Uto 1U ftnmm li. V UBlIlnl.« toreft 2. febnurta 1926. ■— Cena Din 150 l*fea|« vsak iaa p*poMa«, Iivz«M*i Mtfel<* ia pranik«. — UttratL- do 30 petit a 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji taserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebe;. — n81*v«RSki Jfaro4" velja letno v Jugoslaviji 240 Df za inozemstvo 420 D Uprarafito: Knallora «lic« itor. 59 »ritllftj«. — T«lefon štov. 304. UrtdnUtro: SaaOora šlica at. 5, I. aadstropje. — Telefon šter. 34. 19* Poitfiina platana v gotovini. , Uđarec po narodnem gospo* darstvu t'inauJui odbor je izdelal načri pio-raćuna za I. 1926-27 ia v solx>to so <3o-biii narodni poslanci prepiše ekspozeja iinaiićne^a ministra. Glavne aiisii in postavke iz tega zanimivesa in za našo državo upravo nad vse značilnega eks-pozeja prinašanio na tirugcrn mestu. Se nekaj Jni in v narodni skupščini se pri« enc proračunska debata, ki bo dala državi tako tcžko pričakovani redni proračun. Ce ne priđe pred ali med proračunsko debato do važnih sprememb v varstvu državnesa krinila, bo proračun Zt pet sprejet v taki obhki, kakor ga predlaga viadna večina v rinančnem od-lx>ru. Priznati moramo in gotovo se boJo strinjali z narni vsi gospodarski krogi, kakor tuđi davkoplaćevalci sploli. da proračun ni scstavljen tako, kakor bi moral biti v državi, ki ji je procvit na-rođnega gospodarstva in ljudsko blagostanje najviSji ukaz. Že razdelitev izdatkom po poedinih m;nistrsrvih govori do-voU jasno za to, da so razmere v naši državni upravi zelo žalostne. Kako je moKoce določiti y agrarni državi, ka-kršna je Jugoslavija, za poljedeistvo samo borili 1.53 odstotkov vsejzra proraCu-na. dočim odpa4e na vojno ministrstvo celili 1S.96. na finančno ministrstvo pa 10.31 odstotkov? Se večji absurd vidimo v razmerju med izdatki trgovinskoga rninistrstva in raznimi. vecinoma nepo-trebnimi fomii. o katerih itak nih-je ne ve. kam gre .ta denar. Za te fonde je dolocila viadna većina 0.78 odstotkov celokupnega proračuna, dočim se bo moralo zadovoljiti trgovinsko mimstr-itvo kot eden najvaznejših resorov v državni upravi z 0.74 odstotkov. Vnra-samo avtorje te^a fenomena: ali nišo potrebne naši državi trgovske, obrtne in tjrii^e strokovne sole. ki bi skrbc'e icd naš trgovski narastaj, ali ni drža^ a žhijensko interesirana na tem. da se riena industrija, obrt in trgovina uspeš-no razvija? In kako naj dvisnemo splos-ni nivo narodnega gospodarstva brez dobro organiziranih in brezhibno po^lu-jočih urađov, ki so podrejeni trgovin-sketnu ministrstvu? Na ta vpražanja naj bi odgovorili člani vladne većine v ii-nanćnem odboru in naši gospodarski fcrogi bi jim bili gotovo hvaležni za pojasnilo. Iste anomalije vidimo tuđi pri i/datkih nekaterih drugih ministrstev. Skratka. sedan^a viadna večina protežira nekatere manj važne panose državne uprave na raCun drugih, ki so za državo in njeno prebivalstvo eminentne važnosti. Javnost se gotovo še spominja, kako je viadna. većina svečano obljubila, tla fco znižala proračun naj manj za 1 iJijii-jardo dinarjev. In kaj vidimo zdaj? Crtala ni niti polovice tega, kar je obeta^a. Na papirju Je res reducirala proračun za &?u milijoiiov. tooa finančni odbor je čr-tal iz proračuna izdatke za državno vo~ sestvo Belje in Topolovac, ki znašajo ©kro£ 200 milijoiiov tako, da se ie zni-žal proračun faktično sanio za 520 niili-jonov. In to naj bo varčevanje. o kate-rem ve vladi ia većina zadnje čaše toliko povedati? In končno bi radi vedeli, kaj pomeni v praksi zadnji odstavek večinskega puročila. ki govori o novi amaud^anih. Ali ni s tem rečeno, da je izkazani prc-hitck v novein proračunu samo fiktiven in da računa ^ lađa eventucLio že zdaj s pr«fnan;li;jajcni odnosno z nov im i clavćr.frr.i bremeni? \'sckakor je stvar &um!jiva in proračunska debata v narodni skupščini obeta biti zelo zainmlva. Dosedanie metode in L rezalavo zaprav-Ipnje drža\ne?a denar.'3 so nam naj-holjsi dokaz. da ute^ne biti rezultat vladiiega varćevanja ta. da se Jx>Jo izdatki in s tem seveda tuđi davčna bremena zvišala. V celoti lahko označimo finančno politiko sedanje vlade kot hud udarec po narodnem gospodar?tvu. Posledice zapostavljanja najvažnejsih panog cr-iavne uprave ra račun manj važnih ali ceio nepotrebnih izdatkov čutimo že zdaj. se bolj jih bonio pa obcutili potem. ko se bo ookazalo v praksi, kam vodi taka finančna politika. Vzemite ono, I kar je najbuljše! I Hunyadi Janos naravna gorka voda, preizkn- I šena že preko šestdeset let! I T..T M Proračun o naravni sKupscim osrozen Današnja skupščinska seja. — Drag žrebec iz Francije* Grožnje radićevcev. — Strah Stepana Radića pred volilci. — — Beograd, 1. februar-a. Dancs postaja v skup Unski i i kuioarjih neobi^ajno živahno. V iJeosrad so prispei skoraj vsi po-sian-ci. Navzounost velikesa števila posl^ncev daje tuđi na zuTiaj izraz živahnosti in napetosti. Vsi pos'anci se pripravl^jajo na veliko proračunsko cebato. Bolj in bolj se množe vesti, da Je državni proračun v plenuma narodne skup-ićine o^rožen. Ćelo ministri, ki so bili vneti za^ovcrnlki sporazuma z ra-ai^evci, posia.-jajo pesimisti in zatj^u.e^o, ud so freriptk-tive vi^de slctlc prora^ima v sk-Tpž^ini prav ininimaiiie. PailaiHjcniarni krosi nasla:-až> tet^aven položaj vlade. KadiwC\ci žc v bolj jasnih oblikah groze proti proračunu. V razgovoru so potrdili nckiiteri hrvatski posljnei vašemu doplsnij-1.u, da se Kuili-ćeva i-:raiika nahaia na rirvatoekm v raz-sulu in da je hrvatsko seljaštvo zelo nc-zadovcijio. Prosvctni niinisier irtepu« iCa-dić ie nameraval priredili v iinju veliko politična zsborovanje, ker je v tem srezu pri zadrtih volitvah prejei na-J 5-juO krcsiic. ^piiLski veliki župan I'trović pa je uradna obvestil Stepana Radića, da mu preti velika nevarnost, Ker bi ga njegovi vclilci na-padli z ia.ici in ca se n u v resnici priprav-Uzio dernon>trawije. irvctoval n;u je, naj sploh ne priđe v ^inj. iStepan Katiić se je derr^n^tracij z1>al ter ie opustil poset Sinia. Na današnji zvj:, ki je priče Ia ob 10.S0, se je razvila, glino interesantna, mestoana pikaDtna razprava o nakupu nekega žreb-ca >Dra^ona« v FranciiL Posl. Moskovlje-vić (zcmljoraKl.) je trđil v evojem rpraša^ nju na poljedelskega ministra, da je država kupi'a v Franciji tega žrebca za 330.000 fraakov in da je kcm's'rja za prevzem tega žrebca rtala 1G0.000 frankav. Izkazalo se je, da je ta žreLec impotenten. Polje-deJski minister dr. Vaša Jovanorić prizna, da je žrebec veijal ogromno vsoto, tođa francct'.J lhti ^o ce'o pisaJi, da ga je Fran-cija prodala preceno. Puljedeiski minister pa zanika t;'elitev, da bi bil ta žrebec im-poteiiten ter omenja, da je žrebec pri na-5koiah dosL-goi povoljno usipehe. Doslej 21. Poslanec Ali^kovljevie ni bil zadovoljen s tem od£otvc>7oin. Nel:attri poslušalci eo go. var poijedelskcsa ministra spremijaii z ironitnjmi opazkami. Zbouiiica je na-to prežla k razpra.vi zakona o eksploataciji državnega plovne^a parka- Zakon doSoč-a, *Ja ima 1. januarja 1^2o država prevzcti v svejo 2"t-žij> drža.\iil lAuviii park. l'roincuii nilni£ter ee obenora i'cobJašcci, da izdela za u> .potLrobiii i»ravi:-liik. Kaavila se je knr^a deLata, na kar je Ml ziikon sj>rcjet. Ka. cliiuviium reda jo <1aljc za*kon o zavarc-Fanju voja^kih. avi-jatlkov. Jutri 2. t. an. se pričce proračunska debata. MeđeljB B iMmmln mMMjshalsv Vlis Pribićevićevega govora v iViariooru. — Radićev shod v Sarajeva. — Radlkalski shod v Glini. — Korošec v Zagreba. — Beogrzd, 1. fcbiuarja. Včer^js s»nja nedc^ja je porekla v znan^cnjii mnugobtcviinih političnih shodov. ki so jih priredile razne stranke. Beogradski listi pnobćUjCjo sinjpatična porocihi <* liubro'Jbpdih shodih Svutozarja Prioi-tcvjća v Celju in Mariboru. i-kirn muslimanskim svetom, scuajoeim od Himalaje do Gibraltarja. Mahara* dža iz Podtjale je bog^t človck in sko* raj vsi muslimani so bogati. Sarajevo mora postati središče države, ker v r-jem" žive Srbi, 11 rva ti in muslimani. Vsi č;\stijo tne^J iia^a. in ^ovorijo ea jezik. V zadnjem razgovoru mu je kralj naročil, naj donese pozdrave vsemu prebivalstvu, keder potujc. Stcpan Ra* dić je snoei odpotoval iz Sarajeva pro* ti Dubrovniku. Govor Stepana Radića je nupravil *" radikalnih krčkih veliko nczadovoljs stvo in ogorčenje. \* Giini na Hrvatskom je priredila radikalna stranka siioJ, ki se ga. je udes ležilo S50 Siiljakov povečini radićevcev in samoitojnili demokratov. Shoda se je udctcžilo na uku^ tuđi 150 vis jih urednikov, ciironia biczkih poglavar« jev. Ko so nekateri radikalni govomiki začeli napadati sanvestojne demokrate, so kmetje zaecli nevoljno codrnjati. V Zii.cjrebu je priredit sestanek pri zaprtih vratih dr. Korošec. Vscbina rj'jgovcga govora doslej še ni znana v Beogradu. Ljuba Davidović je zborova! v Nišu. Težlioče za uieciteu antsrišKih ifolgov Aineriška komisija stavi nesprejemljive prcdloge. — Nevarcost, da se pogajanja prekinejo. — Beograd, 1. februarja. Iz "\Vashin.c-tana prlh^jajo poroćlla o toJrkoJah, ki *o se pojavile pri pogajacjih naše delegacije z amerrko korcisijo glede uredi ive nažili ciol.sov. Kakcr javlja »Evtnhis Star«, prei-Icži sjneriška ko.Tuii=Ua na^i delegaciji na dr-nažnjerii plenamem sostaiiku svoje po-?roje <"in?no olgnor k jusroslovenskim prediosom. rXev.yorlt Heralđ« pravi, da bo amiri5ka liomlFija 2aitevala od jugoslo-venske dc>^ar;je sprejeitjc gotovih njenih prediogov. 'Pre-đ vsem zahtera, da jugoslo-ven;-ka deV^acIja sprejrne od Angiežev zasnovani temelj glede uredltve doigov, ko-Eilsijo prosi delegacija, da ji dovoll gotove olajšave pri iaplačilu dolgov. »Wa^liiiigtoii Hcr^,ldrxo- javka iz Washlngtona ornenja, da so nasta. ie velike težkočc pri pcgajanjlh med našo delegacijo in američko komisijo. Amerika je stavila take pogoje, ki jih ne more delegacija sprejeti. Sobotna plenarna seja je bila napeta in j unosio venska delegacija je skušaia pojasniti staiišče svoje. Na današnji seji se končno odloči, ali se po-gajanja nadaljujejo ali sploh prekinejo. Mm proti linli parejli Obtožeaih je 26 oseb. Ponarefe nih je bilo do 30.000 bankovcev. — Budimrešta, 1. februarja. Državno prarđništvo je včeraj vročiio 26 udeJežen-cem pri panarejanju francoekih "bankov. cev obtožnico. Od teh obtožencerv se naba. ja pet na svobodi. Obtožnica je pjsaaa na 77 polah s strojem in od dveh vsebuje 60 strani motivacijo obtožbe. Obtoieni «o: r.rinc Windischsratz kat »torilec, daij« 10 nastavijonrev kartogTafi^nesa zavoda z voditeljem Gorojem na čeln, odstavltjenj poJl. cijsm šef Xidossy, privatni tajnik Raba. upofccjeri general in šef kart/*grafičnega zavoda Kei*z In Kurz Obtožnica med drugim navaja, da je princ Windiscgratz ie v letih 1923_1924 vse pripravlja! ra pona-rejanje franeoskih bankovccv in apir. Septembra meseca 1925. eo bili baoikovci lzgotOTljeni in po. tem najprej na etanovanju rimsko-katoli. škeg^a vojažkega Skofa Zadravcza prešteti in ecrtirani in od tain ođnešeaii na stanovanje princa Windischgratza ter od tod ▼ tokzle Zveze nacijonalnih društ^v. Oseci komadot se je nato poerečilo po doJočenlh odposiaiocib plasirati v Amsterdamu, Haa. svi, Koperihagnu, Stockholnm, Varšavl In Milanu po Jan'«sovic?u, Maxzo\v:5kexQn, Olh-»"arrJTi, Andorju in Schwetziu Obtožnica dalje ugtrtaTlja, da Je Sef državne poiicije Na-dossv ve4ei o tej zaderl, posvetoval se je vežkrat s princem Win-discbgratZ'Em in je ćelo e&m falsifikat j ogledoral. ; Sokol proti Radiću Občni zbor beogradskega Sokola« — Beograd 1. februaTja. VČeraj je bila svečana letna skupščina beogradskega Sokola. Skirp^čLni so prisostvovali admiral Priča, već generalov, zasiopniki pro-• svetnega miiiistrstva in vojnesa ministr-stva. V velikem številu so se skupščine udeležili tuđi stari Sokoli. Za star os to je bil izvolien ing. iVIojmir, Korunović. Zastopnik Jusoslovenskesa sokolskesa Saveza dr. Kujundžić lc prečital letošnjo spođnenico glede Vie^okolskega zleta v Pragi in zbivanja vsesa slovanskega so-kolsiva. Razvila se je živahna debata o razmerju Sakokrrva do drugih telovadnih or-ganizacij. Beo^rad.-ki Sokol cdločno protestira tuG\ proti Dostopanju prosvetnega ministra Stepana Radića napram junosioven-skemu sokolst%u. Radić podpira plemenska in S£par£tistii;na stremljenja v sokolskih druStvib. Fudi je začjl favorizirati Sokol-srvu na-sproma drusrva, tak^ telovadno društvo »Dušan Silni-. Beogradski Sokoi numerava v kratkem prirediti veliko akademijo v proslavo jug-oslovenskesa biskupa Str2ssi:iayerja na beogradski univerzi. nlinistrski svet — Beograd* X. iebruarja. Mini^trski predsednik. Xikola Pašić je za. včeraj od 11. tlo 15.30 sklicai pv> daijšcm odmoru sojo miniiitrskega ^veta. Trgovinski minister dr. Krajač je puroćal o mednarodni razstavi v rilaueliiiu ivazbtava bo otvorjena na 1. juiiija. Ker sia. Ansiija in l""ranciia sklemii, ila se razsiave oficijelno ne udeležita, je naša viacia zuclisiio ustavila vsa pripravljaj na deia za to razstavo. Prumetii-i rt^nister KrMa M i 1 e t i ć je poro^ai o stanju prometa, ziasti o stanju uižaviicsa plovbntia. parka, z ozirom na to, cia zacne narodna skupsčina raspravo o reiai piovhi. Vladina većina je odklonila predlos dav. dem. posl. Ko&te T i m o t i -j e v i ć a, po katerem naj bi se sestaviia po-ssjbiia komisija iz dveh članov državucsa sveta in dveh članov kasacijsk&sa sođišča. Ta komisija na) bi vodila prtvzcm parka. Na Scmmerinsu se se stane 3. t. m. po-j>ffcua konierenca intcresiranili držav, ki bo razpravljaia o tarifih s posebnim ozi-rt-ra na jadranska prislanišča. Te konferen-ce se udeicže Jugoslavija, Čeliosiovaška, Avstrija in Italija. Na tej tarifni kenferenci in nje rezuhatih je življensko interesirana Italija. Nemčija je namreć svoie železniške tarife tako zniža!a, da so tarifi za Cehosio-vaško in Avstriio cenejš! za Hambrug, ka* kor pa za Trst In Reko. Japonski premier umri — Viskont Taka - Aklro Kato se Ie rodil leta 1860. v Naboje. Prava ie štiidšral na univerzi v Tokiju, prestopil nato v tr-gevsko družbo, nakar je postal privatni tajnik zunanjega ministra Okama. Po njeco-vcm odstopu je Kato prevzel direktorsko-mesto bančnega in davčnega oddelka fi-nančnega ministrstva. Od leta 1804- do 1899. k bil poslanik Japonske v Londoca. Leta 1902. in 1903. je prišel v parlament Leta 1924. je postal Kato ministrski pred-Dcmisijoniral je radi podržavljenja želcz-nic. Nato ie kupil list »Nihi-nihi«. Leta 1912. je znova prevz-el poslaniško mesto ▼ Londonu. Zaslovel je kot soreč zastopnik anele^ko - japoti&kega priiatelistv^a. Ko je Oknma leta 1914. zopet sestavil vlado. |e hrenoval svojega nekdanjeKa tajnika kot zunanjega ministra. Leta 1915. je prevzel Kato vodstvo stranke Kenzeikai, ki zasto-P4 dalekosežna volitee pravice* y xtmasai politiki pa tesno sodelovanj« Japonske m Auzlilo in Rušilo, brer ozira na Kitajsico, Leta 1924. je postal aKto miiiistrski predsednik. NE ZANUDITE PRILIKE! INVENTURNA PRODAJA Cene izvanredno ^flV ugodne ^T Prepričajte te ^^W v trgovini rUETTE, Ljollljua modna trgovina za gospode Vslsfl pieselitve draperije daje od 1. febr, t. L dalje 10°/. 