ▼ temekjih spremenilo. Dr. Beneš Je pristavi, da misK pri tem saroo aa gospodarsko rvetzo, ki bi utegnila koncem koncev privesti tudi do poMčne federacije. Končno Je baje dr. Beneš zagotovil, da ta načrt ni naperjen niti proti Madžarski niti proti Italiji. Praga, 30. maja s. Nasproti drugačnim vestem »javlja češkoslovaški tiskovni urad, da se mano stališče zunanjega ministra dr. Beneša glede gospodarskega sodelovanja srednje-evropskih držav kaikor torti gl«terjem trgali časopise iz rok. Praga je živela danes kot v dnevih največjih senzacij med vojno. Ob 6. i večer je porotno sodiš&e odgovorile na posamesna vprašanja in spoinalo vse obtožence za krive. Ob 10. svečer je sodišče izreklo razsodbo, po kateri se bili obsojeni Mihaljko na smrt na vešalih, dr. Klepetar na došivljensko težko ječo, Sikorski pa na 15 let težke ječe. Smrtna nesreča Slovenca v Karlovcu Karlova«, 90. maja. 6. Danes ob 9. dopoldne se je pripetila v tukajšnji tovarni usnja »Jelen« težka nesreča, koje žrtev je postal 30-letni delavec Ivan Bahun, rodom iz Save pri Jesenicah. Bil je zaposlen pri nekem stroju, po neprevidnosti je zašel z roko v transmi-sijo, H ga je takoj zagrabila in vrgla s tako silo ob zid, da je obležal s popolnoma razbito glavo. Odtrgalo mu je tudi desno nogo. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Megla v Newyorku Newyork, 30. maja (be.) Nad mestom h k-žaAa včeraj tako gosta megla, da Je bil ves promet popolnoma ustavljen. Zakasnjen Je M prihod 13 paratov; Naši Kraji in ljudje V slovo prijatelja in tovariša prof. Hinka Podkrajška Dolžan nI samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! S. Gregorčič. Ce kdo, Je spolnil god omenjeno geslo profesor Hinko Podkrajšek. 2 njim lega v hladni grob mož, kateremu je bilo delo Iflavni flvljenskl cilj. Pred približno štirimi iefci sem se poslavljal od njega v imenu kolegov in koleginj ob priliki njegove upokojitve ki odhoda z našega zavoda, a nl-j;em takrat pričakoval, da mo-novijo Piernejeve impresije iz Musichalla. ki so pri prvem večeru tako izredno uspele. Posamezne točke je naštudlral baletni mojster g. Vaclav Vlček. Dirigira kapelnik g. Balatka. Baletni večer se vrši za premierskj abonma. Opozarjamo na današnjo mariborsko ve-lesanimivo premijero Shakespearejev« talo-igre »Othello«. Pričetek točno ob 8. Ker mora vladati ▼ začetku popolna tišina, prosimo občinstvo, da že nekaj minut pred osmo uro zavzame mesta. Mariborska oper« vprizori kot zadnjo svojo noviteto vrlo melodijozno in zabavno noviteto Maillartovo opero »Puščavnikov tvonček«. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj g. Mitrovič, režira g. Vlad. Skrbinšek, glavne vloge igraj® gg. Burjeva, Lubejeva, Burja, Neralič, Bratuž. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da plačajo svoje ostale obroke najdalje do 5. junija. Šaljapin v Berlina. Ruski basist Fedor Šaljapin je te dni zopet pel v Berlinu v Gounodovem »Faustu«. Oskar Nedbal, češki komponist in dirigent. J« dirigirali dne 19. in 20. t. m. dva simfonična komoerta v Italiji, prvega v Padovi, drugega pa v Benetkah. Kongres mednarodne unije gledaliških igralcev. Drugi kongres mednarodne unije gledaliških igralcev bo letos v Parizu od 18. do 23. junija. Razpravljalo se bo o internih zadevah. Ofici.ielna otvoritev bo dne 19. junija Na kongresu bodo zbrane organizacije 20. različnih držav poleg Amerike. Dnevni red vsebuje sledeče točke: poročilo generalnega tajnika. 2. Igralec in radio. 3. Igralec v inozemstvu. 4. Igralec in film. 5. Gledališki zakon. 6. Nadprodukcija igralcev in brezposelnost pri teatru 7. Kontrola nad igralci na turnejah po inozemstvu. 8 Starostno zavarovanje igralcev 9. Volitve novega izvršilnega odbora in generalnega tajnika. 10 Problemi teatra: sodobno gledališče. nove smeri gledališča igralec in režiser. Kongresa se udeleži tudi pododbor Udmženja gledaliških igralcev v Ljubljani potom svojega zastopnika. Dr. Pavel V. Breznik*: Junaki prekooceanskih poletov Založila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. Pravkar je izšla knjiga, ki jo bodo predvsem mladi čitatelji pozdravili z velikim veseljem, čeprav starejšim, odraslim ljudem ne bo nič manj zanimiva. Živimo v času, ko letalski poleti odpimjo novo dobo človeštva, dobo, v kateri bo človek gospodar v zrač- nem oceanu, kakor že gospoduje na kopnem in na morju. Veliki uspehi drznih letalcev, med njimi zlasti Charlesa Lindbergha, prekašajo domišljijo generacije, ki je zrasla ob prvih, skromnih začetkih avijafike, tem bolj pa vzbujajo občudovanje mladega, pravkar doraščajočega rodu. ki ob leh zgodovinskih zmagah v zračnem morju razvija svojo za-nosno vero v bodočnost človeštva. V 128 strani obsegajoči, lično opremljeni, ilustrirani knjigi je dr. P. V. Breznik pred-očil bralcem zgodovino avijatike in lepo, nazorno opisal junake, ki so tvegali življenje za zmago letala. Knjiga je razdeljena na štiri dele; naj/obsežnejši je tretji, ki opisuje tekme za prekooceanski letalski rekord. Tu so mikavno opisani dogodki, ki so še vsem v spominu, vendar nam šele ta knjiga podaja jasen pregled in kaže ogromen pomen doseženih uspehov mimo tihe tragike ponesrečenih poletov, kakor je bil polet Nungesserja in Colija. V tem trenutku bo vsakdo zvedavo prebral tudi poglavje o poletih preko Severnega ledenega morja. Sicer pa se knjiga čita od začetka do konca kot napeta povest. V nji ni domišljije, saj je vse zgrajeno na dejstvih in dogodkih, vzlic temu pa ta dejanja dosezajo fantastične možnosti v romanih Julesa Vernea. Doraščajoči mladini bo knjiga vzpodbuda k dejanjem in energiji, ki jo zahteva živ-Ijenski boj, vsakomur pa bo vedro in poučno štivo. Naročajte jo pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Stane vezana 40 Din. nejših obrtniških vprašanjih. Končno je govoril g. Zabkar o obrtniških organizacijah in o zaslugah onih ljudi, ki se žrtvujejo organizacijskemu delu. V ponedeljek popoldne Je bil v Gozdni restavraciji zabaven sestanek, na katerem so se razdelile vajencem diplome in nagrade. Za nagrade je bilo določenih 6000 Din. Med nagradami je bilo 10 prvih nagrad po 100 Din, katere so prejeli po strokah 1 mizar, 1 kipar, 1 krojač, 1 šivilja. 1 Čevljar, 1 Ključavničar, 1 kovač, 1 klepar in 2 zlatarja. Pred razdelitvijo je nagovoril vajence gosp. Ivan Rebek. ki jih je vzpodbujal k vztrajnemu nadaljnemu delu in izobrazbi Sol. vodja g. Bizjak Je v široko zasnovanem govoru predočil vajencem pomen razstave in jih pozval, da shranijo diplome kot svetinje za spomin na lepe dneve. Ganljiv je bil trenutek, ko so vsi vajenci in vajenke vstali in skupno zaklicali mojstrom in učiteljstvu »Hvala lepa!« Minili so razstavni dnevi v Celju, ki bodo ostali v lepem spominu prirediteljem, razstavljavcem in posetnikom. Občinstvo je znalo ceniti veliki vzgojni pomen vajeniške razstave, ki jo je posetilo v res odličnem številu. Prirediteljem razstave kličemo: Le tako naprej po začrtani poti, ki edina vodi k plo-donoenemu smotru gospodarske osamosvojitve in napredka! ' Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast Maribor. 28 maia Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast stopa v drugo leto svojega Dlodo-nosnega delovanja Na svoiem rednem občnem zboru ki se ie vršil te dni v mariborski mestni oosvetova'nici so Dokazala poročila funkcijonarjev kako obširen ie de-okrorg te Drepotrebne oreanizaciie in kako uspešno napreduie zve za v izvrševanju svojega nelahkega programa Ker je bil ustanovitelj in predsednik Zveze načelnik g. dr. Pirkmaver zadržan na svojem službenem mestu v ministrstvu je vodil občni zbor podpredsednik, zdraviliški ravnate!! Rogaške Slatine dr Šter. Zastooano ie bilo na zboru veliko županstvo, mestna občina mariborska, mestna občina ptujska, mestna občina celjska Zbornica TOI ravnateljstvo državnih železnic, direkciia pnšte in telegrafa v Ljubljana. oblastni odbor mariborski in drugi. Tajnik Zveze sodni svetnik dr. Senior. znani delavec na noliu Dovzdige tujskega prometa in predsednik SPD ie Dodal zanimivo poročilo o Dropagandnem in tujsko-prometnem delovanju. o organizatornem delu. o notranjem poslovanju in o finančnih razmerah Zveze. Tu moremo navesti Ie nekaj podatkov. Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast ie bila ustanovliena 3. novembra 19?6.. z rednim ooslovanieai Pa je pričela 15 maia lanskega leta. Na prošnje iz raznih, zlasti germanskih držav je bilo tjakaj poslanih mnogo prospektov naših zdravilišč, v kratkem oa bo izdala Zveza sama propagandno brošuro, ki bo vsebovala 64 kraiev z opisi, slikami, imeni hotelov in drugim ter bo tiskana ena naklada v srbo-hrvaščini. druga v nemščini. Nadalje bo izdala mariborska Zveza skupno z ljubljansko zemlievidno karto iz Dtič-je perspektive za vso Slovenijo ter bo nre-vzela del stroškov za brošuro »Zasavje, ki jo bo založila ljubljanska zveza. Obe zvezi bosta pričeli letos izdajati tuisko-pm-metni vestnik pod naslovom »Slovenija«. Obisk naših krajev bi bil nedvomno večji če bi mogli nuditi tujcem udobnejše gibanje. Baš Maribor ima vse premalo primernih prenočišč. Zato ie dala Zveza ini-cijativo. da se zgradi v Mariboru moderni hotel, da se zgradi na Pohorju z ene strani žična železnica, z druge Da cesta, ki naj omogoči tudi avtomobilski oromet. Zveza šteje 4 ustanovne in 31 rednih članov, večinoma juridičnih oseb. Društvena pisarna daje informacije Dotujočamu občinstvu ustmeno. pismeno in telefonično. prodaja vozne karte za tuzenske kraje in inozemstvo izdaja potne vizume za Avstrijo in jih preskrbuje tudi za druge države, izvišuie razna zavarovanja, daje brezplačne prospekte ter prodaja potopisne in turistične knjige ter izvršuje reklamacije pri previsoko plačanih vozarinah. Domače prebivalstvo se še vedno ne Doslužuie v zadovoljivem številu Zvezine biletarne ter se rajši preriva ored kolodvorskimi blagajnami. čeprav so cene listkov tu kakor tam iste. V Rogaški Slatini ima Zveza svojo podbiletarno. Vzdržuje se društvo izključno iz prispevkov svojih članov in podpor raznih korporacij. O blagajniškem poslovaniu ie poročal g. Pugel. o poslovaniu Zvezine pisarne pa g. Končan. Denarni Dromet ie znašal samo do konca 1. 1927 domala 600 0U0 Din. Na prediog nadzornika g dr. Lipolda je bil podeljen odboru za preteklo poslovno dobo absolutorij. nakar se ie razpravljalo pri slučajnostih o vprašaniu vestnika za tujski promet ki bo predvidoma izhajal 5-krat letno v glavnih svetovnih iezikih in bo orinašal članke ter ilustracije iz obeh oblasti Slovenije. V svesti si težke in važne naloge, ki io vrši Zveza za DrosDeh d«>-mačih krajev, so se razšli do občnem zboru odlični delegati iz raznih krajev mariborske oblasti in Ljubljane v nadi. da bo njihovi organizaciji posvetila vsa iavnost nai-večjo pozornost in io v vsakem nienem koraku moralno in gmotno podpirala Dopisi MURSKA SOBOTA. Dijaški odsek Sokola bo vprizoril v petek 1. junija ob 20. uri tridejanko Branislava Nušiča »Narodni poslanec«. Ker je prostor v Dittricbovi dvorani omejen, občinstvo vljudno opozarjamo na predprodajo vstopnic v trgovini Brumen. BREŽICE. V nedeljo, dne 3. junija bo imelo sokolsko društvo v Brežicah svoj letni nastop. Po telovadbi srečolov, godba, ples itd. