Izhaja viak četrtek. Cen» mo |« 3 K nt Ido. (Z« NemCijo J K 40 vin., » Ameriko In drnft tuje driave « K
60 vin.) — Posamezne itcvllke it pro-=== dajejo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spill In dopisi it poftiljajo : Urednlitvu .Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in Inaerati p. : Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, == Kopitarjeve nllce it. a. =
M 31.
0 LJublJonl. dné 30 JulUal908.
Leto XXI.
Don slovenske mladine
-Slovenska krščansko - socialna zveza je pokazala ininolo nedeljo vsemu slovenskemu narodu najnovejši uspeli svojega organizatoričnega dela: Pokazala nam je slovensko mladino zbrano pod praporom krščanske misli in krščanskega dela. In kar je posebne vrednosti — pokazala nam je mladino tako, kakoršna mora biti: zdravo ne le na duši. marveč tudi na telesu. Vsakemu, ki je videl v Škofji Loki krasni telovadni nastop naših mladeničev, ie v duši nehote ostalo trdno prepričanje: Ustvaritev telovadnih odsekov je najlepše in najsrečnejše delo S. K. S. Z. Sedaj jc krščanska misel v Slovencih dobila šele pravi, trdni dom: v srcu krepke, svojih mladih moči se zavedajoče mladine. Res, lepšega prizora, večjega užitka si ne moremo misliti, kakor je pogled na stotine zdravih mladih fantov, ki ob zvokih godbe izvajajo telesne vaje, kakor bi bili vsi le eno samo lepo, čvrsto, čudovito gibčno telo; to gibljivo telo in godba sta se zbirala v tako lepo in mogočno soglasje, da je bil od njega prevzet vsak gledalec, bodisi mlad ali star, priprost ali izobražen. 1'revzet pravimo, ne samo navdušen. Kajti navduši se človek lahko ob pogledu "a vrle telovadce vselej in povsod, pa bilo tudi v cirkusu; toda ob pogledu na telovadce v Škofji Loki je naše navdušenje Prevevala neka višja misel, misel namreč, da so ti mladeniči naši, to se pravi, Ja so zvesto udani krščanski veri in njenim idealom. •
Tu se je lahko vsak na lastne oči prepričal, da krščanska vera ne nasprotuje pozemski lepoti in poštenemu razvedrilu, marveč da oboje le posvečuje in popol-njuje. Iste mladeniče, ki so popoldne tako krasno nastopili pri telovadbi, videli smo dopoldne streči pri sveti maši in po-
božno moliti, marsikateri telovadec je imel v rokah rožni venec, kar je moralo vsakega opazovalca navdati s spoštovanjem do značajnili mladeničev. Zares, narod, ki ima tako mladino, ne bo propadel, kajti Bog sam je z njim. To prepričanje smo ponesli z nedeljske slavnosti v Škofji Loki, kar je pač najboljša priča, kako znamenit in časten jc bil ta dan naše mladine.
Slavlje se je izvršilo v najlepšem redu in vremenu. Vhod v Skofjo Loko je bil slovesen in veličasten; krasno je bilo videti dolgo vrsto telovadcev, ki se je kakor lepa rdeča črta vila proti mestu. Na čelu je jezdil visoko na konju vrli brat Jeloč-nik, ki je odločno in spretno poveljeval telovadcem in obenem izvrševal glavno rediteljstvo v sprevodu. Pred sprevodom je korakala domžalska godba, za njo poslanci in odbor »Zveze«, nato trobenta-ški zbor »Zveze telovadnih odsekov« in potem se je vrstila skupina za skupino, razdeljena po krajih. Z zastavami je prišlo 15 društev. V sprevodu so bili zastopani tudi naši obmejni bratje Primorci, Štajerci in Korošci.
Ob vhodu v mesto je bil postavljen slavolok z napisom: »Bratom srčen pozdrav!« Pod slavolokom je pričakala iz-prevod velika množica naroda, na čelu okoliški županje in častita duhovščina. Do-šlece je najprvo v prisrčnih, jedrnatih besedah pozdravil mestni župnik škofjeloški, preč. g. Avg. Šinkovec, za njim pa državni poslanec g. Demšar, opravljen v krasno narodno nošo. in deželni poslanec g. Za-bret. Za prisrčni sprejem se je zahvalil podpredsednik »Zveze«, preč. gosp. Luka Smolnikar, in v imenu Štajerske državni poslanec preč. g. dr. Korošec. Vse govore je narod sprejel z navdušenimi klici. Nato je šel sprevod do Balantove gostilne, kjer so belo oblečene deklice pripenjale šopke telovadcem in drugim gostom. Po kratkem
odmoru se je izprevod zopet uredil in se pomikal na glavni trg, kjer je bil na prostem prirejen okusno okrašen oltar za daritev svete maše. Pod mestnim grbom sprejel in pozdravil je goste mestni svet z županom Lenčekom na čelu, ki je v svojem govoru povdarjal potrebo složnega, tekmovalnega dela za prospeh ljudske izobrazbe. Zahvalil se je v vznesenih besedah brat dr. Lovro Pogačnik, ki je povdarjal zlasti pravo razumevanje narodne skupnosti in bratovske strpnosti od strani škofjeloškega župana, ki je. dasi nasprotnega političnega mišljenja, slovesno sprejel pristaše S. K. S. Z. S tem vspre-jemom je starodavna Skofja Loka dokazala ne le svojo gostoljubnost, marveč tudi kulturnost
V enakem smislu je nato govoril še državni in deželni poslanec gosp. Povše. Vsem tem govornikom je ljudstvo navdušeno ploskalo in pritrjevalo. Potem se je pričela služba božja. V lepem govoru je č. g. kaplan Zabret bodril mladeniče v vztrajanju na poti čednosti in krščanskega življenja ter povdarjal, da tisti mladenič, ki se z vsemi močmi ne oklepa svete vere. ni in ne more biti naš. Pri sveti maši sta stregla dva telovadca v slikovitem kroju, kar je službo božjo posebno povzdigovalo. Krasno je bilo tudi petje pri maši, ki je budilo v srcu navzočih pravo pobožnost.
Po sveti maši odkorakali smo pred »Društveni dom«, v katerem se je vršilo zborovanje S. K. S. Z. Ker so bili sicer obširni prostori premajhni, da bi sprejeli vse goste, morali so zlasti telovadci oditi h kosilu. O zborovanju samem poročamo le najglavnejše točke. Zborovanje otvori predsednik »Zveze« državni poslanec dr. Krek, ki pozdravi navzoče: imenoma svoje tovariše državne in deželne poslance, zastopnike »Slomškove zveze«, predsednika dijaške zveze in mladino sploh, brez katere da ni pravega veselja, prave slo-
vesnosti. Podpredsednik »Zveze telovadnih odsekov« Ivan Podlesnik razvija v prekrasnem govoru dve misli: Duh organizirane mladine stremi kvišku in naprej. Prvi cilj ji je. ohraniti sebi in narodu vero v Kristusa in njegovo cerkev, ter braniti program slovenskih katoliških shodov. Mladina pa mora gledati tudi naprej, v bodočnost. V vsakem kraju se ustanovi mladeniški odsek s pododseki za telovadbo, petje, tamburanje. agitacijo itd. Organizacija bodi vadnica za prihodnje učitelje ljudstva. Dr. Hohnjec iz Maribora podaja poročilo o štajerski Zvezi«, ki šteje 93 društev. Kot najvažnejši korak na polju mladeniške organizacije navaja Zvezo slovenskih mladeničev«, ustanovljeno o BinVoštih v Ljutomeru. V mnogih obmejnih rajih Štajerske hira slovenski živelj; ves slovenski narod mora stopiti na stražo. če se hočemo obraniti narodne smrti. Zato želi vžigalicam S. K. S. Z., kojih dohodki so namenjeni za podporo naših društev na jezikovni meji. obilnih odjemalcev. Življenjsko vprašanje za nas maloštevilne Slovence jc. da ohranimo narodu vsakega slovenskega otroka in vsakega odraslega.
O delovanju na Štajerskem govori še mladenič Zebo' iz Št. Ilja pri Mariboru, o Trstu in Istri urednik Cenčič. Tu še ni zveze in so le štiri društva: v Sv. Ivanu. Roliuiicu. Škednju in Preloki.