647, POPUSt drogerija „ADRIJA*, parfumerija in lotomanuiaktura. Llobl^asa, Selenbnrgova 9. Borzna poročiia Ljubljanska borza Les: Hrasiova drva 1 m d. fco. n, n. 4 vag., 17.40; bukovi hlodi od 35 cm naprej in 2 m dolžine napr&j fco. n. p., 5 vagonov, 230; bukovi plohi suhi I., I!., ogledan! fco. m., 2 vagona. 530; hmelevke smreke zimske sečnje teo- n. p.. 5 vagonov, 4,75, deske smrekova jelka, 40 mm, 4 m d. sir., samo 30 cm, L, II., HI. ~^ zast. 1. kr. dež. lAe. denar 22, blago 22. Zagrebška borza Dne 1. februar ja. _ Spreieto ob 13. Devize: Curih 10.92?6—10.9622, Praga 167.55—16S.55, Pariz 213.09—215.09, Newyork 56.50—56.80, London 275.28— 276.48, Milan 228.17—229.37, Beriia 13.48— lo.5.?, Dunaj 797.30—«t>l.30. . EFEKTI. 7odst. invest. posojilo 1921 77—77.50, T in polodsi. drž. rent. za ratnu štetu 280__' 284, 283 in pol — 234, Ljubljanska kreJ ditna 200, Hrv. eekomptna banka 121—122,' Kreditna banka, Zagreb 133—135, Hipote-I kama banka 64 in pol — 65, JugabanksJ 107—109, Pražtediona 965—975, Slavenska' bamta 50—52, Eksploatacija 40, Drava d đ;| Osijek 220, šečerana, Osijek 3S5—400, Isis" 68, Nihag 35, Gutman 310__330, Slavefe 150—160, Siavoaija 42—i£.50, Trboveljska 355—365, Union paromlin 4425, Vevče 110. Veliki pustiti korzo ▼orljentalski nočl 14febniarja, y hotelu Union. Inozemske borze — Carfh, 1. februar ja. Borza: Beograd 9.17, Pariz 19-50, Newyork 518^0. Londrni; 25.225, Mflan 20.85, Prasra 15^45, Duoaj 7& — Trst, 1. februaria. Prcđbcwza: Be^Sd grad 43.775—S35, Pariz 93.75—94, Newyod$ 24.78-^4-80, Praga 73^0—73.75, Duuaj 349. -^5L Ctirib 475-450 'Strini ' _ - - «SEO VENSKI NAROD, dne :. februarja X92t: ______________________*__________________Ster. 2ft Veličastna politična manifestacija SDS v Celju in Mariboru Tmll mariborski oMut se pridrai^c SDS. - hpozmtaa ni-nlfcstacO* zj politftiB SDS u Cd|H ta flUrlborn. - Soetozir PrlMCcoK simbol uleaa edtastua. - Vodja sjisiostolHlh deno-trafoo žfgoia Undl, kl so odgovora! za ialostae numere o ■Jif državi. - Ogroima ■ddelba oa okck staodlta. 'Mi Shod v Celja Celje, 31. januar ja. Prikupno inesto. i^eolica in sptoh vsi Jepi kn ti iužnegt dela mariborske obiasti &* dsne* pod globoitim :a ceizbrisnun \T:*o*n jsobotnetfs veličastnega. manifest&cijskega sJboda SDS in globoko zs-novanega. govora. jj. Svefozaria Prfhićevića. Na vso sfoje. zla* Hti na obrtnike, je napravil &had izvan* redno giobok vtis. Povsod govore Ic o fribU tjeviću, 5odba vsch je sogl&soa v tem, u* je voditelj SDS v svojih izv&janjifr iaseo, od* ferit, poi-ten in odloccu, Sobofni sbod po* menj«. trrurai ideje nturodegi. in državnega edmfltva. N asprohuki >aml ki £o prvotno ^kusali sbod bagatelizirati % rlznimi opaz* fcami, mora jo đtn&s priznati, da me^to Celje tše nikđtr oj. -"idck> tako sijajoe politične ma&ifest&cdje.. Shod ima že da&es oči viđen velik moralni vpliv na. pretnvalstvo. \" pohoto ob 13.15 je prispcl v Celje g. Svetcz-ar P r i b i če t i ć v spiemsrvv. sarvxL* neg* poslanca dr, L, Pi vka in beogradskih novin«rjcv, k: s»> še v soboto takoj po s-hodu potoč*Ii srojim listom o ii»pehih g. Prrbičo •vid*. N* kolodvoru so voditelj* samostojnih. derookr^tov med vitaminu ovacijami zbra-* res* obći&stva, pozdravili z&stogroiki krajeve t»« orga.ntarad.ic >DS a predsedcikom drjem. Kal te om na ćelu. G. PrHnoević m je f prisrćziih bezdan »h^alil za 5prejem. izra* /aioć trdoo n* samostJDodenjokratske etranke ▼ SIo* Zvecet ja Ceijc ukali kolodvora in Celj# ■kega. doma pokazalo neobično živahno sli« ko. Većeroi, v Celje prihajajoa vlak i 90 bili natrpah ljudi, ki 50 hite U na veliki mani* festacijski sood. Casts« ia mnofoštevifca je bita, uaetežba i7 SavrojsLe doline. Udclcžen* cev iz Savrnjsk« dolino je- bilo oktoj* 500. Pa tuđi ostali kraji nišo zao&t&jaii, tako >*-Jetka dolina (SoStasj in Velenje), ki jo po* salla r.^ ^hod odlične može. Kraj i, ležeći "b ^eleznišj^h progah so vzi poslali svo>c . a^> tstopoike. rniiajah do Ijudje do 30 ia ie več kiiometrov dale^ v Celje. ZestopanT so bili 4et»ji Trijovlje m Hraatnik, — iz obea tu* tlaokih revirjev okoli 30 tielavccv in itAzz--tčarjev — Zidani snost. L«ikov Brezice, R«ii-heaburg, Suati^i«. RogAtcc. Smarje pri JcU *ah, Pocikva. Grobclno, Storc, Konjice. Vi« eaojot Dobrna. at, Jun'j ob Južr: železnicf« Goaji grad. Mozirje ic že maogz drugi kra> li, ittflavao, ceaijo sa 3500 oseb. Velić*atns» akustična dvorana Celjskega oosttft, kjer so nekdaj odraevaie neni^ke bc>j »■« petm proći SkyrencemT je bila ob 20. na« Ht*. Galerijo j« zaledio številno narodno v-eoatvo V civorani je vladal n&jlepbi red io Kkoraj lusjer ni bilo op*ziti rediteljev, kaj ti t* veliki tr*anif«stacijski ^>or jd Hl vsako* »otir pr!stopen. Sboda so &e udeležili v maoj« ^etD štcviiu tuđi nesomišljeniki SDS, k* to hiij v stpio^neTO presenećen^ nmd tako veji« cs&tno&t jo shoda. Predsedaik ceiiskv kra^vne or^aniza# cij# dr. Kalan >e otvori! zborovaoie. Ko ••c pozdravil voditelja stranke g. Pribićevica, je po dvorani zavrtalo »n sledile w> navdu« >ene ovaciie. Castna muu -> pred&edstvu »> ^avzeii: celjski župan dr. .lurjj Hrašovec, - oditelj »loveĐffkih obrtnika*- na 5tajer*kem Ivan Rebek. gerent ljubljanske občine 5n podpredsednik ljubljanske oblastne organi* nacije SDS Josip Tu rk, predsednik okrožne ofganizaci.ie $D$ za. Celje, upravitelj Ivan Frekoršck, prcdscdiuk mariborske «^b< )astn« or^đnisacije dr. Fran L i p ol d m n*»r. posl. dr. L. P;. vko. Ko je predsednik shodi akaA problcmHt. N.iegov j^>v afei spremljali'r noobičajnor pow>rn06tjt> in Tizpolozenie zboro- alcev je 'l^!o temu /bc-nj »nnogoštevilnim-i medkHc:. Temperamentno "«redr*o in amaćilrio zTjran^o obeleije. kajtt tako zivshnega -n res siiajneca shod? na se f^elje še nt imc4o v »roji ^redi. Nar. po^l. dr. I. Pivkosr >e /ahvahl fe. Fribiće^ć-j za iskrena ^rvajanja ter je rvbenem ucotovil, kako -SLS p^> svojem glav* r-em glasilu vari se da i samostome demokrat *• v Mcupno slovensko fronto. Nikoli na« preje nišo priznali. SLS je vedno trdila, da j« gamo ona edina zastopnica slovcnkeg* IjadKva. druiji nihčc. Sedai nas p^zTcijo v skupno frooto! Pre>e oiseno v njih ooeh ni* cernr pomenili. Ko so nas vrgli iz vlade, w> bi v«s«lo podajalt roke če$ se. Danes vidijpv kako naša moć rast«; :n rato nas Iđioejo na pomoć!* Nato je povzel besedo celjflki lupan air. Juti! HriJovcc, zahvaljuk>č &e go«pt Pr*i5rviću ra njegov* odkrita in jasno ir^n-. laaja. Mexl drupiin je ugotovii; To, kar wao rfanes tu dniirel:. preseg« ^ ?c n&Šc pričako--vanje. Sedaj razumetno. aakaj se nasprotniki Pr*i6evića tako boje. Njegove ideje poziv* tj«|o vsake^a praveja Jugoslavena. To sa ideje, ki jo nam bile veuno vodilna zvezda. Občuđujemo njegovo neustrašcaost in zna* tajnost. Bori se za vse, kar nam je bilo vcd» no sveto in drago, bodisi za edinstv^ naše oT. . -. • i Shod h Mariboru Maribor. 31. januarja. Daiies doiiokinc ic nad dru^ače soingtiim -Mariborom, ki so ga ftajers^: Nemci s ponosom nazrval: -štajerski Meran«. razpet tenak mcslen pajčolaru Prsi. Ob nedcljah daje.io Mariboru izrazit značaj v mesto prihajaioči kmetie in krnetice, daiiesjih je. opažati v še več-■ lem Šte\ilu. ttot ob dru^h nedebah. Pred Na rod'lim domom se pričenia kmalu po desetili 'v"n*enjc Ljudje pri-hajajo v manjših ia vecjih skupinah ter se razvTŠčajo pred glavnim vho4c«TL Tu stoji straža, dva maza. Pred dom prl-vozijo semintja tsAi tov orni avtomobili, iz katerih izstapajo dosieci iz raznih krajev mariborske oblasti Med skupi-nami se pomela tuđi mladina, ki hiti y ljudsko knjižnico T>o nldnc ie bila dvorana z galeriiami do zadnjega kotićka zasedeiia tako da ie moralo mno£O ljudi ostati zunaj. Dvu-rana ;c videla \- zadnjfih meseeih dva velika politigtta iAoda...... Pre4 meseci je .bil tu Kadićev shod. Kak&na temeljita razlika ,ued Radiče^'im ivi velikim Pribićevićevim maiiifesiaci;-skim zborom! Na prvem nehanBonična celota. zbrani elementi iz vseh političnih skupin, ki s-y prišli Radića posluša: zjIoJi iz radovednosti. Daues resni. od-ločni borci in zvesti soimšljenikj SDS. ;>o večini kreraeniti seljaki iz vseh kra-iev mariborske oblasti,.kar je dalo temu >hodxi res znacai prave^a seijaškesa £bora. NaravnK), da so bili na njem za-^topaiii tuđi vsi drusi ^Ioj:, poleg mno-srpštevjlue inteiijreTice, Tuđi udeležba je danes večja in impozautnejsa, nego pri Padićii. Pd splošni, cenibi se ie shoda tideležilo nad 4500 oseb. Radić je fascinira! zjborovalcp s svoiiaii blestečhni frazami in raznim i dovttp.. PrihiSevič sugestivno, vpljva na maso in jo raz-najne s svojimi, 11a dejstvih temelječimi :4.snimi izvajanji. s svojim odkiitim pre-pričaniem. Ko ,si dvigfffll roko, da konstatira zmacro r^olitične idetolocije SDSt ^e & DKjiastilo zbo-rova'?cev- tako odu-se\Jjeaje. da se vihamo odobravaniu dols«> ni poleslo. Voditelievo odločno i>repricanje in tieonaajna vera v razevit 5n končno zciaso stranictnili idej je prišlo na celokupđii zbor. Radić jjušča zbo-rovalca v ne^coto^sti, dočkn vdahie Pribičevič somišUenikom in ontahljiv-cem volio do borbe in konene zrnate. Mnogi Mariborćani 111 okoličani, ki so prisostvovali Radićevem shodu, so da-«es okrito zatrjevali, da je bil ta shod veličastnejši in pomembnejš!, kakor Ra-Uićev. Ćute s&se tuda priponibe, ki točno kažeio. kako ziiajo priprosti Uud-h' zadeti bistvo političnili dogodkov. Pred shodom ia po shadu so namreč seljaki kov orili: »Radić je imel več po-licaiev!c Otroritev shoda, Okoli 10.30 dopoldnt? se ie vod ju saiJiostointfa deraokratov Svetozar Pri-bičević v spremstvu nar. pasi. dr. Žcrjavain dr. Pivka pripeljal pred Narodni dom. Predno j*; vsšo?)^ v dvo-raiio, i-i ^c >e ci^ledai bogato knjižnico, ki jo vadi niaribors^i urednik >Jutra^ dr. R c i s m a 11 in ki si Je nabavila svoje bogate duševne zaklade zgolj \z lastnih sredstev brez vsaJcega najma nj Šega prispevka od strani vlade. V knjižnici je z. dr. Reisinan izročil med prknernim pozdravnim nagovorom g. Pribičeviću v usnje vezano fotografijo knjižnice kot sp»^min na prvi poset Maribora. - .. V dvorani so se med tein na odru zbrali zastopniki in predstavnflti organi-zacU SDS. Šef SDS e. Pribi^ević je \-stospil na. oder. Oči vseh so biie nepTe mi^no uprte na CKkr, ko se !e d\i»iii prc^f^ednjk mariborske oblaistne organizacije ŠuS dr. Fran L i p o 1 d ter pozdravi! vcjditeija samostojnih demokra-tov s kratkim Masovorom: V nali sredi imamo uajvećjega >"-gosloven^cega idealista, v Vaterem je vtclešena misel case sv*obode, za ka.- tero se ie borii že od mladih let Že kot vodja srbsko-hrvaiske koalicije je visoko- dvigal jugoblovenski prapor in šel po! jasn^ zacrtali pori ncusrrašeno, do-kler nam n| za^i.ialo1 solnee svobode. \' Sveto^arju Pribičeviću vidimo človeka, ki ne vozna, ne desne ne leve. temvec samo naprei. Z isto raciostio pozdravljam, tuđi našega slcvvenske^a voditelja doćnast. Pozdravljam tuđi posdanca naše mariborske oblasti dr. Pivka, zastopnik-t ljubLianske oblast-nc oiaanizacije gerenta g. Josipa T u r-ka, vodjo sainosto:-niji demokratom* v Medjimurju. neustrašenegit borca dr. Novaka in v se soniišljeriike, ki so pri-hrteli v tako castnem ^teviltu da mani-festirajo za narodno in državno edin-Stvo v svotodnem jusoslovenskem Ma-ribori'. (>ZMo«-Kiici.> Svetozar Pribičević oovori... Minister n. r. sef stranke in narodni posL Svetozar Pribičević je nato strmi Pred ^ovomiško nuzo. Po dvorani so zaorili gromoviti in navdušeni vzfcliki. ki so trajali već minut. Dvorana je -misono saorfla^ ^Živel PribečevićI Zivei naš vodjal« 2o ta pozdrav je p^-kasal bistveno raziiko med tem zborom in radiče\'5i£im shodom i>re4 mesecu Zborovalci ho mahali z rokami in kio-buki teptali z nagamL da se je tresla ctvtorana. dočim se je čulo iu Radiće-vem shodu ic par vzfolikcrv. Z obeh ga-lerij se ie vsuio cvetje. Med velikim navdnšenje«n in frenetičnim odobrava-niem je nato s. Pi ibičević v poidrugo-lirnem govoru utemeliev.al važnost in dosedanje pridobitve svoje politike za oicrepitev narodnega in državnekra edin-stva. Zdorovaici so mestoma nopremič-no-, kot okameneii zrli v govornika. Opažati je bilo priproste seljake, ki so s prrtrievanie.n dujali duška svojemu navdušenjii za politiko SDS. S ponosom :xi povdarkorn. je g. Pri-bičević izpregovorii prve besede. Kljub prejšnjim vihaniiin ov*ciiaiu je nasiala sedaj grobna t&ma,. Poipreje vzburkana dvorana se je ^T^remenila. *• s\retiščc miru, _....