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva. 1032 Nov ilustrirani cenik fo to grafičnih aparatov ia potrebščin Je ravnokar iešed. Na ratzpofagn Je grabi« in poštnine prost«. DrogerlJa Oregorlč Ljubljana Prešernov« nI S. Domače vesti Položnice so prejeli vsi cenj. naročniki, ki jim je naročnina potekla koncem maja. Prosimo jih, da jo obnovijo v prvih dneh junija z eventualnim zaostankom vred. Za počitniško in letoviško sezono prosimo, da se nam vsaka sprememba naslova naznani pravočasno, da ne bo pri pošiljanju lista nikakega presledka niti neljubih pomot. — S spremembo bivališča naj nam cenj. naročniki blagovolijo sporočiti tudi dotedanji naslov, da ne bo zamenjav. — Upravništvo »JUTRA« ♦ Kongres Udruženja Jugoslovenskih narodnih železničarjev. Centralni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev hi brodarjev sklicuje za 9. in 10. junij v Splitu deseti kongres vseh organizacij tega udruženja. Glavni dan kongresa ie 10. ji"nij. Predkonferenca se bo vršila dne 9. Junija. * Sarajevsko učiteljstvo proti ministru prosvete. Ob priliki odloka ministra prosve te, da se vloži tožba proti uredniku »Uči-teiskega tovariša« zaradi pisanja proti ministru prosvete, Je poverjeništvo učiteljstva za Bosno in Hercegovino izdalo komunike, v katerem ostro obsoja to postopanje prosvetnega ministra. Komunike veli, da se napad prosvetnega ministra smatra kot napad na celokupno učiteljstvo. * Nov načrt zakona o osnovnih Šolah. Širši odbor učiteljskega udniženja se Je predvčerajšnjim sestal v Beogradu na sejo, na kateri je načelnik Milan Rabrenovlč poročal o novem načrtu zakona o osnovnih šolah. Načrt je že tiskan in se baje pojx>1-noma sklada z interesi pouka in učiteljstva ♦ Češkoslovaški parlamentarci v Splitu. Predvčerajšnjim zvečer so h Dubrovnika prispeli v Split češkoslovaški parlamentarci, ki jih je navdušeno sprejela ogromna množica ljudstva, zastopniki društev in korporacij ter reprezentanti civilnih in vojaških oblasti. V pozdravnih govorih se je na-glašalo slovansko bratstvo in prisrčnost odnošajev s Češkoslovaško. Meščanstvo je v povorki spremilo goste v mestno hišo, kier je bilo mestnemu županu dr. Tartagliji na svečan način izročeno češkoslovaško odlikovanje: oficirski red Belega leva. češkoslovaški delegaciji so bile v Splitu prirejene prisrčne vseslovanske manifestacije. * Italijanizlranje slovanskih Imen na Reki. Italijanska vlada .ie s posebnim dekretom azširila tudi na Reko odredbe zakonskega dekreta o italHaniriranju tuirh, v prvi vrsti slovanskih imen, ki so doslej bile v veljavi v tržaški, puljski in goriški provinci V bližniih dneh bo posebna komisija pričela z italijaniziranjem slovanskih imen. * Značilno! Predvčerajšnjim so se v Italiji vršile demonstracije proti naši državi v Rimu, Milanu, Padovi in Bologni. Italijansko časopisje v glavnem naglaša, da se Je Jugoslavija že opravičila zaradi demonstracij proti Italiji, zlasti zaradi dogodkov v Splitu in Šibeniiku. Glavni fašistični listi z zadovoljstvom registrirajo članke ljubljanskega »Slovenca« in beograjskega »Odieka«. ki pišeta v prilog ratifikaciji nettunskih konvencij. * Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo je sprejet doseda-nii italijanski državljan Marijo Zlobec, kapetan prvega razreda v Bjelini, rodom iz Trsta. ♦ Znižana vstopnina na velesejmu Uprava ljubljanskega velesejma je sklenila de'no znižati vstopnino za obisk velesejma. ki se vrši od 2.—11. junija To znižanje ve->ia zlasti za državne ln privatne nameščence, delavstvo in diiaštvo Izdajajo se natn-Teč vstopnice za dve osebi skupno, za ce-•no Din 15 Te vstopnice se dobe le v pre.1-prodaji pri uradu velesejma (ekonomat) Pozivamo vse stanovske organizacije, da raroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic. ♦ Agrarni zakon za Dalmacijo. V ministrstvu za agrarno reformo Je bfl te dni dovršen načrt zakona o agrarni reformi v Dalmaciji. Načrt !e že predložen ministrskemu svetu. Agrarno vprašanje v Dalmaciji se ne uredi — kakor so nekateri člani vlade predlagali — z agrarnim zakonom, ki bo veljaven za celo džavo. marveč se bo to vprašanje uredilo s speci.ialnim zakonom. Ministrski svet se ie postavil na to stališče iz razloga, ker so agrarne prilike v Dalmaciji nekaj specijalnega in se razen tega mora agrarno vprašanje v Dalmaciji rešiti čimprej že zaradi nettunskih konvencij. Kupujte tablice za tombolo v nedeljo 3. t. m., ki jo priredi »Društvo za zgradbo društvenih domov v Ljubljani« na Kongresnem trgu ob 15. — Leoi in primerni dobitki! 6637a • Prvi potniški avljon v Sarajevu. Predvčerajšnjim ob 10.20 je prispel v Sarajevo prvi potniški avijon našega zrakoplovnega društva. Kakor že znano Je avfion poletel s posebno izvidno komisijo Društva za zračni promet v naše Južne kraie, da pregleda progo Beograd-Skoplie-Podgorica-Mostar-Saraievo-Beograd. Preletevši vse etape je avljon srečno prispel v Sarajevo Avijon Je upravljal pilot Striževski: na avi-joriu se Je nahajal tudi direktor društva Tadija Sondermayer. Striževski in Sonder-maver sta izjavila, da so terenske razmere prav povoline in je torei upati, da se bo pro met na tej progi otvoril morebiti že letos, vsekakor pa prihodnje leta ♦ Smrtna kosa. V splošni bolnici v LJubljani Je umrl po kratki bolezni g. Anton Vode, šolski upravitelj na Rudnfku. Pokojnik je bil izvrsten šolnik, požrtvovalen svetovalec okoliškemu ljudstvu ter zvest član SDS. Simpatičnega In splošno priljubljenega moža bodo ohranili v nepozabnem spominu vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice na Stari poti št. 2. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Zakon o goloblh-plsmonošlh. Kralj Je podpisal zakon o golobih pismonoših, ki bo v kratkem objavljen Po tem zakonu ima pravico posluževati se golobov-pismonoš za prenašanje pisem in poročil izključno ministrstvo vojske in mornarice ter njegovi organi. Vsakemu drugemu je uporaba golobov-pistnonoš prepovedana. Pravico za goienje takih golobov sme podeljevati samo ministrstvo vojske in mornarice jm sicer v krajih in golobniakih, ki so oddaljeni od državne meje najmanj 40 km. S prostora do 40 km od državne meje se morajo v roku mesec dni od dneva, ko stopi zakon v veljavo. odstraniti vsi taki golobnjaki, ki bi jih sicer oblast zaplenila. * Opozorilo rezervnim častnikom. Prejeli smo: Rezervni častniki so dolžni vsako iz-premembo svojega bivališča nemudoma prijaviti svojemu pristojnemu vojaškemu poveljstvu — najbolje po občinskem uradu (magistratu) svojega bivališča. V prijavi ne smejo navajati svojega vojnega razporeda aH svojega mobilizacijskega mesta, temveč !e svoje rojstne in domovinske podatke, svoje bivališče in poklic ter svoj vojaški čin. • Vojaške vežbe na Dravi pri Ptuju. Komanda 4. pontonskega bataljona v Ptuju objavlja: Počenši s 1. Junijem pa do konca oktobra t. 1. se bodo na Dravi v Ptuju vršile vojaške vežbe in sicer v prostoru med obema mostoma ta do 500 m pod železniškim mostom. Zato se v tej dobi zabranru-je vožnja na Dravi v označenem prostoru in sicer vsakega delovnega dne od 5.30 do 11. predpoklne in od 3.15 do 7.19 popoldne, 'se to do konca meseca oktobra t. i., o če-meT se tem potom obveščajo splavaTji ta sploh vse zainteresirane osebe. Straža bo postavljena 1 km 300 m nad lesenim mostom na desnem bregu ter bo imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji in druge osebe, ki se baviio s plovbo, imajo pristati, čim opazijo signalno ploščo ta sicer vsaj 300 m pred njo. Počenši s l. julijem do konca oktobra t. 1. se bodo vršile tudi nočne vaje ter se tudi v tem času od 20. zvečer pa do 2. zjutraj v splošnem zabranjuje vsak promet v označenem prostoru na Dravi ker se posebna stTaža ne bo postavila. Spla varji ali druge osebe, ki se bavijo s plovbo. odnosno one pravne osebe, na katerih račun vrše splavarji plovbo," nosijo odgovornost za vso morebitno škodo, ki bi nastala, ako se te odredbe ne bi vpoštevale. Ob nedeljah in praznikih se vaje ne bodo vršffle, ter je zato plovba s splavi in čolni tudi v označenem prostoru ves dan dopuščena. Za praznike se računata za vojsko tudi 7 ta 28. iunij. Vse priznanje izrekajo gospodje krasnim modernim oblekam tvrdke Fran Lukič v Stritarjevi ulici. Eleganten kroj in skrbna izdelava teh oblek sta ne preko siji v a. Cene izredno nizke. 96 • Razstava pristani?,: Sredozemskega morja. Meseca septembra letos se bo na Dunaju vršila razstava pristanišč Sredozemskega morja. Na razstavi se Hodo v slikah in statistikah pokazale naorave in kapaciteta posameznih pristan šč. Italiiat.i so že storili potrebne korike, da bodo njihova pristanišča na fn razstavi dosto°no zastopana. Kolikor zmni pa ss JugC'S'nvi-ia doslej še ni odločia, da bi svoia pristanišča pri tej priliki a širšemu svw-tu. Treba bi bilo pravočasno preskrbeti za našo udeležbo! ♦ Polovica državne loterijske premije gre v Sarajevo. Polovica premije državne razredne loterije ie tudi letos dobilo Sarajevo Srečni dobitnik je tamkajšnji puškar Rudolf Baiec. * Gradba nove klavnice v Dubrovniku. Staroslavno mesto Dubrovnik dobi v bližnji bodočnosti novo klavnico. Sedania klavnica stoji na Pločah, ki so eno najlepših dubrovniških predmestij ter se vsako leto širi in polepšava. Projektirana klavnica se bo zgradila v šest kilometrov oddaljenem selu Brgadu. Zgrajena bo po najnovejšem sistemu. ♦ Huda avtomobilska nesreča. Znani kirurg in profesor pariške Sorbonne dir. Jean Brenn, ki je dne 26. maja na beograjski univerzi predaval o solunski fronti, je v nedeljo s svojo soprogo zapustil Beograd ter v spremstvu kirurga dr. Stevanoviča in njegovega sina odpotoval z avtomobilom v Tuzlo. V bližini Duboštice je na nekem nevarnem ovinku počila pnevmatika na levem prednjem kolesu in avtomobil se Je prevrnil v pet metrov globok prepad. Gospa in gospod Brenn sta ostala nepoškodovana dr. Stevanoviču je bilo zlomljenih nekoliko reber, šofer Markovič pa je ostal na mestu mrtev. Ponesrečencem je midil prvo pomoč zdravnik dr. Jurinac. Avtomobil marke »Ovijon voisen«, vreden 280.000 Din Je skoraj popolnoma razbit. * Strupena kača napadla kosca. Ko Je te dni seljak Ante Markobašič v okolici Vin-kovcev kosi'1 na travniku, se mu Je nenadoma ovila okoli noge debela strupena kača. Hitro jo ie s koso prereza! in vrgel od sebe, vendar ga ie kača- še pičila v roko Markobašič je odšel domov, kjer mu je žena izsesala rano Vkljub temu je mož poklical zdravnika, ki ga je rešil smrtne nevarnosti ♦ Vagonske podgane pod ključem. Kakor smo nedavno poročali, Je poMciJa r Vinkov-crh uvedla preiskavo v zadevi vloma v železniške vagone. Preiskava je imela pozitiven uspeh. Aretirani so bffl trije brati Vidakoviči, ki zločina niso hoteH priznati, izdale pa so jih pri zaslišanju njihove žene. Blago so našli skrito v nekem gozdu — bik) ga je dva voza. Ker gre očividno za organizirano tolpo, ki pleni železniške vagone, vodi policija še nadaljnje izvide. ITO — zobna pasta najboljša. * Živčno bolnim In duševno utrujenim povzroča naravna grenčica »Franz-Josef< dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po preizkušnjah znamenitih specialistov za živčevje je uporaba »Franz-Josef* grenčice neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. Krlstofič - Bučar. Stari trg. u— Clrll-Metodova družba ima prav lične razglednice. * Vinogradniki! Sredstva proti kislemu črvičku. oidiju in drugim škodljivcem, nadalje Fenolftaleinov papir dobite pri tvrdki Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne.) , ♦ Naši današnji nakladi je priložena priloga bančne poslovalnice »MANOKc Iz Beograda, nakar opozarjamo naše čitatelje. od 2. do 11. junija 1928 vel;a na podlagi legitimacije 50% popust na železnicah 6586 a Iz Ljubljane n— Dr. Lazar Markovič, bivši minister in narodni poslanec ter delegat naše kraljevine pri Društvu naTodov v Ženevi, bo na vabilo Akademskega kluba za Društvo narodov predaval v Ljubljani v torek, 5. junija. G. Markovič je eden naših vodilnih poli-kov in vnet zagovornik zbližanja južnih Slo vanov. Kot delegat naše kraljevine v Inter-parlamentami Uniji Društva narodov se je g Markovič že ponovno zavzel za zaščito naših manjšin; posebno velike uspehe pa je dosegel kot poročevalec o najtežjih političnih vprašanjih tretje komisije D. N., ki je razpravljala o velikih problemih mednarodnega miru. Pri tej priliki je bila sprejeta po njegovem predlogu o tem tudi specijataa resolucija, kar je brez dvoma dokaz velike avtoritete, ki jo ima na teh svetovnih forih g. Markovič s svojim dovršenim poznanjem mednarodnih problemov. Metritorno mišljenja g. Markoviča pa je posebno aiktuelno v današnji napeti zunanjepolitični situaciji, za to vabi