St. 35 HMm leratniena rtmrt ctrrnftcn U ptttd
stu, v sredo, 10« februari* 1926.
Posamezna številka 2b stot.
Letnik LI
Ust tahaja vsak 3 :aes9cc L 32 — L t>oG več.|— Po nr 5ir«kost i y kf, osmrttifce, z*hvs '
Mali
n ponedeljka. Narof " i	. m
celo leto L ^ .^jti	"
*e25 stot. ~ ^K^e*1^1 za trgovs'n "	> - ol, za
loila L 1.20, c.	. »ivoaov L 2.—.
stot. za besedo, najmanj L 3.
cOINOST
Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lcfon 11-57. Dopisi nuj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Ncirankirana pisma sc ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-< Poduredništvo ▼ Gorici: ulica Giosue t "arducci štev. 7, I. nadstr.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Dr. BeneS o „novoslovanstvu
<c
T. februarja 1H26.
1'raga
Minister dr. BeneS se že cilje Časa sistematičen način bavi s proučevanjem slovanskega problema. V zad-i>ji številki mesečnika «Slovansky JPrehled» objavlja obširen članek o i <novoc$lovanstvu», ki .je direktno nadaljevanje nedavno objavljene studije o panslavizmu. (Tudi «Edinost» je prinesla posnetek iz te studije). Z ozirom Iih to, da je novoslovanstvo predstavljalo zadnjo fazo predvojne slovanske |n>litike ter je tudi do danes ostalo predmet, o katerem se često razpravlja, je razlaganje dr.ja Beneša jako aktualno.
Minister Beneš ugotavlja v svojem članku pred vsem, da sta toliko poraz carske Rusije v rusko-japonski vojni, kolikor revolucijonarno gibanje v mejah ruske države v letu 1905. izzvala spremembo v naziranju o problemih .slovanske politike. A" Rusiji se je po prvi revoluciji jasno razmahnil problem narodnosti, ker so se tedaj Malo-rusi, Belorusi in Litevci opredelili za federalistično idejo. V Rusiji je deloma rastel liberalizem, dočim so se nekateri politični krogi borili proti federalistični ideji. V vnanji politiki Rusije in Avstrije se je v letih 1906.-1907. za nekaj časa pojavljala volja za izvajanje mednarodne politike v medsebojnem sporazumu, posebno glede Balkana. Iz lega razpoloženja se je rodila v slovanskih krogih nova ideologija slovanske politike, ki jo je zastopal češki politik dr. K. Kramar in ki se je pozneje izkri-1
stalizirala v takoinienovaui neoslavi-	»Italija je nedotakljiva*
zem. Novoslovanstvo je nastopalo s Nemški narodni socijalisti pravijo, da približno sledečim programom:	se ne bodo ikikdar odpovedati Poadižju
Potrebno je preprečiti vedno bolj naraščajoče gospodarsko, vojno in kul-
ciar se nist,a ne Kramar, ne Roman Dnovski — Čeprav sta govorila za status quo — hotela jasno izreči ne za Avstro-Ogrsko, ne za Rusijo, ki naj bi izvršili njiju politiko. Zato je bil tudi novoslovanski program v bistvu zgrešen. Jasna koncepcija napredne slovanske politike se ni mogla nikdar sprijazniti z obstankom Avstro-Ogrske in Rusije v njiju predvojnih oblikah. Tega se je povsem zavedal Svatko vskij, ki je v svoji ideologiji dospel do. razpada Avstro-Ogrske v nacijonalne celote in končno do panslavističnega imperija. Novoslovanska politika je bila nemožna, posebno z ozirom na Jngo-slovene. Vsak sporazum Rnstje z Avstro-Ogrsko s« jo mogel ustvariti samo na škodo končnih ciljev balkanskih Slovanov, ker bi napravil iz njih predmet trgovanja med obema velesilama in bi zato ne pomenil nikake rešitve, marveč samo odlaganje problema. Ne-oslavizem se je končno preveč naslanjal na moč liberalizma, in to ravno v času, ko je liberalizem v Evropi do-i igra val svojo vlogo. Pravilno razumevanje evropskih razmer ali filozofskega idejnega razvoja na početku 20. stoletja bi bilo zahtevalo drugače ra-zumev-ano, globlje, revolucijonarnejše, demokratičnejše in realistične j Se Slo-vanstvo. To je med udeležniki praškega kongresa dobro občutil in razumel prof. Masarvk. Zato iy veroval v novo-
pi"H
škem
slovanstvo in se je takoj po konguesu odcepil od njega.
Zgodovinski razvoj in svetovna vojna sta se odločila nle samo proti pan-slavističnemu, ampak tudi novoslavi-stičnemu programu. Rusija in Avstro-Ogrska, s katerima so računali leta 1908. kot s politično konstanto, sta odšli iz zgodovine v teku 10 let.
Na koncu svojega članka reasumira minister dr. Beneš svoje vidike z ozirom na sodobno slovansko politiko. Jvaglaša, da se nobena stvarna slovanska politika ni mogla vršiti brez vsakega ozira na praktične politične posledice. Te so mogle biti le: ali uničenje teritorijalnoga statusa quo in ustvaritev velikega panslavističnega imperija, ali pa odprava dosedanjih mej in ustanovitev poediniii ujedinjenih slovanskih narodnih držav. Drugega izhoda ni bilo nikoli za slovansko politiko. Zato je takozvana slovanska politika mogla biti samo reakcijonarna, politično čisto panslavistična, brez ozira zahtevajoča samostalnost in ujedinjenje vsakega slovanskega naroda, ki bi potem iskal slične točke med novimi samostalnimi slovanskimi narodi, nakar naj bi se sporazumeli za skupno mednarodno politiko z ozirom na ostali svet. Ker pa je bila panslavistična koncepcija izključena že vnaprej in ker definitivno spada v prošlost, je ostala in ostaja samo druga koncepcija.
Mussolini ni nmnsraval omajati ravnotežja i zunanji politim
turno jačenje Nemčije. Nemčija stremi za tem, da bi zavladala nad osrednjo Evropo, sprednjo Azijo in Turčijo, dočim je Avstro-Ogrska samo nje slabotni stroj v vsej politiki trojne zveze (Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije). Potrebno je pozitivno delovati za postopno politično in gospodarsko jačenje Slovanov v Avstro-Ogrski ter izzvati v nji notranje spremembe v smislu federalizma, ki jim poda večino in liadmoč. Potem se bo mogla Avstro-Ogrska odcepiti od Nemčije in razbiti trojna zveza. Namesto nje bi se ustvaril sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Na ta način bi se Nemčiji zaprla pot na vzhod in bi se tudi omogočil svoboden razvoj balkanskim Slovanom ob vzajemnem sodelovanju Rusije z Avstro-Ogrsko.
Inicijator j a novoslovanstva sta poslala dr. Krama? in general Volodo-mirov. Neke vrste pred borec tega gibanja je bil ruski publicist Se vol od Svatskovskij, ki je bil v globini svojega srca panslavist, četudi znatno liberalnejše orijentacije, nego poznani tolmač panslavizma Danilevski. O programu novoslovanstva se je vršila sprva v tisku velika razprava. Potem so se pretresali poedini problemi slovanske politike na raznih konferencah na Dunaju in v Krakovu, Varšavi in v Petrogradu. Ko so se konference v Petrogradu dovršile zelo povoljno za novoslovanstvo, za mir s Poljaki in sodelovanje z Ukrajinci, kakor tudi za Eaščito proti nemškemu gibanju «Drang nach Osten», je bilo sklenjeno, da se na dan 12. julija 1. 1908. skliče v Prago pripravljalni slovanski kongres, ki naj bi bil istočasno proslava jubileja prvega slovanskega kongresa v Pragi v letu 1848. Že tedaj pa so jako odločno stopali na pozorišče proti naprednim slovanskim elementom tudi činitelji, ki so pripadali starim slovanofilskim krogom, kakor n. pr. grof Bobrinski in drugi.