- ^..... Pribičevićev pozdrav Mariboru. t'osp Pribičevič je zucel svoj govor; Poznam Maribor* poznam njegovo ju; nsško zgodovino ob prevratni dobi! Mi vai smo iakrat drhteli za usodc* Maribora. Biti pa ?mo sigurni, da mora priti \> našu lasi. ka ft i Maribor je naša redno gruda zč od nekdaj. Iz njegp smo hoteli napravili kuh hitni center na najskrajnejšem neveru naše držm?o in zato smo mu dati fudi politično oblast, da se more tem svGbodneje razvijati. Posebno smo že takoj od početka s-krbeli za. nje^>v ftLzmah na presretnem polju. Mari« bor jo naša dika napram Avstriji, na5 po* no«, od ka terena priča kujemo, da bo razširil edrastveao idejo skupno z Ljubi jano, Zagres bom m Beogradom. O pafitičneio kamclconstvu. Gcrvomik je aato ugotavljal, kako sa oni, Id so bili popreje izraziti avstrijski uni* taristi, po«al: sedaj federalisti, Radić jo bil v A'v^triji uaitarist, poiUjal je 2 vsakega svojega, shoda depeše cesarju Francu Jožcfu. Enaki so bili tuđi slovenski klerikald. Tega mi nismo nikdar poznali, kaj ti v svojih »rcih in miaiih smo že takrat nosili ujedinjeno Jugoala\ijo. Po vojni se je Radić dez noč eproobrnil. Razvil je ponosno republibanake barjake. A po sedmih letih je postal iz Savla zopet Pavel in sedaj po&lja depeše našemu naiodnemu vladarju. (Smch, klici: «Saj je zme§eol») Lm mi samc^tojni demokrati smo biti vedno dosledni v svoji poJitiki, kajtt poznali smo predobro tako radićevce. kakor tuđi klerikalce. Ne enim ne drugim ni niče* sar zaupati, ker ne poznajo poitenostl in do* »todnofti v politikL Naš« jo v prvi vrati za« sluga, da se je Radić končno moral pokloniti naši monarhiji. Mi mu nismo niMar kla« nj ali njegovi mirotvorni in oovječanski (spiosen krohot in smeh) republiki. S krrjo branimo edinstvo! <£c leta 1918. amo imeli pogum primati, tla edinstva našega naroda in države ni ustvarila samo želja in volja naroda, tem već ▼ prvi vrsti krvava svetovna vojna. A mi bočemo, da se edinstvo rudi do temelja izvede in smo pripravljeni braniti to svojo pridobdtcv 9 krvjo. Radić je sicer vedno brb# ljal in grozil, da bo dvignfl za uresničenje svoje bedaste mirotvorne republike revolu* djo. Bil p* je tereda »amo junak v besedah. ftttdtt je, da ae rejmbliko ustanavljajo z ble* betesjćm. Srbe na vrbe! Demokrati smo veseii in ponosni, ker je naim mirni zmm&la. Si zmagala mijei »Sfbe na vrbe*, temveč »godovinsko dej* ^fvo, i en n** rod, Jiigosfoveni. (Dolgotrajno ploskanje in ovacije govorniku.) Ce bi Srbi viseli na ^ibah, bi visclo tuđi mnogo Stoveocev na istem drevesu in bi biia skn'en^ka stvar — na vrbah!» (Klici: «Res je! Istina! Tako je!») Zmagala jpa ni niti Rndićc\ra, niti Koroščeva rnis-ef- Ponosni smer, da je zmagala naša mu ?e1. Li fc siremeta iz\en ok\'!rja -U'ftra* Ogrskc. .Mi srao želeli svobodno državo. Ra^ je vidimo svoborlno državo, ćeprav bi se nam v njej trertutno slab^c godilo, nego da smo stali 5c daJjc v Avstro=Ogrski. Mi smo se borili za to našc» državo, se za. njo borimo in so borno za njo borili. (Klici: aTako je!») Hoćemo ustvariti in organizirati državo, kjer naj vladijo za nas bolide razmerc nego v tuji državi. Tožbe Nemcev in Madžarov. G. PribiČević ie naco v jedmarih bese-da-ii pojastril razmerle !i°Je drf'afv'e do narodnih mairjšin. Neuici in Madžari tožiio , go već pravic, nego jlii vsebnjejo lionven-cije o zaščitl narodnih manj^in. »-Mi ne damo, antipak dali smo 3101 že take pravice. Iđ so v skladu z interesi naše države. V Ljubljani sem dejal, da mora naša država gledati tadi dip!oonatiCnim potom, da za- varuje I21 zusigura naiim bratom v drugili drfavab eksjstenco, da ohranS naše brate, na katere v&dno mislimo 121 j£h nocemo nikdar x>azabiti. Mi sedaj ne vidimo, ia b* r.aša vlada vodila o tem računa. Nasprotno vidimo, da mala Avstrija, ki ni ma niti vo:-sploiuo5 enako i« tajno volilao pravico, dočim 30 anemosočajo ponarejal-ske grofovske bande sr^emu iprebivalstvu na Madžarskem. Na Bolgarskem so ilopii&tiii, da je leta in leta vlada! režira, kl je bil v&dno neprijateljsko raspoložen prod naši državi. Sedanji presvetnt . imnister Radić vedno aovori o enotni slovanski fronti in da su naj združimo z Bolsari. To govor* Radić, ki vseiej sre iz Beograda, če priđe s. Pa-ššć v Beograd- Padić» ki organizira Nem-ce iB Madžare v Vojvodini, braz jLaterih ne .•nare obsiudati, ra-čun^ « Bolgari, samo zato, ke** tipa, da bi z njih pomočjo ugonobil Srbe. (Viharao špiitrjevanjc: Klici: ^Spe-}£tdant ie!=) Boječnost zunacjega ministra, Naša zunanja politika se ne vodi z ono ciiejr&iio, kakor bi bila potrebna naši državi. Boječnosc v politiki i>e ni aikdar imela uspehov. Naš zunaoiji minister ne vodi zimanje ix>iitikc, iernveč samo adimuiistri-ra. Ta politika pa se vodi v onih ininisu-stviiii, kjer bi bilo treba fciuiio adniinistriiad. Razmrec naših bratov v Italiji iti na Orškem bo priličio enak^. Nas zivelj ue-^prosno zatirajo. Naš zunanji minister tč imel pač pogum, da ie dovolil protestne shodc v Macedouiji prot: zatrranjii našemu življa na Grškern. Pr^d Italijani, ki so še veliko na^UnejSi je zlezel pod klop. (Klici: -Sr24inoLa! 2lveli naši bratje onstran ineje!^> RacH fašistovskih na&ilstev v Trstu ie celo prepove^al vsako zborovanie. Na konzulti v Rimu dobro vedo, kakšen je položaj v naši državi In zato s prstom kaieio na na«: Juioslovenskl zunanii ndnister se ne boji Grkov, boji pa se nas! Taka politika gotovo ne sraži ogledu na&c države, našj časti ia dostojanstvenosti! Notranje-poiiticni položaj Program radikalne stranke. V notranji poiitiki imamo zaznamovai: po sedmih letili samo on uspeh. Osigurali smo narodno in državno eđtasfvo. Vsaka vlada, ki b! skušala izpodkopavail temelje našega državoega edinstva, bo zlete!a v 24 orah. Vprašati se je treba sedaj, kako politiko vodi naša vlada v tposamnih pano-saii narodnesa in Uržavnega življenja. NajmočneiŠa strarika v naši državi ie zn enkrat radikalna stranka, ki računa indi s pristaši v slovenskih pokraj mah. Ta stranka io oaudanes brez programa, brez idei! (Kiici: »Ni res! Korupcija je njen program!«) Sedanji pro-gram radikalne stranke na socialnem polju je klic: »Živio Pa-šićolitike, z eno besedo: Nikola Pašić je prosrarn radikalne stranke! A ta program je že zelo star. V btetvu ie na socUtaem polju radikalna stranka zaičfttnica sospodarjev in ™ajna*cv proti niliim slojem. Na sospo-darsken polju zaičitelca grofov in Turkov proti malim pesestnikom. Na prosvetnem polju Pa oni splon nlmajo nobeoeca pro" srama. Danes so pripravljeni vediti pro-svetao politiko z ŽeTjavom, iutr* %$ * K> ro-scem. , A "tuđi druge s^rankf, ki iŠČe^o saiipa-nj.-i :ned :i3rođi^m. posebno Koroščeva stranka, nimi:o jadnih -pog.-dov v *vsa \> taina vpraša.;ii našega naroia. Kierikaici >o papisiJ, os "i >:o]e na s'-ili^ću, da je cer-kev nad driavo. (Klici: Naj sređo v Rim!«> A naš vrfiovni princip ie: Držala fe nad vsako organizacija. (Klici: ^Proc z cdvisnosuo od \\iukana!- RiVuO eato 5111-3 ^arrJos;ojni demjkraii vodili uik neizproseii boi 1^ osvobeditcv >ole oj c-Tkven^h \p".;-vdv. V prvi vrsti yt ravno moja zasiug^. da Parno v Jugoslaviji >edaj svcbodr f šolstvo. Šcia ni last cerk>e in tuđi ne uči-teljeT, temveč Ia« naroda. tV:harno odobravanje: »2ive2 borec za 5vot»odo sole!^ Gospodarska in socijalna vprašanja Se4emletna državno-pravna borba. V secLmin lerih nismo mo^L resi^ imi^-£in sospodarskrk i ti socijalnih vprasani. Priznati moramo, da v tem oziri ni ^ilo d<3sti storjenega. Sedaj narod lahko vpia53, kdo je kriv. To ima kot -sriveren faktor pravico! Vi dvoma, da lež"! vrel£ iem vi prišli r.a ano:e mesio. (Sploišen smeh po dvorani.) Kaiko zastopajo radićevski seljaski ministri interese seljaka^ ■doka^ofje naiboli tuđi deistvo, da so postavke za poliedelstvo v proračunu za polovico matiiše -kakor za žandarmerijo. Davčna bremena. . Fiii«maifc prilike so se i^izrvile raics da ne moremo dalje. Nastalo je nezadovoljstvo ined vsemi sl&ii naroda radi đavčmtf bremen. Davčna bremena nišo enaka, ker ni Uvedeno izenačenie davkov v naši državi. (Klici: i>2alostnc>!*; Ce uatujerc pa bogati Vojvodini, čujete take pritožb^, d-se vain zježe lasje zato, ker pri nas ne slon! davčni sistem na enarnih načelih. Za-ht^vall «-roo in zahtevamo kategorično, da se izenačeuje davkov Izvede. Ni narodne" sa edinstva brez izenačenja davkov! (Živahno in burno pritrjevanje.) Ne pustimo naSe akcije za feenačenje davkov, dokler ni to ypra;?anje za vse po-voljno rešeno. Vlada se maje, liveni^m '»'as, da bo sedanii režim pa" del ra^ teh finančnfh in gospodarsknt vprašani. Ta režim pade, ker ui v abeh sknpinah sosdasia slede rešitve teh pro- blemov. Radikali in radičevc: se ne jrore-io zediniti sa skupno politiko. Naravno je to" rej, da se ta vlada ssđaj male In da br> vsak čas »trmoslavliena! Naš proračun znaša 12 iniiijard in še uekaj sto miiijonov- Pred sto ieti ie nagla-šal finančni minister velikega Napcieona, da mora biti vrhovno načelo v finanenem režimu varčevanje in dobra finančna administracija. V naših financah inoramo uvesti štedenje. Tega pri nas ne vidimo. Država, ki živi c>amo ođ poijedeiskih preduk-tov, ne more prenesti iolikifi bremen. Na5a država ima proračun okoli 13 milijard, a ne more prenest; mt! ene tretjine. Naravno, da mora priti do kraha, zlasti, če priđe na dnevni red še vprašanje naših dol-gov Ameriki, Artgliji in Pranciii. Radikalni bav-bav proti Radiću. Radlkali ze sedaj iščejo rezervo za. slučaj, da priđe do preLoma z radičevci. Radikali škiiijo na muslimane, do katerih Imajo sploh vedno čudne simpatije. Govore tuđi o davidovičevcili. Mi sainostojni demokrati pa naj bi bili za radižkale želez-na rezerva. Radićevcem neprestano groze: »Minio otroci. sicer priđe bav-bav!- Ta bav-bav naj bi bili mi samostuini demokrati. Radikali pa se krato varajo, ka]ti ml nocemo btti nikaka nj mova rezerva, nhi baiv-ibav in tuđi nismo buldogi, ki jih spu-bčago y shfčatn nevarnosti na zveri. '. Stev. 26.___________^^^ , «SgffVSysfc! W2£*eg» frie j; V«gJWrH'l*y, - ___________________________*_________igr *ft g Kapitulacija radićevcev, iiovoTik je mi 10 v I-.r.nkiij puezili .' CtKSaJ prokJumacjc ujedinjenja ter pointn vidovdanskc usiavc. Ta ustava je dob. ;, Icakor ?c v 5-knp*čiiti izjavi] mtPčev 'vi m;-■istcT dr. Sirperina. rckoc, da mora biti vi-dovdanska ustava nam v&em sveta. Stepan Rad^ć sam ^e iuJi ne sramujc, u\< J.oiva »a pcJIa-ii ?.batinaške« vktevd:v,i>kc ustave •batinaške • ordne In odlikovani j. P&slcdiza «cSč ^cicsrne ciier.^e in nast.1 trdne rake |c bilu, Ja so radlčevci kapiuCrali na cefi trti iii cez nce blagoslivljali ^ot Kar so proklinjali. To h:sicrfjno delo ^nio izvrši!: v i»ni vrsti samosiojni demokrati. Kapitulacija Kadića. polom njegove fania^ućoc mirotvorne republike je iiitie učio. Obračunali >mo z vsemi najs kraju ej šimi sepa-rafM\ Naše Raicge in mali člsvuk tćui iUt/ziiaćiiHcj^ih udtiu-vkjv kra>-«ejia Pr±>ićcvićeve£a sovora ]e bi! od-sta-vek stedc r;izmcT}jL ^Dt> do malega clove-ka. Govornik s»e ie tu ratzvnel. Iz glohinc s>rcu prih^i*uoćc bc^ede so ^lobolco tepale V srca zirerovalcev. Izvajal je: »i?a ?lr.vna naloga jte s2'-*ai, (te zbc" reaio tkcli >et>e uc «4010 a se i»fcrena mi-s-leče nacijo 113 Ine elemente, teiMveč rse. fci fco za s-cciisln«. nufturii! li snspcJsr.^kj na* rređelr našega nareda. 7;li srro pred v»em i-traaka mat**) ekr?stenc. Najbell ljubi so nam iP?li I.uiJh' ki pa imais zato velika duši*. riajtrolj Iju&fr tirževo ravno oni, Ki nj^si^ nićssar o3 aje. >a*a naloga "m doii" oost je. £a tj pošiene in iskrene element*2 o**^2nlzirair«> ir. ća priđe? ♦ ao one ve-j^ve v nasf državi, ki }lm gre ^o vscj pravici. fVfharjiti .Aacijc!) Po\^ud in \eauo bM fic.wo dvl&iii proiesu* ;cr /Igosali sram;} i-* n-iže države, kl -se za svoje pc^icac in ur-favT zvono \Uidi abajlutnj n:J ne brlic^. Kronski penzijonistL v r»u>i drz~vi so Lvru^ski škaiiiLtl. Pravi]-, ćj. v tem o/iru ni ino^oce ničesar sioriti, Klt ii> ti ^irornaki ^užil! ^tari <3ria\L \pni-52H1, kjc pa so usii, ^vi so ne samo prejsnji državi ->lu2m. rerrrvec tmli ćruge silili peu in ^am! pc!i hozaoo Francu Jožcfu ter ^r?-ricln! Tiaše^a kralju Petra? Tt linije rinia-Jo kron*kih pokoiuin, itauveč imajo iniut-str^kc plučc. (Veliko tJi&^r^ei-ie ?ned zuo-rovakš.) Oficini in Invalidi. Govornik ]c uaJjc (uiieniJ ludi ptrko]:ii-lic avstrirskih oficirjev in prcl^mkc avsirij->»kni uivalidov. Ti vo .se boriti za Franci Jj^eij. IXfbro! Bcrili so se za Avstrijo, a kao ?Hi je ^;al v to borbo? Av^irij^i a-^enUc! <(?rcinoviE ?nlic rškoije!«) M^rnii >,i dtiau. kar ^o od njih zahtcva'a. Raiić pa ie Kjiicirj^ ia \oi:*ke to>dril za. ta bo". zato dobiva on ministrska plaJo, a prcicnn-ivov tticrrjev in invaiiclov ne niortjo iz- Uo*\tTiiik je iiiilje ouicujal pcr.spukcive zj pol:lični razvoj SOS, siaglašajoc, da ni lntnioca j lika ka •koi^biiiac'iu z radikalL Rs-U:kaina >traaka ic *štr«iika, iu trguje in li-c^tida kakor tr3.;>vt;c trguje s svojim b'a-.i.ni!i. Cb^oiaiiio taku ir^ovs-ko politiko. WI mora-*"-* ime ti pred cuirl ;triirese tiaie.?.i liaroda- Prt^srlčau sen% da je politika SDS ra~£S3o£'ilno čiota, tdlna paštena in pravična. N^išu poliiika icmclji na br^ijami prs-vičiicatL iu so.rpGda-i'skciii procvit« narodiu T<> iiać iDi>ra predreti. Bliža ^e ča^, k.j !