Akademski klub za D. N. v Ljubljani vso našo javnost, da se udeleži predavanja. Opozarjamo tudi izvenljubljansko publiko, da se ji nudi prilika slišati iz ust odličnega politika mišljenje o naših zunanjepolitičnih poblemih, ker se vrši predavanje v času ljubljanskega velesejma, za katerega velja 50% popust na naših železnicah. u— Poslovilni večer danes ob pol 9. uri v restavraciji Zvezda priredi Jug. zimsko-sportni savez inženierju Hanssenu, odličnemu športniku in trenerju smučarjev, ki je bival letošnjo zimo v Sloveniji, največ v Kran'ski gori. S svojim nastopom si Je pridobil številne prijatelje. Zato je dolžnost vseh smučarjev, da se udeleže današnjega poslovilnega večera v restavraciji Zvezda. Pridite vsi in privedite svoje znance s seboj. - JZSS. u— Jurjev dar po posebnost »pomladanskega slavja«, ki se bo vršilo 2. juniia v Tivoliju. Med srečno mladino se bodo delile najnovejše domače pravljične knjige. u_ Ljudski kino (Ideal) ima danes na sporedu prekrasno filmsko tragediio »La-vina«. Film se odlikuje po prekrasnih prizorih z visokih Alp V glavni vlogi Mihael Varkonvi in Li!ly Marischka. u— Pomladanski Izlet društva »Soča« k Sv. Jakobu ob Savi. (gostilna Pečtiikar) se bo vrši! nepreklicno v četrtek 8. junija. Ker ie za ta izlet zelo veliko zanimanje, omenjamo že danes, da bo to eden najlepših dosedanjih izletov, kaiti v lepem romantičnem kraju ta v krasnem in prostornem vriu gostilne Pečmkar se bomo zabavali ob petju, godbi (prvovrstna harmonika) in ra-ianiu. Upamo, da se bodo izvrstno počutili tudi balincarii in trisedmakarji. Fotograf nas bo vse spravil v malo kamrico ter odnesel brez ficka v Ljubljano. Izvrstna 'edi-ia ta izborna pijača zelo poceni na razpolago. Zbirališče na Taboru od 13.30 do 14., odhod točno ob 14.15 Bodite točni in mnogoštevilni! — Izletni odbor »Soče«.. u— Motoclkllstlčna dirka, ki se bo vršila v nedeljo 3. junija na dirkališču pri D M. v Polju, vzbuja vedno večje zanimanje. Do-sedai se je prijavilo že lepo število dirkačev iz naše kraljevine, kakor tudi iz inozemstva. Ta dirka bo ena izmed naiintere-santnejših, kaiti kosali se bodo med seboj dirkači, katerih imena so znana v vseh športnih krogih. Dirka se bo vršila prvič v Liubliani. V nedeljo 3. iunija ob 11. bo propagandna vožnja po mestu. Zbirališče ob 10.30 na igrišču Ilirile, Celov§ka cesta. Vsi motociklisti se naprošaio. da se te orona-gandne vožnje sigurno udeleže. Prednrnda- obljubili, da bodo napravili vsak binkoštni ponedeljek skupno romanje na Sv. Plani* no. Ta običaj se je ohranil do leta 1914., ko je vojaška oblast prepovedala izlete na Sv. Planino, nakar so jin pričeli prirejati na Sv. Katarino. Tudi letos je bilo na Sv. Katarini zelo živahno, vendar ne tako kot včasih. Huda gospodarska kriza bo brž« kone izkoreninila tudi ta običaj. Iz Jesenic s— Ustanovitev Hranilnega tn posojil' nega društva. Dne 28. t. m. se je vršil usta« novni občni zbor Hranilnega in posojilne* ga društva obrtnikov za Jesenice in okoli« co. Občni zbor je otvoril g. Ivan Gogala, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem zveznega poslanca g. Trčka iz Ljubljane ter prešel na dnevni red. Kot prvi je go« voril g. Trček, ki je v skoro 2urnem teme* ljito zasnovanem govoTu naglašal vse do* bro in slabe strani sličnih ustanov, čijih uspeh je odvisen le od temeljitih priprav, smotrenega vodstva, poslovnega lokala in koncentracije vsega domačega kapitala v novoustanovljeni gospodarski organizaciji V živahni debati, v kateri so se določile smernice bodočega dela, se je med drugim sklenilo, da se društvo nazivaj «Hranilno in posojilno društvo z o. z. za srez Radov* Ijica s sedežem na Jesenicah*. Dalje se je določilo, da je član društva lahko vsak, ne glede na stan in politično pripadnost ter da bodi nominala delnice 100 Din s pet« najstkratnim jamstvom. Pri volitvah so bili izvoljeni: za načelnika g. Iv. Gogala, tovarnar čepic, z a podnačelnika g. Rudolf Osvald, kolodvorski restavrater, v odbor gg.: Drago Višner, Josip Sablatnik, Ivan .Tenko. Anton Harlander ter Franc Slibar; v nadzorstvo g. Ivan Poljšak kot načelnik ter gg.: Ivan Legat, Miha Kovačič in Kon* rad Vidic kot odborniki. Ob zaključku je ponovno spregovoril g. Ivan Gogala, ki se je navzočim iskreno zahvali! za zaupanje ter naglašal. da bo storil vse, kar je v nje« govih močeh, da se bo društvo čim lepše razvijalo. Dejal je, da si šteje v dolžnost, da obenem kot predsednik društva obrtni« kov opozori na silno razburjenje vseh obrt« nikov radovljiškega sreza zaradi namera* vane ratifikacije nettunskih konvencij. Na* glašal je, kako težke gospodarske aeprili« ke bodo nastale za obrtništvo, ako bodo te konvencije sprejeli. Razburjenost naših gospodarskih krogov je umevna ter naj se zaradi tega apelira na vse merodajne čini« telje, zlasti na naše poslance, da store vse, da do ratifikacije ne bo prišlo. Gospodarstvo Ureditev obročne kupčije z državnimi papirji adio Izvleček iz večernih programov BFRLiN (484 m 4 kw). FRANKfUKl (426 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw) STU rTOART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw) LONDON (PAVENTRV 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) PAVENTRV (492 m 12 kw). VARŠAVA (lili m 10 kw) STOCKHOLM 'MrvMr A f>?n m 30 kw) Četrtek, 31. V. BERLIN 30.15: »Zlata riba ii Amerike., opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Marachner: cHans Heiling»; opera v 3 dejanjih. STUTTGART 20.15: Prenos programa iz Frankfurta. PRAGA 19.15: Koncert godbe na pihala. Zabavni večer. ZAGREB 19.30: Prenos programa iz Prage. BRNO 19.: Mešani večer. (Solisti, orkester itd.) 21.: Večerni koncert vojaškega orke« stra. RIM 21.15: Opereta «Bajadera». DUNAJ 19.: Wagner: eWalkiira»; opera. Petek, 1. VI. BERLIN 20.30: Schubertov večer. LANGENBERG 18.: Koncert komorne j glasbe. 20.15: Zabavni večer. — Koncert lahke glasbe. PRAGA 19.15: Večerni koncert lahke glasbe. x ZAGREB 20.35: Koncert nabožne glasbe. > 22.: Večerni koncert lahke godbe. BRNO 19.: Operne uverture nemških skla* dateljev. RIM 21.15: Večerni koncert italijanskih skladatel jcv DUNAJ 20.30: Ivo Vojnovic: «Dubrovač« ka trilogija*. Šport Športni nastopi ljubljanske univerze V zadnjem času so se začeli tudi aka* demiki na naših univerzah gibati v šport« nem ozira ter se v tem pogledu priprav« ljajo slično kot na Angleškem, Ameriki in vseh ostalih kulturnih državah, da ust v a rijo bazo za pravilno športno udejstvova* nje naših visokošolcev. To gibanje je treba vsekakor pohvaliti in želeti bi bilo, da naša publika, ki zna še vedno ceniti pravi p men čistega spor* ta, v največji meri tudi gmotno podpre vse akcije, ki gredo za tem ciljem. Visokošol* ci v ostalih državah stoje v tem pogledu veliko na boljšem, kajti njih državni voditelji znajo ceniti športno vzgojo ne sa« mo srednje, nego tudi visokošolske mladi« 5„»v ucl„Taujc ^ ..m^, m ne, vsled česar jim stoje na razpolago j mu bo izdala pooblastilo. Tvrdke, ki bodo Uredba o prodaji in nakupu državnih vrednostnih papirjev na obroke je v glavnem izdelana. Med člani komisije, delegiranimi od finančnega in trgovinskega ministrstva je v vseh glavnih točkah dosežen sporazum. Načrt uredbe bo v kratkem predložen finančnemu ministrstvu. Uredba bo veljala za vso državo. V bodoče bo izključno finančno ministrstvo izdajalo bankam in menjalnicam dovoljenja za obročno prodajo državnih papirjev. Ni še jasno vprašanje, ali bo dovoljeno prodajanje tudi preko agentov. V primeru, da se bo tako trgovanje dovolilo, bo moral imeti vsak agent od svoje tvrdke pooblastilo; za njegovo delovanje pa bo odgovorna tvrdka, ki športna igrišča, razni športni instituti in katedre na univerzah. Kakor rečeno, so se akademiki na naših univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljublja« ni v tem smislu organizirali ter odigrajo v naslednjih mesecih razne turnirje, nogo« metne, lahkoatletske, teniške itd., v kate= rih nastopajo reprezentance navedenih uni« verz. Ti nastopi so,važni tudi zategadelj, ker se bo v mesecu avgustu t L vršila olimpijada akademikov*sportnikov v Pari zu. Menda nosi vsaka reprezentanca stro ške sama. Francoskim kolegom lahko naši akademiki zavidajo, kajti francoski parla ment je za svojo reprezentanco votiral 400 tisoč frankov. Od 2. t. m. dalje bodo oddržali naši aka« demiki v Ljubljani razne turnirje: nogo* metne, teniške in lahkoatletske. Natanč« nejši razpored bomo objavili v prihodnjih dneh bolj podrobno, apeliramo pa že danes na našo publiko, da s primernim posetom podpre to akcijo. Prvo kolo tekem za Ilgerjev pokal Na binkoštni ponedeljek je bilo odigra* no prvo kolo nogometnih tekem za drago* ceni pokal trgovca g. llgerja v Mariboru. V ljudskem vrtu se je zbral./ precej šport* nega občinstva k dvema tekmama, ki sta bili izžrebani v dvojicah Železničar : Svo* boda in «Maribor» : «Ptuj». Železničarji so to pot razočarali. Edino oba beka sta bila dobra. Vseeno so kot favorit prema* gali nasprotnika, ki je prvič po prestanih pretresljajih v vrstah igralcev nastopil z več rezervami. Svoboda je podlegla 2 : 4 (1 : 1) — Z večjim zanimanjenj je bila pričakovana druga tekma «Maribor» : «Ptuj», zlasti ker so bili pristaši »Mariborčanov® v skrbeh zaradi, utrujenosti svoje enajstorice, ki se je šele zjutraj povrnila iz Ljubljane s fi* nalne tekme proti Primorju. Tem večje pa je bilo presenečenje, ko so pričeli goli kar deževati v škodo «Ptujčanov». Gostje so postavili zelo slabo moštvo, ki ni delalo domačinom nobenih skrbi. Vkljub temu, — da so izbirali Mariborčani le najlepše šan* se za streljanje na gol, so dosegli rezultat 12 : 0! — Finalista Železničar in Maribor se srečata v nedeljo 3. junija. Propagandna hazena tekma. Danes po* poldne ob 17.30 se vrši na igrišču TKD Atena propagandna hazena tekma dveh ljubljanskih družin, ki je bila prejšnji če* trtek odgodena zaradi slabega vremena. Današnja tekma ima na eni strani propa* gandni, na drugi strani pa športno odgoj* ni značaj. Ljubljanski hazena podsavez ho* če s to tekmo dati navodila, kako se igra hazena, onim našim dijakinjam, ki poneso to lepo žensko igro v času počitnic v naše podeželske kraje. Da se ta namen doseže, je podsavez sestavil obe družini, ki nasto« pita v današnji tekmi iz najboljših ljub« ijanskih hazenašic, članic Ilirije in Primor« ja Družini nastopita v kombiniranih po« stavah; ena z močnim napadom, druga z močno obrambo, tako da je pričakovati povsem izenačene in jako zanimive borbe, ki bo v športnem oziru nudila prvorazred« no hazeno. Vstopnice kupljene za prejšnji četrtek veljajo za danes. Iz propagandnih ozirov je določena za dijaštvo minimalna vstopnina 2 Din. Ostalo občinstvo dobi vstopnice po 5 Din, odnosno 10 Din za se* deže. Službeno Iz LLAP. Danes seja u. o. ob 30. tiri v kavarni «Emona», L nadstr. _ Tajnik I. ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 20. pri Kmetu. Prosim pa polnoštevil« no udeležbo. — Tajnik. /1SK Primorje. Seja centralnega odbo= ra nocoj ob 20.30 v klubskem tajništvu Zaradi izredno važnega dnevnega reda prosim polnoštevilne udeležbe. Tajnik I. Nogomet na Rakeku. Javornik : Elan (Novo mesto) 2 : 1 (1 : 1) prvenstvena. Rezultat ne odgovarja poteku igre, ker je bil Javornik tekom cele igre v stalni pre« moči. Primorje (hazena sekcija). Člani* ce Kaiser, Sajovic, Zora, Modic, Podboj in Jerina, ki so določene za današnjo propa« gandno tekmo, nai bodo točno ob 17. na igrišču Atene. — Trener Vodnikova družba je ena naših največjih kulturnih ustanov! upravičene prodajati te vrednostne papirja na obroke, bodo morale voditi predpisano knjigovodstvo. Nakupi in prodaje papirjev se bodo morali vnesti v posebno knjigo v kronološkem redu. Odplačilni listi bodo vezani v knjigi v dveh izvodih; en izvod bo ostal v knjigi, drugi izvod pa bo prejel kupec. Na odplačilnih listih bo moralo biti označeno: tečajna vrednost, cena, odplačilni roki in število papirjev. Na vsakem izvodu odplačilnega lista bo morala biti natisnjena tudi celotna uredba, ki bo služila kupcu v informacijo. Z uredbo bo najstrožje prepovedano, da si prodajalci zasigurajo odplačila meničnim potom. Kupec ne bo smel prenesti odplačilnega lista na drugo osebo brez odobrenja prodajalca. Na vsak komad državnega papirja, ki bo prodan, bo treba plačati posebno takso (0.50 Din za obveznice do 100 Din nominalne vrednosti, odnosno 1 Din za obveznice z nad 100 Din nominalne vrednosti). V primeru, da kupec ne bo zadostil svojim obveznostim, prodajalec ne bo mogel takoj uničiti pogodbe Rok za uničenje pogodbe še ni končno določen, ter bo znašal 8 dni do enega meseca. Po uničenju pogodbe bo prodajalec prodal papirje po borzni ceni, preostanek pa bo vrnil kupcu. Za eventuelni primanjkljaj kupec ne bo obvezan poravnati razliko. V trenutku sklenitve pogodbe morajo biti dotični papirji v posesti prodajalca, in sicer deponirani pri finančni upravi ali v posebnem oddelku za državne papirje pri pooblaščenih zavodih. Glede obrokov stoji komisija na stališču, da naj bodo isti omejeni na najmanj 12 in največ 24 odnosno 36 obrokov. Zavodom in menjalnicam, ki so pooblaščene za obročno prodajo državnih papirjev, bo dovoljen poleg stroškov poseben, odstotek kot dobiček; preko tega odstotka pa bo vsak dobiček prepovedan. Za vse nekorektnosti v prometu so predvidene stroge kazni od 5 do 10.000 Din in prepoved daljnega poslovanja z državnimi papirji na obroke. Finanč. ministrstvo bo vsak mesec preko svojih organov pregledalo knjigovodstvo pooblaščenih zavodov in tvrdk, ki bodo dolžne predložiti vse one knjige, ki se nanašajo na promet z državnimi papirji na obroke. Naš letošnji velesejem Pred leti so mnogi pesimisti obetali, da bo ljubljanskega veiesejma kmalu kone«; in da ne bo mogel preživeti gospodarske krize. Kakor pa kaže izkušnja v gospodarskem življenju, krize ne morejo uničiti podjetij in institucij, ki so dobre in solidne in ki slonijo na brezhibni organizaciji. Tudi v najtežjih časih naš velesejem ni izgubil na privlačnosti in sijaju; letošnji pa obeta v zvezi z delnim zboljšanjem splošne gospodarske konjunkture nadkriliti vse dosedanje. To nam potrjuje že število razstavljalcev, ki se je letos dvignilo na 650. Ze 3 tedne so vsi razstavni prostori do zadnjega kotička zasedeni. Institucija Ljubljanskega veiesejma se je v našem gospodarskem življenju že tako udomačila, da je ne morejo več pogrešati niti najširše plasti našega naroda. Neobhodno potreben pa je postal velesejem vsem onim trgovinskim, obrtnim in industrijskim podjetjem, ki uvidevajo, da bodo uspešno napredovala le tedaj, če bodo najširše plasti naroda poznale njihove izdelke. Zato razstavljala' ne iščejo na velesejmu samo uspehov v obliki sklenjenih kupčij, temveč jim je sejem v prvi vrsti reklama za izdelke odnosno za tvrdko samo. Letošnji velesejem nam bo nudil marsikaj novega. Najširše kroge bo gotovo zanimala obširna razstava pohištvene industrije in obrti v zvezi z akcijo za ureditev take permanentne razstave na velesejmu Ta razstava bo sama obsegala tri četrtine velikega paviljona E. Avtomobilska razstava bo letos zavzela tak obseg, kakor še nobeno leto doslej. Razstavljenih bo okrog 200 avtomobilov in motornih koles. Izredno bo zanimiva tudi retrospektivna razstava slovenske umetnosti za dobo 1918. do 1928. Prvikrat se bo letos oficijelno in v velikem obsegu udeležila veiesejma Francija, ki bo z 32 razstavljale! zastopana v posebnem paviljonu. Tudi izredno število avstrijskih, čeških, nemških, poljskih in angleških razstavljalcve bo letošnjemu velesejmu dalo pravi mednarodni značaj. Letošnji velesejem bo obsegal; A) Mednarodni vzorčni velesejem. ki je razdeljen v naslednje skupine: 1. Strojna industrija. 2. Izdelki iz železa, jekla, pu-škarstvo, municija, ostali kovinski izdelki. 3. Kmetijski stroji in orodje. 4. Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi. 5. Elektro- Vremensko poročalo Meteorološki «a»od » M..hit»„. 30. maja 1928. Vtfina barometra 108.8 tr Kraj opazovanja a 00 5 a ")mei vetra tn brzina » metrih a<_ o !J Ljubljana Maribor , Zagret , . Beograd t Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . 148 15 14 14 13 15 i? 17 71 <2 62 77 5o 4 56 NE 2 NE i SE 2 W 2 mirno mirno N 5 NE 12 0 0 0 1 9 3 l 4 Pad avine Vrvta • oa da < ar«- Solnce vzhaja ob 4.18. zahaja ob 19.37, luna vzhaja ob 15.94, zahaja ob 132. Dane* ie bila v LiuhliHni renipnaruia 12.4 C najnižja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Najbrže še jasno vreme, toda negotovo Noči hadne. I Tržaška vremenska napoved za četrtek:Norma!ni vetrovi. Temperatura od 17 do 24 stopinj. Morje mirno. Nebo večinoma Jasno. tehnika in razsvetljava. 6. Kozmetika, far-macevtični in kirurgični izdelki. 7. Papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške poterbščine. 8. Pohištvo in stanovanjska oprema. 9. Ostala lesna industrija. 10. Usnje in konfekcija usnja. 11. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo. 12. Klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke. 13. Lončena roba, majolika, fayence. steklo. 14. Galanterija, bižuterija, draguljar-stvo, fina mehanika, optika. 15. Kemična industrija. 16. Industrija živil. 17. Kmetijstvo. 18. Stavbarstvo. 19. Godala. 21. Razno orodje. B) Posebna razstava pohištva. C) Strojni oddelek. D) Higijenska razstava, ki se prireja že četrtič. Trikrat je že imela ta razstava velik uspeh, a za letošnji velesejem se je še preuredila in izpopolnila. F) Francoska skupina z 32 razstavljale!. = Inozemski poštni promet s škatljami c označeno vrednostjo. Ministrstvo za pošto in brzojav je z odlokom št. 13.493 od 17. aprila t. L uvedlo pri naših poštah tudi inozemski promet s škatljami z oznafeao vrednostjo. V splošnem se vrši ta služba po določilih pogodbe o vrednostnih pismih in škatljah z označeno vrednostjo. V podrobnostih pa je ministrstvo odredilo naslednje. Na ta način se lahko pošiljajo zlasti nakiti, dragoceni predmeti, zlato, srebro (obdelano ali neobdelano), okraski, drago kamenje in kovan denar. V škatlio se sme vložiti odprt račun; ne smejo pa se vlagati pisana sporočila, predmeti, ki so po svoji naravi nevarni poštnemu osobju ali drugim pošiljkam, eksplozivne snovi in take. ki se hitro vnamejo, žive živali, opij, morfij, kokain ali druga uspavalna sredstva, nemoralni premeti in predmeti, katerih uvoz ali promet je prepovedan v naslovni ali izvozni deželi. Vrednost vsebine ni omejena. Pristojbina je sestavljena a) iz težne pristojbine (za vsakih 50 gr. po 2 Din, najmanj 10 Din); b) iz pri-poročnine (3 Din) in c) pristojbine za označeno vrednost (za vsakih 300 ii. frankov ali 3600 Din ali del tega zneska 5 Din). Vse pristojbine se zaračunajo v znamkah na škat-Iji sami. škatlje z označeno vrednostjo ne smejo biti težje od 1 kg, ne daljše kakor 30 cm in ne višje in širše kakor 10 cm. Glede opreme škatelj, označbe vrednosti itd. obstojajo točni predpisi. = Izgledi svetovne letine. Tz najnovejših poročil o stanju posevkov v Zedinjenih državah je razvidno, da j,e letošnja letina deloma ogrožena zaradi suhega vremena. Če ne bo potrebnega dežja, bo jara pšenica, ki dosedaj dobro kaže, utrpela škodo. Tudi ozimni posevki so v posameznih pokrajinah utrpeli škodo. V Evropi so posevki zaradi slabega vremena v zaostanku. V Kanadi pa je stanje trenutno precej ugodno. Prvotno se je računalo, da je letos z žitom posejana površina za 4—6% večja kakor lani. po zadnjih vesteh pa se ceni povečanje posejane ploskve na 6 do 10%. Poročila iz Argentine in Avstralije so precej ugodna. = Konkurz je razglašen o imovini Franca Starčiča in Marije Starčičeve, trgovca in soproge trgovca v Mariboru, Vetrinjska ul. 15, (prvi zbor upnikov 2. junija, oglasitveni rok do 7. julija, ugotovitveni narok do 21. julija) ter konkurz o imovini Adolfa Anderla in Julijane Anderlove, posestnikov in gostilničarjev v Mariboru (prvi zbor upnikov 31. maja, oglasitveni rok do 5. julijja, ugotovitveni narok 19. julija). = Odpravljen je konkurz o imovini Josi-pine Rappl, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. = Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 8. junija ponudbe glede dobave žični kov. pločevine, cina, lesno - cementne mase, ovojnega papirja in gradbenega lesa ter glede oddaje knjig v tiskanje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 5. junija ponudbe glede dobave pocinkane pločevine. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 13 junija ponudbe glede dobave 1 agregat - stroja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. junija pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu glede dobave 2000 komadov aluminijastih škatel; 12. junija pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 8000 komadov hrastovih pragov; 15. junija pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave jeklenih vrvi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. t m. ponudbe glede oddaje strojev v oonravilo in čiščenje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Borze 80. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz na Newyork london in Trst so za malenkost popustili deviza na Dunaj pa se je okrepila. Potrebo v devizah na Berlin, Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču se je tendenca v Vojni škodi zopet okrepila. Tečaji so se dvignili za 2—3 točke. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 450, kaša po 449.5- 450 in za junij po 453. Investicijsko je bilo zaključeno po 92. V bančnih vrednotah je bil promet običajen. Tudi danes je bil večji promet v Praštedioni, ki se je trgovala po 862.5, 867.5, 872 in ob sklepu borznega sestanka po 876. Kakor smo že včeraj omenili, se t arapir kupuje na račun naših izseljencev v Ameriko. (V včerajšnjem poročilu je bila pomotoma v zvezi s povpraševanjem iz Amerike imenovana Vojna škoda; dotični odstavek pa se je v celoti nanašal le na Praštediono). Poljodelska se je okrepila na 2— 025 brez zaključka. Narodna pa na 7080—7150. V ostalem so se trgovale: Hrvatska po 40. Hipotekama po 58.5, Jugo-banka po 87—87.5 in Srpska po 138. Za industrijske vrednote je bilo večje zanimanje, vendar je bilo zaradi čvrstih tečajev le malo prometa. Zaključki so bili v Vevčah po 107 —108, Danica po 152 in Slavonija po 12. Device in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.9375, Berlin 13.5925—13.6225 (13.6075), Bruselj 0—7.932. Budimpešta 0—9.93. Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.983—8.013 (7.998), London 277.02—277.82 (277.42), Newyork 56 71— 56.91 (56.81), Pariz 0—223.75, Praga 0— 168.5, Trst 298.3-300.3 (299.3). Zagreb. Amsterdam 22.9075—22.9675, Dunaj 7.983—8.013, Berlin 13.5925-13.6225, Budimpešta 9.915 — 9.945. Milan 298.44 — 300.44. London 27.02-277-82. Ne\vvork 56.71 —56.91, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.1— 168.9, Curih 1098.5—10G6.5. Trst Beograd 3S.27&-83478, Dunaj 264.2 —270.2, Praga 66.1-b64, Pari« 74i75 — 74.875, London 92.565 - 92.765, Newyork 18.82—18.98, Curih 364.75—86675; dinarji 33 25 38 75 Dnnaj. Beograd 12.48125—12.52125, Berlin 169.8150l-170.8150, London 34.6375—84.7875, Newyork 37.38-37.48, Milan 709.1—711.6, Pariz 27.9175 — 28.0175, Praga 21.0075 — 21.0875, Curih 186.69—137.19; dinarji 12.4150 —12.4750. Curih. Beograd 9.1325. Berlin 124.228, Newyork 518.75, London 26.335. Pariz 20.43, Milan 27.34, Praga 15.38, BudirapeSta 90.65, Bukarešta 3.21, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.025. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 91.5—0, Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Praštediona 860—0, Kreditni zavod 165—175, Vevče 105—0, Kranjska industrijska 310—0, Ruše 280—300, Stavbna 56—0, šešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 450—451, kasa 449.5—450, za junij 453 — 453.5, za december 478.5—475, investicijsko 92—92.25, agrarne 56.5—57; bančne vrednote: Hrvatska 40—41, Hipo 58.5—59.5, Poljo 20—25, Kreditna 85—0, Praštediona 870— 875, Ljubljanska kreditna 126—130, Jugo-banka 87—88, Narodna 7080—71*5, Srpska 138—139; industrijske vrednote: Našička 1900—0, Gutmann 210—220, Slavonija 12— 13, Narodna šumska 32.5—35, Danica 148— 152.5, Drava 380-585, Vevče 106—108, Du-brovačka 460—180, Narodna mlinska 19—Q Trboveljska 530—535, Tvornica vagonov iOO —105, Šečerana Osijek 507.5—515. Beograd. Vojna škoda 448.5—449, investicijsko 91—91.5, agrarne 57—57.5. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskib tržiščih Tudi v preteklem tednu je bilo razpoloženje na žate<-kem hmeljskem tržišču mirno. Prodanih je bilo le okrog 100 starih stotov žateškega m 150 stotov tranzitnega hmelja. Ponudba v žaleškem hmelju je zopet močnejša ter so cene deloma za malenkost nazadovale. Prvovrstni žaleški hmelj notira 1700—1750 K? za 50 kg, srednji pa 1625—1675 Kč. Na tranzitnem tržišču je večja ponudba v srednje-vrstnem blagu. Za tranzitno blago se je plačevalo 300—750 KČ za 50 kg (10.10—25.25 Din za kg). — Na nurnberškem hmeljskem tržišču je bilo pretekli leden le malo prometa. Cene so tlačene. Hallertauski prvovrstni hmelj notira 230—260 mark za 50 kg, srednji pa 110—180 mark. Za tranzitni hmelj je povpraševanje slabo. Tranzitno blago notira 40—100 mark (10.88—27.20 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (30. t. m.). Les: Tendenca živahna. Zaključena sta bila 2 vagona in sicer k vagon tramičev, */„ X, fco. vag. Sušak po 820 in 1 vagjn neobrobljenih plohov, od 40 do 100 mm, I., II.. fco. vag. meja po 580 Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cena turščici je nekoliko popustila. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni), baška promptna po 410—412.5, slavonska promptna po 397.5—400; turščica-. (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 345—347.5; činkvantin po 350 —355; ajda: zdrava, rešetana, plač. 30 dni po 295; moka: »Ogc. fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 555—565. Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici so nekoliko popustile. Promet 19 vag. pšenice, 3 vag. ovsa. 21 vag. turščice, 10 vag. moke in 1 vag. otrobov. Pšenica: baška, 77/78 kg 352-5—355; baška 78 /79 kg 355—357-5; gornje banaška, 78/79 kg 347.5—352.5. Oves: baški in sremski 265—270; makedonski 222.5—227.5. Turščica: baška in sremska 297.5—300; za junij 300—302.5; banaški 295—297.5. Moka: baška >Og< in »Ogg< 485-495; »2< 465—475; >5« 445-455; >6< 430-430; >7< 350—800. Otrobi: baški r ;utastih vrečah 227.5—237.5; banaški 225— •230. Dunajska borza sa kmetijske proizvede (29. t. m.). Tendenca na dunajskem tržišču ne kaže bistvenih sprememb. Mlini so pri nakupu še nadalje izredno rezervirani. Nekaj zanimanja je za novo pšenico. Jugoslo-venska pšenica Tisa (77 kg) se je za avgust trgovala po 1.86 Kč ex šlep Dunaj. Tudi za turščico in oves ni zanimanja. V borznih krogih se mnogo razpravlja o izgledih letine za turščico v vzhodno evropskih državah. Turščica potrebuje v teh državah nujno suhega in gorkega vremena. Uradne notacije za oves so bile znižane za 25 grošev. Vključno blagovno prometni davek brez carine notirajo: p š niča : domača 42.5—43.5, madžarska Tisa (81/82 kg) 47.25—47,75; rž: marehfeldska 41.25—41.75; taričiea: 37—87.5; oves: domači 38—38.25. Dunajski goveji sejem (29. t. m.). Dogon 2448 komadov, od tega 207 iz Jugoslavije. Pri prilično živahnem prometu so se vse vrste podražile za 5 do 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.60—1.75 (izjemno 1.80—2.05), II. 1.35—1.55, III. 1—1.90, biki 1.15—1.45, krave 0.85—1.35, slaba živina H.70—0.90. Fiedlerjevo patentirano sredstvo za pospet Sevanje rasti las Gamma co je obenem najboljše sredstvo proti Izpa* danju las, prhljaju in krhkosti las. Daje življenjsko sposobnost oslabelim lasem in tvori puh v krepke lase. Uporaba je eno« stavna ter se že po prvih poskusih izkaže kot jako potrebna.. Zdravniško preiskana in priporočena. Cena % litra k 65 Din, Vi litra 1 85 Din. Dobiva se v vsaki Iekar« ni in drogeriji Ako tam ne dobite, obrnite se edino na GENERALNO ZASTOPSTVO za SHS: drogerija *NADA», Kolar i Gabrič, Subotica, telefon st. 637. KIJ lit 13 Najboljše, oajtrajnejše, ga t« najcenejše! Neizvestnost o usodi Jtalie" vedno večja Osem dni po polarnem poletu: o »Italiji« ni sledu. — Nobile odklanja orijentacijsko karto. — Tri radio - naprave — vse molčijo. — Živila za dva meseca. — Potrtost v Rimu. — Italijansko ljudstvo moli, Nobile se ne vrne. — Rešilne ekspedi cije brez izgleda na uspeh. zadnji pozdrav od svojega moža s se* vernega tečaja, je začela v Rimu prva spraševati po ministrstvih, če kaj ve* do o usodi generala. Dobila je povsod zanikujoče vesti. Tudi Mussolini in papež sta se večkrat informirala o «Italiji». Ne enemu, ne drugemu niso Danes pred osmimi dnevi ob 0.20 po* noči je general Nobile dosegel severni tečaj. Vrgel je s krova «Italie» na tla najprej italijansko zastavo potem pa* ježev križ. Zračna ladja je opisala ;rog in se je usmerila nazaj proti iz* lodišču Kingsbay. Brezžična postaja na oporiščni ladji «Citta di Milano» je neprestano delovala in je prejema* la poročila vsake pol ure. V začetku je bila podoba, da bo povratek «Ita* lie» gladek. Šele pozneje se je stvar izpremenila. Nastali so močni viharji in Nobile je kmalu prosil za podatke, kje se nahaja in kam leti. Mesta, ko* der je križarila «Italia», pa mu ni mo* gel sporočiti nihče. Zračna ladja je postala igračka burje in se je vso noč branila, da bi jo viharji ne raztrgali kakor cunjo. Po 27. urah poleta v burji se je po* ložaj še bolj poslabšal. Vetrovi so pri* tiskali s tako silo, da so morali meha* nikj motorje pognati z vso silo. In zmračilo se je tudi nebo. V času, ko je «Itaiia» plula s Jpitzbergov proti severnemu tečaju, je bilo vreme še jasno. Sedaj pa so se pojavile goste megle in «Italia», ki je ta čas domnev* no krožila nad Spitzbergi, je izgubila orijentacijo. Zadnje poročilo genera* la Nobila javlja samo še, da je posad* ka živa... »Nepotreben zemljevid« Preden je Nobile odrinil na severni tečaj, so tudi njemu dajali ljudje vsa* kovrstne nasvete. General se je držal zelo svojeglavno in ni hotel nikogar poslušati. Za določanje orientacije je vzel s seboj magnetičen kompas, ki je na ekspediciji skozi polarne kraje že večkrat odpovedal. Nabavil je nekaj smuči, snežnih čevljev in kožuhov ter puške za streljanje polarnih živali, če bi pritisnila sila. Z gorivom se je pre* skrbel za 90 ur. Tik pred odhodom iz Kingsbava pa je odklonil ponudeno mu zemljepisno karto, na kateri so bila zaznamovana ■vsa mesta na Spitzbergih, kjer bi «Ita» ha» lahko pristala, posadka pa se iz* krcala. Ta dragoceni pripomoček je Nobile zavrgel, ne da bi si bil svest, kakšno napako je storil. Zadnji radiogram Po 54urnem poletu je v petek, dne 25. maja ob 10. in 27 min.-zjutraj apa rat «Italie» nenadoma utihnil. Kaj se je zgodilo, ne ve nihče povedati. Do tega časa je bil Nobile z oporiščno ladjo neprestano v zvezi. Dajal je in je sprejemal poročila. Telegrafisti na ladji «Citta di Milano» so začeli skle* pati, da je mogoče odpovedal genera* tor in da je aparat utihnil zaradi tega. Sele pozneje so se jih lotile hude slut* nje. Zadnja Nobilova vest je javljala, da se je eden izmed motorjev pokva= ril in da se je na obodu ladje napravila močna ledena skorja. V oblasti viharja Kako se je od tega časa naprej raz* vijala borba med zračno ladjo in med mogočnimi sapami, se ne da opisati, ker ni zanesljivih vesti. Verjetno je, da se je «Italia» borila z vetrom do zadnje kapljice goriva. Ker sta ji ben* cin in olje pošla, pa se je morala pre* pustiti volji viharja, ki jo je nesel bogve kam. Mogoče je, da je ledena plast na obodu potiskala zračno ladjo k tlom in da se je morala «Italia» spu= stiti na mestu, ki ni bilo pripravno za pristanek. Najbolj čudno pa je to, da poročajo baš v tem času o mednarod= nem rešilnem znaku SOS. Potem je radio umolknil. A tudi če bi se bila radionaprava pokrila z debelim ledom — bi se bil telegrafist lahko poslužil drugega, rezervnega aparata, ki je bil dovolj jak, da bi dobil zvezo z radio* rostajami na zemlji. Če bi pa bila «Italia» sedla na tla, bi bil lahko sto* pil v funkcijo še tretji aparat, ki sicer ni bil tako močan kot glavni in rezerv* ni radio, vendar še vedno dovolj do* brodošel za sporočila v sili. Živeš za dva meseca Takoj ko so izostale normalne vesti 7 «Italie», so začele vse postaje na kopnu iskati zveze z Nobilovo posad* ko. Odziva niso dobile. To je bilo že dovolj usodno znamenje, da so se ta* koj začele javljati podrobnosti o pre* skrbi «Italie» z živili. General Nobile je naložil pred odhodom iz Kingsbaya na ladjo za dva meseca provijanta. »Italia« se ne vrne ... V petek zvečer je še tlelo upanje, da se vrne Nobile s svoje ekspedicije, čeprav ne ovenčan z uspehi, vendar vsaj zdrav in z vsemi, ki so sodelovali pri poletu na severni tečaj. V soboto zjutraj se je to upanje že skrčilo. Po* ložaj se je docela predrugačil. Vreme na Arktidi se je močno poslabšalo, vi* harji so postali tako siloviti, da so po* drli celo jambor radiopostaje v Kings* bayu. Cele štiri ure je bila radioposta* ja izven prometa. Takoj ko so jambor popravili, je začel radiotelegrafist iskati novo zvezo z Nobilom. vendar je klical zaman. Odziva ni bilo. Italija v depresiji Medtem so se začeli bati za «Ita* lio» po vsem svetu, v prvi vrsti seve* da doma. Nobilova žena, ki se je šele nedavno vrnila iz Nemčije in prejela mogli postreči z ugodnimi poročili. Zato je izdal Mussolini povelje vsem svojim poslanikom v inozemstvu, naj prosijo za pomoč, posebno v tistih de* želali, ki ležijo na severu. Ruska, ame* riška in norveška vlada so izjavile svojo pripravljenost pri pomaganju. Norveška vlada je celo vprašala Ro* alda Amundsena, ki je vodil predlan* sko ekspedicijo z «Norge» na tečaj, če bi bil pripravljen pohiteti Nobilu na pomoč. Izjavil se je pripravljenega kljub temu, da sta imela pred dvema letoma z generalom hude polemike. Nobile si je tedaj lastil vse zasluge za ekspedicijo in je postavljal Amund* sena, ki je dejansko rešil situacijo, nizko pod sebe. Pripravljenost za ude* ležbo pri reševalni ekspediciji sta iz* javila tudi Rijser Larsen in kapetan Sverdrup ter drugi polarni razisko* valci. »Citta di Milano« Nobilova oporiščna ladja je dobila med tem ukaz, naj pohiti «Italiji» na pomoč. Odrinila je v severni smeri, a posrečilo se ji je prodreti le do Am* sterdamskega otoka, kjer se je mora* la vrniti zaradi opasnosti, ki so ji gro* žile na nadaljnem potu. Morska struja je nosila s seboj cele skladovnice Ie» du. Ladja, katere obod je prešibek, da bi jim mogel kljubovati, se jim je morala umikati. Nastopila je pot na* «aj. Od te ure presojajo položaj še m no* go bolj pesimistično. Strokovnjaki domnevajo, da se je morala «ltaliji» pripetiti kaka nesreča Zlasti še, ker je radio tako nenadoma odpovedal. Ker je ladja zaradi porabe goriva po* stala nesposobna za manevriranje, je mogoče, da so jo vetrovi zanesli v ne* znane polarne kraje, odkoder ni vr* nitve, kamor pa tudi ni mogoče priti na pomoč. . . . Uprava premogov* nika v Kingsbayu je dala kljub temu na razpolago svoje izborne sani s pasjo vprego. Na teh saneh pojdejo iskat italijan* skega generala natančni poznavalci po* larnega ozemlja, lovci tjulenjev in se* vernih medvedov. Proti Spitzbergom je odrinil tudi norveški mornariški letalec Liitzo\v*HoIm, katerega letalo je odpeljala v te kraje ladja «Hobby». Pojavil se je celo predlog, naj bi se podala iskati Nobila cela flotilja la* dij, ki bi se razpršila po severnem ozemlju v obliki pahljače. Nekateri domnevajo, da je «Italio» mogoče za* neslo na daleki sever, kjer žive kveč* jemu nomadi, če sploh v njih prebiva človeška duša. Vse to so pa seveda samo hipoteze. Hipoteza je takisto mnenje, ki ga iz* rekajo nekateri češ, da ostane «ltalia» v zraku lahko osem do ena in dvajset dni in da lahko križari, če jo ne stro moč* ni vetrovi. 