Pripravljalni praški kongres se je vršil v dneh od 13. do 17. julija 1908. Kongresa so se udeležili razen lužiških Srbov vsi slovanski narodi. Udeležba na kongresu je bila zelo številna. Od Jugoslovenov so bili prisotni Lorković, Račić, Kumanudi, Hribar, Vošnjak. Prvo in glavno geslo je bilo: mir med Slovani na podlagi priznanja enakosti, svobode in sposobnosti za samostalen obstanek vsakega slovanskega naroda. V resoluciji kongresa je bilo naglašeno tudi, da je ideja slovanskega zbližanja sposobna za življenje in plodonosna ter da se sporazum med slovanskimi narodi more doseči samo s splošnim priznavanjem in izvajanjem načela ravnopravnosti in svobodnega razvoja narodnega in kulturnega življenja vsakega naroda.
Ta pomirljiva tendenca kongresa je pomenila politično seveda odlaganje nekaterih težkih vprašanj, mimo katerih je šel kongres molče. Vendar pa ni bil kongres tudi brez disharmonij, ker so nekateri ruski pristaši carskega režima izjavljali, da sploh ne mislijo odnehati napram Poljakom in Ukrajincem. Pomirljiva politika kongresa sploh ni bila v soglasju z obstoječim položajem. Naglašali so, da kongres noče ru-
RIM, 9. <?Messaggero» piše glede Mus-olinijevega govora, to-le: Govor prvega .ministra Mussolinija je izzval ne samo v Nemčiji, temveč v vsej Evropi celo vrsto komentarjev. Nekateri evropski listi niso preveč navdušeni za Musso-linijev govor, ker gojijo veliko predsodke napram fašizmu; drugi pa ga odobravajo. —- Mussolini je le jasno govoril Nemčiji — nadaljuje «Messag-gero» -— in ni nameraval omajati ravnotežja v zunanji politiki, ki ga je nov italijanski režim do sedaj v Evropi skrbno čuval."-— Mirno pričakujemo odgovor nemškega zunanjega ministra Stresemanna, ki bo na današnji seji nemškega državnega zbora uradno pojasnil stališče nemške vlade napram protiitalijanski propagandi.
Pod naslovom «Italija je nedotakljiva« objavlja «Giorna.le dTtalia» članek, v katerem pravi, da je Mussolini s svojim govorom Teutonom likvidiral incident, katerega je izzval s svojimi izjavami bavarski ministrski predsednik. Mussolinijev govor je bil umesten in potreben, kajti Italija se dobro zaveda lastne sile. Saj razpolaga z močno armado in z organizirano industrijo, ki je .v stanu proizvajati največje količine. Italija ima solidno bilanco ter jo preveva tako goreč narodni duh, kakor še nikoli. Kdo se torej upa dotakniti Italijo?
BERLIN, 9. «\ olkisch-Deutsche Zei-tung» piše, da je Poadižje nemško in da se mu Nemci ne bodo nikdar odpovedali, kakor se ne bodo nikdar odpovedali Alzaciji-Lotaringiji, severnemu Schleswigu, Gdanskemu, vzhodni Pru-siji, Poznanjskemu in vzhodni Šleziji.
Stresemannov odgovor na Mussolinijeve izjave
glede protifttalijanske kampanje v Nemčiji
BERLIN, 9. V odgovor na razne interpelacije in vprašanja, ki so jih predložili v zadnjih tednih nemški nacijo-nalisti radi južn« Tirolske, ter z ozirom na interpelacijo vladnih strank radi Mussolinijevega govora v italijanski poslanski zbornici je zunanji minister Stresemannn mod drugim izjavil, tla se razlage it ali jamskega ministrskega predsednika dotikajo temeljev odno šajev med Italijo in Nemčijo ter da morejo vplivati tudi aa vkupen položaj kakor ta izhaja 04. sklenitve locarnske-ga pakta in od vštopa Nemčije v Društvo narodov. Minister je izrazil svoje mnenje, da se ton, ki ga je pri tej priliki rabil Mussolini, ne zdi primeren za razpravljanje med posameznimi državami, in je nato nadaljeval:
«Hočemo proučiti dogodke z vso objektivnostjo. Dejstvo, da je bila južna Tirolska dodeljena Italiji, se priznava z naše strani. Italijansko suverenost na tem ozemlju smo vedno spoštovali in jo bomo vedno spoštovali. Ampak ta pravni in politični položaj ni še vse! Ne obstoja le meddržavno pravo, ampak tudi meddržavna morala.»
Tu je Stresemann navedel svečana zagotovila italijanskega kralja in drugih pristojnih italijanskih oblastev, da bo Italija ščitila kulturo nemške manjšine in nemško šolo ter je dostavil, da je fašistovski režim medtem hote začel poitalijančevati nemško manjšino.
Radi napačnih vesti glede gotovih italijanskih ukrepov je Stresemann izjavil, da je nemška vlada sicer izrazila obžalovanje; te netočne vesti pa prav nič ne izpreminjajo položaja, ki izhaja iz italijanizacije južne Tirolske. Gibanje neodgovornih oseb je pripravilo ita-
Po svoji zemljepisni legi in po svojem lijanskega ministrskega predsednika
prebivalstvu spada Tirolsko k Nemčiji. Mi spoštujemo diktatorja Mussolinija,
do tega, da je izjavil nemškemu poslaniku, da bo uradno prepovedal uvoz
a mu prepovedujemo enkrat ža vselej.! nemškega blaga v Italijo ter proglasil
da bi govoril proti nam v onem tonu, ki ga je rabil preteklo soboto.
D'Annunzio čestita Mussolini ju k moškim besedam
RIM, 9. Prvi minister Mussolini je prejel od D'Annunzia iz Gardone to-le brzojavko: Molčeči stražar ob Gardi Ti čestita lc Tvojim moškim besedam. «Puglia»^m komentira s 27 topovskimi streli.	_
Dva novinarja Uključena iz novinarske zveze
ker sta vstopila v uredništvo pariškega aCorriere degli Italiani»
RIM, 9. Tri um vi rat italijanske novinarske zveze je izključil iz novinarske zveze novinarja Giuseppe Donatija in
bojkot proti Nemčiji. Smatram za ne-možno postopanje, ako se lioče odgovoriti na gibanje neodgovornih krogov s prekinjenjem mednarodnih trgovinskih dogovorov.
Na taki podlagi je možnost vsakega mednarodnega življenja izključena. Stresemann je rekel, da je v zadnjih letih nemško javno mnenje kazalo velike simpatije za Italijo, katere so se potem v teku časa spremenile, kakor so pač prihajale vesti o zatiranju nemškega življa na južnem Tirolskem.
Radi manifestacij nemškega tiska je nemški zunanji minister pripomnil: «Ne moremo, niti nočemo prepovedati nemškemu tisku, da ne bi izražal simpatij ali se postavil na stran države ali naroda, ki je skozi več stoletij nemški
Guido Grimaldija, ker sta sprejela'in ki bo ostal tudi v bodočnosti v nem-uredniško službo pri protifašistovskem Ški kulturni vzajemnosti.