>iiiK> san:<;biO3i»i demokratje iedru kcrnfcl-naciic, ki i;ii.dc. dii ^r^rodi našo drž2'»■.». Obračun Siovenlte Na>c vr iw rasic] j. Tuđi tH3veni»a i-r p€k«znla, da se pripravlja na t^incijtii cb" rsčun l v&eini ki ?f* J^1 ttesetietia var"H. Mi nićc^iir R^ «hl.iu&li.3no, raktenjajo dc" nia5ogi*c, t30a Kaojr Kaj oti.»ubtmo. ssij-tramo /a svcio ct»st te izpohi^i. DehiH 52110 ^x'Ji\o po prejiramu, odfciuniajrto zs.kuli^no politiko iu sau ve-iiio r-C'MoriU resiirco. \ naži državi se v?di v prvi vrsti zakulisna Tjc-Vitika. Od leta 191S. naprtj se ni pad:a v uaši drir«\ i nobena vlada v ^kupšćin!. V^c sa t?ilc ir;trv zG-kuILsne poiuikc, uf^čiTn pa-\lazo v drj^Hi ur?nvali vlade ^arr♦:> v par-UinifeJiLii. M; ni^ij-ir.'j psrJair.cnt^. Parla-«»YCT»iarizt:in je pri nas orden, !d ^a je do-fe! nai. narod- V naSel paiiameniu vli.da oilsiniiija. !it v >;"iuzbi. Naši uf. ■STStnlki j?ovr>rc, ua >nio prcsanjaJ"! iiraiiiiikc. F^rcgaiijaii smo i-;:rn > one. Kl v.-i vršili ^nd-rZaviio propi- ganđo. (Viharno ;ii huruo otiobravanjc) Zagovarjal sem slaliiče, to podcrtavani, da itin za popoiiio svebedo, toda ta s«\\7boda >c tjc srne izranjati proti drzavf. Je pro-M-Tvi za ^se Avojodc, samo jic za ofl^ proti državi. Današnji T&Zim presaniu oue iiratinike, ki ^n u->ivar|ali to državo. fKlici *'korwt;i'.la: ^^ej! • (Ia ii> ;t: eno, proti 6> iiur protestiramo. l*roLCSllirari'> dalje proii T'jmii. ti.t se uredništvo zlorabi ja. koi >iran* ji;-n»ic: (jfgan, .vilu) proi? icinu. da >c urad-jiijivo vporahij.i v siraitk;tr>kc >vrhe. nt> y-n 7/j rcševai»J'j Jr.^avnih po«!.r>. Pribičeviceva zahvala. 1 *:"» zakijiicku i,v>^jra 5c 2 a i .va-. u .nam \e-ii osronni udc!e2Sb!. Giaieii -em 'jiatl mi-r.:fc>ia«:ljainff ki sem Jili dc/ivc! v Liubtia-ni, Celja hi >i i^ics \ MarHK>nr. (Vrlliire7i pi'jsk in ovacije PrsbićeviĆH.* Te iirsiiiie-siacije en pnive; in cilf. kar a^i nci.si tiasproimki ziu-jo. Prcstcrtii snio v onozicijn, 2 vlada se ni-ko^.T Tako ne h^ji Kot nas. Pozivljain vas, da ojačitc orsan^acijo nabili vr>t. k^r >ciu prepr'^au. -Ja je or^aiji^acija eno teh-!i ,;ii<> sredstvo, ki poinorc ^dcji do zilia^C. Velika ide]a zmaga ^amo, ča \o paJpre do-bx-u. in.^iv.1 orgatiizaciij. Pcnostn sern. da hram 1 -./liftu arasiti prijateljev in ia:ni§!ic-n:kov v Sloveniji. Živeii!- ZbortfVafcI ^o spreieH kr^iscn ^ovor f-% Pri^ jcvića .c iii'jiopiejiini odobravanjem. Zopet so se ponavljate civacije hi manifestacije za ideje JDS. PreiseJ^k dr. h'raii Lipoid js iuio tx>-Jal be^cia cibiasnicain predsedniku ljubljanske organizacijo. ininMru il r. in uirr. pcsfar.cu dr. Žt;ria\ u. Z balkona ^2 ie \ s:j!o cveije i« po dvorani &o zaoriii \zkiik!: Ži-vcl dr. ^erjavf Oovcr Ar Žerjava Na*to Jc r^jvuril s. cir. Zerjav, a i i© rrjcmotrlval tri srlavm; politične sinerl, ki tckmuiejo v Sfaveniii; fOerikataa PL^rH-i irdl, Ja nas iincres deoro ^asiapa, -2e se bon zo^er Ustavo in za lakczvc-no zik3D'> dajno uvtan&ihijo. KUor zm ileii do Itn io moral če cb ir*iaii3V)t\i driavu vedeti, da o avtonomiji ne "00 rifcoii govori, ker bi 30 potCjn inorale Jebi u i .Makedonija i Vo*-vcul.iu. Vodstvo SLS ic ćelavo vcdclo, *ia avuiomijc ne bj. pa kljub teina ze \*sa leta po .prevratu \edi slovensko "iuastvo s tCTi Na to §e Kovoriil-A roz^r^ijal o đavkili iii oi>tožd ?L5, da Je 3c Pjena politika kriva, d.t tvi VT.a^anjc ni povufrno rese;i>. Davčna kriza je pos.plu r-bčutnp !. 1922. To Icifh }e SDS N irciri i>c^Iauci dosegla velik liSpeii, r^ je kaurinermran/e pridalv nmc in da\ćne ko*niala maja 1921. zaiui M^r-kov-pror^ko!. s jka.tcrrro je dc>eK';i odi;od'-tcv or^iirJzac'jc ijinoupr^v, irčes-^r r>a sdeđe da\*kov. Leta 1924. sv> >kupno & Ra-■Jićcin poskiTS't: od!o-jf!en n^>kck na i?si--v(\ a b'II s ■> odi^jiio odbiti. Tak.> ^o ?z^j-biii sveje bitko leta 1*>2-L Po uDvih volU-va»h je -spokcriicv Ra-dića prekriža'a iiame-r.v voJitcijcv -Na-^Jonalntrga bk>k;i', da ieSijo rJ7nava, da je bil u?oden treno-Itk zarpii'cii. Rezultat roiUIke SLS |e, da li^idsno iiima dcnar.ta ne avranoroij^. Na Radićcvo poiiiiko. ki stegu]e prsie v SiovciMio, se ue inerc n?hće ž3«Tc>>ti- Ni ne lić ne mi< in je >pre:rrco!jivj. Rauićcva sUi-va je Že pri .kraju, kaj T>a bo po njegovern JLitopu z lijenovimi pristali v Slovoni;!? Radićev! pcrilaiici, izvoijen; na Šiajerskem, ni majo poima o po trebah Slovenije. Račiću z:.iipati ^nspoJaTjjjkc inceresu Slovenije, se pra"\% kakoT mačku dati klabaso. da ;u isLiuii. (Velik mi?ih.) Nau> ic jci-jv*>riiifc ra^:Iuž;f ^o.s*x>đ^rski prosrsm SDS in p>r>.*drr»a", ku.j pomeni Jij-gc>Icven5tvo v gispodurskcui oriru. Da se proveue cuakopravKost. irebci, da so nu oJ-i-ji-iliiih mcsiih in^žje. ki I;t in srcu za vsc. Tesa smisla r>a njjta 11c Vdesrb. iic Vclehrvat liv) slavenski napihnjuicc. ampA* le č)ovek, ki mu je rjsocirovcn^tvo :iai\i^ji nkaz. Prmi ^ioveiictrm >c v Jujros-laviu -viadaij nočc 1:1 ne >eii, a brvz nj lit *:rc, dokl^r va'ijo avn-UDirJstično kl^rikalnftM. Nalbolj ie v jrfie-rt-su slovcn^vCifa gospodarstvu, da se kle-rikali&an likvidira. *fo^-arn;k lc-oiiJii^ p^vuarja nec-itiajno soUdamosc UdtMmu> m ćete 90$ ft prfc*- otfeftr^vrte.T JJ.;-iI dr. Pivko je vMiarno p ?Atowr\\t\\ \ odliKiiiii besedah poelval svoic vo^ke i-vstra^ijfisS ^n poalvojttlemti gldu. «fo flbs^-7c SOS flm večje usnehe. Dr. Norak ^ Čakovca |c printedl DO-zJravc sannBi^fniii demakrstovr iz «Im» padnejšega dela iB^riborske cfciasik H}e» p;-,v tentneramea;/w sovot 9^ zt»aniviki prckintali s frenetrcnun pfcakanjeni. Svoj '^ovrr je zjfciručif: Mi CTHM aipm kai strelci ia prmđ ittmi sre S rlteiggf PrfttC^-vić kot Bos pred 1/raelcL z (Ktabravitjein U od Kesa 9re^d-9mI» dr. tffrr^ aar. p«*i ^r> Pjckni tu Gt> \X 1c ^f3 Aotđ^h'o eafcS?tfče*j, •a ker se 3e formirala vrtićima poverka 90 mesu?, v strrncaih frsia't s Pribičev;-6cm na čcij ^-> iSlalei«fKi cdkcrafcatf pred restevrscii^ UcI^a, kler i 5 Wl prtrejen fmoket n» ć^st gosterm it) irđeteSeccenr. Prosveta Lcpsstfvje io kritika PreieMo !ieđelK> Je pred.-*;*' v Vtđn?a:\ >đafa1teii Krit'iic. o lcposlfjviu fo o ^rrukt, S prf* iiierorn o nb:ča» kl je viđel k čolim DOgsad se ribo in obenem potirsli!. Ka1^ 7epo M M?o, će I>i jo imcl pred seboj na kmftiikii; :ct o estetu, ki je rad vnlel pj r#>i ?soi« Ivprcrto, ki ije nm }€ cdkrlla, jz pribiišn« crzmčil. 1«^ jo amefiicsr-L Na temelju tesa pa je potem ;2\aial vse zakfiučkč o tfmct-nosii, ki si steđijo sžnri po $rv4č da vrši neScs^šoo poltaitsko slitibo, da ureja literarna ce!a po trifferrl vredmysti, dnt^ič da ta de& tcđmači bt trerjiS, da uči, kar :t pač n^iožie. Pri tem je raziteHl !"tera.rna de!a v dve vrst:: * đe-!a o*?:ćijnc literature in v dela rnnctnastne Utcrattirc, tere] vi-fje \T^tc. Povedal ie, da irrr.! \-^aik narcni bofl mato tf«!, !vi bS spadate v redavaieli dotaknfl Se nalos sedanjc sJo» venske Initfke, k\ potrebu!« tcaneejitc re-meaure. Pri deoafl, ki se >e vnc!a, sta si stala tux*proti dvr?3to do razviSčviria radi lirc&osii časa. V ncdeMf); naS ps niti danJancs. ko čita in ga hođijo gnjavit polt* • ičiii gavorniki. V NapjjleonoTi dohi se je nećeaa svojeg* ?acci kormtj jjavedati t&m» n^cn krerj >loven#kib mc*o«n?kih iotdi^enj tov. Tako pičel k^og, da mu niti vofm **** mega Nspaievma ni znogU pomoći do naca* j« nalnc^ja r^^rnaha preko siorenske zemlje in naroda. Tectaj je b»! kmet 5e mnogo Kcij to. kar bo već ali- manj ve^na: Gospodar. Li uhilclujc in I.iulri svojo neposredno grudo in bc mu v tujini ncsuttnekci toči po onein kosu sveta, do katerega granis ^cjri* pogfcd ? demančega cerkvenega rtx>Qik*. 6.!ca prav kmalu ustreiili. — I^r* je nekdaj kazala protifrancoskD in ga. — av» serijsko tendeneo. To je rc2umljrvx>. ker jo je i'inžgđr spravi! t>a oder 5c pod Avstrijo. Zdaj je arstrijakantska mest^ črtal. S tem je pa deto menda i/^ubilo pravo smer ?n ni postalo boljke. AH sa v sadomcatila izpu^ sćenih mest prišl* v r^|ro cmx neko »roljeno ljudstvo, r-c vera. V3*jkakor sa t3 nnrstd najbolj ne rc-ničns. In da bi se Š€ Franco/^j ljubilo za. kranjske ^pavrc^ prorokovati, kak^cn si* »ajen narod šc iz rjjih postane? In d* bi tes dinji kmet je videli v svoji drravnt bodoć* niis-tt Icaj dru«.»cga, ne^ tronke in batine? In sc vidike iic&fKttkc dc bali kokor vraga? Da bi kmet je stresali rezne 5rxrn*liatičnc duhovitosti hi bi kmetski žvpan tranco«Le» ga komttndanta pr! vsald pr^iki uporno zmcrjaf? Joj mene. Tako Hl^ificfranjo rgo* cSvine :n ra£pol>žcnje r.eorganiirirMiCga, dotle j v tla^anst\-u žive čeg* kraetetva! —. iMcrda pri^c ^^ ^ ^t no/ p'^Ltclj, k* bo v junaštvo /glorificira! tuđi n2^c vsc«plo§no vluaćcdclanjc cb razpidu 3^-5tntsfec mooar* hi je? — In naposlet!: će je i^ra 5c tendet^ nn. ali je treba cbračati se n*m ravno zopsr Napoleoaa in fr«nco7c? Ali i« prav, će se povdarja tuđi neki .flovetiski sepatrativem? *— Apicvz ie trU ^efo tthjc«?. Ka'jti fprilro «»Ii 9» te « ^ed&če vsi ofii ki ^matnijo raie gleđtlitfče /a ku!turno e*dero samo te* t?aj, če je vpri?driani prsatcl) dah-T^en alt pi irrazit člaa ojii politične stranke, ^. /£. poTcanrtrf T^adski f^redSitaVi Ja WTo eelo T:-vaheo. Trs jadur ^ že ita!: f>nlhA>ticr?, a £3«5* serrtenam pr^» tiraffo rffnim zanosom. KniM! je !>ifb?ikt c^aia! z!^^ti v t1a%-ri! ^trtstt?, k? *t> fc icora? ponav?jaiu. Meei se ie sdčl pri isri orec^ filsđeu, ticiepa 92 ie njes^va vvć.Ta r«ri\'c-račetu p{*za, &i iwj ie Pft5»a v navada. Oia^mmo ti ve2 sve-š m mlad, a ean>?»re semtertffn* "e osrrcfi in oote^ti 2^ ^o^oi. 2«?an ie v vsake^n ozrnj akcciits^e? Fer* rardo, istouko RfbSfeca Ine?. Ps^v iop"h ta dolautraiTriti jpkKfnimentm* ^ bil »Jelo žca s<»; PrfTnnftČ. Sr»r gJasrvvco n? ba5 Tiorcu, rad oretrr^a, i&TrcmPnld drug^c Ipritcten r svt>jesr^ tJrržires^ barli^i?^ fM>, (aWto 9« Sa vedro Ste^c i?ro«f ont>vri'.* p« pMvfric%ifriQ Dcvce, Sijn^tfčcsa fi hi fc in«! rtast: v?o tcnt^rdincinurj m(a^«o za scfboi, twkii| 25B«hig pri tem :c iiifrfa taJi ravnfitelieva fora. Kiiidrso ?nret5 2a sobei, pa fe vse, fcar ?t je fnopi»>č« žclo-L /Obor ?e fril airaraten, oc^efe opere žrvaftotK c^avrj fcrsfto. I^eifeeT Bsćsr Bi Sfa-pcttsi?; ?fef«at sia podala TmtesiiiT^ bakrSd bi rr.orit sa4oroljitl hx3 razvs^ne posJ«ša?ce. —i. — Keacert Sate Popov. K^jot če *tic-tario, Driredi bols'arslci vioHn^i virtoc»2 Ša5a I\>pw v petoj;, ifcic 13. t. :n. sarno-stoiDl vU>i!i»ski Ijonceri v tfram>?i&m 5?o datišče ^a;larvic so nem^e feritifee o tticin polne na^asfca^fijsih pri« «Riii>9 ««r sa stavHaio c vrsto ttii\x^fti se» dol Ovećih m ik!ajoćih violta^kih virtot> wv. NJesova fara fio.Deni viSei mi^aipo!* nc&c tčt?itf?«c» \"sako skladbo jKXia)a 3 nai-\H?č«|?in r^Jirrnc\*anJom {ii rKt^iirejšćrn o?a«t* Ivinim obC-vtkorn. Nfcsov Wrti»>imo *e f»-rcera »RIsoIcMo« v gospo Lov3eiov0, Banov* cem, Betettom rn Holodkovom c cHivnlh vfcsafe. Drama fra uprizori popofdnc ob 13. izvirao rfoveusko ^alolgro sVeromkn De* seniSroa, kier i^fa vjogo Priderika prvič na naše;n cslro g. AdoTi Reiter. režiser «*»• efeesa mestnega g1©daf!5ča, Ž^rečer tfb 3iX uri pa s>c CPrircri frnigaricn^a l^vJrui s!o-renska tera ^Na5a IcH«. Vsc tri predstave do !W^ke ter vcJiajd 2a nic srrfžarre cese. — Uprtvi NmdMga ffeđalKet v t|t»bf|aoi vlniđfl^ obvtisča (cm potom vs-a droStra fti zasetmikc ?n s? J€Je tzposođiri rtzite predmete Jx gfedaJiske ssrefer^bc, da Ic z oziremi na cradrri đoi^s fnirr?strstv-A proavete z dne 17, avsrmrta 1935, ±t 34SB, rseko ta*o pcsa^iO absrrhrtffo jrrcT>overe upaštevat!. — AboncBlom t\aroduega gfeta&čea v LMIMt Uprava N^rodne^a gtedali^a viltfJro ijro^t vsc p. b. gte^aJ'^« s^>or,eT*-t£. d-A lim** pti poseto s\-o'fi!* rredsiav T« xijadna8t?o cd srktfafiSkUi ttboBontov o?er^ 2đcp&a Knitfla, T:* sta cd fefeti* ir^a dai>c s'afrru in redna č!anu iv.i>^ opere. ~ Konceiiao «Mfl^vo l:0i»QaiR%« cx?osar|Bim tia koncert ira^voslui če^stko A!Mr te Pariza, ?,f eo vrSi v pc2e^e?»e*:, dn^ 3L t. !i.\ ob iO. uri ^cC-^r v dvora:ii ffrtrarmD»i^c dnr2-b-c, GospcrJičiKi li prvo- (ichi) ter p»-iTe^ Lc-nccrtc !>o vsci Ettc^^ C3 naloga drtj^c ?a rar5ir;^rrfe ira^ncoske c^reimBfl. V>topi:?cc ea ta ?vonc£?Tt bođs y prc^prodaii f7i erede dalje v AtaHčrii irr*T-CttiiL Ccwo otrtćarrrc kakor na \seli tu* morili ^cacCTtf?*. Rizstata r,Stofewka iena" Pod tem naslovcm priredi »Sp!o&to Ttiisko clnrštvo* v LjuMIani obseini» rasstavo s pomočio drusih ženskih o:-sanizacli, zzvodvv in posameznikav. f?a5?stava se vrši v čaši? velesc*ma. t. 3. od 26. ion. 6. ja!, t. I. v velikem i>a-^iIK>nu na veieseimskem prostom. S|o* venke hočcfo »brali pt> možnosti vtje. kar ic ostvarila poineiirbiicsa slovenska žena đostei na koJiurnem, sociaHiem. karitath-nem, c^rainfeirem. fettiinistič-ncni tn obrtnem Mio ter predočiti to javnosti v aWiki razstavc. Razstava se deii na dva slavna deia: !• fcoUorni in 3. obrtnički det Priprave za razstavo »Slmenska ženat scjaio žc v leta 1915-14. a iih ?c s\*etm*na vo?-rm prekinila. L. 1024 ic rn-ircdila Fenri-nlstična AtiMn^a v času kCiigresa Male ženske antante v Beogradu razstuvo pod naslovom rDefo stoeirske ženev. ki pa se ie zaradi ^isokih r>revoi^!Sf stroskov in drobili teikoč morala scet> omeiitL Obsegala »e r>o večin! le s!<^*eti-sko žensko slmstvo. mnetnost nekaj trtatTStike ter nekolfco narodnih vezeni1.1 in čipk. SedaJ nadatnije Jn i^popoiniĐjc to dilo »SploSito žensko dn]5t\*o< v Liobltaru. Ta razstava na i rx>da pres!eđ-no sliko sJovenskeja žeii^kesa dela. Zato se ohrača odbor SrrloSnesa žcn-skesa ^rnštva^ na Slovenke vseh strani m političnih prepričani, »^ slo^-cnstvo javnost vobčc s prosiijo: Poniagajia. du bn slovenska iena na razstav? res dostojno zastopana! Vsak na^vet. rsakt pomoć se sprejema 2 narvečio hvale£-nostjo. Razume se pa, da priđe na raz-stavo samo to. kar ia res razstavl&nia vredno. 