2iveža bi bilo na ladji za ta čas dovolj, seveda samo v primeru, če bi bile druge nevarnosti izključene. To pa je malo verjetno. V francoskem listu «Echo de Paris» izjavlja dr. Charcot sodbo, da ga iz* ostanek «Italie» nič ne plaši, ker bi ekspedicija lahko izostala cela tri leta pa še ne bi bilo treba obupati. To pa je samo tolažba, podobna tisti, s ka* tero so se Francozi tolažili lani, ko sta izginila njihova letalca Nungesser in Coli na poti iz Pariza v Ameriko. Nobilova posadka je štela pri odho* du na severni tečaj 16 oseb. Poleg nje* ga so bili na krovu «Italie»: korvetni kapetan Adalbert Alariani; korvetni kapetan Filip Zappi; prvi tehnik Ce* cioni; ing. Trojani; poročnik Viglieri; prof. Pontremoli; švedski meteorolog prof. Malmgreen; podporočnik Ardui* no, češki učenjak Behounek ter tehni* ško osobje: Caratti, Pomella, Ciocca, Biagio in Alessandrini ter poseben po* ročevalec italijanskih listov Ugo La* go. O tej posadki ni sedaj duha ne sluha. Sirom Italije molijo v cerkvah in se mašuje za srečen povratek in za rešitev Nobila in tovarišev. Gotovo sočustvuje z italijanskim ljudstvom ves svet. Vprašanje, ki ga bo morala razčistiti šele bodočnost pa je, če ni bila Nobilova ekspedicija površno pri* pravljena, da bi mogla uspeti kakor je treba. Raketna letala in raketni avtomobili Zdi se, da bor'o zadnji uspeli eksperimenti z Oplovim raketnim avtomobilom povzročili istotakšno plodonosno tekmovanje med izumitelji kakor svoječasno v radio-tel-efonski stroki. Dijak dunajske tehnične visoke šofle Avrelij je zgradil aeroplanski model iz lahke kovine, ki ga goni poseben motor s 24 pod letalo centrično postavljenih raket Model so že preizkusili in je letel z brzino 150 km, kar je vsekakor dosti. Pri prvem poskusu je odnesel aparat lahko poškodbo, pri drugem startu pa je letel naravnost sijajno. Iz Prage poročajo, da se je posrečilo češkoslovaškemu inženjerju Lowyju sestaviti nov avtomobilski raketni motor, ki bi gonil vozilo s 700 km na uro. Ker na Češkoslovaškem za takšne poskuse nimajo primernega dirkališča, se bo prvi poskus vršili v tujini, bržkone v Berlinu. Lahne suknjiče platnene, v modernih barvah, karo etc., ter fine Mster snkntfiče nudi v veliki izberi iti najceneje Drago Schwab, Ljubljana. 94 ........................................ ................... Flobert puške 236 lovske puške, browrange, pištole za strašenje psov. samokrese, topiče, zaloge lovskih, ribiških potrebščin ter ume talni ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana. Šelenburgova ulica fi. L1UULLUJUIJLJJIJULOJU1 JLJULULOJULILO Pri končanem žrebanju V. razreda prošlega kola je zapadla premija 1,200.000 na številko srečke 116.708; premija 500.000 Din ~ na številko srečke 83.864. JO (O POKUŠAJTE VASU SREtUM kupite ili pojtom poručite vašu sretnu srečku SAMO kod: BRISTOL- Občinska gostilna v Šalovcih se odda na javni dražbi v najem v nedeljo dne 1. julija 1928 leta za 3 (tri) letno dobo od 1. januarja 1929 do 31. decembra 1931. leta, na licu mesta. Izklicna cena 6000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem županu. 6528e WmW PR0D- SREČAKA DRŽAV. KLASNE LUTRIJE 7r^tl,9Xl:S3D-2eljeznička27telefon2536. ZA NOVO VUCEHJE.CEMA ZA SVAKU KLASU 'A=25:'/i= =50:X'I007Dim.Tražite:Plan i upute Saljemo bezplatno la remseheidske žage: jarmenice, mlinske, kroine, tračne. Note sa skobelne stroje, sve~ dre in drugo orodje ta lesno industrijo ter mizarje kupite najceneje pri 6476 a JEKLO" STARI TRG LJUBLJANA Zihtmft cenik »mstrn n vsak kosati Zahvala. Za vse številne dokaze globoke ljubezni in spoštovanja do našega pokojnega predragega brata in strica oziroma svaka, gospoda Antona Sbuelza železniškega nadrevldenta v pok. izkazane in prejete od tolikih strani v teh zadnjih dneh, vsem in vsakemu našo -najiskrenejšo zahvalo. Posebej zahvaljujemo vse, kateri so v zadnjih dneh življenja in ob smrti dragega pokojnika stali njemu in nam ob strani, se udeležili njegove zadnje pori in mu grob zasuli s cvetjem. V Ljubljani, 30. maja 1928. 6643-a Rodbine Truden, Kos, Malalan. En Spedjalna 10 <6t*M trpina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme in igrače zi otroke Reaoviranje keles, miJko* in šivalnih strojev ZEMELROK OTON Lastna loftrna: Trieška crsia - Gline«. Prodajalna: Ljubljana, Marijin trg it 8. Konkurs Narodnoj Skupštini potreban je jedan dobro iz-vežban debatni stenograf za stenografisanje slovenačkih govora. Pored teorijskih i školskih kvalifikacija kandidat mora iniati dužu stenografsku praksu tako da je u mo-gučnosti stenografisati najmanje 120 reči u minutu. Izabrani kandidat biče postavljen prvo kao honorarni skupštinski stenograf, sa stalnim mesečnim hono-rarom od 3—4000 dinara, prema sposobnosti. Docniie bi se mogao utvrditi i razvrstati kao stalni skupštinski činovnik I. kategorije, odgovaraiuče grupe, ako ispu-njava uslove iz zakona o činovnicima i Pravilnika o organizaciji službe u Narodnoj Skupštini i skupštinskim službenicima. Uslov je viša školska sprema — Univerzitet, a tek u nedostatku kandidata sa fakultetskim obrazova-njem uzeče se u kombinaciju i kandidat sa svršenim ispitom zrelosti, ili višom stručnom školom. Obrazložene pismene ponudbe sa dokumentima upotiti šefu Stenografskog Biroa Narodne Skupštine sa tačnim naznačenjem adrese do 10. juna o. g. Kandidati, koji budu uzeti u kombinaciju, biče podvrgnuti praktičnon ispitu za parlamentne stenografe u Beogradu eventualno u Ljubljani. Iz Stenografskog Odelenja Narodne Skupščine, Br. 930, 28. maja 1928. g. Beograd. bnaŠr\ ORIGINALNO Jugcrkariat~p€itent~ (fPj ^PROIZVADJA JEDINO Jjechnjetu parami mid. d. JJjek ČUVA7TE_SE SUČNOIMENIH PATVORINA no-* tat* Zahuala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naše nad vse ljubljene soproge, mame, tete, svakinje M tašče, gospe Amalije Schiimi zasebnice za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za nad vse čašoeče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 31. maia 1928. 6642-a Žalujoči ostali. Mestni pogrebni mt«4 Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da je naš brat oziroma svak in stric, gospod Anton Vode Šolski upravitelj na Rudniku v torek, dne 29. t. m., po kratki bolezni mirno preminul. Pogreb dragega pogojnika bo v četrtek, dne 31. maja ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Stara pot štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. maja 1928. 6641-a Žalujoči ostali. Tehniška srednja šola y Ljubljani javlja tafoo vest, da Je dr,« 29. moja preminul Henrik Podkrajšek profesor v pokoja. Na Te trni yd srednji (treij Drlaivm obrtni) log Je tflužboval od 1. 1895. io svoje upokojitve L 1924. Bil Je odliče® šolnik m plodov it strokovmošoltski pisatelj. . Zavod mu ohrani častem in trajen spomin. V Ljubljani, dne 30. maja 1928. 6631-a t Občin* Ljubljana Kastni pogrebni uvod Danes 29. maja meseca ob 8. zvečer nas ie za vedno zapustil naš preblagi in predobri brat, svak in stric, gospod profesor na srednji tehnični šoli v LjubljanL Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 31. maja ob 4. uri popoldne izpred hiše št. 4 na Erjavčevi oesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. maja 1928. 6640-a Globoko žalujoče rodbine: Podkrajškova, Aleksandrevičeva in Smoličeva. If* Špaga Grosuplje: 6 >05 a domet stenski Izdelek Tovarna motvoza in vrvanta d. d. Svoji k svojim Grosuplje pri Ljubljani I I MarvcLLa, uv ar% dopu+. Uc&časj** tnalih- oguasoo, jt, poštah* *a, OgLasnoocL culek Jutra,' Lubljatio,, TlL st. zfpi rrtsanumo,^. JLoLl, nzisrusva. obŽLKsloa*. vsaka, bts+dau pas-—Naj-rruinjJL uvsak Din, 5^-. Pristojbina, za, fifro Via, V J t, prurLojb-ui* upaAo, IL OMMA t vuročtJUmu, car t% oglaunr mm. priobčuts. čekov**račun, pasUm. [ra. tubuc* QdtNfaACL,sl ttJjx M/ oglas** trgourk+gcL cuU, t^klcufutc^a, zn.a.cafcvi vsaka basado/ Duu »v. — Ha/• ncLnjh tAAfdt VU, te-. Vrisbojbt*si> ta. šifro J)ul Oglase za nedeljske številke „Jutra" sprejemamo odslej dalje samo do sobote do 2. ure popoldne. Uu Trgov, pomočnika ▼erziranega t mešani stroki, perfektnega računarja — sprejmem za m&nufakturni oddelek ▼ mestu u deieli. ponudbe • prepisi spričeval na eglasni oddelek »Jutra* pod »Bal okraj ina*. 19516 Samostoj. kuharico pridno is snažno, z dobrimi ■pričevali. sprejme v Kij a trgovska hiša na deželi Poli adb« t navedbo dosedanjih alužb in plače na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro tBeUkrajina*. 18518 Učenca ti boljl« hiše, ki ima re-aelje do trgovine ter pri-Berno šolsko izobrazbo — »prejme takoj trgovina i l'>leznino Anton Brenčič ▼ Ptuja. 19369 Kapelnika »ii rudniško godbo 118 e rudnik v Mežici Vršil bi službo računovodje v mezdam oddelku in poleg tega vodil in vežbal rudniško godbo. Prosto stanovanje, prost* kurjava In vrt Ponudbe ( dokazili o usposobljenosti ln sahtervki glede j> ače ssa oo? t en o ln snažno. M Je rmožno tudi kuhe In vseh domačih del, »prejme tričlanska družina v službo. Najraje s dežele ta začetnico. — Dopise na oglasni »delek »JutTa* pod šifro »Nastop t 1. julijem*. 19683 Perfektno frizerko in briveflrega pomočnika sprejme takoj ali po dogovoru salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva ulica 1. 19804 Stalen zaslužek pri sposobnosti tudi stalno mesto dobijo reeni gospodje za brezkonkurenčno lahko delo, izven službo. Oddajo se tudi okrajna zastopstva. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Resno in pridobitno delo*. 19805 Zastopstvo dobro vpeljano, oddamo proti fikrai plači ln proviziji. Ponudbe z prilogo Din 5 v znamkah poslati tovarni »Vefran*, Moravče. 19963 Okoli 100 Din dnevno na roko in visoko provizijo pri razpečavanju predmeta za letno sezono, dobijo zastopniki Generalne Organizacije, Beograd — Dračka ulica br., 9. 18770 'Mift fiy Kolarskl pomočnik želi službo ta takoj. F. VVidmar, Mačkovec, pošta Dvor, Dolenjsko. 19496 Kontorlstlnja zmožna stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del, vodstva skladišča ter ■ikspediranja blaga, .išče primernega mesta. Gre tudi kot blagajničarka ali prodajalka Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva*. 19456 Prodajalka t dobrimi spričevali, izurjena v vseh strokah, pridna in poštena, želi m ep ta za takoj ali pozneje. Cenjene dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 8*. 19490 Poduradnik vojaščine prost, vešč slov., srbohrvat-skega in nemškega jezika, t večletno prakso v vseh pisarniških poslih, želi namestitve bodisi v kateremkoli kraju Jugoslavije Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19641 Kontoristlnjo :nteligentno, dobro verzira-no, event. tudi v poslovanju s strankami, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod šifro »Strojepiska* na oglasni oddelek »Jutra*. 19800 Trg. pomočnik galanterij, in modnie stroke išče službo Gre tndi kot potnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pomočnik*. 19797 Kot učenka želi vstopiti ▼ trgovino 15-letno dekle, s hrano ta stanovanjem v hiši Ima režijsko karto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Jifro »Pridna in poštena*. 19741 Fant vojaščine prost, trezen, pošten, zanesljiv in vajen vseh gospodarskih del, z dobrim spričevalom, želi službo k paru konj. Naslov v o''lahnem oddelku Jutra. 19735 Brivskega pomočnika dobrega ta solidnega išče s 15. junijem T. Klobučar, Kamnik, Sutna 42. ? Mladega fanta Mo 20 let starega, sprejmem takoj za prevoz bla- ena kolodvor ta razna-nje. Glavni pogoj pošte-saje Naslov pove oglasni oddelek »JutTa*. 19659 Plačilno natakarico mlajšo moč, s 8000 Din liavcije. snažno ter vljud-jjo, sprejme Fani Sommer, gostilna v Laškem. 19652 Pletilja s svojim strojem, gre poučevat na dom proti mesečni plači 1000 Din ter hrani ta stanovanju Ponudbe na oglasni ' oddelek »Jutra* pod »Dober pouk* 19692 Frizerko takoj sprejme iiez sezono aa Bled Stanko Kelšln, brivee. LJubljana, Kopitarjeva nlloa Štev. 1. 