«Ako se porodi iz zatiranja kakega
oiti prestolov ali razbijati držav. Ven- 194.857 zlatih mark.
glasilu «Corriere degli Italiani», ki izhaja v Parizu. Enaka kazen bo doletela vsakega, od katerega bi se zvedelo, da dopisuje oziroma sodeluje pri imenovanem listu. _
Plačila Nemčije na račun reparaetj v januarju 1920.
PARIZ, 9. Na račun vojnih reparacij je Nemčija plačala raznim državam v mesecu januarju 79,078,096 zlatih mark. Francija je dobila 433.400; Anglija 18,048.129; Italija 2,359.415; Belgija 8,212.848; Jugoslavija, Romunija, Portugalska, Grška in Poljska skupno it,395.595 zlatih maiUc.
Dajatve Italiji so bile tako porazdeljene: premog in koks 472.291; barvila in farmacevtski proizvodi 284.085; razne dajatve
ljudstva nevarnost za obstoj miru, je dana možnost priziva na Društvo narodov. Nemška vlada je sklenila včeraj vstop v Društvo narodov in se je s tem sklepom požurila radi govora Mussolinija, čigar grožnje so naravnost nezdružljive z duhom Društva narodov.
«Radi nemških turistov pa moram podčrtati, da morebitno padanje njihovega števila v bodočnosti ne bo posledica nemških ukrepov, temveč posledica Mussolini jevega govora.»
Stresemann je dostavil, da je Mussolini nekdaj povsem drugače govoril o Nemčiji in da je priznal visoko vrednost nemške kulture in nemškega dela
za obnovitev Evrope. Ponovil je izjavo, da nemška vlada niti od daleč ne misli na bojkot italijanskega blaga in turizma v Italijo ter je nadaljeval: «Ka-ko čudne so besede glede izrabljanja italijanske gostoljubnosti in glede Nemcev, ki da hodijo v primitivnih oblekah po božanskih mestih Italije, ako pomislimo, da je baš preteklo leto Rim vabil cel svet na proslavo svetega leta. Tedaj se je Italija veselila vsakega vlaka romarjev, ki so prispeli v Rim. Pri tej priliki so toliko osebe, ki so poselile Rim iz verskih nagibov, kakor one druge, ki so v Nemčiji že deset let v globini svojega srca gojile željo, da bi posetile Italijo, deželo solnca, istočasno doprinesle k širjenju italijanske duhovne kulture.
Je potemtakem groba nelivaležnost, ako se hoče razlikovati med ljudmi zunanje kulture in ljudmi notranje umske kulture, ki so z ozirom na njihovo notranjo vrednost vredni večjega spoštovanja, četudi primitivno oblečeni.
Na Mussolinijeve izjave jrlede ponosne sile fašistovske Italije je Stresemann pripomnil, da je baš spričo te sile vsako zatiranje neznatne nemške manjšine nepotrebno. Ravno globok čut narodnega dostojanstva je, ki upošteva v najboljšem smislu obstoj kake manjšine.
Po zadnjih mirovnih pogodbah so milijoni nemških državljanov prešli pod tujo suverenost. Spoštovali smo novi položaj, in s tem, da smo izvršili nečloveško mirovno pogodbo, smo storili več kakor vsako drugo ljudstvo. Ampak pravica nemškega naroda do simpatij z manjšino svoje krvi je pravica, ki si je nočemo pustiti vzeti od nobenega.
«Zavračam v imenu nemške vlade — je zaključil Stresemann — na najener-gičnejši način vsako vmešavanje proti takim gibanjem, ki so se porodila v duši nemškega naroda. Na drugi strani pa upam, da se italijansko ljudstvo Še spominja besed Mussolinija, ki je nekoč napisal, da so italijansko-nem-ška nasprotstva neznatna.
«Nimamo ničesar proti italijanskemu ljudstvu, s katerim liočemo živeti v miru, ki pa mora sloneti na spoštovanju, brez katerega nobeno ljudstvo ne more živeti. Slabotno s I v inozemstvu ne pomeni še zgube moči v notranjosti, ako ima ta moč svoje temelje v edinstveni volji naroda. V tem smislu zavračam z vso odločnostjo, in — kakor mislim — sporazumno z nemškim ljudstvom, v imenu nemške vlade grožnje in napade proti Nemčiji.»
Odmevi Mussolinijovega govora v tirolskem deželnem zboru
INNSBRUCK, 9. Predsednik tirolske deželne vlade, Stumpf, je v deželn. zboru izjavil: Z ozirom na dejstvo, da je načelnik italijanske vlade govoril o možnosti po-maknitve meje proti severu, bom zahteval, da avstrijska zvezna vlada nemudoma prouči to zadevo, da vidi, če je umestno predložiti to vprašanje Društvu narodov, pri katerem sta Avstrija in Italija včlanjeni. Upam, da bo v danem slučaju zvezna vlada storila potrebne korake.»
Vsi poslanci, brez izjeme, so se strinjali s to izjavo.
Nemčija prosi za vstop v Društvo narodov
BERLIN, 9. Državna vlada je imela danes sejo, na kateri je končnoveljavno sklepala o vprašanju, ali se odpošlje nota o prijavi za vstop v Društvo narodov. Seja se je vršila pod predsedstvom državnega kancelarja.
Pri posvetovanjih ministrskili predsednikov nemških dežel so ministrski predsedniki Bavarske, Thurinške in Mecklenburg - Schvverina ugovarjali vstopu Nemčije v Društvo narodov. Bavarski ministrski predsednik Ileld je izjavil, da ima bavarska vlada pomisleke, vendar pa državni vladi, če bo svoj korak izvedla, ne bo delala težav. Ostala dva ministrska predsednika, ki sta ugovarjala, sta izjavila, da bi s tem državna vlada izvedla preokret, ki bi bil lahko v oviro, če bi si Nemčija pozneje toliko opomogla, da bi iz lastne moči ustvarila svojo svetovno pozicijo.
Vlada je na današnji seji soglasno sklenila, da odpošlje Društvu narodovi noto, v kateri bo prijavila svoj vstop. Nota je bila že nocoj odposlana v Ženevo. Vsebina note bo objavljena, čim bo nota izročena tajništvu Društva narodov. O vidikih, ki so bili odločilni za ta korak nemške vlade, bo izšlo posebno obvestilo, v katerem bo vlada poudarila, da se bo locarnska pogodba uresničila šele z vstopom Nemčije v Društvo narodov. Posebno velikega pomena je, da dobi Nemčija takoj stalno mesto v Svetu Društva narodov, čeprav ni precenjevati upanja, ki ga stavi Nemčija na ta korak, je vendar gotovo, da se bo pri vseh važnih zadevah posvetovala in glasovala skupno z ostalimi članicami Društva narodov, ker Društvo narodov skoraj v vseh primerih sklepa soglasno.
PaJlfeva prizadevanja
za razjasnitev političnega položaja.
BEOGRAD, (Izv.) Tudi današnji dan je potekel brez pravega uspeha za razjasnitev sedanjega položaja. Min. predsednik PaŠić baje preiskuje, kako hi so sedanja vladna večina dala nadomestiti z drugo.
V	Beograd je dospel Pavle Radić, ki je tekom poldneva imel razgovor s Pašićen^ kateremu je prinesel važna sporočila svojega strica St. Radića. Kot pa vse kaže, niso njegove izjave zadovoljile radikalce in min. predsednika Pašira.