1'rcdnik Kremžar poroča o goriški Zvezi s 35 včlanienimi društvi in 3500 članovi. Misel o krščansko-socialni izobraževalni organizaciji se je porodila na Goriškem; sprožil jo ie sedanji krški škof dr. Anton Mahnič. O Koroški poroča Vu-ček. Tukaj jc 27 izobraževalnih in delavskih društev. Abifurijent Jež poroča o vipavski podzvezi, ki je priredila lani čez 70 predavani in 31 dramatičnih predstav.
Podpredsednik »Zveze« stolni vikar Smolnikar govori o prodaji vžigalic in o nadaljnili podrobnih načrtih Zveze«. Nato govori še poljski gost Stanislav Sadowski, bogoslovec iz Lvova, ki je prišel prouča-vat način našega gospodar, zadružništva. Dr. Krek mu poljski odzdravi ter prevede glavne misli njegovega govora v slovenščino. Ko je še akademik Česnik poročal o delovanju dijaških društev, zaključi predsednik zborovanje ob 1. uri popoldne.
Ob dveh popoldne so se zbrali telovadci na travniku pred mestom k glavni skušnji, ki je takoj vse gledalce prepričala, o izvežbanosti naših vrlih fantov. Kako krasen vtis pa je napravila telovadba na občinstvo, smo omenjali že uvodoma. Gledalcev je bilo mnogo tisočev, in lahko rečemo, da se je naša mladina v škofji Loki pred celokupnim slovenskim narodom proslavila in obudila najlepše nade. Bog dai, da bi se te nade izpolnile v vsej meri!
Po telovadbi smo se zbrali k veselici v Balantovi gostilni, kjer so bili v hipu zasedeni vsi obširni, krasno odičeni prostori na vrtu, dvorišču, v itti itd. Vrstila sta se godba in petje, da nam je Ic prehitro potekel čas k ločitvi in povratku.
Škofjo Loko je doletela čast, da je videla prvo veliko slavlje naše mladine. In reči treba, da se je izkazala te časti povsem vredno ter podala vsem slovenskim
mestom v/.gleJ pravega biatskega gostoljubja. Čast ji!
'I'i, draga mladina, pa skrbi za to. da bomo o prihodnjem tvojem slavlju mogli reči. da si še bolj napredovala in uresničila naše velike nade, ki si nam jih obudila v škof.ii Loki.
Vrlini prirediteljem naša iskrena hvala iu priznanje!
Kdo poneumnuje slovensko ljudstvo?
I>va socialno - demok ruška voditelja enakega imena imamo sedaj v Ljubljani: to sta oba Kristana, znani Etbin in pa idrijski Tonček. Ze zunanjost teh dveh gospodov nam na prvi pogled pove, da se jima mora prav dobro goditi, dasi živita edino le od grošev, ki jih ubogi delavci odtrgajo od ust sebi in svoji družini. Toda zdi se. da jima je teh krvavih grošev še premalo; kajti takoj, ko je debeli lonček prišel v Ljubljano, so napravili veliki lov na ljudstvo, in sicer na ta-lc način: Listič Naprej«, ki ga je Anion Kristan doslej izdajal v Idriji, preselili so sedaj z njegovim urednikom vred v Ljubljano, kjer ga hočejo odslej izdajati kot glasilo vsega slovenskega ljudstva. To bi neslo! Toda naskok, ki so ga uprizorili s prvo ljubljansko številko »Napreja«, je bil tako neznansko neumen in neroden, da bi se zares čudili, ako se jim je pri tem skoku posrečilo vieti le enega človeka z zdravim, čistim razumom. Ze to, kako so list razdeljevali! Greš ponoči domov, kar se ti v poltemi približa senca ter ti pomoli pred nos neko stvar, rekši: »Saj nič ne »košta«!« Vza-meš, da le greš hitro naprej, in doma potem pogledaš malomarno, kaj si dobil v nočni tmini. Bila je prva številka »Napreja«. Ko si komaj površno pregledal vsebino, zastudil se ti je nehote nedolžni papir. da si ga porinil daleč od sebe in si šel umit si roke . . . Zares, toliko naiostud-neiših laži in najneumnejših trditev na majhnem prostoru zbranih, je mogoče najti edino le v zakotnih socialno-demo-kraških lističih, kakor je »Naprej«. Tu se vabi vse slovensko ljudstvo v socialno-demokraški tabor v imenu napredka in izobrazbe. češ, zadnji čas je že, da se slovensko ljudstvo reši strašne teme »klerikalnega« časopisja. To časopisje da je »grozovito«, »nesramno«, da poneumnuje iu zastruplja slovensko ljudstvo itd. itd. O ti zaslepljena socalno-dcmokraška pamet in nesramni jezik! Kdo pa je naše ljudstvo doslej izobraževal, kdo ga je tako visoko dvignil v omiki, da je moral celo odpadnik Aškerc priznati, da je slovenski narod v omiki tristo let naprej pred drugimi slovanskimi plemeni, ter ga v tem oziru prekašajo le Čehi!? Ali niso bili od nekdaj prvi izobraževalci našega ljudstva duhovniki? Ali ni domalega vse narodno-izobraževalno delo še danes v rokah duhovščine in drugih krščansko mislečili mož in mladeničev? Kdo jc vzbudil pri
nas gospodarsko-zadružniški duh, kdo jz.
vel velikansko narodno-gospodarsko in politično organizacijo, ki se ji čudijo prijatelji in neprijatelji tudi zunaj domačih mej? Kdo je dvignil našo mladino iz brezbrižnosti k navdušenju za izobrazbo duha in telesa ter jo spojil v telovadskih četah? Ali niso vsega tega storili »klerikalci«? Sedaj pa naj povedo socialni demokratje, kaj so oni storili za slovensko ljudstvo! Reve!
Potem prinaša »Naprej« ostuden sestavek o papežu, kjer je skorej vsaka beseda laž. Proslavlja Združenje Italije«, ob kateri priliki so uropali papežu niegovo državo, in se norčuje iz papeža, ki je raje jetnik v Vatikanu, nego da bi bil hotel sprejeti skledo leče za uropano mu svetno \ ladarstvo in tako za vselej sramotno prodati svoje pravice. Ko bi bil papež sprejel od italijanske vlade ponudenih mu letnih 3 milijone 255 tisoč lir. postal bi bil le plačan višji uradnik italijanske vlade, ki hi z njim delala, kar bi hotela. Ali si moremo v takem stanju predstavljati Kristusovega namestnika na zemlii?! Ne. in stokrat ne! S tem, da se sv. oče ne gane iz Vatikana, neprestano pred celim svetom protestira proti krivici, ki se mu je zgodila. Jc pa še drug vzrok, da papež ostane v Vatikanu. Še navaden duhovnik ni v »svobodni Italia varen pred pobalinskimi napadi, pso-vanjem in kamenjem. Letos so pri Albami barabe nevarno ranile dva škotska meniha.'Sv. očeta pa dan za dnevom najne-sramnejše zasmehujejo v podlem listu, ki zasluži res svoje ime » Asino«, to je osel. Italijanska vlada vse to opazuje, in dasi hi po postavi morala podle mazače zasledovati zavoljo razžaljenja veličanstva, se niti ne zgane.
Nato piše »Naprci« o tem. kako papež stanuje. Pravi, da ie Vatikan celo mesto s krasnimi palačami, da torej papeževa ječa ni tako ma'lina in slaba. Lopov pa ne pove, da so štiri petine vatikanskih poslopij pesvečene zgodovini in umetnosti, da se nahajajo tu svetovno znani muzeji in galerije slik ter velikanska knjižnica, kar je vse na razpolago učenjakom in prijateljem umetnosti celega sveta. Sv. oče ima za se le eno sobo, kjer dela, spalnico, obednico. kapelo in par večjih sob za sprejemanje vladariev in drugih visokih gostov.
»Pri ubogem jetniku vatikanskem se redi« — tako laže »Naprej« nadalie. sc dobro redi 3455 lindi !« In koliko ljudi stanuje v resnici v Vatikanu? Ravno 360. V tem številu je všteta tudi vojaška straža, vratarji, čuvaji umetnih zbirk in vsi služabniki. Iz tristo napraviti tri tisoč — to je pa zares precej debelo zlagano.