2Ja sprejemartie nmetnm sc st-stayyjy>scž>na strokovniaš-ka HirV-_____ Stočni smrt Te drd 9e is pr€?dva?a! v Ber>^raUa SEanimiv film pod naslovom »Srečru smrt«. V slavni vlogi nastona ruski komik Rimski, ki predstavlja crisatefja Laraca, ki ic ime? smolo, da so vse r??c~ sove drame popotnoma oropadle, ue !e med koltnrnini svetom, ampak še ce!r> — kakor mn je sporočil njegov brat — med Senesalci. Na robo materijafne katastrofe in ves oberpan se poda. pn&-telj na morje lečit s\*ojc rane. Usode rjw ie hotela, da je po noči nastal refik ri-har, ki je obupanesu pisatefia. ko k brez miru đivlal po pafubi, vrge! v morie, Vsled nevihte te bila vsaka re-Silna akcija zarnaa Vsi so mfslilL da ic otemil. Novine so iavife tužno vest, da je »veliki književnika ^2Iasov^ti visa-teli« i« »slavni dramatski pe^trik« rie~ sredno konca!. Posledica ni izostalu. Njegove drame 90 postale čce noč slavne ter so se povsod vTHizarjale, Njegova žena pa Ic dobivala offromnc hoito-rarje. Pisatelj Lame oa je v on? uscđetjfcta'f ooči sredoo priplava! na breg osamlje-neza otoka, ter se čez nekaj časa vntif doroov. Njegova žena ic bUa nie2cnxs^ povratka jako vesela^ a izrazila ie sumnjo* da bođo njegove drame irjmbile na privlačnosti, m da odpadejo vsled teara honorarji« ako se izve, da pisatelj sc živi. Radi tega sta se sporazutneia, da sa bo predstavila kot svojega s\aka kp Afrike Hvaležni svet je nadalje sfavH dela J>pokojnega3 ter rrra hotel oosmviti; spomenik. Ker pa je ini tkozvaiti brat pokojoesa iako sličen spokojnikBc. je moral stati kot model. Da ic imela mlada *vdova« ceJo vrsto obože^^atefje^** je samo ob sebi razamljfvo. PdvTaćajo se isti prirori kakor v OđisejL Po liebro^Hl \Tsti komičnih epizođ prkle vendar res-nica na dan. Pozdraviti je, dn si je filmska Tadu-strija izbrafa za snov tako globoko za> miilieno vsebino. Ruski komik je svoja vlogo kot pteatefj Larce v vsakent ot'i-m dobro izvrSfl. ^. K.: Pr\ e črk'J 1* H zn-iki pismetosti s<> stari že nad^tiri tišoj let. Približno pivti H.«JT»O fe« so zaceij ijucje; razmišljati: kuj ju ljubez^ii in kaj ju ze:>nka. hi \ trndur .se dimJanasnji uiiiiamo točtieifa oci^D-\ora na tt> v^rašanje. Navadiio nii>li}o moiki, da j^ žcuiua — zagonetka. Vendar pa laičko reši to ;-u^;t»iTcrko vsak zdrav moški, ki ima •iovolj denurja. Ljube'ien je -— .skrivnost. trJii^* tiiiiosl- Morila »e res. Toda S<>-f)oJ>e i aturaibri iie vidijo v nj i nobeiic sloiv-iiosti. i'ravija da ic ljiibezen organićni jKiziv k tiadaljcvariiu clovcikc^u rodu. 'i uui zdruviiikoifi ^c ljr.bezeu ne zui ^k^ivIlostIUu Zdravniki pravi io, ela je tu ps:*>oi:i^ neke posebne vr^ie hi^terik.i. )€z;ii ne ruzimitio. i5!cc~ bi je jeotovo ;c Tdraviu i. potc%/anji ali sprtincinbo i»ivaiilča in podnabi«. Ta s^cdst^a j?o- niajiujo pri filnu, uc pa »>ri Ijubezai. Ci.fd!io sv slišU in vendar je res, da l.'Libt.-t.i i-elo sinjpatiz'ra z astronrmiio. i.110 in druti'o odk^ha clovcku nov svat iii sicer vedito svet ikizij. prcJvsirii] svet zagpr.etnih čarov. Življer-skc minere skoJaj^jo Ijubez-11;. Realno žrvijci-jc sname tcj carici iiasj tiu^e krene z dave i 11 jo vrže z reba na zemljo. Toda Ijubč/rcn si cpn-Inorc, odleti znova. ^ i:eix> in nadaljiijti M'ojc veliko Uelo, ka1:or da se ni nič zgodilo. Izrazu »Ijulxž:eii ne priznavani brez sose-ane radnu oprcdciitvc in zaio delim to cu^tvo na oscin katc^orii, na osem posebtiin ču^tev. r!\ 0 moje skale Ijubez-ni: Na prvcni mestu je: L j u b e z c 11 d o materi; - - naj-holjšc v/?te linbezen. na.iCiste.iSi drapali. Nuto sledi; L i u b e z 2 n c! o in o z a ali žene - ko!kovar:o cgs*vc. \ pisano v cerkve-lic in matrične kr.jiirč, Trctja k 1 i u b e z e n ri usmiljenkah, ki ^ede ob bol-n?ski postelii ali pa pri neznani starici, ki se pcM-rvi od iiekod, kadar ?c v hiši tnr-li:-. Li u h e 2 ch do domovine — uistvo. ki se palasti v toiini v sa koga r. fotem .sledi: Ljubezon do človestva —« herojsko čnstvo, dostopno samo gen> jciii ir učenjakom. Ljabezen «io pećenegafne mastio po!itej.'a pujska — s»-stronomično čustvo, ki temeljito obračuna z vsenii druifimi \TStimi Ijebe^nl, če se pojavijo ištočasno \> Istern orsa-Rizmu. fn nauosled sc - L i u be z e n do či v & I i... Tt je posebno plamteča pri vseh ifetitu ki ne poznaio Ijubezni do titidi. Da st ogledamo t^ probietn podro5* i*o. sem zbral na ri^aim ntizi rse *na-ineiritosti, ženske in moške, kitmane irlave in skromne pis^telie, svetovne skromnih moceh prispevalc k obo^atitvi | človeSkc misli. I Na^prej poslosajino, kal pravilo 9 fiabezn} !n ženskah same ženske. Prvo besedo ima vladarska osebu, Nj. Ve!, romunska kraUka Elizabeta Oi-teraterni fksevdotihn Carmen Sifva): s>Moški nbfia z udarci rogov, kakor bik« ali pa 2 edarci lac, kakor medved: ženska pogubi človeka z ^obmU kakor mi5, ali 9a « obierni; kakor kaca.* »Ce hi botehi napisati knjigo o tem, kai Je tfrjf>ezen nt žerwka, pravi — tn-me Stahl — bi knjisa ne imela konca. In kasno spoštovanfe bi zasladi pisateli, ki bi vsaj vedel kako nai z&čne risati to foijiao, Ce bi pteal človek od jtrtra do večera hi živel sto !et, bi klmb temo «mrt ne da bi končal uvod.« Znamenita zaSčitnica svoiesa špota Eliza Tarnheim, ki se ir m zagovor ni posrečil, je v^dclikiina nekoć: »Moški fma bofj grobe mišice «1 m*n$ občattRve rivce, kakor ženska, kl »toft toliko nad nlim, kolikor ie on nad oranmstanonL kolficor i« vsaka ^amtea nad sumceBi. Ženski instinkt visoko ntdkriUoše moiki raznnt 2emte smv sna £akt» čim gu 2»aMbu } CMimpla dc Gmige pravi: ! s>2enska ima pravico stoprti wa tri-b«i!o žc zato, ker nhna pravice stourti na šafot« »Nflcar sc tre ocrocite z lenuhcov; — pra\i romanska krafjica svoji dvonir dami, — žena se ma bo zđela redni* doteočasna, dom pa neodoben — Kakt> prijetno je slišaH take besede iz krsrffc-vega dvorca. Navdušena feniinistka Luiza Otto je V3k!!knila nekoć: i>Dfvna slika iz ženskesa življenja ie čhrUenje matere v krogu dece.s; — Za-kaj se pa ročina žensk tako skrbno te-ogiblic rnaterinst\riT? Torej nimajo rade drvnih slik \z svoje ft a žrvljenja? R Lenclos sodi o tem smhopartrei, vendar oa stvarno: »Ženska lahko zzbted& v moralno blato tedi brez ijube^nL So faks ne-srečni trefiotki, ko postane nalboil čed-nostna ženska nafvecja aresnica. Vzrok je ta, da narava niko!! ne zastrt in stremi vedno za svojhn ciljem. Žeosfd je Uttbezen ne obhodno potreba. Čednost ie samo postranska stvar.« Vsaka ženska sodi 0 iitrbeeni po *voM V i -I: e r. Na dvorazredni trgovski soli v Celju je pomaknjen v višjo skupino stro-kovni učitelj Koitrad F i n k. — Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena inženirja sradbene direkcije v Ljubljani Ciril Juvan in J. P o r e u t a. — Visoko odiiKGvaaje bKSega inten-d^tfta Uui/IJanskega gledališta. Franco?ka vlada ;c odlikoval prot. Friderika Juvanjf* tj.; seneralnega tujnika iugoslovetislccga će!a dekoratiMie razstave v Parizu z redom častne legi*«. G. JuvanSf-č, ki je član frsnccskega instituta v Ljubljani in bi! član juscslcven$ke mirovne detesacije v Parizu, spada med stalne sotrudnike pariikega »Journal des Debats«, kter objavlja žtevil-ne informail-viie in propagandne članke o ji-igcslov^nsk"! kulturi in Jugoslaviji. Čestitamo visokernu odlikovancu? ~ Upokoji tev bivših arstro-ogrskifc ©ficirjev. Upokojeni so: bivša pehotna po-Točnn-:a avstro-ogrskc vo-iske Ervin Lillej in Božidar MalČic, bivši peh. podpcToCnik Franjo Schoepel, bivši vojaski dnihovnik Josip Sever !n T?iv?i mornariiki pcrrc-ćnik Venancij Pretnuda. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni su Stefaniia Ztfljan z Vica k pošti Ljub-Ifsria 1 in Marija Globočnih iz Dravogra-da k po^ti Ljubljana I. Na Iastno projnjo ;e cdimščetLa. iz državne sluJ5hi poštna uiadnic^ v Ormohi Krista Konšek- — V naže državl'anstvo *e sprc?et po, ?c>tmk v MaribcTu Teodor fcrsntsch % žeao Ano. — Taks Se ovro&čmd Ju scslovensko novinarsko udruženje v Beogradu — Kakien bo novi kaz«n»kl zakonik? O tem ffstnlmivom predmetu i«= pređaval v b^r>građ*k«n Pravn-fekem društvu predsed. mk ka&a-cije, g* dr. DuSan Subotič. Preda, van i u so pris-offtvovaii ugl-eniiii pred stalni-M znanstvenih krogov, podnfki. o«đv«tniki tu narodni posla, g. Golden in miss Jap, utemeljiteljica ćruštva, sta dospela v Baosrad Posetila sta ministra za socijalno politiko, nakar sta bila sprejeta v avdrjcnci od Ni. Ve3. kraljice. — T^ćajj ta sreske zdravalke, Mini-ster narodnega zdravja, g. dr. Miletic, je odredi I, da se vr$e v vseh večjih sredi ščih tečaji za sreske zdra\Tnike s predavanji o noćili medi^in^ M^ijcm, cplden.iUo^lji in iccijalni medicirn. — Homanistična gfmiKzUa v Dtibror-nika. Na pro^rrio 200 najugledne^ih Du-brn\-nrčatiov je minister pros\-cte, z* Ste-pa-n Radić odredil. da ima zrrova so:iti realna grnmazica v DubrovnfKti humani-Sriični pravce. To je ena naistarcjSl-ii £im-nazij na baBcairskem polotoku. — Ju£C5kn češki akademski klub ▼ Bcosradu. Vsled lepih uspehov, kl so fh djssg'i meddržavrj kluhi v Beogradu, na-meravajo prijatelji tesnih kultnrnih in gospodarskih stikov med Jusoslavijo in Zdru- eTii državaini ustanoviti jugosknrenski-ameri^ki klub v Beogradu. — PeMesetletafca Laviičere 9«rfl. 3. ma^rca bo 50 \cu odkaT te v Gorici skleni! svoje narodu posvećeno živ'tenie oče go-r.Skih Stevencev dr. Kare! Lavrič. Slava njcjroveiru srrmiitu! — Velik izlet * Jadranske Straže; Te duž ;e biva! ua SušaVu glavni tajnik «Jadreuske Straže*, g. Stanko B«nič i;; Beograd«, da organizira velik izlet na jAdr&ockem in Sre» dozemsk^tn morju. ki ga priredi aieseca i u* ni i a «J*dranska Straža*. Izlet «• bo vršil s rarobrodom «Karadjordie». Na Vidovdan bodo izietnifa rta Kria. Nato krene p«.n>^ brod »a obalu južne F ranci je. Pri pOTrratku obišfic korziko. Psi oiiMmacut ijVta aori*» 4 lujc poleg «Jadranske Straže* še •Udruženje rezervnih oficirjev in vojnikov* in «Od» bor Korzikancevaw — Cene bodo razmerno — Tujci v Splita L 1925. Lani je pose« tno Split 34.769 tojcev, to je za 8.758 Teč kot 1. 1924. — Nap&ae tablice pri tobskarnah. Sv^j^^asno so rncraH prodaialci to baka za precel visoke, vsote oat»aviti take tablice z Splitu. Hudožcst* veniki, ki gostujejo v pragi, nameravajo' pri* rediti pomladi turnejo po Jugoslaviji in igrati v Splitu pet večerov. — Februarska številka «Soči jalne misli* prinaša to«le zanimivo ▼sebinor Erja* vec Fran, Delevska zbornica, Lilleg Milan, 0 »olrdarizmu, dr. Ozvald Karei, Ljudska univerza, dr. Jeraj Joeip, Vprašanje moder* ne »tantrvske kulture, dr. Gosar Andrej, Si^ stem socijologije, Pregled. — Nesreća nm moriti. V blizini otoka Raba se je v torek popoLdne prer**rnil čoJ-nič, v kateTem je sedelo 7 os«fo. Zakonca Peter in Lucija Maskartn sta vtonila, dočim se se Stiri osebe redile. Utonil Je tađi neki Ifletni deček. — Kupčevalcf z dekleri na poslu. V zadnjem času je iz mnogih mest nuše države Izgimio već mladoletnih deklet Tsiko je pred đnevi skrivnostn-o izginila ljetna Dartnica GHšić, \r, Zamuna pa mladoletna Jovanka Dražić. Verjetno da sta postali dekleli žrtev kupčeva-icev z deVIetr. K muzam je neznan poet zdiliovsl že dolgo let, dvignil ga v Olimpa a\i*j, stoprav zdaj je «BUDDHA»*čail MM...........<......MMM»H»»MMI»» { Kako zelo dobio agaja obOnstvu film <• | Silvestrova noi i i razuzdanega kneza i < l je najboljši dokaz to, da si je mnogo :: I; obiskovalcev ta film do sedaj po dvakrat :: 1 in ćelo trikrat ogledalo. Ne more se dosti ;: 31 prehvalti lepo harmonijo v godbi. BA- ;; *< '■ LALAJKE segajo gotovo vsakomur do : \' srca in se ? smelosijo povsem lahko trdi, i |: da Vam nudi KINO „IDEAL" s tem fil- t i'< mom in godbo poidtugo uro najlepie X t zabave. Film predvaja se še danea in jutri. Z \'> Predstave pop. ob: 3, J/s5, 6, » 28 in 9. i 11 uri, jutri na praznik tuđi dop. ob V211. I MMMIMIMMM»«MMmMMMMIMMMW Iz Ljubljane — Ples juristov, ki se je vršil v soboto v dvorani hotela *Union»s \^ u^pel vsestran* sko zadevoljivo: tako prireditelji, kakor ste* vilni pcvabljenci so prišli na svoj račun in preživeli noć, polno neprisiljenc zabave in plesnega razrv^drila, Fdonezo je otvorila pokro% itoljica plesa, ga, dr. Majaronova z rektorjem univerze, g, prof. Pitamicena. Na plsu smo zapazili visoke predstavnike dr» žavnih in vojaških oblasti, konzularne za« stopnike tujih oblasti, predstavnike avto? noninlh oblasti in cvet ljubljanske mladine* Posebno živsJino je postalo okalvi polnoči, ko je cvetela razprodaja. pri cvteličncm in pri okrepoevalnih paviljonin. Zabava je tra-jala v najlepšem reidu do ranega juti*a. Z ele* gantno prir&ditvijo so bili vsi pmotni zelo zadovoljni / - — Kabaret na šen$akofcski maScaradi v nedeijo dne 7. t. m. v Narodnem domu bo prvo vrstna atrakcija. Sodeluiejo članice in lani šemj. tiledal. odra v maskah in ko-stumih. Slavnostui pohod v bar. ki bo v nragičui razsvetljavi iluminira.n, bo sprćn-I?a!a celokupua sodeliij^ča Sectjakobska so-seska ab rvokih ekspresiionistične gođbe. Naipesireiži program br.de izpopolnjs^-a^ pikantni kcpleti, bosonogi Indijca s svoiinii i:ajoir.denie3§imi plesi, nastop 5-krimostne balerine, komični govori v futirrističnem žanru ter pevske soioto^kc priznanega ba-ritonista. Da bo razpola"žen^e čim tfbranei-še. s« bodo točila prvoMStna vina, likerji, kava, čaj ird. Na razpolago bodo rudi naj-rs&zilčnejša jedila in pecivo. — Slovensko planinsko društva vabi še enkiat vse svoje člare, prijatelje in ostalo ofočrnstvo na. svoj planinski ples v pone-tJcljek 1. febTuar.ia ob 8. uri zvočer v Na-roonem domu. Vojaška seodba, ples, nepri-siljena domaća zabava, razni po\il;oni z tzvrstniml ckrepčili Hd. Pridite, ne bo Vam žal. — Društro nijemBlicov za Stavenijc opozaija, da 5c vrši prihodi:'a javna od-brr?va seja v sredo, -tna. Dri^tvena pisama daje članom dnev-no o-d VŠ. *do 2tj. ure brezplacue informacije Sv. Petre cesta šf. 12, vtiod iz ulice >Zq čreslom«. — Pozor! Obiakovalcem planinskoga. jplaafe jj» đepatin niman**TP- da ifi ka\vsK&a> g^stilna «CtntraI» na Svečnico ob 4. rjutraj odprta. So priporoča štefan Miholič. 