Popoldne od 4. do 5. ure sta imela Pašić in Pavle Radić zopet sestanek, po katerem je ministr. predsednik odšel na dvor, kjer je ostal do <». ure v avdijenca. Nato je pos«»-til predsednika radikalskega kluba Zivko-vića.
Po Pašićevi avdijenr*. na dvoru se je v polit, krogih razširi!« vest, da je ministr* predsednik podal ostavko vlade, vendar pa je posl. Živković, po razgovoru s Paši-ćem, odločno zanikal te govorice.
V	radikalskem klubu je baje prevladalo mnenje, da se postopanje prosvetnega ministra ne bo dalo več dolgo opravičevati. Vendar pa radikali nikakor ne želijo, da hi se sedanja koalicija razbila.
Radić o govoru dr. Koroica
ZAGREB, !♦. (Izv.) Tukajšnji «Dom» »>«♦ jutri objavi! uvodnik St. Radića pod naslovom «Veličasttia organizacija in popolna politična zrelost hrvatskega naroda«. V tem članku pravi St. ltadić. tla je 11a svojem zadnjem potovanju spoznal, da je vsa Bosna in Dalmacija za njegovo stranko iti da nimajo disidenti nobenega pristaša. Bavi se nato z govorom, ki ga je imel dr. Korošec v soboto na seji narodne skupščine. Pravi, da je načelnik SLS govoril z veliko ogorčenostjo, malo spretnostjo in tudi resnično. Z veliko ogorčenostjo da jf govoril radi tega. ker ni v vladi, nespretno pa, ker je trdil, da stojijo Slovenci na isti stopnji s Hrvati in Srbi, a da bodo Srhi pri-poznafi tudi v praksi popolno enakopravnost Slovencev in Hrvatov le če bodo ti nastopili v enotni fronti proti njim. Resnično da je govoril, ko je rekel, da so diplomacija, finance in orožniki v rokah Srbov. Vendar je pa dr. Korošec napravil napačen zaključek, ko je iz tega izvajal, tla so Slovenci in Hrvati državljani II. reda, zahteval radi tega federacijo in hotel priti ►v prvo nadstropje, ko še ni niti v pritličju.
Govori nato o Spahovem govoru in kritizira postopanje beograjskih listov, ki niso dovolj poročali o njegovih govorih na njega zadnjem potovanju, ko se je zavzemal za popolen narodni sporazum radikalske ini sel jaške stranke.
ZAGHF.B, 9..(Izv.) Prosvevni minister St. Radić je danes odpotoval v Beograd. Spremlja ga njegova soproga Mafenka.
Ninčić odpotoval v Teinešvar.
BEOGRAD, 9. (Izv.) Jugoslovenski zunanji minister M. Ninčić jo odpotoval v Te-mešvar na konferenco Male antante. Zunanjega ministra bo za sedaj zastopal minister ver, Trifunovič.
Uspeh fugoslovenske delegacije v Ameriki
Pred zaključkom pogajanj.
BEOGRAD, 9. (Izv.) Iz VVashingtona do-znavajo, tla so bila pogajanja med jugoslo-vensko delegacijo in ameriško komisijo glede ureditve vprašanja jugoslovenskega vojnega tlolga, uspešna ter tla se bližajo h koncu.*
Vlada je dobila službeno poročilo finančnega ministra Stojadinovića. ki sporoča, tla se bo najvažnejša seja vršila danes. Ameriški delegat bo na tej seji izjavil, da sprejema j 11 gos loven s ke predloge v zadevi odplačevanja dolga, ki ga Jugoslavija dolguje Ameriki. Uredila se bodo nato še nekatera manj važna vprašanja, nakar bodo obe delegaciji podpisali tozadevno konvencijo.	_
Zdravstveno stanje dona Biankinija
BEOGRAD, 9. Don Juraj Biankini. ki je pred dnevi težko obolel za. pljučnico, je že v toliko okreval, da je izven vsake nevarnosti. Njegovo zdravstveno stanje je bilo, kakor znano, radi njegove visoke stftrosti — nad 80 let — že zelo kritično. _
Anglija ni sklenila nobene tajne pogodbe z Italijo
LONDON, 1>. Na včerajšnji seji dolnje zbornice je ministrski predsednik Baldwin na tozadevno interpelacijo odgovoril, da ni Anglija sklenila nobene politične ali trgovinske pogodbe z Italijo o priliki dogovora za poravnavo vojnega dolga, ter da ni Italija dobila nikakih koncesij. Njemu da niso znane nobene izjave, ki bi se nanašale na kako tako pogodbo; neresnične so vse take vesti, ki so se mogoče širile.
Pred občinskimi volitvami na Bolgarskem
SOFIJA, 9. Ker se bližajo občinske volitve, sklicujejo vse politične stranke po raznih krajih volilne shode. Na nekem shodu v Sofiji je govoril tudi ministrski predsednik Ljapčev. Pov-tlarjal je, da je locarnski duh našel pot na vse strani in da upa Bolgarska v boljšo bodočnost. Vse žrtve, ki jih je doprinesel bolgarski narod — je rekel Ljapčev — bodo bogato poplačane, Če bo človeštvo sprejelo predloge Društva narodov; kajti Bolgarska bo lahko postala močna, ne z orožjem, pač pa s pij ligo m in moti ko.
Tudi Malinov, načelnik demokratov, je na nekem zborovanju svoje stranke imel večji govor, v katerem je poudarjal, da mora politika Bolgarije stremeti
« EDINOST«
V Trstu, dne 10. iebruarja 1325.
Maršal Petain pri Briandu
PARIZ, 9. Ministrski t&riand je včeraj sprejel maršala Pe-•laina, kateri mu je poročal o svojem potovajiju v Madrid.
Odkrita zarcta na Koreji
PARIZ, 9. Japonska vlada je po neki vesti iz Tokija v Soulu na Koreji prijela voditelje komplota, ki so nameravali razstreliti vladno palačo z dinamitom.
za tem, da dobi v inozemstvu posojilo,. sredstev, pa posega po sredstvih, kakor ki naj M služilo za konsolidacijo dr-'je ponarejevanje novčanic tujih držav žavnega proračuna, ter skrbeti, da se lin izpodkopavanje njih vaklte in s tem olttjSajo obvezi>osti, ki jih država ima 1 njihovega gospodarskega stanja, radi reparacij.	j Ta orijentacija je torej zapreka proti
Prvikrat po smrti Stambulijskegra je dobremu razmerju s sosedi in proti pobil sklicaji višji svet zemljoradničke! mir jen j u srednje Evrope in zato tudi £tranke, ki bo razpravljal o novih!nevarna za evropske razmere sploh, smernicah stranke z o žirom na sedanji i Ne more torej biti nikogar, ki bi mu ne položaj.	]bilo po razkritju te madžarske afere
jasno, kako potrebna je za vso Evropo brezobzirna preiskava in jasna, res-predsednik nična in moralna obsodba ne le dejanj samih, marveč tudi orijentacije, iz katere je nastala ta afera. Preiskava in obsodba sta potrebni v interesu vseh držav, ki zasledujejo mirovno politiko.