Kako se papež oblači? Tudi to skrbi čedne šuštarje pri »Napreju«. Kakor piše ta pujsek, bi imel sv. oče cel harem šivilj in modistk. ki samo zanj šivajo in pletejo ter kinčajo vedno nove dragacene obleke s čipkami in demanti. To da stajie na leto okrog 250.000 kron! Neverjetna predrznost. Obče je znano, da v Vatikanu niti papeževi sestri ne stanujeta, kamoli druge ženske in dekleta. Vratarii z družinami imajo posebno, docela oddeljeno poslopje. In stroški! Obče znano je, da se papež zelo priprosto oblači in živi dokaj skrom-
„„. Tudi to »Napreju« ni prav, da ima sv. „ee belo obleko. Čudno! Saj vendar tudi socialni demokrat nosi svojo zgodovinsko, ojicielno rdečo ovratnico.
Jasno se vidi, kam pes pri tem taco moli. Socialnega demokrata boli, da si je katoliško ljudstvo naložilo prostovoljni davek v obliki Petrovih vinarjev. Seveda se mu sline cedijo po tem denarju. To bi j,ilo flik« za kake izgubljene prikazni, ki hočejo »nobel« živeti n delati samo z jezikom. No, do tje je še daleč, da bi kak
Naprej« ali »Nazaj« krščanska ljudstva odvrnil od tega davka. Katoličani vemo, da sv. oče inora imeti za vodstvo cerkve, kakor vsak vladar, svojo apanažo, potrebna sredstva, ki jih pa ne rabi za šivilje in demante, polne sklede iu kozarce, marveč /.a vladanje katoliške cerkve, za vzdrževanje misijonov itd.
Take budalosti se morejo poroditi le v od šampanjca razgreti buči debelega »delavca- Tončka in v satanski domišljiji naj-blatnejše propalice.
Političen pregled.
KONEC LETOŠNJEGA DRŽAVNO-ZBORSKEGA ZASEDANJA.
Dne 18. julija je zaključil predsednik Jr. W eisskirchner zadnjo sejo poslanske zbornice pred počitnicami. Veliko slabega so nasprotniki splošne in enake volivne pravice napovedovali prvi ljudski zbornici. Nekateri so celo strašili, češ, avstrijska država bo padla v »temo črnega klerikalnega zmaja«. In vendar je to zasedanje storilo mnogo. Čudežev res niso delali poslanci in na kupe denarja niso natrosili v naročje posameznim stanovom. V jeseni mi rešili novo pogodbo z Ogrsko. To ogromno delo je bilo deset let na dnevnem redu. Prejšnji parlament tega ni zmogel, temveč je omagal. Poslanci S. L. S. so zastavili vse rnoči, da res koristijo Slovencem. Izvojevali so belokranjsko železnico in slovenske gimnazije. Izprosili so več podpor in vložili mnogo interpt Iacij. Posamezni poslanci so imeli izvrstne govore, po katerih so zasloveli Slovenci kot dobri politiki. Ta državni zbor se je potegnil za naš kmečki stan. ki je steber naše države. Sprejet je bil izboljševalni zakon, ki bo kmetijstvu v veliko korist. Rešili so v tem zasedanju tudi državni proračun, katerega prejšnji parlament ni rešil. Veliko novega i" težavnega dela čaka zbornico jeseni. Vlada ji predloži državni proračun za leto IW, načrt zakona za starostno zavarovanje. zakon proti kužnim boleznim, trgovce in carinske pogodbe z balkanskimi državami, preosnovo žganjarine, hišnega davka in druge spremembe in zakone.
KAKO SODIJO LISTI O DELOVANJU DRŽAVNEGA ZBORA?
Nemški časopis »Vaterland« (Domovina) priznava, da sta vlada in državni zbor dosegla letos lepe uspehe. Vendar je dvomljivo, če bo ostalo pri tem položaju, kakoršen je bil v tem zasedanju. Jeseni bo-
do težke predloge, in vlada bo morala med počitnicami skrbeti za to, da pojasni, kar je temnega.
»Neues Wiener Journal« (Novi dunajski list) pravi, da bi moral dolgo brskati v zgodovini, da bi našel toliko dela, kot ga je naredilo to zasedanje.
»Reichsposta« meni, da se je državna zbornica razvila. V parlamentu se kaže vedno bolj zdrava ljudska sodba.
Splošno zelo hvalijo ogromno delo, ki ga je izvedla državna zbornica, v kateri so poslanci izvoljeni po splošni in enaki volivni pravici. Vseh grehov pa tudi ta ljudski parlament ne more izbrisati in novih zakonov in preosnov ne more izvesti kar čez noč.
GOSPOSKA ZBORNICA PROTI LJUDSTVU.
V torek, dne 21. julija, je imela gosposka zbornica zadnjo sejo, ki je bila zelo zanimiva. Postavila se je v protislovje z ljudskimi zahtevami. Odklonila je predlogo o znižanju sladkornega davka. Mednarodno pogodbo glede na nezgodno zavarovanje odkažejo posebni komisiji. Odobrili pa so postavo o podržavljenju severne železnice in državnih uslužbencih.
NOTRANJE POLITIČNE RAZMERE.
Na Češkem imenujejo te dni nemške okrajne sodnike, deželne in višje deželno-sodne svetnike. Z imenovanji so Nemci zadovoljni. Jezi jih le to. ker manjka nemških sodnikov. Na Ogrskem se razširjajo poročila, da odstopi Wekerle. Radi demonstracij proti banu Rauchu v Kninu so obsodili že dvajset oseb.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR
bo sklican 10. septembra. Zboroval bo najbrže do 23. septembra. Nemci so zelo razburjeni, priredili so zopet nove shode, na katerih posebno ostro govore o Cehih. Da bi se ložje borili proti češki politiki, nameravajo ustanoviti skupno nemško stranko v češkem deželnem zboru.
RUSKA POLITIKA.
Te dni se je raznesla po Evropi vest, da je umrl ruski admiral Roždestvenskij. Vendar to ni bila resnica. To napačno poročilo je priklicalo neprijetne spomine na Cušimo, kjer so bili Rusi pod imenovanim admiralom tepeni, in drugič so se spomnili ruski in drugi narodi raznih sprememb, ki so se izvršile v ruskem carstvu. Cušima pomenja višek rusko-japonske vojske, po-menja pa tudi razpad stare vlade. Pri Cu-šimi ni samo podlegel Roždestvenskij, temveč tudi stari vladni način. Roždestvenskij ni bil Tegethoff, to je res, vendar če bi tudi bil. bi ne mogel zmagati, ker je bilo vse tako zanemarjeno. S slabimi ladjami iu vojaki je bil že naprej vsak ruski častnik obsojen v pogubo. Toda Cušima ni bila konec, temveč začetek ruskih nesreč in padcev. Začela se je v državi prava revolucija, kakršnih je videl svet dosedaj še inalo. Vstaia je ponehala. Notranje življenje se izboljšuje in Rusija dobiva zopet
ugled pri drugih državah. Izvrstnega državnika in carja se je pokazal Nikolaj. Dvakrat je razpustil dumo in tretjič razpisal volitve. Vpliv Rusije je sedai zopet utrjen, ker je v zvezi z Anglijo. Tedaj ko so Japonci zmagali Ruse na morju pri Cu-šimi, ni pač skoro nikdo mislil, da bo Rusija tako hitro okrevala in da bo čez tri leta v takem položaju, kot je sedaj.
KRUTI NASTOP GENERALA KAZNA-KOVA.
Orožna poročila prihajajo iz Sosnovic in okolice, ki so v zvezi z nameravanim napadom na ruskega carja. Zaprli se že več sto oseb. Ker ni v Sosnovicah prostora, pošiljajo jetnike v Lodz, Varšavo in druga mesta. Mnogo oseb so orožniki mučili do smrti. Zapiranje je ukazal guberna-tor Kaznakov. ki je razpustil z ozirom na vojno stanje vsa delavska in druga društva. Poslal je tudi k več rudnikom posebne vlake, v katere so naložili vse rudarje ter jih odpeljali v zapore. Potrdil je vse smrtne obsodbe. Sodne razprave z dvema ali štirimi smrtnimi obsodbami se ponavljajo zadnje tedne malone skoro vsak dan.