142 a — Parastos ra pokojnim g. Janko Mo* dicem se vrši dne 2. februar ja 1926 ob 11. dopoldne v pravoslavni kapelici vojačnice vojvode Mišića na Taboru. 356 — Izgubila se je r*a juristovskem plesu starinska broša 3 kamejo. Pošteni najditelj Se prosi, da jo cdda pret: nagradi v upravi «Slov. Naroda*. 156/n — «Koliref?ki odcr» priredi jutri, na. Svečnico v salonu «Pri Lcvui», Gosp'^svetska cesta veseloigro «Stari grehi^. Fo igri ples in prosta zabava. 137/a — Drugi letošnji dru zubni scsta.iek čin* nov «Društva inejstrijcev rn veletrj?ovccv» ▼ Ljubljani bo dne 1. februar ja 1926 ob 8, uri zvečer v posebni 5obi restavracije cLjab* Ijanski dvora. Vsi člani so vljućno vaba Ijeni. — Jutri na. Svečnico ob 4. popoldnc pri* redi pevsko društvo e privabilo obilo udeležencev. Predavateli g. Al. Potočnrk :e Prav poliudno in zanimivo opisal drusi del zsod'Oviae Ljubliane, nadaijni razvoj mesta, osobito centra, samostanov, gradu in mest-nega obzidja, spomenikov in slik, uradov in oblasti, kuge, vojske, požare in potresa. V zvezi s tem je obrazložil nekoliko socijalno, politično in kulturno življenje tedantfh me-ščanov. C'jspod predavateli je žel za svoje strokovno in lepo predavanje občo pohvalo. V imenu društvenega odbora se mu je v kratkem govoru zahvali! g. M. Volkov. Le z «NIGRINOM» mazi svoje obuvalo, kakor solnee žarko bo se lesketalo! Iz Celja. —c Sveto^avska proslava. V soboto zvečer je srpska pravoslavna občma v Celju priredila svetosavsko proslavo v Na-rodnem domu. Obisk prireditve je ir.noao-številen in zabava prijetna ob zvokih vojake sodbe. —c Mesrni obćlnski svet ima svojo ob-činsko sejo v sredo, d-ne 3. februaria ob 5. uri popoidne v mestni posvetovalnici. —c Podpora poplavijencem. Te dni je bila v okoiiski občini celjski razdeljena podpora pcplavljencem. DasiTavno je bila škoda zadnje dni poplave ogromna, je ob-čina dobila za Tazdelitev komaj 15.000 D. —c Še enkrat opozarjamo na koncert vLjubljanskega Zvonom, ki se vrši danes (n» Svečnico) popoidne v veliki dvorani Celjskega doma. Za četek točno ob štrihi. — Vsi na koncert! 9. tebraarja 1928 „Din01l"7i pod osebnim pokr. Nj. Vel. kralja Aleksandra Udruženje inženjcrjeV in arhiteKtov in častnega damskega komiteja. Iz Maribora —m Koncert «Ruska pesem* na ljudski univerzi v Mariboru. Dodatno k že objav* ljenem cajr>ovejt*etn programu ljudske uni* verze poTo&rrao. da se je vodstvu kljub prvotnim tczkocain pesrečilo pridobiti za namerav&ni koacort irRuski pes£tn», prvega baritona liubljaske opore in bivšega prvega baritona moskovske opere g. Pavla Holods kova. G. Hr?lodkov je ljubimce ljubljanske publike in je z ogromnim uspehom nastopil v Zagrebu in Beogradu. Ta koncert, ki ga bodo 'iiguTao vsi prijatelji gia?bc pozdravili z velikm navdušenicm, se bo vršil v perck 5. februar ja t. 1. ob 20. v vcHki kaziaski ch"^>* rani. Na sporedu so pesmi Sokolova, Čaj* kovskega. Korniiova, Borodina, Rubinst^iua, Rahmainnova., Jakosona in GrcČii.ninova; jx>sebna atrakcija je siovita pes,em «Hristc^ voskresi* Rahmaninovii. Predprodaja vstop* nic v trgo\-incii gp. Zlate Drišaik in g. H6, ferja od ponedcijka napTej. Vstopnice so po 30, 25, 20, 15, 10 Din, stoji šča 8Dm,.di= jaska 5 Din. Radi te^a koncerta se na petek dne 5. februarja napovedano predavanje g. mi. Ktikovca o Tolstoju preloži na penede« Ijek 8. februarja, —T3 Z& konverzaciji ki tečaj rvsksgi jes zikd na »^Ljudski univcrzi» v Mariboru be je posrećilo pridobiti izborno učiteljice £.v= spo profesorico Alcksandro Andrejevno Ze* harovo, bivšo profesorico na Rusketn, kar bo sigurno zadovoljilo vse zanimfince. Tri* jave za ta teč^.j, kakor tuđi za začciniški tečaj, ki ga bo vodi! g. prof. dr. Kctnik, se še sprejemajo. Dne 3. februarja bo prvi so stanek priitvljcncev iz obeh tečaj?v. Tuđi takrat se se sprejemajo prijave. Ga. A. A. Zaharova ie tuđi diplomircna. učiteljica sr* bohrvaščino in obviada tuđi nemščinu. — Učnina bo 2mr.šaia na uro i—7 Din, za ui^ Obcns zbor Sokola i, V feoboto ob pol 21. se je vriil t Ea'.l kazic^ki dvorani občni zbor najvećieira in najmaćGf :"fega S«>l:ols"kesa gi uštva v Lja'o^ Ij3.ni, Sokola I. Z!xjrovanje je ob številru u-leležM otver"! druširv-eni starosta br. dr. Pa vel Postotni :c. ki jo pred všeia pc-zdravil na.vzočs zi^tcipnike bratskih so>:o!-fkih druStor. tavozneea za-stopni-ka br. dr. Krejčija. in br. Aca-n^a iz Pragc kct Zostop. nlica sever ne Ccšlse eo^olslie organizacije. Kavzoči s«j dra^eiaTi gestu ? scvera, l:i si je prišcl criodat mosrceuo sokolsko trđnja-vo na Taboru, pr?rcjali rrr^r^ne ovacije. Po n&đa'.jsiži uvodr-lti forma te ost ih je imcl dr. Postotnilc zanimiv in uadvpe znači>n go»or o eoAOlsiiem vprašanju. Po govoru s-tarocte ćr. Pcp-tctnika, M je iia.pravLI na na-vzr>čs mogečon vtls, :o br. Luče Str::us kot ra^. ezr.i zustopnlk pr^-čiftal po&lanico. Nato je vstal br. Adam iz Pragc in se prlsrčno »ahvilil za pozdrav ter obenem eporočll pozdrave načelnika Orla iz Prace. Obširro in izerpno tc.^m^Lo port>5i2o; "k\ daje tačen 7ro5:rđ soliclske^a čkovanja v pret oki em li tu, je ne dal tajnik Ježe Truta r. Društvo je ime!o v vTetpklem letu 2." odborov:h in 326 pcsTcvni'a sej. Odbor 3© predvecm stremel, da nudi evojemu članstvu poleg telesne vzgoje tuđi dnevno hrano .Važna činjenica ;e bil zlet v Beogradu, katerrga se je udeležilo vcTi-ko dlanom. Zj-nemarjsla se ni mladina, ki je dne 17. maja na akadrarrji v ^Unionu« Tckaza!a gadovi« svoje vzgoje. Odbor je prif="kcčil tuđi obema svojima knjižnicarra Da pemeč in pc-drirrl lastno godbo. Glnv:>o rlrlo pa je bilo osiv. dotočeno za p^xt?<": \Dnittva za zgradbo Soiolske^a doma ua Taboru.« Naravno, di je vsesplošno mizerno stanje onemogočiio marsikatero akcijo. Kavzlic temu pa .ii1 Sokol I. lahko ponosen na svcjo stavbo, ki je že pod streho. Nasprctniki Tabora S3 popolnoma ntihTiili. — Fo\"odcm 601etnicG brata g. Josipa Turka je priredi! Sokol I. svojemu dobrotniku počastilen večer v Ka-zini. Na tem večeru je bila sprožena raise!, da se ustanovi Pklad z* Turkov bainea in ta misel se je sijajno obnesla. V spermin na svojega dobrotuika se je na jusovzliodu stavbe vzidal spozninski kamen z napisom: Az hvaležnosti in v bodrilo bodočih Fokol-skih pokolenj — kamen brata Turka<-.. Pri. '•editveni odbor je Izvedel nebroj prireditev. Priredttveni uspeh je vod 11 br. Albin TurX Ođsek je imel 35 sej in nebroj se*tankov. Povodom 201etnice bratskega pevskega društva * Ljubljanski Zvon« se je društva oiolžilo bratoma pevo*vodju Zorku Prelovcu in kompenistu Emilu Adamiču. Na s!o-vesen način je društvo prosiajvfio praznik carodnega ujedinjenja, člancv je društvo stelo 1205, in sfceT 1090 rednih, 59 ustanov-nih ter 16 podponLih. Taj-nSk se je nato zahvalil še vsena ostalim sokolskim fiinkc:-jonarjem med drugim br. Albinu Turali Jco.t vodji prire>ditvenega odseka, g-ospodarju Vrečarju, časniikarju Smrekarju, ki je vo-dil tiskovni ođsek, arhivaiju in drugim. H koncu svojega govora je apelira! na mladino, da zastavi v«e svoje ei]e v prespeb Sokolstva, obenem pa se jo zahvalil starosti br. dr. Pestotniku za njegovo požrtvo-valno delavanje, proseč ga, da kot. starosta 1 še nadalje vodi društvo do popolae zmage. NaČelni'k br. Prosenc je podal statistiko delovanja članstva in članic kakor mladine. Seveda je bilo v preteklem letu Sokolu delovanje zelo otežkočeno, ker je moral vežbati po telova-dnicah v šolah. Upa, da bo novi Scxkolski dom ugoduo vpiival na članstvo in je pričakovati števllnega pri. stopa novih članov. PrednjaSki zbor ie šttl 18 članov in 12 članic. Ćelo leto je skupno telorađilo 5223 članov In 2524 članic. šte-vilo žens"kega naraščaja v celem letu te"!o-vadbe je zHašaUo 1547, meškoga 2S77, delilia 3021 in dečkov 4052. Skupno je colo te!o-vaidilo 10.244 oseb. (Seveda je računana ta vsafca ura.) Načelnik br. Prosenc jo nato naštel šte\*ilne prireditve, ki je imel Sokol I. v preteklem letu, raed katerlmi cn:e. n;tno le najvažnejše: 10. maja izlet župo, 15. in 17. maja društvena tekina članov, 11. jonija društveni nastop na Taboru (na-stopiilo 40S aseb), 27. julija meclsletne tek-me v Beogradu, 28. juni ja zlet na Taboru, 12. juli ja oterožni zlet v Planino itd. Blagajničko poročilo izkazuje dohcdkcv 320.387.63, isda-tkov 317.558.51, prebitek Din 2.823.12. Proračun za leto 1926. znaša 195.790 Dla dohoikov in 10S.700 Din izđaikov. Fctera, ko je starosta cr. Pestotclk čla-ancvu cbr-iz-ložil Vse pesta-vke preračioia, je občai zbor proračun odobii", obenoin pa je izrekel od-L»oni in blagajniku obsoiuiOiij. Kato su je raziuotrivalo o raznih predlosih. Sprejetl ?o bili fiic-deči predloži; I. Proračun za ieto 1926. II Župni ves -nik naj se iz a a ja dalju. III. Župni in Savezni porc-i naj ne prese-gaj-ta 2ue;kr. Mi-lan V«*rov5ak. br Ir;..a Župan. br. Lrsen šusteršiv. br. Ante a čo. tar, br. Lv.ćovlk Trc-ok, hr. Antc-n 2erjal, br. »Stane Fioaar, br. Albin Tnrk, br. Jcaip Majdič, br. Ivan Fodho;, s. V-era Stritarje. •\a, br. Ljubo Denaelj. Kamestiiil:i: br. Jo-2e Peršiv, l>r. Jakob Lumbar, s. Jožica Gor. janr, br. Tone Gorjanc, br. Jeze Gorjanc, br. Iv^u Ivzej. rrearledniki račun ov br. Srećko Magolič, b.-. A.lolf V a dual, br. La~o HarUuaa. StCV. 26.__________________4fc~4k«», ■%**!»* vna-a^v* v. /•. • ^ «SCOVE\SKI NAROD* dne 2 febVuarja 1936. ______________________- - - - - -^ - * - 5tran~5. Gospodarstvo ,■ Štuje NmdK kuke • " dne 22. januarja 1926. . -tim i R**Wt* * pru '■ tj§ meri a atujem aktiva: "■> !*-»•'•»»*. Ko^inskt podli gi 5Oi^ >r 2,7 po^v-ih 1,527,3 — 72 t*č>jv za odkup kronških ...... , novcanic 1-152.9 račun začttne razmeniave 347,8 fednost državnih Ta kimova rne zia.t« 75,9 r Skup«j 9,193.6 Proračun za teto 1926-27 \ socoto so ciobui r»3tx>cn: posiaiici tući *ksp 6J0 • notraajih del 5.23 > n* rodneg* »drar!* Z46 * 2UC&Ojih d^! !.42 » fimf 1031 » vojne m mora tri c« 18.96 » ravnih de! 3.38 * prometa 24.96 » post :a brzoiava 3.77 ♦ poltedeistv* in vod 1.83 > šum in rudnikdki jvtotnatićno zvi&ali. Za 1. 1924;25 je H odobren za Južne železnice posebni pro •ćun v mesku lW?000.000 Din n kot Uk Mcdališan tuđi za L 1925/35. Na vsakega pre* vrvalca odpadc v proračuoskeco letu 192t>/27 — 620 Din bratto ter 367 Din netto cavćnih in drugih hremen. \l po ročila vlaćne većine v finančnem odboru ie raz\i-n?- z-akona. o ustrojstvu vojske, zakona o prr.metnem osobju ter uredbe o dokladah duhovnikom in vpokojencem. L. 1922 je bilo 152.978 osefc, ki do^ivajo pliče na račurt dT^ žavnega proračuna. Zdaj je državnih name* &oer»c^v 149.633. Vpokojencev je 44.000. Cl. 1. finanćoega. zakona ?« feprcmcrii tako, da. »e glasi: redni in irredni doho3ndmane, ki zahtvvai?} wy»-c izdatke. Te amaadmaae bo hnancni odbor med proračunsko debato temeljito proucil ter prcdloe zii narodni skupštini o svojem 5-klepu po= roolo. PRODAJA TRBOVEUSKEGA PREMOGA Ka kor smo zvedeli, je reorganizacija prodaje trboveljskega premoga takorc-koc gotovo dejstA-o. Ta reorganizacija :>e bo provedla na temelju naših, že pred nekoliko dne vi javljenih nacel po nov em delniškem društvu, katerega delnice bodo izkljućijivo v portfelju trboveljske premogoviie družbe. To novo delniško društvo se ne bo bavilo samo s prodajk) premoga, nego ima )ea-kor 5e kaže, rudi dalekomežnejšo svrho, kakor na primer eksploatacijo novih nahajališČ premoga. kovin in dnianh rud, nadalje osnavijanje novih rx»dietn na tem rx>!iu, financijalno dviganje že ob-stoječih rudarskih podjetii, Kakor tuđi vsako podpirdnjc vsega, kar je v interesu izgradnje naše montanike na moderni bazi in z uporabo najnovejših teh-niških priTK>moČko\r. Kakor smo še zvedeli, je uspelo trboveljski premosrokopni družbi za to svar r>ridobiti prvorazredne sile naših pridobitnih krogov iz 2^a-greba, Beograda in Liubliane, tako da moremo v najkrajsem času pričakovati osnovanje te nove velikopotezne organizacije. —£ Trgpvinskm pogodba x Belgfjo. Ker ;e na^e po>Ianištvo v Brusi ju po naročilu vlade odpovedalo ie veČ let pred vojno side* rjjeno trgovinsko pogodbo z Bclgijo, je za^ c^lo trgovinsko ministrstvo zbirati podatke, ki so potrebni za novo pogodbo. V zvezi s tem je bil poslan vacm gospodarskina orga« nizacijam poziv, rtaj rbero čim prej vsc po» trebne podatke, da bi se roogla pogaiania kmalu načeti. —» Mednaroku veksejma uprava veieserrna. Pjtnlki, ki n--- hi i:cell pri rovratk'j žisosanu iegititi.a^i; tdko od uprave velesejjna ka'vr+r tudl .J žtlcznlike postaj«. b. vjcija do !. fuiiia 1936. Prekinitev viziji n; dovoben^a niti pr; vožnji tja, niti pri \ožnji nazaj. Za prev«>z razstavnegi blaža po znisa^i ceni veijajo določ.la železmrke tarife dc! II.. odsek B XIII. —? Mednarodna razstava tm notranie plo>stvo v Baselu 193i. V Baselu be vrš* oć 1. jalija. ilo 15. &ep:©mbra 1936 velika medttarocina razsiava za norranje plovsi*"^. Svrha rszsiave, da nudi pre^kd o seda-njem stanu In razvoju plovsrva po n )tra-njih vodah ier ukariščanja vod v svrho dobivanja pogonskih ii^l. sil v raznin državah. Obenem se bocio \Tšili za časa trajanja razstave kongres, zadrug za tiotranje P!cvst\o in zadrus za gospodarsko ukori-ščar^ic xod, električnih podjetij, central in Crusih udruženj intereseniov iz tu- hi huu 7emsrva. Glede četi za razstaMia mesta in druge informacije daje švlcarsk! konzulat v Zagrebu. Za poser izložsbe bodo J >vo':e-nc s strani Sviće velike o!a;savc. —z Rcpatriaclia naših Useiieniko\. Po izkazii izseiieniš'kega kamisarrjata v Zagrebu o statisiiki vraćanja naših drCsavljan: *' U, rzvcnevropejsliih In-ter-ji:tio?