Da madžarska vlada nima volje, pa tudi moči ne za taJko strogo preiskavo in obsodbo, kaže nazorno vse njeno dosedanje postopanje z očitno tendenco, da se afera ne razjasni, da ostanejo krivci kolikor mogoče na varnem. O Položaj v Siriji	pomanjkanju te volje na strani ma-
LONDON, 9. 17. Jeruzalemu poročajo, džarake vlade je danes uverjena vsa da je višji komisar za Sirijo priprav-[evropska javnost, razen morda kak an-Ijet! pričeti z Druži pogajanja za skle-'gleški novinar, ki mu je pred očmi nitev miru. Dobil je za to posebna na- j kak srednjeevropski dogovor, kakor se vodila iz Pariza. Druži so baje sklenili je sklenil v Locamu, in v katerega naj
Iz trt 3 S K £ pokrajine hčerkica g. Evgena Reja, predsednika dru- bolezen preprečilo. Nam je to težko na-rnminri	|Stva, katera je z dobrim naglasom in krep- I tančno odgovoriti, ker spada v stroko ži-
KOriuvi.	kim glaaotn deklamirala Gregorčičeve' vinozdravnika; vendar pa mislimo, da j*
Dne 2. februarja se j® Imel vršiti 29.'pesmi «Naj narodni dom» in <tDomovini». t to vzrok — prevelika vlaga. Ce traja vlaž-letni redni občni zbor tukajfojega .pevskega Njen na&top in pesnikove besede ^o u^no-jno vreme delj časa in če se kokoši vrhij in bralnega drufitva «ZATjs>. Občni zborjgiin izsilile solze v oči* navdušeni klici so tega prehladijo, prav rade obolijo za ilrir pa se ni vršil, ker je veČina članov čutila zaorfli po dvorani. Gregorčičev «Sirornak» j sko, ki postane precej nevarna, da zaf*-potrebo doseči spremembo in preosnovo— realna prikazen — bi moral biti mnogo* njajo tudi pogin jati. Za .»»redstvo proti tej društvenih pravil, katera naj bi od go var- bolj SI. Nastopila sta tudi pevska zbora iz: bolezni ne vemo. Upamo pa, da se bo oblajala zahtevam časa. Radi tega se bo vršil Vipolž in Bičane. Ne upam si podati sodbe sil kak Hvinozdzavnib, ki bi bil voljan na-letni redni občni zbor v nedeljo, ^ne 14. v petju, kajti manjka mi glasbena izobraz- šemu ljudstva s kakim nasvetom poma-t. m. ob 15. uri (t, j. ob 3. pop.) v druStveni ba, ali to lahko trdim, da «Mladosti ni» je gati, in s tem morebiti preprečiti našim čitalnici s sledečim dnevnim redom: 1) po-j pretežka za vipolški zbor. Zbor je poln, a gospodinjam nadaljnjo škodo. Bili bi mu zdrav predsednika; 2) tajnikovo in biagaj- zanimivo je, da so pevke — posebno alti — | zelo hvaležni. — R. C. nikovo poročilo; 3) preosnova društvenih mnogo boljše od pevcev. Biljana je zapela pravil; 4) volitev načelstva posameznih «Na gore» in «Po zimi i/, šole«. Vidi se, koliko truda je vložil v svoj zbor naš znani 1 priljubljeni g. Kožlin, ali težko se izhaja z
zborom, ako mu primanjkujejo moči. Opa- i. ...	,	. . „ , „
žili smo, da je število pevk mnogo večje j ^valjujeta tem potom g. d.rjo Karlu Bnssi-
nego pevcev, kar seveda protislovi organi-ilu» zdravniku v Tolminu za njegovo po-zaciji mešanega zbora. Godba res zasluži ime *«salonski orke'ster».
Toliko o sami prireditvi. Vipolže so lahko
odsekov; 5) volitev glavnega odbora; G) slu čajnosti. — K obilni udeležbi vljudno vabi
Odbor.
Vesti x Soriškega
ZAHVALA
Podpisana Anton in Edi Manlreda se »ri-
baj«
položili orožje ter bi radi sklenili mir.
Politične vesti
MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA
Madžarska falsifikacijska afera je zadnjih dneh dospela v stadij, ki nika-idna kor ne

v
bi bila uključena tudi Madžarska. Sicer pa tudi sosedne države niso na-.sprotne takemu dogovoru, ki pa ni možen, dokler se ne razčistijo do zadnjega. tla, na katera bi se mogio postaviti
DRUŠTVA
— Pevsko in bralno društvo v Gzeljanu	. ,	_ , .
bo priredilo svoj pustni večer v nedeljo ponosne na taksen uspeh. Se nekaj b. podne li. t. m. na (Kavi pri g. Špacapanu. P«**"1 ^ svetoval. Društvo «Vrtec» je za-I Precej bogat spoied. dobro našludn-ana konito priznano, - zakaj igra, nova kuliserija. ki si jo je društvo ^tr^d,, da si popravi svojo čitalnico m iz- , ; saino oskrbelo, bo privedlo gotovo mnogo boljša knjižnico? O koristi Časopisov, knjig Inašm ljudi v dvorano. Zato pa opozarjamo ^ večernih pogovorov ni treba govoriti, t že vnaprej vsakogar, da se dobro oboroži Želimo vsi, da odbor zastavi vse svoje z dihalnimi pripravami in vsem onim, kar f?0*1' tla " ost van društvene prostore. —| se lahko uporabi v nevarnosti, da kdo poči. ^ parno, da bo naša zelja pri Vipolt. ah Sicer p., je zdravniška pomoč v obliki pro- naž,a P™meren odmev! - Udeležene«-, ste zabave preskrbljena.
žrtvovalno in prijateljsko pomor- v bole ni njune pokojne soproge oziroma matere. VOLČE, dne 9. februarja 1921».
ANTON in EDI MANFREDA.
Svedrovci v Rihemberku.
MAU OGLASI
Neznani zlikovci so vlomili v prostore Pravi V?10'	premajhna. No, pa če se
riliemberške posojilnice v frakciji Britof. -dopisniku *Straže» zdi premajhna, m če s
ŽABĆE PRI TOLMINU
_ ..	r. ... „ . BRIVSKEGA pomočnika, ki govori »loven-
Došek, Cerkno, Circhina.	UJU
dneh dospela v stadij, ki nika-jdna in vsen nje izrast*!* orez ozira |q	da so to vsoto't'udi vzeii s seboj,
pojasnjuje «e popolnoma njenih ; kdo pride pri tem poti kolesa — pa bil j Zraven tesa so pobraii že za kakih 40 lir vzrokov, posebno pa ne političnih, ki to tudi kak Bethlen ali Horthv, ali celo j dobita. Tako nasitno najemanje posojila, obremenjajo odgovorne politične osebe, kak — nadvojvoda. In ker od sedanje j se skoraj gotovo ne bo nikdar vrnilo, Do temelja pa je dokazano dejstvo, da madžarske vlade ni pričakovati takegalni bilo po volji načelstvu, zato je pa tudi
je produkt lzvesmc politične orijentacijo, ki je nasprotna srednjeevropskim obsodbo nad osebami, ki so zagrešile razmeram, kakor so jih ustvarile mi-, tak mednarodni zkrćin in tudi nad ori-rovne pogodbe. Ta orijentacija onemo- jentacij©, ki so jej te ouebe služile! goča dobro razmerje Madžarske do so-,Vsako drugo staiišCe je škodljivo za sodnih držav. Ker ji nedostaja vojnih evropski mir!
VNE
OprašJt© nftMskeso In KiaSkef!! monske odredbe, ki pa jemljejo v obzir leibe>:ni tudi do s
ttCdStfCG'3
vso zadevo karabinerjem, neznane svedrovce zasledujejo, bomo poročali.	*
Hvda nesreća.
ki O
Večletno bivanje, milijonskih armad na ileh naše ožje domovine tekom svetovne vojne je zapustilo poleg razdejanj druge sledove.