RAZDOR V SRBSKI VLADI KONČAN.
Pogodili so se staroradikalci in mla-doradikalci in so imenovani za nove ministre: Veliinirovič (predsednik in sodne zadeve), Nikolič (nauk), Stefanovič (armada), Popovič (trgovina in finance) in še dva za notranje in zunanje zadeve. Sedaj bodo rešili proračun za leto 1908.
SVOBODNA ŠOLA.
Na Francoskem je izbruhnil boj državne (brezverske) šole proti svobodnim, to je šolam, ki jih katoličani vzdržujejo sami na lastne stroške. Francija ima sedaj 66 tisoč in 444 državnih šol. Med temi pa je nad 12 tisoč takih, ki imajo 13 ali 14 učencev, torej še toliko ne, kolikor jih zahteva zakon, da se osnuje šola. Postava zahteva 20 učencev. Vzrok je dvojen: Otrok je na Francoskem ponekod sploh že zelo malo in drugič jih liberalci s silo tirajo v državne ljudske šole. Za eno šolsko zgradbo izdata vlada in občina do 30 tisoč kron. Take šole, na katerih se ne uči mladina krščanskega nauka, imajo silno malo uspehov. Zato pa narod tudi zelo propada.
NOVE UPORI IN UBOJI V MAKEDONIJI. — USTAVA.
V Monastiru je neki častnik nevarno ranil divizijskega poveljnika Osinana Hi-daiet pašo, ko je čital v vojašnici pomirjevalno povelje. Splošna sodba je, da so upori v turški armadi hujši, kot to poročajo turške uradne brzojavke. Iz Smirne so došli rezervisti, ki naj bi odkorakali v Monastir, da pomire uporne monastirske vojake. V sultanovi palači v Jildizu so zaprli več častnikov, ki so hoteli odstaviti sultana. Mladoturki groze, da se polaste poleg Rezne, kjer vlada major Njasi, tudi Ohride, Monastirja, Prilepa in Kniševa. Iz Carigrada poročajo, da odpošljejo iz Anatolije v Makedonijo 36 bataljonov, ki naj zaduše upor v Monastiru, kjer se je
uprlo 7000 vojakov. Pretijo, da umore vse generale, če ne izpuste 38 mladoturških častnikov. Sultan je ukazal, da morajo obsoditi ali kratko ustreliti vse. ki se upirajo njegovi oblasti. — Uporni mladoturški major Njasi je z več tisoči vojakov prikorakal iz Rezne v Monastir. vjel maršala Osman pašo, ter ga odvede! s seboj. Vstaši pa niso osvojili samo Monastirja, temveč tudi Solun in proglasili ustavo. Veliki vezir Said-paša je naznanil vsem krajevnim oblastem z okrožnicami, da se skliče parlament. Sultan je 24. julija dovolil ustavo, kakor je bila proglašena že leta 1876. Ljudstvo je mirno in veselo in radostno vzklikalo: Živela ustava! Živela svoboda! Če bo sultan z ustavo pomiril mlado-turke, je vprašanje, ki ga reši bližnja bodočnost.
TURČIJA USTAVNA DRŽAVA.
Veliki vezir je naznanil Turkom, da je sklenil sultan obnoviti ustavo iz leta 1876. Ta vest se je brzo razširila po Carigradu. Tudi turški sultan se je udal samo grožnjam ljudstva. Nemiri v Makedoniji, upori celo med vojaki so povzročili, da je sultan odnehal in proglasi! zaželjeno ustavo.
• * •
Novi veliki vezir Kičik Sajd paša je star 73 let in je zelo prebrisan turški državnik. Ljubi spremembe in preosnove v državni politiki. Ne soglaša pa niti z mladoturki niti z velikimi državami. Ne strinja se z mladoturki, ki pravijo, da je mogoča trajna ustava na Turškem. Rodoljub je velik. To rodoljubje ga loči od drugih držav, ker zaničuje vmešavanje drugih držav v turške razmere. Sajd ima sedaj veliko težkega dela. Zakaj je dal sultan ustavo? Morda zato, da pomiri duhove! Že leta 1876 so proglasili ustavo, da pomire inozemske države. V tem času so otvorili tudi parlament, ki je pa le malo časa deloval. Dne 19. februarja so ga že razpustili. Čez trideset let so ga torej zopet uvedli. Bil je že skrajni čas, da dobi ljudstvo več svobode.
VOLITVE V AMERIKI.
Splošno prorokujejo časopisi, da bodo letos hudi volivni boji v ameriških državah. Oba kandidata, Taft in Bryan, bodeta še ta mesec potovala po posameznih državah. Listi republikancev so pisali, da zmaga Taft, vendar sedaj pišejo že bolj dvomljivo, ker je Bryan boljši govornik in agitator. Velike zveze raznih podjetnikov so sedaj, in sicer prvič, odklonile vso denarno podporo pri volitvah.
Izobrazbi.
Včasih se sliši, da je mnogo stvari v fJrešernu težko umeti. Slišal sem celo reči, da Prešerna razume popolnoma samo Gorenjec. To seveda ni res; največji raziskovalci in tolmači Prešerna niso bili iti niso Gorenjci. Naj se pa dotaknem tu-
kaj vprašanja, kdaj sploh razumem kako pesem . Mislim, da takrat, ko rečem preči-tavši jo: Tako je, kadar čutim, da sem nosil to, kar je pesnik izrazil, že dolgo v sebi, a nisem našel za to izraza, ali vsaj tako lepega ne. »Do našega srca ima moč le tista pesem, katera nam ne prinaša novih, neznanih čutov, katera nam le vzbuja tiste, ki nam spé v prsih; pesnik nam le pomaga izgovarjati, kar čutimo sami.« (Stritar, uvod st. 32.) Zato n. pr. otrok Prešerna ne more razumeti in je nespametno, mu ga dajati. Marsikakega pesnika ne razume popolnoma niti dorasli, in naj si je sicer tudi izobražen, ker se ne more uživiti v ono razpoloženje, v katerem je bil pesnik, ko je zložil dotično pesem. Pisec teh vrstic je prečita! Prešerna že dostikrat, in poslušal učene razlagalce, a najde še vedno kako lepoto na kaki pesmi, katere do sedaj še ni opazil, in si nikakor ne upa trditi, da razume vse popolnoma. Izmed pisateljev, ki so pisali v zadnjem času o Prešernu, se je izrazil eden: »Do svojega 30. leta jaz sploh o Prešernu nisem pisal ničesar, ker za utnevanje Prešerna v celoti treba gotove starosti.«
Toda vrnimo se nazaj k našemu pravemu predmetu v tem odstavku: K Prešernovim pesmim. Pesnik ne opeva samo ljubezni; na več mestih dà izraza svojemu domoljubju in svoji nesreči, zlasti v sonetih. V Pintarjevi izdaji je zbranih šest sonetov pod naslovom: »Sonetje nesreče«. Gane nas posebno peti:
»Zivljénje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlàjena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kès čuvdj, ki se nikdär ne vtrudi.
Predraga smrt, predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjèr trohljivost vse verige zgrudi.«
V pesmi »Slovo od mladosti« pravi:
»Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komftr sovražna je, zastonj obrača, kak veter nje nasproti temu vleče, kogàr v zibeli vid'la je berača.«
Nazadnje se uda v svojo usodo:
»Čez tébe včč ne bo, sovražna sreča, iz mojih ust priSIà beseda žala; navadil sem se, naj Bogti bo hvala, trpljènja tvojega, življenja ječa.«
Taki verzi vplivajo na nas skoro moreče in sočutje s pesnikom nas obide, zlasti pri misli: Ali je bil Prešeren vse življenje takih črnih misli? Ne! Takoj na »Sonete nesreče« sledi »Krst pri Savici«, kjer razvija Prešeren vse drugačne nazore kot dosedaj. Kot bi na nas posijalo solnce upanja, zadovoljnosti in ljubezni, tako se nam zdi, ko čitamo po »Sonetih nesreče« v »Krstu pri Savici«:
»Da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da ljubi vse ljudi, svoje otròke, da zémlja, kjèr vijó viharji jezni, je skušnje kràj, da so naš dom visòke nebesa, da trpljénje in bolezni z veséljem vrèd so dar njegove roke«...