>ales Verkchrsburo des Leipziser Messamies. Abtcihing VII c (Wohuun^s-nachweis)«- —S Dobave. Direkcija državnih žclcz-e c v Ljub!jam* spr^ierna do 3. februarja t. I. poundbe za dobavo 1500 vn vrvic za zastore, za dobavo 200 k-g firoeža, za dx»a-vo 300 m sradl-platua; do 9. iebruarja t. I. za dobavo 20 ks lima za jernrenc. za dobavo piocevine (dekapirane, rebraste in periorirane), za dobavo železniškesa sor-rje^radbenega materijala, za dobavo 5000 po! gladilneza platna; do \2. februarja t. 1. za dobavo 1000 ovoiev stresne lepenke. — Predmetni pogoji so na vpogled Pri eko-nomskem odeleniu te direkcije. Dne 5. fe-bruaria t. !. se bo \'ršila pri intendanturi Dravske dr\izijske oblasti v Ljubljani oter-talna licitacija slede dobave 500.000 kjc pšenice. — Predmetni oglasi so v pisanri zbornice za trgovino, cbrt in indrtsrrl^i y L^rbifeni interesent om na vpog!ctva. pot&in pTiznanio, da so gospodarske razmere od svoie strani mnogo pripomogle k tak em u rarvoju. Tip deJoviie žen«, ki >c bil pred dvaj-seumi leti skoro popolnoma neznan, je da-nes, \-^.akdaTTja prikaze::. N: skorai rodbine, ražen malih izjem izredno bogatih privile-g-rancev. kier i:e bi devojke morale v po-klicno borbo. V največ siučaoili sodelujeio v poKiicnem življenju ćelo žene, da na ta način oiajšajo možem zakonska bremena in skupno urede življenie na rjajugodnejši na-«n. Danes skoro ni već naćeine zaprege zj. žetio, da vstopi v poljužmo službo. Ce še v \-seh poklicih ni eTiakomemo zastopa-nas gre to večinoma ca ro\'až razmer in še ene d«?vTšeue eniancfpaciTe moža kakor žene. Z rastočim števiiom aeiovnega z.en-stva pa se pojavliajo čeadlje boli akutna higijenska vprašanja, ki so v tesni zvezi z življenjem in nehanjem poklicne žene. Mar-sikateri poklici škodujejo ženskemu orga-TTizmiL vse nišo pripravljene za irdo po-kicno borbo. Giede iia njeno bitno nalogo treba tuđi poklicno žrvljenje deiovne žene tako preurediti, da ne bo trpela njena konsnmci ja in da bo mogla opravljati tuđi svoje materinske oaloge. S tem se poavlja potreba ft&Uene 2^-ne. Ta oddeleke higijene je sele v povojih. Tu zdTavniška \-eda lahko odikrije marsi-katero higijensko pravilo, da laluko marii-kateri nasve:, kako živeti v prostem času in kako izrabljati modeme sporte, ritmično gimnastiko :n telovadbo za ok;repitev Žen-skega telesa. 2enske poknee deiimo, kakor tnoske: v ročne in duševne. Pri ročmh poklicih mc-rarno paziti, ča nišo pretežiti ic da direktno rte škodrjo ženskemu telesu. Te^ci po-kHci Š-kodijo materinskerrru telesu. Posebno škodilo okostnjaku, po javi ja jo se krčne Žile, ki so mes-.oma zelo nevarne nosečnosti. V tovarnah, kjer uporabl škodljive pli-ne ali se rarvijajo takt plini. Treba paziti na ženske organizme. Veliko ie obratov, ki rarvijajo nezrtosen prah in škodijo plju-čam. Tuđi dermače indirstrij^ko deio vsebu-it razne nevarnosti. Deii dom v d-oanače ognjište in pa v delavnico. 2ena vrši dvojno delo: kot mati in hišaa gospodin ja opravlja tekoča dela. po drugi sirani pa so-dcluje m poruaga pri prevzetem deiu. Žena večinoma ne opravlja reh del po dnevj in razteza deloviii čas pozno v noč- S t-e^n s<> združene težke po§kodbc organizma. Pri duševnih pofclicih odpadeio te vrste rie-varnosti, zato pa so druge teui &tevirne}še. nigijena delovne žene nai pazi na troje: da si žena že v mladosti utrdi telo in da se telesno in zrdavstveno vsestransko zadovoijivo razvija. RaspC'Iožliive sposobnosti naj udiočajo o izaberi pokliča. KouČ-no naj žena pazi na to. da se med poklic-nim zivljenjeTn primerno udejstvuje v modernih MJortih, v rKmični girrmastiki in v lelovadbL lako uedejsfrvovanje ]e i&elo potrebno, da si ohrani telo zdravo in prozno, Pa tuđi odporno proti vsetn zajeđalcem r.enesa nežnega adravj.a. Kljub ^eTiru, da t-ć moderni sporii toi&o propasriraio, vidimo, da ženska srladma zanemarja ta del vzgo:"e. Za časa pubertete je deklica nrno-go boli ra^rita nego deček, ki za-ostaja s svojim cuše^mim razvojem, dočim kažeio deklice znake visoke ifrterigence. Po'zneje se ta razvoj nekako preokrene in v dekli-5kem razvoju nastane temeljit zastoj. Ker primanfkuje deklicam primerne energije, ki se ća privzgojiti Ie ze naporaimi tTerii!isri in s tekrvadnirrii vajami. rte naiđe pozneje folfke od!ocnt>sti, da bi dohitela mladeniča in rnm postala vsestransko ravnopravna. V poznejSih letih >e mnogo te*ž:e izvežbati srce za večic napore, kakor pa v -nlaćosti z enostavnim sportom ali z redno teh>-vadbo. Največio pažnjo treba posvetiti irberi pokliča. Tu naj se najprvo ugotovi, al! jo devojka prikladna za ročna ali za duševna dela. Dandanes je ženski Študtj vprasanje denarnih sredstev. Žer?a, ki bi morala nitd studijem skrbeii že za eksistenco, bi bila težko prizadeta. Poklič nai si fzbira po svojih telesnih in duševnih sposobnostih in pa po svojih nagnenjih. Razni rnikliJ: n. pr, doilje, vzgojiteliice, usmiljene sestre za otro&e. učiteliice fn zđr.tvoice inoraio raz-polagaii z naguenjem do mladine, z ljti-beznijo, potrpežKivostJo. Uradrrlški pok!:ci ne škodi jo, ako žena ni klirotičra ali pa hndo tuberkulozna. Žene, ki Inkliniraio k taberkulozi, naj ne siužiio po tobačnih to-varnah, po predilnicah ali ce-nentnih to-varnah. Sključeno deio šhilje zelo škodi ozkoprsnmi ženam. Žene, ki so podvržene krčnim filam, naj ne volijo sto^čih pokll-cev. Skoda, da je vrtnarstvo tako slabo za-srdeno po ženskih dehvtcah. Končno šc nekaj opazk o mm] iug^ec-ski zaščiti delovne žene. V tem oziru nadi Amerika prav lepe zglede. V tamoš-iiih velikih obratih se na strehah ali pa raz-seinih vrtovih sestara ročno in duševno, rr.oško in žensko delavstvo v odm^rin, da rrenira, igTa in telovadi. Takc vežbe so zelo pripravne in koristrjo zlasti nosečim ženskam. Kar delajo v Amertki tlsoči in tisoći delavcev in ddavk, to lahko stori tuđi naša žena v naših manjših mestih. Vsak i ie dana prilika, da i>osveti par mirnu na dan teletu m da izrabi blagodejen vplrv, recimo, prostih vaj. Vsako jutro naj par rri-nirt telovadi. nai vežba proste vaje, naj si masira ude in potem oplahni telo z 'juzlim tušem ali l mrzlo brisačo. Taka miniaturna telovadbe io proste vaje navsezgodaj, kadar jih delaš s»jste.Tta-tično, vsak dan, brez izjeme, po več let, vplivajo trezno na zdravje in ti ohrinjo telo zdravo, prozno, sveže in ćoveij od-pomo proti izrabi v pok!1cnem življcniu. Navzlic mjljjonom umrla od iakote Res čudna ic mentaliteta ljudi. Durujski listi prinašajo obširna poročila o smrti 73-ietne zase-bnice Pavline Geirin^er, r-jj2ne forster. 5tarka je bila čudaktnja. Klju-b bo-gatemu svojemu premoženju je takorekjč umrla Lakote. Zđravnfki so vgotoviii, da ie bila njena smrt posledica stradanja Starka gotovo ž%i dve desetlerji ni uživala reine hrane in zato je bil njen želodec nazaduje tako skrčen, da v zadnjih dneh svojega življenja ni mogla zaužiti niti grižtjaja najlaž-jih jedi. Vobče je bila starka originalen tip. Bila W lastnica krasnega poslopja na vogalu As^ernbriickstrassć in Praterstrasse in mo-aeče er»a na^egatejsih osebnosti ca D^na- iu. Svoie jKx>lopi3 je v oporoki zapus^U v prid dobTodelaim nanjenom Stanovala ie sama v razkošno stirio-sko opreorijenem stanovanju, ni imela kljirb šririm sobara nobene služiiičadi in s&loh se je odrekla obeevanju z ljudini- Bila je tako skopa, da ci jedla ne pila in po u'icah S3 je viačila strgana in razeapana kakor beračica. Pavlina Geiriiiger je biia hčerka boga-tesa posestnika Moritza b orster ja. V mladosti je bila prava lepotica na Dunaju. ia.' i.ato se ii oboievateljev ni irianjkalo- Njeno srce se je odločilo za trgovca Geirirgerja-Svarba 30 bila ena najbolj razkošnih, kar jih je vide! Dunai, toda zakonska sreća mlađega para je irajala samo 24 ur, zakaj žć-na je moža nenadoma zapustila. Kasneje je vložiia tožbo za ločilev zakona, kat eri je bilo ugodeno, in od tega dne dalje je fčrster-Qeirinserie\'a samotanla. Občevala ni 1 mikoraur, razea s svojim odvemtkoin in svojim bratom. Svoje stanovanje je zapustila Ie v nai-skrajnejši siii; če sta jo prisilila glad ali kaka druga okoliščina. Vrciia pa se ie ta-koj domov ter nadaljeva'a s čitanjem za-prašenih prastarih romanov. Toda motii bi se,, kdor bi nienil, da je starka stiskala iz gole skoposti. Ne. Za temi capami se je skrivalo plemenito srce Namen Pavle Gerrmger je bil. da posveti vse svoje premoženje zgolj humanim društvom, predvsem pa so ji bili pri srcu slep-ci. Njena mati ie bila skpa. Že v mladosti je Geiringerieva videla vse strahotno gor-ie slepega ćlove-ka, in zato je bil ves cil« Gjenega žitja in bit ja olajsati bedo in bol nesrečnikov. Zato si ie odirgavaia od ust. zato je hodila kot beračica. In če ji ie kdo tia. ulici daroval miloščino, se je prekanje-no ttasmehtiila, vzela ie denar in ga shra-Dfla. fn res! Ko so po ujeni smrti odprli opo-roko, je bil marsikdo presenećen. Starka. 2Q hiio zapusti!a dek>ma mestni občini, de-loma zidom s pri stavkom, da so niša ne sme porubiti ne prezidati. Ek>hodki poslopja naj se vsako leio razdele med revne, mešcane. Vse ostab premoženje, vredsio več IO0.0C»O Din, je zapustila slepcern. V rokah blaznika Znameniti angieški zdravnik H. \V. Smith se mudi v Ameriki, kjer si hočt ogledati bolnice in klinike. Posetil je tuđi centralna norisčnico in prosil ravnatelja dovoljenja, ca bi smel studirati stanje duševno bolnih in ameriški način zdravljenja te bolezni. Ravnatelj je rade volje ustregel njegovi želji iu ga je sam spremljal po vseh oddelkih. Nato je velel drugim*zdravnikom, naj gredo odličnomu gostu vsestransko na roko. Drugi dan, ko je prišel prof. Smith. po*= poldne zopet v norišnico, se je pojavil pred njim starejši mož, ki se je preo>vsein res< no: «Da, jaz sem Bog^oče in to ti takoj do# kažem.» Prijel je &nitha za roko m ga poj tegnil k oknu. Celica je bila v tretjem nad^ stropju. «Kar skoči na dvorišče in prepričaš se, da sem res Bog^oce. Nič se ti ne bo zgodilo. Jaz te obvarujem.» Hotel je pahniti prestrašenega zdravnika skozi oknoi. Profesor je imel še toliko prisotnosti duha, da je za* klical: «YeTjamem ti, Bogoće, da. lahko sto* ris ta čudež. Toda šc večji čudež bi storil, če mi dovoliš, da skočim z dvoriš ča v tretjpi radstropjc.» Blaznik ga je res pustil iz ce* lice in Anglež je srečno odnesel pete. Tišti hip so prihiteli stTažniki in odvedli cBogn* očeta» v posebno celico. Jack London: %& Roman treh src — Ze prav. senor. — je dejal, odiel iz celice in zakienil za seboj vrata. Menry je planil k okmi in se zaletel z nosom v Francisa, ki mu je molil skozi mrežo revolver. — Pozdravljen, tovariš, — je dejal Francis. — Takoj te resimo iz tega brloga. Pokazal mu je dva dinamitna naboja s pritrienimi vžigalniku — To-le Ijubko igračico sem vzel za v&ak slu-caj s seboj. Stopi tia v zadnji kotiček celice, zaka? ra hip bo v steni tako velika odprtina, da bi mogla ^kozi ujo četo ?Aiige!ika«. Kar se pa »Angelike^ riče. ti moram povedati, da nas caka na obali. Zd2] se pa Ie hitro umakni. Takoj prif?rem za-žigalno vr\rico, ki je zelo kratka. Komaj se je Hervrv stisni! v zadnji kotićek ce-hce, ko je nekdo s težavo odpr vrata. Zadooeli so klici in kletve, med katerimi se ie odfikovml po-.sebno stari in običajni borni klic španskih Ameri-tano\: — Udri yankije! J * Henry je zasISal tuđi kratek pogovor med Pafaelom in Pedrom, ki sta se primajala v celico: — On ne priznava braeske ljubazni, — je Jecljal Rafael. A Pedro: — Dejal ie, naj me \zaip€ \ra^, — iaj je dejal Oba ^ta imtU v rokah puške za njima pa je 1 pritiskala na vrata pijana tolpa v naglici oboro-ženih orožrtikov in paznikov. Eni so bili oboroženi s kratkimi meci in karabinkami drugi s sekiram] in prazninu steklenicami. Ko so zagledali v Henry-jevih rokah revolver, so se ustavili; Pedro je z drhtečimi rokami pomeril in svečano zajecljal: — Senor Morgano, ta hip se preselite v pekel in zavzamete mesto. ki vam gre. Toda Ignacio ni hotel čakati. Ustrelil je ka.r na slepo srečo in ker so se mu roke v pi ja nos ti pošteno tresle, je zgrešil za dobrih p^t čevljev. Tišti hip se je zgrudil na tla, zadet od Henrvjeve krogle. Drugi so k> naglo odkurili na hodnik, od koder so začeli besno obstreljevati celico. flenrv ie hvalil usodo za to, da so bile stene k sreći debele in da mu torej razjarjena tolpa pijanih orožnikov na ta način ne bo mogla do živega. Zato je ostal v določenera kotičku v napetem pri-čakovanju, kaj se bo zgodilo. Vsak hip ie morala nastati v stetii eksplozija. In res je nastala. Okno s pritegajočo steno se je sprameitilo v ogromno ortino. Sibra je zadela Henryja v glavo in omamljen se je zgrudil na tla. Ko se je prah polegel ra dim razkadil, so opazile Hertryjeve morne oči Francisa, ki je lezel skozi odprtino v celico. Komaj so Henrvja poteR-nili iz celice, se je znova zavedel. Opazil je, da zadržuje Enrico Solano s svojim mlaj^im sinoin s puško v roki množico radovednežev 7 ene, dočim jo zadržujeta Alvarado k^ Martinez z druge strani uiicCp IToda presenećeno prehivalsrvo ni niti mislilo na to, da bi preprečilo pobeg iz ietnisnice. Lfudje so pasli samo radovednost. Vsi so i>e zavedali, da bi utegnili žrtvovati svoje življenie, če bi hoteli prijeti te oborožene divjake, ki so pri belem dnevu navalili na jetnišnico. In množica se je spoštljivo umakniia bojeviti četi rodbine Solano in obeh Morganov. 