19752 Hi§n!ka izročenega, ki M> razume iludl aa vrt. Iščem za talko] na Zrtajskega cesti 15. 1»767 Vajenca »prejme krojaški »tel?« Je-IMk. ielasbVKOva ulic« 9. 19751 Posredovalnica 0 g r I n e, LjuM3ani- Sv. Petra eesta št. 83 (poleg ■rrvarne Adami?) oddaja in isreakTbui« najboljše službe sa Ljubljano ia izven ter ta VaiMeJam. Priložiti za | Dta znamko. 19601 K r * f i r. *y Solidno zastopstvo sprejme potnik, ki zastopa sedaj tovarno čevljev in potuje stalno po Srbiji in Makedoniji ter bi rad zraven tega zastopal še kak drug predmet. Obenem dobite reference. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Štev. 30* 19485 Največjo provizijo nudimo potnikom za prodajo vrednostnih papirjev. Prosimo, prepričajte se. -Uprava »Merkur*, Ljubljana. 19802 Do 500 Din dnevno agtintm tudi več sigurnega zasiužka, ki si ga vtak dnevno »am pridrži, nudimo daraam ta goepodom, kot zastopnikom. Brez kavcij«. Kraj neomejen. Za atroik«, po jam Ha ta drugo posla« 16 Dta v znamkah v« »Marko/*, L^ib- Žagar cirkularist, išče primerne službe na venecijanki. Popravila izvršuje sam. Naslov: Pavšič M., Zagorje, poštno ležeče. 19738 Klavirska igralka ki ilustrira filme, z lastnim arhivom, želi zaposlitve v kinu, sama ali v orkestru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Rutina* 19530 Mlad fant išče dela v LJubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19750 Uradnik popolnoma zmožen slovenskega. srbohrr. in nemškega jezika, verziran v vseh administrativnih poslih ta korespondenci, z 201etno prakso, želi službo, kjerkoli v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* r>od značko »Uradnik 40 let*. 19768 Trg. pomočnik mešane stroke, starejši ta dobro Izurjen, zmožen voditi samostojno trgovino, želi mesta v večji trgovini, event gre tudi za potnika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19736 Inteligenten mladenk 17 let star, absolvent IV. realke, dober risar, marljiv in zanesljiv, išče primerno mesto praktikanta, ozir. vajenca. Cenjene ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra* ped »Takojien nastop*. 19775 Mlada dama inteligentna, želi kjerkoli mesto blagajničarke. Event. prevzame na račun bufe ali :aj sličnega. Ponudbe prosi pod značko »Poštenost 3333» ssa oglasni oddelek »Jutra*. 19794 Pekovski pomočnik vešč vsega dela, išče služb* Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19782 Sobarica išč« mesta pri boljši rodbini. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 19686 Drva oukore ta nra^tove, odpad t« od parketov dostavlja jo nizki ceni na dom parna žaga V Scagnetti v Ljub-iani — sa gorenjskim kolodvorom. 86 Vrhniško opeko iidake, zarezano strešno opeko ta bobrove« od os* karne Jelovšek Ima vedno v zalogi Jakob GoU. Tr novska ulic« 1. 1807? Uradnik vojaščine prost, vešč slov. srbohrvatskega, nemškega ta italijanskega jezika, ka kot tudi vsega trgovskega poslovanja, želi službo — Cenjene ponudb« na oglas oddelek »Jutra* pod šifro Uradnik 93*. Masivno spalnico elegantno, . moderno, > 2 posteljama, vse kompletno; žimnire ta pernice, prodam Naslov v oglasnem oddelku »"Jutra*. - 15487 Sesalko (Flflgelpumpe) — veliko, s kompletnimi eevmi. ▼ dobrem stanja, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19488 Nogavice »fnlh vi »t aajeeoejc or vroč« Oavald Dobri, -mbljana Pred ikoftie 16 * Vrvarske izdelke kvalitete najboljše najceneje v največji ni v Jugoslaviji: T, kaptte rrvu Tovarna motvoza in vrvarna d d . Grosuplje prt Ljubljani — Komisijska zaloga: Prane Palme. Ljubljana. Gospo-svetska cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 ta Maribor: Koroška 8. £61 Raket prodam po zelo nizki oeal. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19724 Štedilnik In moški šivalni stroj prodam. Naslov ▼ oglas. oddelka »Jutra*. 19748 Veliko stiskalnico fl2 hI) zelo ugodne {»odam Vprašati ▼ vili Tumer — F ram. 19743 Bukovih drv lepih, cepanih več rto metrov [»odam, tudi manjše množine Ponudbe pod značko »Kupim in dobro plačam* na oglasni oddelek »Jutra*. 19753 Kolo dobro ohranjeno, takoj prodam za 1000 Din. Po-izv» se na Poljanski c. 75. 19757 Oglje bukovo ta brezovo, ima več vagonov naprodaj M. Ročnlk, lesna trgovina — Šoštanj. 19734 čebelnih panjev več novih, Znideršičevega sistema, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19777 Moško kolo speolal, za potnike, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19784 Otroški voziček ter pletene zibelko prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19778 Werthelm blagajno štev. 2 aU 8, rabljen osebni avto event. »Ford*, t dobrem stanju ta motor na sirovo olje 8 k. s., rabljen, a ▼ dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Werthelm». 19780 Otroški voziček ?e debro ohranjen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19759 Elektromotorje vsakovrstne, kupujem J) prevzamem v komisijsko prodajo Ponudbe na naslov Bergodac 4 Comp, Ljutv 'jana. Kolodvorska al 8 19065 Razpisujemo dobavo 2250 kg rudninskih olj in bencina. Ponudbe je vložiti dio 12. junija t. 1. Več pri direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. 19746 Klubsko aarnituro ali posamezne usnjate toU lj« kupim — Ponudbe po . 19776 Pisarniški uradnik zanesljiv. Išče kakršnokoli mesto Zmožen popolnoma slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Ima odlična spričevala in priporoke. — Rezervni Častnik. Nastopi ♦ »kol. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 1978» Usmiljeni palčki ga niso gledali krlŽemrok; Skok In Cmok sta Jela s svojima nožičkoma rezati njegove vezi, Jokica pa ie s prstki razvozlavala zanke. Ko so ga osvobodili, Je Mo-droglav veselo skočil pokonci, pretegnil se in dejal: »Hvala vam! Dobro vem, katera zlobna roka mi je to napravila; da ni bilo vas, bi moral ostati v tej mreži do sodnega dne. Nikoli ne bom pozabil vaše dobrote!« To rekši, jim je izginil izpred oči. Poslopje pripravno za vsako industrijo, velika dvorana, stanovanj« ta pisarna, zraven pripadajoče poslopje s skladiščem ta hlevom elektr napeljava, v bližini glavnega kolodvora prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19202 Hotel in kavarna v prometnem mestu Slovenije, z 12 sobami za tujce, s 8 gostilniškimi prostori ta 8 kavarniškimi prostori, s hlevi kletmi itd. naprodaj po zelo nizki ceni ta pod ugodnimi pla-čilnimi pogoji. Ponudb« na naslov: Franc Vidovič Maribor, Glavni tog štev ! 19644 Lepo posestvo ;>rimerno za obrtnika sli privatnika, 10 minut od mesta Kočevja, novopreureje-na stanovanjska hiša. 4 sobe. kuhinja, klet. prostorna veža, hlevi, skednji itd. — vse v najboljšem stanju — Lep vrt s sadnim drevjem, njive, travniki, gozd. j* pod ugodnimi pla6ilnimi po-jo ji naprodaj. — Natančna pojasnila daje resnim kup cem lastnik Ivan Stine — iahovnik pri Kočevju 19534 Krasno posestvo težefie ob križišču Zidani most-Zagreb-Ljubljana Mari-ror, na glavni-m trgu mesta vb Savi Obstoji iz 2 dvonadstropnih hiš V eni je moderen hotel z lastnim vodovodom. z napeljavo ger-ke ta mrzla vod«, z elektriko. kjer je 20 opremljenih sob f I. in U nadstr. V pritličju gostilniške sobe, velika dvora ssa za d rušt vete prireditve, kuhinja jo-Hilna shramba 2 kleti, mesnica kotlom, velika t zraven »padajočim tloin, velika ledenica, v 1. ta Ii nadstropju verandi in balken Je tu zaloga pive aa debtlo, konjski hlev, z ivoriščem ta senčnat vrt za ?oste V gostilni vsa oprema z iastn'm amerikanskim hladilnikom Beer Bar and bache Bar, vse v najboljšem -tanju. — V ozadju ležeča Ivonadstropna hiša s tremi Krasnimi stanovanji, eno je takoj na razpolage, veliki rospodarski prostori s pralnico v hiši, vodovod, gospodarska in vinska klet — primerna za vinsko trgovino Pcleg 16 oralov sveta, orav vse poleg hiše, travnikov, rrt ta gozd. 400 sadnih dreves, na vrtu cvetličnjak. Krasna lega, vse brez dol-ra. Naprodaj skupno ali pa tudi posamezno Plačilni po-'oji ngodnl Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 19524 Vilo ali hišo s praznim stanovanjem kupim takoj v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Plačilo takoj*. 19663 Parcele krasne, solnčno ležeče, suhe, nasproti rile »Zlatica* ob Večni poti in sicer posamezne parcele v izmeri 1100, 1200, 1800, 1900 m» naprodaj po jako ugodni ceni. Tik parcel električna n vodovodna napeljava — Večje parcele primerne za zgradbo dvodružinskih hiš. Načrti in prodajni pogoji pri »Poseet*, Miklošičeva cesta 4. 19774 Nova hišica Hlizu postaje, a vrtom za zelenjavo in tri četrt orala zemlje takoj naprodaj — Potočaik, Račje štev. 185. 19730 Priložnosten nakup Trgovino i lepim poslopjsm tik ceste ta železniške postaje takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Majhen trg. lokal v sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal*. 19809 Majhen lokal lahko tudi dvoriščni, iščem na prometnem kraju. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samo dnevno*. 19797-a Peki, pozor! It zdravstvenih razlogov opuščam ter oddam dobro pekarno • vsem inventarjem zelo ugodno v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »St. 130* 19696 Trgovski, oziroma pisarniški lokal v bližini aodilča o d 7 a m takoj ali 1. avgusta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19754 Osebno pravico oddam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra* pod lifro »Pravica*. 19796 Stanovanje 3 sob ta kuhinje iš8e ca november v sredini mesta majhna družina 8 oseb. — Ponudb« na ogla«, oddelok »Jutra* pod značko »Sta-sovanje 86*. 19770 Stanovanje visokopriUično. solnčno to mirno, obstoječe iz 2 tob, kuhinje in pritiklin. takoj oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 19722 Stanovanje S—8 sob iščem za tafcoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno* 19747 Stanovanje 1—t sob s kuhinjo iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cena*. 19799 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19656 Sostanovalca sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19749 Opremljeno sobo zračno. l*po ta veliko, oddam solidni osebi za 250 Dta — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19712 Prazno sobo lepo. oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19763 Visoko najemnino plačam ta eno ali dve so-parirani sobi okoli sodsiij«. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »lakoj 18* 19762 Sobico nasproti eorkve sv. Petra oddam za 200 Din gospodični, ki je čez dan odsotna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19771 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ta električno razsvetljave oddam blizu Zvezd« Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 19772 Opremljeno sobico s posebnim vhodom ta elek. triko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19727 2 lepi sobi prazni, oddam za pisarno ali stanovanje. Elektrika in vhod iz stopnic, sredina mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19791 Sobo s posebnim vhodom, oddam s 15. julijem mlajšemu uradniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19792 Kot sostanovalko z vso oskrbo sprejmem gospodično Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19810 Preprosto sobico separirano, oddam s prehrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19808 Majhno sobo porabno za pisarno, iščem na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »S»mo dnevno*. 19798 Mlad gospod čvrst, inteligenten, dobro situiran, s lastno trgovino, išče tem potom damo. ki odgovarja gornjim pogojem — radi ženitve Ponudbe s fotografijo naj s« pošljejo na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 45» — Dlskrecija častno tajamčessa. 19694 Dvpiti Znanja z gospodično, četudi revne roobine, telim za dopisovanje ta skupne izprehode. Možitev ni izključena. — Neanomimne dopise, itan, no možnosti s sliko na poštui predal 280. 19745 Mlad ločenec iš&e preprosto tovarišico ali gospodično. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna tovarišica*. 19739 Veritas 1928 Dvignite pismo. 