»Krst pri Savici« zasluži, da seznanimo ž njim tudi one, ki ga še niso čitali. V drugi polovici osmega stoletja so se vršili na Gorenjskem hudi boji med krščanskimi i* poganskimi Slovenci. Na blejskem otoku je stal takrat tempelj Žive, boginje ljubezni; svečenik notri je Staroslav z lepo hčerjo Bogomilo, katera je zaročena z ju. naškim Črtomirom. Črtomir mora iti v boj proti kristjanom; ko so pogani že pov-sodi premagani, beži on s tovariši v Bohinj, v trdnjavo Ajdovski gradeč. Šest mesecev se brani, dokler ga lakota ne prisili, da poskusi s tovariši v viharni noči pre-dreti vrste oblegovalcev in se rešiti. A vsi obleganci so plačali ta poskus s smrtjo na bojišču razven Črtomira, ki je srečno prišel v varnost. Ob Bohinjskem jezeru najde ribiča, katerega pošlje po Bogomilo. Pričakoval ju bode drugo jutro pri Slapu Savice. Bogomila pride — s krščanskim duhovnikom. Bila je postala med bojem kristjana in izpreobrne h krščanstvu še Črtomira. Vedno devištvo je bila zaobljubila, če bo Črtomir rešen v boju in se po-kristjani. »Je vslišana bila molitev moja, — ne smem postati jaz nevesta tvoja«, pravi Črtomiru. Ta se da krstiti pri Savici in
»postane mašnik, v prsih«umrjéjo nekdanji upi, med svòje rojake Slovence gre, in dalje čez njih mejo, do smrti tam preganja zmot oblake. — Domu je Bogomila šla k očetu, nič včč se nista videla na svetu.«
»Krst pri Savici« je izdal Prešeren I. 18.36, torej eno leto po smrti svojega prijatelja Čopa. kateremu je to pesem, ta prekrasni slavospev krščanstvu, posvetil v posebnem sonetu, kjer pravi o ti pesmi:
»Ločitvi od njega (Čopa) mi je hladilo, bilà je lek ljubezni stari rani. Minljivost sladkih zvez na svet' oznani: kak kratko je veselih dni število, da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onkraj groba v prsih hrani.«
Kaj podobnega od Prešerna še nismo slišali; take pesmi nam jc pel za Prešernom — »goriški slavec« Simon Gregorčič, katerega si je slovensko ljudstvo izvolilo že davno za svojega ljubljenca — izmed vseh slovenskih pesnikov in ga bode cenilo in spoznalo še bolj, ko izidejo njegove najboljše pesmi v 80.000 izvodih med Slovence potom »Družbe sv. Mohorja«.
(Konec prihodnjič.)
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
I. DEL. Prva knjiga.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Noč v Betaniji.
Ko je sel Eliud zapustil Betanijo, je bil že prav zadnji čas, pripraviti velikonočno jagnje. Kristjani, ki so se izpreobmili izmed
ludov. so tudi v tej točki še izpolnjevali judovsko postavo, dokler je stal jeruzalemski tempelj. Šaloma je torej v vsej naglici pripravila, ICar je bilo treba za večerjo: vino, grenka zelišča, nekvašene kruhe, ki so bili pečeni že zjutraj, prikuho in jagnje, ki je bilo po vseh postavnih določbah zaklano in spečeno. Ker ni bilo doma družinskega očeta, je vrtnar Sila pričel moliti svečanostne molitve. Pri tem je spomnil tudi na to, da je pravo velikonočno Jagnje že zaklano bilo za grehe sveta, in da to velikonočno jagnje, ki ga uživajo kristjani o veliki noči, spominja na rešitev človeštva sužnjosti greha, ne pa samo na rešitev Izraelcev izpod egiptovskega jarma.
Tamara je slišala te besede z velikim začudenjem. Iznova je stopilo pred njeno dušo vprašanje, ni li Jezus iz Nazareta, ki je tako junaško umrl na lesu križa, v resnici od prerokov obljubljeni Mesija.
lil ni ji dala miru ta misel, ko je pozneje čula pri bolnem očetu. Sklenila je namreč to noč preživeti pri njem. Šaloma pa je šla v svojo spalnico, ko se je prepričala, da so zaklenjene vse duri. Oče je ležal nemirno na svojem ležišču. Zdelo se je. Ja ga rana boli bolj, kakor po navadi, najbrže zato, ker je sklepal iz Tamarinega vedenja, da se je pripetilo nekaj posebnega, in je bil vznemirjen. Z velikim naporom je skušal govoriti, a nobena jasna beseda mu ni hotela iz ust. Tamara ga je prosila, naj miruje, da se rana ne razboli prehudo. Bolnik pa je zahteval pisalno ploščico in je začrtal nanjo: »Ti si nemirna. Povej, zakaj?«
Zaman je Tamara skušala pomiriti očeta, češ, da je njeno trdno prepričanje, da se I3enjamin kmalu vrne iz suženjstva. Nato je pravila, da roparji niso zahtevali nobene določene svote, ampak so vprašali samo po ponudbi, kar bo vso zadevo nekoliko zakasnelo. Takoj pa ji je prišla misel, da bo oče vprašal po ponudeni svoti, in tega bi mu ne mogla razjasniti, ako bi mu ne pravila tudi o hudobiji svojega ženina. Da bi se torej ognila takemu vprašanju, je pripomnila neposredno: »Oče, naši gostitelji, ki so nas vzprejeli tako prijazno, smatrajo Jezusa Nazareškega za svojega Odrešenika.«
Toda precej je obžalovala Tamara svoje besede; kajti z vso silo se je sklonil oče pokonci in v očeh mu je zagorel plamen jeze. Z največjim naporom je siknil iz ust besedo »tesarjev sin«; nato mu je pritekla kri iz grla. A on ni pazil na svoje bolečine. Z mrzlično naglico je začel pisati na voščeno ploščico.
»Oče, oče!« prične klicati v tem tre-notku Tamara. »Ti se boš umoril! Oh, oh, ne vznemirjaj se tako zelo in brez vzroka! Obljubljam ti, da se ne bom oprijela njihove vere, dokler je ti, moj oče, ne boš potrdil. Saj vem, da mora priti Mesija kot kralj, ki se mu bodo priklanjali vsi narodi zemlje. On bo na vekomaj vodil žezlo svojega očeta Davida, in bo visoko povzdignil izraelski narod. Zdaj pa je že preteklo trideset let po sramotni smrti tega Nazarenca, in nikjer ni videti slave, ki jo Prerokujejo preroki. Ne boj se, oče, tvoja i
Tamara se ne bo tako lahko odpovedala veri očetov.«
Po teh besedah je zadovoljen smehljaj splaval okrog rabijevih ustnic. Poljubil je svojo hčer na čelo in se je zopet vle-gel med blazine. A preteklo je še dokaj časa, predno se je pomiril popolnoma. Zapisal je na voščeno ploščico, zakaj njihov gostitelj še ni poklical Ecehije in Anana. On mu ne zaupa, temu žalostnemu Naza-rencu, ki mu je že žalibog izročil v varstvo obe mošnji z velikim delom svojega premoženja. Hoče, da ga spravijo kakor hitro mogoče iz te hiše. Zato zapove Tamari, naj beži odtod v Jeruzalem in naj poišče ondi pomoči. — Tamara mu je obljubila storiti to, kakor hitro ji bo to dovolila postava sobotnega miru, a obenem mu je zagotavljala, da njihovi gostitelji kljub svojemu praznoverju niso hudobni. Tako se je rabi počasi pomiril in je zaspal še pred polnočjo. Tudi hčerko je premagal spanec poleg očetove postelje.
Naenkrat se začuje glasno trkanje in klicanje. Tamara se vzbudi in zagleda med vrati z lučjo v roki Salomo, vso bledo od strahu. Seveda se je vzbudil tudi oče. Tamara hiti k Salomi, rekoč očetu: »Precej ti bom poročala o vsem, kar se je zgodilo: le ne razburjaj se preveč!« Nato stopita s Salomo v vežo.