1 — V najbližji ulici nas čakajo konji. — je dejal Francis Henryju, ko sta si krepko stisnila roke. — Pri koujih caka Leoncie. Četrt ure galopa in Že smo na obali, kjer nas caka čoln. / . -*, v —- Čuj, dragi, pod oknom si žvižgal napev iste pesrrri, ki si se je naučil od mene —- se je nasmehnil Henry. — Zđelo se mi je, da slišim božanstveno melodijo. Španski psi so bili tako nestrpni, da nišo hoteli čakati jutrišnjega dne. Nasrkali so se žganja in sklenili odpraviti me na oni svet že danes. Ime-nitno jih je speljal stari na led s tem žganjem. Stari krošnjar ie prevrnil svoj voz tik pred vjiodom v jetnišnico. In voz je bil poln žganja. — Zato ker je lahko krošnjar ćelo blagorodni Narvaez sin Baltazarja de Jezusa y Cervallos e Narvaez. shi znamenitega vojskovodje, generala Narvaeza .In tuđi krošnjar mora živeti, mar ni tako dragi senori? — je ponovil Francis Henrvju dobro znane besede. Henrv sa je začuđeno pogleda!. Prvi hip ni mogel razumeti, kaj naj pomenijo te ćudne besede. toda takoj ma je prišlo na mtsel, da mora biti prizor z razbrtim vozotn in splašenim konjem y tesni zvezi z njegovo rešitvijo. Hvaiežno je po-^ledal Francisa rekoč: — Francis, nekaj ine veseli, zelo veseli. — In sicer? — je vprasal Francis, ko sta zavila v drugo ulico, kjer so ju Čakali konji. ■* — Da ti nisem odrezal uses na otoku Calfu. ko sem te vrgel in ko si sam zahteval, naj ti jili odrežem. VI. ' Mariauo Vercara e Hijos, poglavar mesta Sar-Aiitonia, se je zleknil v naslonjač in si zvijal v blaženem zadovoljstvu cigareto. Poglavar je pra-vočasno poskrbel, da bi stari sodnik ves dan ne dobil niti kapljice žganja. Njegova očetovska skrb je bila poplaćana s tem, da je sodišče po določe-nem nacrtu brez obotavijanja izreklo smrtno ob-sodbo. Poglavar ni trpel nobenega odlašanja aU zavlačevanja. Šest plantažnih delavcev, ki so pri-segli pri obravnavi proti Francisu Morganu, je brezobzirno kaznoval in jih poslal nazaj na planta-cije v Santos. Da bi odslužili kazen, je bil podalj-šan pogodbeni rok, ki je pomeni! za ubogo delav-sko rajo popolno robstvo. In tako je poglavar po končani obravnavi obogatel za 200 dobrih ameriških zlatih dolarjev. Smeje je pomislil, da so Američani iz Santosa vse Časti vredni ljudje, ki se jih je treba držati. Prvič so razvijali domačo industrijo s svo-jimi plantacijami. Drugič — in to je bilo glavno —1 so pa imeli neomejene zaloge denarja in za neznatne usluge španske administracije so plačevali aaravnost gosposko. Stran 6. »SCDSENSKI NAROD« ncg te bil južen. Startalo je 37 tekmovalcev, na cilj pa jili je prispelo 26' Kot prvj je prispel na icJlj J«n*a Jo^ko (S. K. Ilirija) v 5 : 31.45. 2. ; 23.16. G.Kkrfutar Feter (Skala) 6 : 2-L4*. Prcrga, ki je bila doJga 50 km, poteka vBoaomt t blejati okolici m je bila rtvde« 3jeca na 5 sektorjev po ca. 10 km. Kontrola ob progi je bila izrrstna, iatotako tuđi sa» ritetna služba. Rezultat, ki je bil boocioji, je z ozirom na južno Treme jako dober. — Uspeh tekme je zlasti ▼ moralnom omu zeio velik, hi je «T. K. Skeli* le čectKati. — Kranjska 'gorm. — 4* C, barocneeer se ćviga, brez oblakov, rieoke mejfle, ore* 50 cm, saninec ugeden. — Bohinjsks Bistricm, ob 7. - 6F C, snega 30 cm, za zimski sport neugodno. — Drsmine tekme zm jugoslavensko pt* venstvo so vsled neugodnega vremena po« tovno pretočene, in sicer na 7. februar. V program se z orirom na prijavo iz Zagreba naknadno v stav i damska cekma v umetnem drsanju s programom damske jubilejne tek« me SK Ilirije, ki se je vrsi!t 24. m. m. — JZSS. « — Novi svetovni letdski rekordi. V letu 1925 je i?fk> v zrauiem prometu postavljenih ne roj novih sveto vnih rekordov. Na pn'em me&tu stoji Franci ja * 45 rekordi. Na to slede Zeđinjene dTŽave & 23, Italija s 24, Danska m Nizozemska z 2. V letu 1924 je bilo drugo razmerje: Zedinjcnc države 53, franci] a 27, Danska o, Svea^ka 1 rckoTd, -- BrandsUiler, ccnterhaif dunajskesa Rapd-da se posaja s Hcrro, pri kateri sia že kot znano Ostriczek (Vienna) jn Dittrich- — Pasivna bilanca dunajskJb Afltater* je*. Dunaj^i Amaterji so imeli preteklo le-io 2&)0.m) Din dofcodkov. N^^hc temu W Z3ia?a deficit kiuha ok-ali pol milijona Din. Amaterji imajo sedal tiolca okoU 650.000 dinar jev. —K V nedoarodni veliki Tzorčni semenj ▼ Zasrebu se vrši od 15. do 23. avsusta 1.1. —:. Mednarodiri selem v Lyonti. Naš konzailat v Lyocii obvesča, da se udel;2i tuđi naša država Velikega. mediraTodm-jja sejma v Lyonu in da ^ z organizacijo udeležbe potvblaščena naša Kr. poobl. trte vinska agencija v Lyonn. Na»i Jržćiva bo imela na razstavi svoj štand, v kaiercm bodo razstavljeni vzorci naših glavnih T>o~ iiedelskJh pridefkov in fabrikatjv, rarii grafikom in drugi podatki o razvoju našega ffospodamva. trseninc, industrije in financ. Ucteleženci uaj podjelo svoje ponire s ce* nami in drugima pokoji na>dalic do 15. fe-brnarja na naslov gori navedene ageneiie »44 Rue Victor Hugo — Lyot!«. Ravno tako je poslali do omenjenesa datuma vzor-ce, \-sekakor pa je potreturo, predh-odna ob-vestiti agentice, Kal se namcTava iiz^'A-viti. ^v^pSKOzoKno: 6B tajite ■OffMHB BMS Zlga | Mat*, kar eden par aogavi* [m Bgam m finitn (fdeČo4 ■»dro. sdeM att ikto) / traja tako doigo kikor štfr^ pari dragih. KnpiU eden paJ ia mprifiaiče tel f^< Ples Sokola ■V se vrii dne 6. februarja v Kazini * b^s== Dostojne maske dobrodošle mmmaam LIPSK1M POMLAOHI velesejem 1926. SploilH vstasalšni od 26. februarja do 6. marca mobilija, reklama, knjige, čevlji in usnje, tobak, umetninc itd., ili Tehniiiii v«les«j*m ođ 28. februarja do 10. marca. elektrotehnika, železo, stroji vseh VTst itd., itd. Tckslilfii v«lttSttjttm od 28. februarja do 4. marca. Rasstava untmtnm svito od 2S. februarja do 10. marca Br«spla€iri viziim — 33'/2o,° popusta na SaJesicah w Namiljf. Pojasnila daje častno zastopstvo Stegu in tfrugl« Ljubljana, Dunajska Janre, utrke ii spec papir za raanuževaijc. - Jarvri traktti pkQ m Jraco ter ogljcm papir. - Lud. Baraga Vcie^sao* Selcnbnrgova nlica 6 Zlatorog teneitiino ii Paanlfc mu je slal Iepo Im«, kamik pa lalealno s«stav«. Terpentin je žc od ttekdaj znan kot izvrstno sredstvo z* čii&nje ma- dežev in ga uporiblja kot tako vsaki gospo dinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znati^, kar ackazuje njegova sploš- na uporaba in pniinblje-nost Ta dva mogočna Cis-stilca sta združena v „Zlatorog terpentinovem milu4* v nfprekosljivo pralno sredstvo. Napravite tuđi Vi po-sktts in kupite to idealno milo — v vsakem tisočem komadu je vpreSan zlatnik po 10 Iranke v. Moatta. da imitt rMM Vi ini* hi Mjdstecsttol NARODNA KNJIGARNA ■ Preiajrnova ulica it. 7 --------------- Vsled odpovedi lokala globoko znižaiM cene za vse pisarniske in šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskcga Zvona, ter leposlovne in druge knjige. Ugodna prilika za iole In knjižnica. Potnik manufakturne stroke, to* iašcine pro«t, dobra moć išče službo pri večji tvrd* ki- — Pomudbc pod *rPot« nik/321» na upravo «S1 Narada». Trgovski lokal v Ljubljani išČem. Na« jemnino plaćam letoo v naprej. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 339 Dljašklm roditeljem! Privatnim ui rednim dftakom srednjih šoJ! Profes&rji pri\ratne garr.nazijc ^Haiduković« še nadalje sprejemajo učenec-kc za pouk iz vsel: predmetov za vse razrede £imnaz.ije. Vpisovanie v ta letni tečaj — to ?e za uče-nce-ke. kj žele v mesecu juniju ali av^ustu polagati izp-lt — se je pričelo in traja do 15. febrarja, ko prično predavanja- Sola ima sledeče te^aje: 1. za privatne učence-ke, ki 99 iz najsibo kakrsnegakoli vzroka ostali brez sole ter jim je ista potrebna 2. Za privatne učence-ke, ki žele privatnim rotom dokončati eneca ali več razredov ffiinnaziie, heteć nad^otnestiti izgubljeni čas. .3. Za privatne ućence-ke, ki so v državni ali v kaki drugi službi ter jim je radi nezadostne ik>lske izobrazbe osrožena eksistenca, lahko kot uiivat-ni učenci z marljivim delom v dobi enega tečaja (4 ćo 5 inesecfcv) dokonča-x> P^> več razredov gimnazije. Učenci, ki ne morejo posecati predavani, dc-be pismena predavanja in pojasnila. 4. Redni učenci-ke. ki so radi slabe ocene ali kakega drugega vzroka iz-gutMli šolsko leto, isto lahko v tei šoK tekom irratke dobe nadomeste. f. Redni učenci-ke iz drugih strokovnih šol lahko vstopiio v to gimnazijo ter isin dakončajo. 6. Vsi učencL obrtnik i, uradniki in drugi, ki iz kakršnejakoh vzroka žele doioaočati gimnazijo, to lahko store tekom kratke dabe y tej soli. 7. Dijaki, ki so absotvirali realko in ki so potrebni izpop<^r»5tve v latin-SČinL se lahko te v naikrajšem času in z dobrim uspehom nauče. Vsak ucenec-ka te sole položi po koaičajnem tečaju izpit pred komisijo državnih prolesorjev in dobi spričevalo o /336» na upravo «Slov. Naroda*. Trjovino 7. mešanim blagom v pro-metnem kraju —- kupim ali vzamem v najem. — Dopisi pod «Dobroidoča trgo^"ina/337» na upravo *S!ov. Naiodflj*. Kot inkasant iščem mesta pri kakem večjem podjetju. — Po* nudbo pod «Zanesljiv 340» na upravo *Sk>ven* skega Xarodaj». Proda se posestvo obstojcče iz hiSe, gospo« darskega poslopja. sad* ne ja in zelen jadnega vr? ta, dva orala zemlje po^> leg hišc — zek> ugodno za vrtnarstvo. — Dopisi pod «Pbsestvo/335» na upravo «Slov. NaToda^. Prodajalka mlajša moć, iiurjena v galanterijski stroki, išče službo v mestu ali na dc* želi. — Dopisi pod «Po» L tena/319» na upravo «SL Naroda*. ProstoTotjna dražba V sredo dne 3. febru= arja 1936 ob devetih do* poldne se prične v hiši Kresija, PogačaTjev trg št. 3, IT. nadstropje, levo, prodaja lepe hišue opra= ve, stensldh ur, lestencev in drugih predmetov. 328 Zastopnik za Ljubijano in okolico se isoe za najnovejše ku« hinjske potpcbščinc — Kern, i>Iaribor, Gregorčia čeva St. 8. 351 Zajamčeno pravi cisti I ma evetal med razašilje 5 kg za 100 Din franko uz pouzeće A. Mndroch vel. pćelai. Novi Sad. Vodnika ul. 8. Najstarejša slovenska pleskarska in HČarska delavnica Ivan Bricelji Ljubljana Bqwftfci tasta 15 in ^isrcttfca c. 2 (tfvorStc ka« di ne nfvropa**) Se priporoča. — IzvrŠitev točna, cene zmerne. !?7-l Diidna prilika! Umetnl valjčni mlin z vod« ■■• Mttćjo 10 PH in rezervni motor a PH. Stanovanje, losnodarsko poslopjo -novo zidano, velik vrt na lepl prometni« glavni cesti 5E PRODA za ceno dlnar-jev 15O.OOO. - Vpraša se a Alois Xorilčc umetni mlin Breg pri Ptuju 515 Seznaniti se želim 5 kmcfcko deklico ali vdo\"o. ki ima malo pose* stvo. Star s€m 45 let in imam 45.000 krcn pri hrankov. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 355 Kupim lokomobilo malo rabljeno, v popol-noma Icompletncm stanju 60 HP, največja stalna moč. — Dalje kupim tu* di polnojarmcnik brzo« tekač. 65 cm širine. — Ponudbc poslati na: An? ton Jakomini, Koćcvje. 354 Sveže ribje olje najboljše znamke — se dobi v lekami dr. G. Pic* coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila se točno izvršujejo. 205/L RADIO I aparate in sestavne dele ima v zalogi FBftNC BARt Ljubljana, Cankarjcvo Mbrežje Jtev. 5 Aiređale Terrier-psi petmesečni mladici od premiranih staršev s pr* vovrstnira rodovnikom — se oddajo pri: K. Frick, jjrad Freudenberg, pošta Pischldorf, K ->roško. 338 Pietnni stran nemSkega izdelka patent „Tdeal" z jamstvom za nogavice, jopfce, svitarje In vsakovrstne plttcninc nudijo vsakomur najboljSo in si-gurao ek»istcnco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tuđi s stanovanjem edino le pri F.Kos,lja1JttZiMai.5 Omeralnl astopnflu tjnmr Ako potiebajete sveže ali oeAo venee, sopke mTamiioJvi pokličite telefonsko stevilko == 341 ===== cvetKčarna KORSIKA mms AtokfMMoivHiva cesta ■oročilo so poslljojo na olom ist-l Tehniški strokovnjak za SlOVeniiO se išče za majhno tkalni-co platnin in pavolnin, za takojšnji nastop. Zahteva se daljša praksa in organizacijska zmožnost. Jugoslovansko državljanstvo prednost. Dopisi pod „W. E.9225« na RUDOLF MOSSE Wien I., Seiterstatte 2, Mehanicno umetno vezenje zastorov, perffla9 oblek, bluz, monogramov, fino bc'o in barvasto entlanje« ažuriranje« MATEKftMIKESt Ljubljana, ^ ----------------- DALMATiHOVA 13 ----------------- Vsled strokovnega znanja najfinejSa izvršitev in brezkonkmcnčnc cene. Najccnejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih ter lastnih oripinalih. Zdkdj ie bil dunajslri jesenski semenj T925 t»ko ospeiniT Z9l09 ker na Dunaju, centralnem trgu Srednje Evrope 7000 razstavljaicev audi svoje izdffke i naJbogateHEi Izblri in po najniZjRi cmih! Zatorej obisčite 18. DuaajsKi mednarađni semenj 7.—13. marca 1926 350 Posebne prireditve: Mednaredaa rnttava avtomobllov ia motor« Bih kolos — „Elektriciteta v kmetlfstvu" — Lovskai ravstmvm — Raxstmva branit In tlvil Nič vizu ma na potnem listu! S seimskim Izkazom in potnim listom prost prehod mele! Znižane vozne cent na Jugostoranskili in avstrljskih ZeteitKan ter na Donavf Vseb vrst pojasnila m stjmsld izkazi se dobe pri V/lener Messe A. G-, Wlen VII ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani, awtru$ki konzulat, Tnrjaški trg 4 — pri Zvezi za tujskl promet v Sloveniji, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8 ter pri g. Josipu Zidarjo, LjvUjana, Ounajska cesta 31 :: ROYAL MAIL LINE :: ENGLESKA PAROBRODARSKA UNIJA Prvo putovanie najvećeg motornog broda na svijetu „ASTURIAS" b Ckerboorga 26. febraara 1926 za JUŽNU AMERIKU Agencije u Jngoolovljls ZAGREB, Trj I. 17 — BEOGRAD, laraćjordlcva 91 — UUBUfl-M. Kolodvorska cista 26 — VEL. BEiKERSC Kr. Aleksandra 4 — SPUT. DHrtdecfrMva otan 8 — BTTOU, Bootevard ilck-saiiira 163 — NETKOVU. No Veraja — SARAJEVO. Srpska | Prometna Banka — 6ft0ž. Srpska Prometna Baska Vrtp^i Jotfe Zofioj»9& «« Zt t^TuBiao ft*mmi F» tectick, ~ Za taontoi dd fista: Otoa Chrirtot« Yrt t tiubUml,