1 osebno v ozadju bojujočih se oddelkov v takozvaneni «hinterlandu» so ženijske trupe zgradile obilo cest radi la?:ega premikanja čet in vojnega materijala. Na o-zemlju Krasa in pa vipavske doline j^h je pa pomanjkanje dobre pitne vode prisililo, da so se lotili že toliko pretresenega vprašanja — priskrbe Krasa in vipavske doline s pitno vodo. Ker se je to vprašanje že proučevalo nad 50 let in o tem govorilo in debatiralo skoro v vsakem zasedanju biv
sodelovanie z Madžarsko To je- falsi- Prepilili ^o železno mrežo na oknu, razbili ■ Jem reCeiio, da je premajhna za našejca lov. DRUŽABNIK ALI KUPEC. Sijajna prilik t
fik^iiskaafera se mora raziasniti do *ipo in prišli skozi okno do blagajne. Toi KraSno, kot mu isti dopisu,k <Kita, pa C pa se nudi kupcu ali družabniku, ki bi s« fikatijSKa aieia se moia razjasnili no	i'	v niP; ^ t -Ji trPh»:Ka nas in	dovolj velika, da ne zahte-
izrastkih brez ozira, j ^»T???1^i".?0™	. JSrf-vamo večje. Zdi pa se nam, da bi bile tudi
Žabce dovolj velike, če bi stala vsa stvar malo drugače in so premajhne le zato, ker smo tu «pijani in zaostali ljudje». kot se je nekdo izrazil, ki pa ni iz okolice, pa seže njegova roka vsak mesec redno enkrat v nače kraje s pomočjo papirja.
No pa pustimo! Hotel sem povedati	^
samo, da je naša vas majhna in tako zdru- ZASEBNI BETEKTIVNI žena z usodo bližnje okolice, da se redko-1 V ulteiftandria v Stari gori sta se oparili kdaj zgodi kaj posebnega, t >0-1 et na Katarina Kamel in mala deklica > Za hrbtom nas «varje)> Št. Pavel, kjer' Marija. Velik lonec vrele vode se je zvrnil sekamo drva, proti Tolminki je polje, ki po nesreči na nju. Na lice mesta je prišel nas redi. Više v hrib segajo planine, kjer kmalu «Zel. kriz*. Deklica je umrla kmalu pasemo poleti svojo živino, ki nas redi in nato v hudih bolečinah, ženska pa je tudi: oblači. Naša mlekarna dela dobro. 4 kvin-vsa oparjena in bo težko okrevala.	i(tale mleka dnevno, do 20 kg sira. Kar smo
6EFOVAN.	j letos izdelali, čaka vse še kupca, ker letoš-
Našo mlado društvo pridno raste in!»'ji sir ni še «zrel». Sedaj se nekaj pri-uspeva. Priporočal bi mu le malo več lju- pravljamo na izdelovanje masla. Sicer so;
študija svojega pomena inI druge mlekarne opustile izdelovanje ma-| interese dotfrneera kraja. Tako nam je zna-i veljave, zlasti v Cepovanu, kjer je poleti vendar upamo, da bo za nas boljše. Če nih \eč slučajev, ko je en orožniški briga-! mnogo izletnikov in pozimi športnikov, j imamo oboje v redu. Posnemalnik ne stane dir izdal en ukaz, njegov naslednik pa zo-' Mlade moči, ki so nastopile pretekle ne- toliko, da bi ga ne bilo mogoče kupiti. In
udeleži! z večjim kapitalom pri trgovskem ponjetju na debelo na debelo v kolonijalni in žitni stroki ki doseže do vagonov prometa. Družabniku z osebnim sodelovanjem je na razpolago lepo stanovanje, kupcu pa celo podjetje. Ponudbe z navedbo kapitala na upravništvo i>od »Štajerski družabnik.	170
ZAVOD v Ljubljani, Rimska cesia 5». vr<i zaupno poizvedbe, zasledovanja, opazovanja itd. v najrazličnejših zasebnih zadevah. I vati Toplikar, vi?5ji Krim. nadzornik \ pokoju,
171
GOSTILNA Sancin v Dolini št. «>." Pojasnila s«' »lf»l)ijn istotarn.
>e proda
U1^
TRGOVINA V A-TDOVfeČINI se od de. takoj v najem. Oprema »n stanovanje, Najpru-metnejši ttel v Ajdovščini. Pojasnila daje Jeras Lurija v Ajgovščini.	1 l
BABICA, av+orizirniva »prtjcina noicće. Govo ri slovenske Slavec G-ul a 29.	64
mm
z usnjarno, 5 sobami, takoj prosta, električna razsvetljava, sadni in zelenjadni vrt. v
voljnost zase. Ker dvema vodovodoma,
trebe, suše, vipavski voaovoa nraniu Sj iuui	':' n^f^^^m^VlovPkil^vei "ie biV ta'obljudnem večjem kraju vr.hodne Stajei-
svojo obilnejšo vodo svojega revnejšega Da ste jih ni slišali. Ta mo^ki zbor je res mosta samemu človeku, venrtai je mi ta j , , uk j l)094aia hTr/ konkuren.e. kraškega sosoda - vodovod« Tako Jn«S»t nokai v-red^n Le čudno se mi zdi da ie most m bi lahko še bil najbolj prikladna sKe- zeiezniSKa postaja, nre, KuriMut inc, Krasnega soseaa - vouovoaa iaKo se zopet, neKaj vreaen. i-e cuano se ^ Ud	.lo^im hr*«xn.n Tnli»»ii»k*»	radi družinskih razmer ceno proda. -
ponavljajo pnzori izpred vojne in prvega j nastopil samo moški zbor. Prareditve po, zvez;» «	^Zll^	Klenreiehs Au*. Ges. Graz. šuckstr. 4 pod
leta vojne. Zopet romajo ure in ure daleč'naših društvih so liraz vsega notranjega praktično \elja\o spoznavamo »lotiro *eie	„tiirhm E^Utenz laiBi^
Kraševci z vozovi po vodo v vipavsko do- dela. Zato pa je dobro, da se to delo po- sedaj, ko ga ni. Morda bi prav nič ne sko-.	-Venere
lino.	(Dalje prihodnjič.)
•UGRABLJENE SABIITSEI
Šega goriškega deželnega zbora, so se tudi . jutri\ v četrtek, pojde tedaj na o<ler pripravili podrobni načrti. Avstrijske 2e- Schoen
pripravni podr nijske trupe pa seveda niso pri izvršitvi svojega dela imele toliko pred očmi cilj stalnega vodovoda, ki bi služil tudi mnogim rodovom civilnega prebivalstva, ampak predvsem so gledale na to, da * svojim delom zadoste potrebam neštevilnih
hoentanova brilantna komedija «lTgrab-Ijene Sabinke». Igra je polna krasnih zaplet kov in je nasičena s humorjem. Tipi imenitni. «Čitalnica» poda igro v krasni Z8s*Hlbi. V glavnih vlogah nastopita gosp. Sil.i in g. Terčič. Igro režira g. Terčič. — Veliko zanimanje vzbuja tudi nova modor-na scenerija g. Cernigoja, ki reši tudi problem dolgih odmorov. — Začetek igre točno
kaže. Res, da je dramatika, petje itd. ie dilo, če bi si ga Zabčani znova sami po-j sredstvo za višje cilje, vendar mora bitij stavili.
kot sredstvo dobro, dotoro kot pot.	j >-ase planine so v pologarskem kotu J
In še nekaj moram pohvaliti: nadvse i Vsaj za večino gospodarjev. Ce hoče sedaj lepa družabnost in drninoat med člani.(kdo v Polog, mora v Zalog
in tam Črez
Po prireditvi mala v«čerja, dobra in brat-; most. Z vso to potjo zamudi pol ure časa, ska volja med nauii se je znova zlila v kar se pri nas in pri naši poti že mnogo pesem in veselje, da nismo prav nič po- pozna.
greSali ple^a. V dobri nadi in volji smo se Marsikaj bi še bilo svetovati m povedati, razšli, gotovi, d« se pri skupnem delu zopet i pa naj bo zadosti za danes. Pa drugič se najdemo, gotovi, da smo naredili vsak svo- kaj.______
jo dolžnost.