»Cela tolpa je obkolila našo hišo in zahteva z vso silo, da jih pustimo notri. Zdi se, da so tempeljski vojaki,« pripoveduje Šaloma trepetajoča od strahu. »Le poslušaj jih, kako kriče in kako skušajo razbiti vrata. Za božjo voljo, kaj bo s teboj, moje dete? Ko bi le moj mož bil tukaj!«
In Sara. ki je vsa objokana pritekla v vežo, zavpije: »Nas vse bodo pobili in pomorili! Ali ni nobenih skrivnih vrat, nobenega pripomočka k begu?«
»Kdo je poveljnik te tolpe in kaj zahteva?« vpraša Tamara pobiedela. »Odprite okno, da bom govorila z ljudmi.«
»Kaj ti pride na misel, moja golobica?« vikne stara dojilja. »Saj vemo, tvoj lepi ženin je prišel in te hoče odpeljati s silo na dom. Izgubljena si, če te zagleda tu notri. Bežati moraš, in če ni mogoče bežati, te bomo skrile v pripraven kot. Hitro, ljuba žena! Ootovo imaš kak prostorček, kjer bo to ubogo jagnjiče na varnem pred zgrabljivim volkom.«
Tamara je morala priznati, da je Sara dobro svetovala. Kaj bi se takorekoč vrgla v roke temu grozovitežu Eleazarju, če pa se je rešiti mogoče. Ko je torej Šaloma pritrdila: »Sara ima prav!«, je bila Tamara precej pri volji, da se zapre v kuhinjsko omaro, pred katero sta obe ženi še nanosili nekaj drv in dračja.
Nato je šla Šaloma k hišnim durim in je zapovedala Sili, naj jih odpre, sama pa je s Saro zbežala v sobo.
Sila je skozi malo okence pri vratih povprašal, kaj hoče tolpa, in ko je zvedel, da zahtevajo precej vstop v imenu poveljnika tempeljske straže, je odprl duri, mrmrajoč nad takim kršenjem zapovedanega sobotnega miru.
Kakih dvanajst mož je pridrvilo v vežo s svetilkami, in med njimi je stala v
veliko vrtnarjevo začudenje zakrita ženska.
»Zdaj smo torej v gnezdu Nazaren-cev, ki zadržujejo pri sebi nevesto in doto mojemu gospodu,« zakliče poveljnik tolpe. »Ker tempeljska služba zadržuje mojega gospoda v mestu, zato je poslal svojo ženo, da mu pripelje nevestico. Jaz in moji tovariši pa bomo skrbeli za doto, in svetujem ti, da mi jo precej izročiš, sicer bom dal zajeti vse to gnezdo in ga bom izročil našim starejšinam, ki vas bodo dali kamenjati, kakor gotovo mi je ime Giezi, ki sem jih kamenjal že na tucate.«
Rabi je razumel v bližnji sobi vsako besedo Giezijevo. Kaj to pomeni? Ali so ti Nazarenci v resnici poskušali njegovo hčer in njegovo doto pridržati pri sebi? Kar se tiče dote, bi že verjel, odkar je zvedel o veri svojih gostiteljev. In kar se tiče hčerke, ali je niso skušali spreobrniti k svoji veri? Tamara mu sicer ni tega povedala naravnost, a spoznal je to iz njenih besedi in iz njenega vedenja. Zahvalil se je po tem razmišljanju rabi v svojem srcu Eleazarju, ki je poslal oddelek tempeljske straže, da reši njega in njegovo hčer iz roparskega gnezda Nazarencev. Hotel ie vstati z ležišča in iti v vežo, toda od slabosti je pai nazaj na blazine.
Zdaj je zaslišal rabi ženski glas, tako tih, da ni mogel razumeti posameznih besedi. »Tukaj stoji!« zakliče nato Oiezi. »In pri bradi mojega očeta! mlada in lepa ni. Ni treba, da bi bila preveč ljubosumna, Raliela! Toda, kdo bi gledal na gladki obraz, da je le mošnja težka — in častita starost ima tudi svoje dobrote. Kmalu pride smrt in potem si rešen. Pri poroki ti svetujem, da potegneš skrbno pajčolan pred lepoto svojega obličja.« Po teh besedah je začul ranjenec glasen smeli v veži.
Kaj to pomeni? Rabi Sadok ni slutil, da smatra poveljnik tolpe staro Saro za njegovo hčer. Toda Tamara je vse dobro razumela iz svojega skrivališča in ie težko pričakovala, kaj bo odgovorila dojilja. »Zvesta duša!« je rekla Tamara pri sebi. »V resnici se hoče žrtvovati zame,« in je premišljala, ni li dolžna rešiti dojiljo iz tega položaja. Toda kaj se ji more zgoditi tako hudega? Eleazar jo bo gotovo izpustil, ko bo enkrat spoznal zmoto svojih ljudi, in bo stresel svojo jezo nad oovelj-nikom. Ce bi pa dobili njo v roke, bi se ji godilo tako, da je strah pomisliti to.
Nato je zaslišala poveljnika tolpe, ko je zapovedal natovoriti rabijeve kamele z blagom, ki so ga našli in ga je vrtnar Sila označil kot ranjenčevo imetje. »Sicer ne hraniš nič druzega? nobenega zlata? nobenih dragocenosti? Zavil ti bom vrat, če le najdem en šekel, ki ga mi prikrivaš,« je slišal nato Sadok iz veže. — :>Nič, kolikor je meni znano,« odvrne Šaloma. — »Lažnjivka!« si je mislil rabi. »Preva-riti nas hoče za oni dve mošnji, ki sem jih izročil v shrambo njenemu možu. Pa zakaj ne pride ta sel Eleazarjev, ki ima nalogo rešiti nas iz pesti Nazarencev, sem k meni, da bi me vprašal po zakladih, ki sem jih prinesel s seboj?« Pač, zdaj so vprašali po njem! In slišal je odgovoriti:
»Rabi je tako bolan, da ga ne sme nihče vznemirjati, kaj šele, da bi ga ponoči odpeljali v Jeruzalem.« Nato je odvrnil poveljnik tolpe: »Glede rabija nimam nojc-nega povelja. Nevesto in njeno doto moram pripeljati, tako je zapovedal gospod, in ker že imamo oboje, odidimo, da pridemo še pred dnevom domov. Prinesite par vrčev vina, da se moji ljudje nekoliko pokrepčajo. Medtem si bom še nekoliko natančneje ogledal to gnezdo. Plamenice sem ! «
»Kajpak, ti prismoda!« si je mislila Tamara. »Povrhu upaš dobiti še nekaj zlatih jajc za svojo lastno kuhinjo.«
»Zdaj bo vendar prišel k meni, iu obvestil ga bom o obeh mošnjah, ki sem jih izročil temu Nazarencu,« si je mislil rabi in se je skušal zravnati pokonci. »Toda pravega tepca je semkaj poslal Eleazar, ker misli, da me mora pustiti tu pri Naza-rencih.«
Tedaj pa je zaslišal Sadok klic: >Gie-zi, jezdeci prihajajo!«
Pričelo se je nemirno tekanje sein-intje. »Roparji!« — »Spravite blago v hišo!« — »Zaklenite duri!« — »O, ve mevže! Kaj! Ne marate se braniti?« Vse je vpilo in begalo. Naenkrat zazvenc zunaj udarci kopit, krik in žvenket orožja.