19740 Trgovec dobro situiran, v lepem In prometnem kraja Slovenskih goric, i£6e znanja t gospodično, ozir. vdovo srednjih let — z nekoliko premoženja in ki bi znala voditi večjo gospodinjstvo Prednost Imajo trgovsko naobražene — Dopis« ssa oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 2200*. 19788 Kolesarka simpatična samostojna dama, želi enakega gospoda od 87—45 let. za skupne izlete s kolesom. Ponudbe s polnim nasievon na ogL oddelek »Jutra* pod lifro »Simpatija*. 19768 Marija! Prosim, dvignite pismsl 19779 Tamara Kako, da nista prišla? — Zakaj ne piše! večkrat? _ Ljubi Tel 19786 »OLLA" je koi doka* aano te desetletja vodilna kot naj«tare|fta svetovan znamka in dokazljivo toda naj-zanesljivejša. a Lif Kratek klavir krasen _ glas, malo rabljen, s številnimi notami naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19486 Elegične cltre doljro ohranjene, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19764 Stenice, Ščurke in podgane najtemeljiteje ta najceneje uničuje Zavod za pokonča-vanje mrčeea Zor, Stritarjeva 7/II1. 18785 Žima *a modroce aaiboijjč m oaiceneiša ori masterl tovarna ti m« -itražltte pri Kranju Selitve » me »tu m aa detea •trukuvno in najceneje-potom S i o a b n i a fratsoor Ljubljana. Miklošičeva eesta 86 ' »Mor It Wt& stampiljk T. SOKLIČ. 11 * < UOSPODIN JE poskusite oeataa vodstvo sa podit fatij* drv ta sremoga -tahs*vajt» PUmne url Va 121 Industrijsko oodietie y Bosni Išče za svol kamnolom s onevma-tičnim vrtani etn strokovno izvežbanega preMelBiCD ki bi bil pomočnik in namestnik poslovodje v kamnolomu. Ponudbe Je poslati pod »S. 209« na Juzo-slovensko R. Mosse A. D. Beograd. Vreče od sofi, Vreče od sladkorja, Vreče od kave. Rabljene odeje, Me&ka drva. Hud m: Izven kartela: Lahek avtobenehi Drn 9.50 za kg, odgovarja po litrih Din 6.85 ze It. Kaimk (ko< so) za shra-njenje leda po 100 kgr Dim 110.—. 6587a Desif Lete, Sosnbor (Bačka). za vsako svrho to za vsakogar s prestava« mi, — kickstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana Dio 7800.— prompt* no dobavljivi od skla* dišča generalnega za« stopstva O ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 VeleseJem paviljon G. ee©©©©© HITI JURIJ iz Ravnika 16 se nujno poživlja, da naznani svoje sedanje bivali* šče. Odvetniška pisarna dr. Fran Poček, Ljubljana. 6639a Prima flot nogavice traja en par delj kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte Dovsod le /a flor lovavice znamke Mravlja \> Reform steklenice so za konzerviranje sadja ta twvrttn najboljše in najcenejše. Glavna zaloga za celo Jugoslavije pri tvrdki LOVBO PETOVAB, IvaofkovcL Istotam se dobi Zupanc-eva knjiga: Konserviranje sadja in vsakovrstnih povrtnim za domačo uporabo Ceniki na zahtevo. 119 KOMPANJONA TRGOVSKEGA DRUŽABNIKA mairttveea, soMoeca, U U osebno sodeloval t loapateiom 200-350 tisoč Din, IŠČE reoomlrana, specijatoa tehnična fcrgovroa v Zagrebu, ki tudi v največji stagnaciji dela v vsej državi, s stalnimi, sigurnimi odjemalci, za povečanje fn razširjenje delokroga. Ponudbe z dosedanjim delovanjem pod »Sottdan Za — 16432« na PubKcitas, Zagret* GuoonKčenm U. Diskrecaja zajamčena, 6623-a Stanley Weymni «JUTR:0» li 126 =Cetrtek 31. E. 1928.= 82 Rdeča kokarda Roman. Šefe potlej, bo sem se poslovil z obljubo, d} se Jutri vrnem, in sera na pragu srečali Loušsa, se mi ie razvezal jezik. Z obotav-tjajočim se glasom sem ga vprašali, ati meni, da je njegova sestra v Saint-Alaisu na varnem. »Kako najj bi dvomil o tem?« }e vprašal neprisiljeno ter ml potožil roko na ramo. »Razburjenje se Eif fe mesta na km^te,« sem rekel »Morda je Ham pofožaj še resnejši nego tu.« Skomignil je z rameni »Preveč se zamišljaš v te stvari,« Je dejal. »Veruj ml, dragi, da Je zdaj, ko vsi vemo, kad hočemo, vsaka opasnost odstranjena.« Toda prav tisti večer 4. avgusta je skupščina v Versaillesu na eni sami seji odpravila vse predpravice, privilegije, davščine, tlako, fevdina prava, desetino, lovske zakone in vlastelinsko sodstvo! Na eni sami seji, prav tisti večer, ko je Louis mislR, da je vsaka opas-»ost odstranjena! SEDMO POGLAVJE. Vzbuna. Ogenj na glavnem trgu In pet aH šest svetiljk na krfižemipotjih |e bila v stistih dneh malone vsa javna razsvetljava cahorškega mesta. In ko sem se ustavil na griču onkrad mostu in sem pogledal nazaj, sem videl samo temo, ki jo je tu pa tam prekinila lisa ru- menkaste svetlobe, obsevajoča kos zidu afl rob kake strehe. Lok reke, ki ovija mesto, se je komaj vidno svetlikal v temi Nad mojo glavo so se podili oblaki; hladni veter, ki jih je gonil po nebu, mi je po malem osvežil kri ter mi napolnil dušo s svečano mogoto noči. Med tem, ko so konji počivali, se je mrzlica, v kateri sem bil prebil teh nekaj ur, unesla in pustila za seboj samo nekakšno začudenje in obžalovanje. Ko je vzhičnost prešla, je izgubil tudi prizor, ki sem ga bij videl, ves prejšnji čar. Sredi nočnega pokoja sem s spominom razločno čutil lažni zvok ciničnih baharij in sebičnih načrtov, ki sem jih bil poslušal nekaj ur. Markizine besede: »Francija smo mi!« iki so se mi videle sredi luči in iskrenja soban, sredi čipk, visokih pričesk in cvetličastih telovnikov bolj ponosne, so se mi zdele brezumne spričo te veličastne noči, ki je odevalla petindvajset milijonov Francozov. Toda kar sem bil storil, sem bil starfL Kokarda, ki sem Jo nosil v gumbnici svoje suknje, je bila rdeča: oditočil sem se bil za svoj stan. In morda je bilo to res najbolje. Toda čim dlje sem premišljevai, tem bolj je pojemalo moje navdušenje; kolikor manjša je postajala važnost prizora, ki je bil za menoj, toliko važnejša se mi je zdela dolžnost, ki me je bila priveta v Cahors in ki sem jo bil lahkomiselno zanemaril. Čim bolj je izginjal iz mene vpitv gospe Saintalaiiške, tem bolj mi je oživljala v duši slika njene hčere, kako je sama in prestrašena sedela v kočiji. Nazadnje sem jadmo skočil na konja, da bi se ob brzini ježe otresel tegob nih misli. Ko smo dospeli na vrh, s katerega se vidi v Saint-Alais, sem jel z očmi islkati luči na dnu doline, ne misleč na to, da je bilo komaj še uro do polnoči in da je moralo v vasi že davno vse spati. Razočaran in nestrpen sem krenil po klancu nizdol; tedajci pa sem začul za seboj poseben zvok, ki sem ga dobro poznal »Stoj, tepec!« sem srdito zavpiti ter zadržal konja in se ofcrenfl na sedlu. »Kobfli se je spet zfomila podkev, ti pa jašeš dalje, kakor da se ni nič zgodilo. Stopd s konja in poglej. AH meniš . . .« »Oprostite, gospod,« je zaječijal Gifiles, ki je bal zadremal na sedlu. Spustil se Je na tla. Kobila, ki jo je jahal, je imela lastnost, da je pri vsaki prilika zlomila podkev na zadnji nogi ter začela šepati Buton jo je bil že koval na vse načine, toda zaman. V tem, ko je sluga privzdigoval nogo svoje živali sera tudi Jaz skočil na tla. Uho me m prevarilo: podkev je bHa strta. Gilles je izkušal sneti kos železa, ki je še visel na kopitu, toda žival je bila uporna in moral je odnehati »Taka ne more v Saux,« sem brikmH srdito. Služabnika sta nekaj časa molče ogledovala živa!. Nato se ie oglasil Gilles. »Salntalaiška kovaSnlca Je koma! sto petdset sežnjev od tod, če krenemo nizdol po drevoredu,« je dejal »Lahko bi zbudila Peti t-Jeana, da bi prišel semkaj s svojimi kleščami Toda ...« »Toda kaj?« sem rekel osorno. »Sporekel sem se z njim na cahorškem semnju,« je klavrno odvrnil Gilles, »in bojim se, da zaradi nas ne bo hotel priti« »Prav, prav,« sem se ujezil. »Sam pojdem k njemiu. Ti počakaj tu M pazi na kobilo.« Andrč mi je že držal stremen, da bi zlezel na konja. V svoji jezi sem osorno zavrnil njegovo pomoč in sem se odpravil peš. Prišel sem do bližnjice, ki vodi v Saint-Alais, in zavil po njej; veselo žven-ketanje uzd in mrmrajoči razgovor služabnikov sta zamrla za mojim hrbtom. Morilci ljudi! Novi Chevrolet ima obliko In delazmožnost »velikih vozov" pri zelo znižani ceni Nov! Chevrolet fegfeda večji ker }e tudi v resnid večji Razstod med osmi je podaljšan. — Nove karoserije so radi tega prostornejše in lepše zgrajene. Dodatno k temu ima sedaj zavore na vseli štirih kolesih kakor tudi mnogo novih izboljšanj. To je vzrok temu, da je Chevrolet ne samo glede opravljanja* temveč tudi po svoji zunanjosti enak mnogo dragocenejšim avtomobilom. Izredna priljubljenost Chevroleta Je pri vsem tem omogočila General Motors družbi, da Vam zamore ponuditi ta novi Chevrolet po nižji oeni kot kadarkoli poprej. _ 1 a.^,j^a, Komarji so neprimerno nevarnejši ljudskem življenju kot pa na primer tiger. Iz raznih mlakuž in močvirnatih krajev nosijo oni na sebi kal malarije, tifusa in drugih nalezljivih bolezni. Komarji ovirajo mirno spanje in zastrupijo Vam telo. Ubijte jih predno Vam škodijo. Orožje Vam je FLIT- ne šteditega. Brizgalnica FLITA očisti V»m ▼ nekoliko minutah hišo od vseh strupenih muh, komarjev, stenic, bolh, ščurkov In mravlj. Prodre v vse špranje, kjer se insekti razvijajo in skrivajo ter uničuje njihova jajca. Brizgalnica FLITA ubija molje in ličinke, katere grizejo tkanino. FLIT varuje Vaše obleke. Uporaba je enostavna. Ne pusti madežev. FLIT je spopolnjen od kemikov svetovnega slovesa. Smrtonosen je insektom, toda ljudem neškodljiv. Dobiva se povsod. Nooe cene Cheoro eta Touring voz Din 54.000 Roadsier Coach s 2 vrafi ^ Coupe Sedan s 4 vraii Din 53.000 Din 68.000 Din 68.000 Din 74.000 Imperfal Landau Din 76.000 CHEVROLET PROIZVOD GENERAL MOTORSA UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i i. d. Originalne za Gestetner cy*iostu ipeciial* nI papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri W 8 f V G Lud. Baraga, Ljubljana, i . t * v ** , , Šelenburgova ulica 6./I. | matrice fkože\ voščeni papir Telffon št 2980 2 Glavno zastopstvo ta caloga rezervnih delov V. & M. BAREŠ1Č & Co. ZAGREB Kraljice Marije 34. — Tel 27-44. LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — Tel. 2292 Kapital dobro naloži kdor pristopi kot družabnik v dobro f upeljano tvrdko. Sodelovanje ni nujno potrebno. Ponudbe na upravo .Jutra* Maribor pod 300 0CK\ I. Repšei LJUBLJANA, Dvorni trg 1 Zaloga najmodernejših oprav za spalnice, jedilnice in kuhinje. Izdelava najfinejša — vse iz vezanega, zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah. i praške šunke kakor tudi vse suhomesno blago in slanino nudi po ugodnih cenah 6424 Ivan Gregurič i drug tvoraica pra^ tipin raesne- Križevao. Zahtevajte cenike. 65011 A W "t* > trgovsko prakso, zmožnega slovenskega in nemškega iezika v govoru in pisavi, dobrega stilista, sprejme industrijsko podjetje v Sloveniji. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na oglasni oddelek .Jutra" pod številko 765 I- dobro žgano opno v komadih nudi po konkurenčni ceni PORTLAND-CEMENTNA TOVARNA D. D. DOVJE-MOJSTRANA (Gorenjsko) 6538 « UBRS St. 500 , 509 , 512 , 515 , 519 „ 523 . 527 »Apolo* .Musika" .Harmonie1 ^Princes* .Kraljica* .Sirene* .Ljubček* Lubasoua harmonika pride na velesemenj Paviljon „H" Ko j a št 510-512, 458-462 Ker naša konkurenci širi o nas lažnjlve vesti, je v Vašo korist, da se prepričate o svetovno znani Lubasovi harmoniki Lubasova harmonika je prvovrstna po kakovosti-Lubasove harmonike ne more nihče originalno ponarediti. Lubasova harmonika se igra po vsem svetu. Lubasova harmonika zajamčena 2 polni leti Lubasova harmonika je že 50 let najboljša. Lubasova harmonika je čudovito poceni ln sicer: 2 vrstna 2 krat glašena Din 600-— 800 — 1200*— 1600*— 1800'— 1950-— 2100*— 2 3 3 3 4 4 » 2 2 2 3 2 3 s » » » » ■ m » » Te cene veljajo samo za Ljubljanski velesejem. Brez drugih stroškov! Iz tvornice v Celovcu 10 % ceneje! Po teh cenah in v tej dobri kakovosti kupite samo pri FRANC LUBAS & SIN izdelovalmca harmonik Celovec (Klagenfurft), Avstrija Lastni zastopniki in zaloge v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. 6346a UrotaJ« Davorin Ravijen. Izdaja t% konzorcij «Jotra» Adoii Ribnika*. Z« Narodno tiskarno d. 6. tcrt tiskarnam tfranc