VIPOI«2E.
Prireditev divfttva «Vrtec».
O te i lepi prireditvi smo prejeli še sledeči dopis: Po treh letih smo spet imeli priliko vi, a-, svečnico nastop vipolške mladine. ivljub deževnemu vremenu je ljudstvo hitelo
Gospodarstvo.
IZ URADA TRŽA&KE KMET. DRUŽBE. Zakaj poain|aio kokoši.
Zadnje dni se je oglasilo pri nas od »azilih strani več kmetovalcev, ki so se prito-
vojaških množic. No, ustvarile so kljub temu delo neprecenljive važnosti za 35 ti-
soč prebivalstva v krajih	8.45 zvečer. - Predprodaja vstopnic od
dovod razteza svojej veje^mrezje vodovo- g	dQ 10 y	ni D K' p Jy[ Sv fakobu.
nost kakih 20 milijonov. Ua bi se vo-j	»	^
dandanes po vseh porušitvah, poškodbah.j	Oruitvene VMfti
tatvinah in odnesitvah materijala vred-
rvednost kakih 20 milijonov. Da bi se vo- — Pe^ski ***	J^tH,
dovoda izrabila v vsej njeni zmožnosti, to! v četrtek, zvečer ob 19.^0 v navadnih pro-je dokončale še ne zgrajene napeljave na- stonh pevska vaja za moške in ženske
domestilo ukradeni materijal, popravilo.	boljšim Vipolže so-že po naravni legi ena va, kar naenkrat ji «roža» potemni in po
poškodovane proge, bi bilo potreba po se-j — »Sirena» priredi v soboto dne 13. t.m.l iz]1je(| najlepših vasi v Brdih, a poleg tega gine». Tako tarnajo ter prosijo, da bi jim okroglem proračunu kakih 8 mi- in na pustni torek lt> t. in., zabavna večera' ^^ 'udi zgodovinsko zanimive Z novo dvo- povedali za vzrok in kako bi se to nevarno
dvorani «Excelsior» v Barkovljah. Za-_ano je domačinom zelo ustreženo in z --
tin-	'mirnim srcem trdim, da so najlepši pro-
danjem
Kjonov iir. Natančno vsoto bo mogoče ve- v dvorani deti šele po preteku 4 ali 5 mesecev ko bo četek ob 20.
goriški oddeljeni urad vodjen od inž. Dre-] — «Sirena» vabi vse gg. odbornike, od-1 gtori za javne nastope ravno v Vipolžah. ossija izdelal natančen načrt ili pa stro-i bornice in člane nadzorstva "	*	- *	" 1—"
škovnik.	_ i borovo sejo, ki se vrši danes, v sredo, ob
Po bitki pri Kobaridu niso avstrijske 21. uri v Trstu. Naj nihče ne izostane! — čete več rabile vodovodov in pričela so se< Predsednik, pogajanja in dopisovanja med raznimi biv- ----1—
M,,,, avstrijskimi „n..n, »m ifh doBovo-. triaikega živilenja
a na skupno od- Pozimi dvorana, poleti pa romantični kraj
rov je bil ta. da je vojaška oblast izročila vodovode ministrstvu za javna dela in to j bivšemu goriškemu deželnemu odboru, kise je takrat nahaja) oa Dunaju. Prišel jej polom bivše avstro-ogrske monarhije. Goriška deželna oblast je imela prepolno dela s pozidavo deželo in z uživljanjem v nove politične razmere. Tako je dejstvo, da <o ves čas po svetovni vojni ni nihče res-'
Nevarno ponesrečil pri delu.
Yr prosti luki Puca D'Aosta so je včeraj popoldne ponesrečil 25-letni težak Srečko i/i. mano, h anujoč na Vrdeli - Farnetto št. I«. . Der;.iai»ii Je bil *aj>oslen pred skladi-ščt-m št. 5H, kjer .c motorni vlačilec premikal železniške vozove. Zaglobljen v svoje
no pečal 7 mislijo, kako poskrbeti za po- delo, je prišel — ne znano, če po lastni polno izrabljeno napravljene naprave. Pa neprevidnosti ali po krivdi šoferja — med tudi prave moči ni imel deželni odbor. —J motorni vlačilec m vagone, pri čemer je Vsak je bil. oziroma hotel biti, nekako la*l-| zadobil hude notranje poškodbe po *pod-»iik vodovoda. V ojaške oblasti in pobiralci; "jem delu trebuha. Siromak je dobil prvo vojnega plena so smatrali tudi vodovodov | pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je inventar za vojni plen, .za državno lasi. hil poklican na lice mesta, nato so ga pre-Na lak način je izginil vodovod, ki je pre-, peljali v mestno bolnišnico. Ker se je bati Kkrboval z vodo trnovsko planoto. Lokve nevarnih komplikacij, so si zdravniki pri-Hd. Pa tudi zasebniki so smatrali vodo-J držali vsako sodbo glede njegovega stanja, vodne naprave za «res nullius» in po mili
Borzna porotila.
DEVTZE:
Trst, 9 felir Aratt«rd&m od	de I0,V>—
Belgija »d 1!2 50 d« 113.25; Pari« »1 7-> Jo 9*2 ..*» London	1 H) ; N«w York od 24.
d*	Španija o A 347 — do J52.— ; Švica oi
^ Zdravnik za zobe in usta ^
Dr. Lojz Kraigher
sprejema vse dni v tednu v Gorici na Travniku št, 20
ob sobotah in nedeljah pa tudi
v Ajdovščini št. 146
nasproti ljudskemu vrtu (190)
Maškeradne obiske
posojuie	15'J
L. VALCINI
Via lreneo della Croce lt> (b'iiu giganti 8asi;t}i)
Ob priliki plisni prireditev odprto celo noč.
B
Komunistična propaganda v konamato-|raf«.	<
Tekom predstave v kinematografu «Ve-nezi«t» v »tarem mestu je predsiriočnjim
_______ neki mladenič začel razdeljevati med ob-
nevzdržno finstvo komunistične propagandne letake,
volji upravljali /.'njim. Ravno tako občine.