»Udajte se. mi smo močnejši!« zakriči zveneč glas. »Sicer, pri Hagari. materi našega rodu. vas pošljemo smrti v žrelo!«
Udali so se! Duri se odpirajo!« zaječi rabi Sadok. V resnici so strahopetni Giezijevi tovariši brez boja odprli roparjem duri, čeprav se je poveljnik jezil in jim žugal
Smejoč se je šajk Mardoh pridrl z dvanajst tovariši v vežo in je zaklical: »Hvala vam, dobri ljudje, da ste natovorili kamele in nam prihranili trud in čas. Zdaj moramo poiskati še obe mošnji, potem pa le odidite mirno v Jeruzalem in sporočite hrabremu Eleazarju. da je šajk Mardoh v teh nevarnih časih — in dokler ne bo beti Giora osvobojen — sam shranil doto. A kar se tiče neveste — kaj, to je ona? taka je? — pri vseh rožah jerihovskih, te mu ne zavidam! Samo zdi se mi, da sem jo že nekje videl —«. Spoznal je šajk staro Saro; a precej je tudi razumel ves položaj, in zaigral mu je smeh okrog ustnic. »Dobro, dobro,« je rekel, »le peljite nevesto mojemu prijatelju; a meni izročite obe mošnji, potem pa odidite v miru!«
O obeh mošnjah ni vedel ničesar niti (iiezi niti Šaloma. Zaman je žugal šajk s trpinčenjem in smrtjo. Giezija in njegove tovariše so preiskali, a niso našli ničesar pri njih. Da se Šaloma ne laže, ji je bral Arabec v njenih poštenih očeh. Rabi ima torej svoj zaklad še pri sebi, tako je sklepal Mardoh, in je zahteval, da ga peljejo k njemu. Zdaj se je Sadok skoraj veselil, da je izročil obe mošnji svojemu gostitelju; kajti lažje bi jih dobil vrnjene od Ev-zebija, kakor pa od roparjev. Zapisal je torej na tablico, da sta obe mošnji v varstvu Evzebijevem.
»To je tvoj mož?« vpraša šajk Salo-mo. Ko ona pritrdi, dé: »No, dobro, torej imam vendar še upanje do obeh mošenj. Ti pojdeš z menoj v naše taborišče, ti pa
-- obrnil se je na vrtnarja Silo — sporoči ( svojemu gospodu —: če mi obeh mo-šenj, tako kakor jih je dobil od rabija, ne pošlje v taborišče pod samotnim hrastom, do zadnjega luninega krajca, bom dal mučiti in umoriti njegovo ženo. Zdaj pa hajdi odtod!«
Kakor vihar, ki zabuči čez puščavo, tako je prišel šajk s svojimi jezdeci, in je zopet ubežal s plenom kakor veter. Giezi in njegovi tovariši so se komaj zavedali, kaj se je zgodilo, ravno tako ranjeni rabi na svojem ležišču in Tamara v svojem skrivališču.
»Lepa reč to!« je zamrmral konečno poveljnik tempeljskih vojakov. — »Dota je šla rakom žvižgat, nevesta pa ni vredna, da bi jo posadil na kamelo. Dobro, vzelj bomo s seboj, kar so nam pustili roparji, ti pa, žena Raliela, boš pričala pri svojem možu. da smo se obnašali hrabro. Kajpak, sovražnikov je bilo desetkrat toliko, kakor nas, zato ni bilo mogoče opraviti ničesar. — Rad bi zdaj še nekoliko preiskal po hiši; toda pametnejše bo, če pridemo še pred jutrom domov.«
Giezi se je torej pripravil na odhod. Zaman je ranjenec prosil z znamenji, da bi , ga vzeli s seboj. »Nočni zrak bi ti mogel škodovati, dobri prijatelj. Razven tega imamo samo eno nosilnico, kjer bo komaj prostora za obe ženski. Cez soboto mirno ostani tukaj; potem te bo že Eleazar dal pripeljati k sebi, če se mu bo zdelo truda vredno.« Tako je Giezi tolažil ranjenca in je zapustil s svojimi tovariši hišo.
Tamara je prisluškavala šumu odhajajočih in je hotela ravnokar zapustiti skrivališče. da bi hitela k očetu, ki je po teh dogodkih gotovo potreboval njeno pomoč. Toda naenkrat se začuje vnovič rožljanje orožja pred dvoriščem. Roparji so namreč srečali močno četo rimskih vojakov, ki so jih precej napadli. Zaman je poskušal šajk s svojim plenom prodreti sovražne vrste. Obrnil se je torej nazaj in se je hotel rešiti z begom okrog vasi. Pri tem pohodu pa je zadel na četo tempeljskih vojakov. Ko je namreč Giezi zapazil, da so Rimljani napadli roparje, se je tudi on oju-načil, misleč, da je zdaj prišla nad šajka ura maščevanja. Zapovedal je svojim tovarišem nastaviti sulice nasproti roparjem in jih napasti. Tako so bili roparji prijeti od obeh strani in so bežali na desno iu levo. čeprav jih je bodril njih poveljnik k hrabrosti na vse mogoče načine. Da bi nazadnje šajk sam ne pai v roke Rimljanom, je tudi on zbežal in prepustil otovorjene živali Rimljanom. S Salomo pred seboj v sedlu je bežal naravnost če/, polje, nekaj časa zasledovan od par jezdecev. Toda urnemu arabskemu konju niso mogli dolgo slediti Rimljani.
»To je bila pomoč v stiski!« zakliče Giezi rimskemu stotniku. »Za las je manjkalo, da niso ti tolovaji odnesli mojemu gospodu, poveljniku tempeljske straže, doto njegove neveste.«
»In zdaj misliš ti, da bomo mi tako dobrohotni, in ti bomo vrnili kamele, z dragocenim blagom otovorjene? Ne bilo hi slabo! Ugajaš mi, dečko!« se je zasmejal Rimljan. — »Sporoči svojemu gospodu, poveljniku tempeljske tolpe, lep pozdrav
o J stotnika Matilija, in mu reci, naj se obr. nc na Gesija Flora, oskrbnika Judejo, ako hoče morebiti od njega kupiti kak kos tega dragocenega blaga. Kajti po naročilu želnega oskrbnika sem prišel, da spravim na varno to blago, ki ga je včeraj eden iz-i.ied mojih tovarišev iztrgal roparjem jz rok. Moj tovariš, ki je blago tukaj pustil še namreč ne pozna dobro šeg in navad' v tej deželi. In tudi neko lepo juJovsko dekle, ki je bila rešena iz roparskih rok, hoče oskrbnik vzprejeti v svoje osebno varstvo. Gotovo jo imate tukaj v nosil-niči? Gotovo je bilo previdno s tvoje strani, da si vzel nosilnico s seboj, in če bil tako dober, da bi mi posodil tudi po-trebne nosače, potem te bom imel za najboljšega Juda, kar sem jih še kdaj videl na zemlji.«
Kaj naj počne Giezi? Prišlo ;nu jena misel, da bi se še najbolje opravičil pri svojem gospodu, če mu pove, da so mu Rimljani iztrgali nevesto in njeno doto. Kdo bi se drznil dvigniti svojo roko proti gospodarjem dežele? IJdal se je torej, in vrnila se je njegova četa skupaj z Rimljani v Jeruzalem.
Boj se je vršil čisto v bližini hiše. Zato sta Sadok in Tamara čula vsak klic bojevnikov in vrak udarec orožja. Kliub temu ni več vztrpela Tamara v svojem skrivališču ; morala je očetu na pomoč. In res. našla ga je v strašnem položaju. Nanovo mu je začela zaradi prevelikega razburjenja teči kri iz rane, pa ne samo nazunaj, ampak tudi v sapnik, da bi se ubogi 1110/. skoraj zadušil. S težavo je Tamara vzJi-hujočega in kašljajočega ranjenca obrnila tako, da mu je odtekala kri na zunai in je prišel zopet do sape Toda zaradi prevelike izgube krvi je ranjenec oslabel tako, da je pai v omotico in se je bilo bati. da zdajzdaj umrje v rokah svoje hčere.
V velikem strahu je klicala Tamara na pomoč in je zapazila šele sedaj, da je ostala čisto sama z ranjencem v hiši. Vrtnar Sila in vsi dmgi so med bojem, ki se je vršil na sprednji strani hiše. zbežali skozi vrata 11a vrtu in so se poskrili po grmičevju v podnožju Oljske gore. Tamara si je v silnem obupu vila roke in se je jokajoča vrgla poleg ležišča svojega očtai.a tla. »O11 umira! on umira!« je vzdihovala. »O ti Bog naših očetov, hiti njemu in meni na pomoč!« Tedaj' pa ji je prišla nenadna misel v glavo; obotavljala se je nekoliko: nato pa je k svoji molitvi, kakor bi jo k temu silila višja moč, pristavila besede: »Jezus Nazarenski, če si ti v resnici vstali Odrešenik in imaš moč pomagati nam. ubogim otrokom svojega ljudstva, obrni svoje oko na mojo stisko iti mi pomagaj!«
Zdelo se je. da njena molitev ni uslišana. Oče je ležal, kakor mrtvec. Dihanje je prenehalo. Tamara je poslušala in poslušala. a ni mogla zapaziti nobenega znamenja življenja. »Mrtev, mrtev!« je vzdi-liala. In tudi njo je premagala prevelika bolečina in utrujenost. Ko so prvi bledi žarki jutra prisvetili skozi okno. je tudi ona padla v omotico poleg svojega očeta.