I stanovi jena kousoifija, bodisi oni s se-de£(*iii v Sežani, bodisi oni v Dornber^n nista mogla uveljaviti ne pred zasebniki in ne pred občinami. Zato pa vlada danep giede vzdrževanja vodovodov stanje. Občine v bližini ]»očetka vodovodov imajo |»repolno javnih in zasebnih pip, oddaljenejše pa nimajo vode niti za najnujnejšo potrebo. Potem se dalje izven liubelj-itkih in nanoških vrelc ev še razni drugi dotoki, ki naj bi potoni vodovodnih naprav x|Trajenih tekom vojne dovajali vodo glavni vodovodni žili. V anarhiji, ki vlada sedaj v upravljanju vodovodov, so.kraji teh stranskih dotokov zaprli in odvzeli samovoljno vodo glavni žili in tako je cela vrsta občin v časih suče brez vode, ker manjka pomožen dotok stranskih dotokov. Zopet *io nekateri kraji, ki se bunijo, češ, da ni- 22-letni poštni uslužbenec Fran D*Aprile majo dolžnosti nositi enako breme, dopla- je včeraj predpoldne v prosti loki V. E. III, Čevati v enakem iznosu za vzdrževanje vo- kjer se je mudil po službenih opravilih, dovodov kot pa drugi kraji, ker sploh par padel tako nesrečno, da si je zlomil levo mesecev v letu niso deležni vode iz veli- ramo. Ponesrečencu je podal prvo pomoč kega vodovoda. V vse te prepire, lokalne; zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal nato interese se vmešavajo oni, ki imajo oblast! prepeljati v mestno bolnišnico.
katerih vsebina je bi!a žaljiva za vlado in ministrskega predsednika Mussolinija. — Kljub temi pa je mladeničevo počen janje zapazilo oko postave, poosebljeno v dveh policijskih agentih, ki sta povabila mladeniča na bližnji policijski komisarijat. Tam je oznanjevalec komunizma, ki se je izkazal za 20-letnega Frana Andreassevich iz Trsta, zvedel, da je njegovo delo v navskrižju s paragrafi. Da bi si pa to v bodoče bolje zapomnil, je moral po pouku še v zapor.
pod stoletnimi hra.iti v starem gradu.
Oder majhen, a okusno okrašen z zelenimi venci je vsakogar iznenadil. Celo raz- __
sveti java je bila nekako mestna, kar se le 477 „ da	Atene od 36.5C do 37.50; Berlin i
težko najde na deželskih odrih. Poleg tega ©d 5*7.— do	; Buk*rest od 10.:>0 do 11.« ;
okusno maske in primerne obleke. Vse je Prag* «4 7J.-40 do	Ogrsk«. od o.o;uo Jo j
bilo prežeto z lepo skladnostjo.	O.tOoO; D««»j »a — .347 do -.J.l;
G lav na točka sporeda je bila burka v treh dejanjih «Moč uniforme*. Igra ni težka, primerna za naše odre, — ali vsakdo jo je že videl ali celo igral, — saj je bila po vojni še v dveh bližnjih vaseh igrana. Agata je bila popolnoma na svojem mestu, — njenemu ostremu govoru in njenim odločnim kretnjam so je vsakdo Čudil. Višek je dosegla pri večerji v drugem dejanju. Pavletov strah pred ženo je vzbujal salve •meha; istotako naivna l>ube*en in preka-njenost Mileta in uboge Lizike. Pozabil ne smem agenta tvrdke «Adler». Bil je dober. Tudi ostali igralci so nastopali zadovoljivo, le župan bi bil lahko boljfti. Gledalci niso štedili s ploskanjem, celo med igranjem se je	aplavz odobravanja.
Z drklamacijami je nastopila dražestna
Z.i£teb od
4J.fr i do 43.<t.;.
BeD«čUs^« obveznice 69 35.
VALUTE:
1 r»t; 9 februarja. Avstrijske kro«* o l 0*):i4r> do 0.035"; dinarji od do 4.J.7.*; dolarji od ^4.7'i do 24.90; novci po 20 frankov od 95.— d j — fant itsrling od 1.0. VJ do 1: .dO.
Zob ozdravnik
»
mi 0. dr. D. Sartiot
specijalist za ustne in zobne bolezni
junci-;cJjortiran na dunajski kliniki
ordfnira v TRSTU Via M. R. Imhriani 16,1, {prej Via S, diovaotii)
od 9-12 in od 3-7 W
—
Marica Kenič Peter Žele
poročena
Oreiiek-Prestranek, 3. februarja 1920.
2.13
KRONE
po L. 2.10 komad
Zlato, Irtljaifi, platio. 26 krnske zlati kimale
kupuje in plačuje po najvišji!« cenih
Albert Povh — urarna
Trmi i VI m Haaini 46
I
P O DlI S TEK
E. PHLILIPS OPPENBEIM;
Mfii sMti msda Juhu Itewa
Pre vel Fi—ce «i<»l .
Strežaj je zginil. Sir Deuis je stisnil roko Rihardu, ki je svoj stol obrnil proti njemu. Sedel je med oba in začel s svojim pojasnjevanjem.
«Vidite torej,^ je nadaljeval svoje pripovedovanje, «da sem kot zločinec velika goljufija. Znal sem igrati vlogo zločinca, dasi nisem vrfil zločinov. Ako vam povem, da sem Irec, kar ste najbrž uganili iz mojega imena, in da sem jako srdit Irec, sinn-feiner, ter sem deset let živel v senci smrtne obsodbe, ki je bila izrečena nad mano, tedaj boste lahko razumeli moje sovraštvo do Anglije in moje mračno obnašanje sploh.»
|Beverley pa je migal z ustnicami, kakor! Končno boj<te vi Ir< i imeli vso, i da hoče povedali kaj izrednega.	hoteli.«
kar bo* t p
»Torej taka je ta stvar!» je naposled vzkliknil. «To je torej vzrok, da ste se pridružili Nemcem!»
«Vse dokazuje to,» je potrdil Sir Detlih. t< Našel sem, da je moj ilom zbirališče j noji li starih prijateljev in drugo v, ^aino s to
«Da,» je pritrdil Sir Denis, «to je razlog razliko, da se jim ni več trebil skrivati v
mojega poskušanega podjetja."
«Poskušanega?» je ugovarjal Rihard. «Saj ste ga tudi izpeljali, ali ne?»
«Zaključek zadeve je bil res čuden,» je poajsnil Sir Denis. «V gotovem ozii*u lahko rečem, da sem svoje podjetje izpeljal. Tisti večer sem ujel poštni vlak iz Eustona
podzemnih kleteh, ampak da se lahko sr-stajajo odkrito in brez strahu pred nadlegovanjem. Od njih sem slišal, da je vladi? pomilostila mene in nekatere moje sobojevnike že |>red ver meseci. <";ul sem i • nt i o irskem deželnem zboru in o spremenjeni angleški politiki. Vse to sem slisal še oh
in prinesel listine tja, kamor sem jih že od pravem Času, kajti nemška podmornica J«
začetka nameraval — v svoj stari dom na zapadni obali Irske. Ko sem čakal sestanka z nemško podmornico, sem zvedel, kaj se lahko dogodi Človeku, ki je prisegel, da ne bo nikdar več čital angleških časopisov in' ki je dovolj trdovraten, da svojo besedo drži.»
•Pravim, to je izredno zanimivo!» je izjavil Rihard navdušeno. «1 no, seveda, ve-
Ka t ar ina ga je nemo poslušala. Rihard! like izpremembe so se dogodile, ali ne,
že čakala zunaj.»
«Potemtakem jim niste oddali listin ' je vprašal Rihard željno.
Sir Denis je zanikal. , «L.intine sem na svojem ognjišču sežgal,» je dejal. "Takrat je prihitel na li"1 mesta Crawshay, toda njegovega prihoda ni bilo več potreba. S tistimi besedami s* je še mnogo, mnogo drugega spremenilo tisti veter v pepel.	(Konec prib.)