(Dalje prihodnjič.) '
m
Razgledno domovini.
— Zlato mašo bo obhajal dne 5. avgusta 1908 pri Mariji Pomagaj na Brezjah vie. gospod Tomaž Kajdiž, kanonik stolne cerkve ljubljanske, bivši dekan moravški in župnik vodiški. Cerkveni govor bo imel gen. vikar gospod Flis. Najiskrenejše čestitke!
Slovenski novomašnik v Ameriki. Naš
rniitk. č. g. Ivan Zaplotnik, rojen na Lužah pri Šenčurju, je imel novo sveto mašo pri sveti Klizabeti v Minneopolisu Minti, dne 21. junija Iix«. Čestitamo!
Duhovniške izpremembe v ljubljanski ško-iiji. C. g. Vojteli Hybašek, mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, gre za učitelja glasbe v škofove zavode: Karol Gross, kaplan v Kočevju, in Alojzij Kurent, kaplan v Trebnjem pa za prefekta v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. — Premeščeni so: Ivan Harle», kaplan v Kranju, k sv. Jakobu v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, kapiteljski vikar \ Novem mestu, v Kranj; Matej Dagarin iz Škocijana pri Dobravi v Št. Jernej; Janez Flo-rijančič iz Stare Loke v Skocijan pri Dobravi; Janez Mikttš iz Poljan v Staro Loko; Josip Hambič z Breznice v Poljane; Josip Cuder-tnan iz Trnovega pri Ilir. Bistrici za župnega upravitelja na Vojsko; Frančišek Rakovec z IJlok v Ziri; Matej Ježek iz Mokronoga na Bloke; Josip Mencinger, ekspozit z Razdrtega na Orehek; Janez Dežman iz Preserja za ekspozita v Razdrto; Matija Selan iz Do-l rnič v Preserie; Janez Miklavčič od Sv. Treh Kraljev za župnega upravitelja na Babno polje; Feliks Knižek z Babnega polja k Sv.Trem Kraljem; Vincenc Cibašek iz Kranjske gore v Preddvor; Josip Gostisa v Radovljico; Frančišek Steržaj iz Boh. Srednje vasi za župnega upravitelja na Koprivnik; Janez Kogov-šek, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Boh. Srednjo vas; Janes Borštner s H inj za ekspozita v Harije; Rihard Smolej iz Železnikov v Komendo; Martin Pečarič i z Šmihela pri Novem mestu v Predoslje; Frančišek Sparovec iz Moravč v Trebnje; Jakob Ogrizek iz Cemšenika za župnega upravitelja v Št. Lambert; Janez Gogala, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, za kaplana v Trnovo pri Ilirski Bistrici. — Nameščeni so seineniški duhovniki: Jakob Fatur za kaplana v Križevem pri Kostanjevici; Tomaž Kli-nar za kapiteljskega vikarja v Novem mestu; Andrej Kronland v Kočevju; Frančišek Pečarič na Breznici, Val. Zupančič v Mokronogu.
Novomašniki: Martin Dimnik v Hinjah, Josip Frölih v Kranjski gori, Frančišek Golob v Dobrničah, Janez Jaklitsch v Crmošnjicah, Tomaž Javornik v Planini pri Cirknici, Janez Klemenčič v Moravčah, Anten Lovšin v Mirni peči, Janez Miklavčič v Horjulju, Valentin Tomec v Šntihelu pri Novem mestu, Matej Zbontar na Koroški Beli.
12.400 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo državne podpore za zgradbo vodovoda v Borjah in Št. Lambertu v litijskem okraju.
Radgona. Zadnjo soboto, dne 25. t. m. je obhajal preč g. konzist. svetovalec in mestni župnik v Radgoni. Franc Pintarič. čil in zdrav svojo zlato mašo. Na mnoga leta !
K znižanju cen govejemu mesu. Ker so ljubljanski mesarji z dnem 15. t. m. cene govejemu mèsti vsejt treh vrst znižali za 8 vin. pri kilogramu, kar velja tudi za one mesarje, ki prodajajo "goveje meso na stojnicah ob zidu Mahrove hiše na Vodnikovem trgu, se kupujoče občitiStvo opozarja, da z ozirom na to,
da se čujejo pritožbe o nerednostih pri prodaji tega tnesa, vsak slučaj prekoračenja določenih cen od strani imenovanih stojničarjev takoj naznani mestnemu magistratu v uradno postopanje. Cene govejemu mesu na stojnicah so sedaj sledeče: Meso I. vrste I K 14 vin., II. vrste 1 K. III. vrste 90 vin.
Ogenj v Selcih. Pretekli teden popoldne ob ipol 5. uri so zažgali tnali otroci pri Ga--^perčktt v hiši tik župne cerkve. Domača požarna brantba je bila tekom dobrih pet minut na licu mesta, a imela je prekratke cevi, da bi zajela iz potoka Sevnice. Pomagali so trije bli/nji vodnjaki. Na brzojavni poziv je prihitela tudi požarna hramba iz Železnikov. Škofjeloška je enako prihitela na pomoč. A ker je vlekel močan zapadnik, sta zgoreli le dve hiši, pri Gašperčku in pri Matiju za jesenom. Loška požarna braniba se je vrnila, ko so jo kolesarji obvestili, da je nevarnost minula. Posestnika sta bila zavarovana za male svote. Zgorela sta tudi dva mala otroka, tretji, ki je pomagal kuriti, se je rešil. Stariši, paeite na otroke, zapirajte skrbno vžigalice, da jih ne dobe otroci, v roke. Koliko požarov so zanetili v zadnjem času ravno otroci!
Deželni glavar Šuklje je obiskal dne 22. t. nt. Kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Prisostvoval je pouku v šoli ter si ogledal šolske prostore. Obljubil je, da še pride. — Deželni odbornik dr. Lampe je obiskal pletarsko šolo v Dolskem. Izrazil se je jako pohvalno o njenem napredku.	*
Slavnostno odkrMie spominske plošče v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Častnemu spominu vseh vojakov polka, ki so padli leta 1878 v hojih v Bosni, je posvetil častniški zbor domačega pešpolka vitez pl. Milde št. 17 spominsko ploščo, ki se slavnostno odkrije po službi božji dne 5. avgusta t. I., ob 9. uri dopoldne. Slavnosti, na katero so se povabile civilne in vojaške oblasti, se udeleži tudi de-putacija častniškega zbora iz Celovca pod vodstvom gospoda polkovnika Joahima Bo-tiča. Sorodniki padlih so se povabili k slavnosti. Spomin vrlih, junaških sinov domovine, ki so našli v vrstah domačega pešpolka junaško smrt, hrabro se boreči za cesarja in domovino, jamči dovolj, da se slavnosti — ne da bi bili še posebej vabljeni — vdeleže bivši sobojevniki in občinstvo sploh v naiveč-jem številu.
Toča v Istri. Dne 14. t. m. zvečer je grozna toča, ki je tolkla dve uri, uničila vinograde v Baderni, Zbandaju, Sv. Ivanu od Sterne in Tinjanu pri Pazinu. Še drugi dan popoldne je ležal led na kupih. Zadnje upanje ubogega ljudstva — trtje — je uničeno.
Pozor, Gorenjci! Liberalni študentje gorenjski so ustanovili zadnji čas počitniško društvo, »Vesna« po imenu, ki bo imelo svoj sedež v Kranju. Malo delavcev šteje, na hoče »zgraditi trden, ncrazrušljiv jez proti hudourniku črnega klerikalizma«. Na ta način meni, da bo »širilo po Gorenjskem pravo kulturo«. Pošteni gorenjski kmetje, zlasti pa mladeniči 1 iz naše telovadske organizacije in izobraževalnih društev, bodo pač znali preprečiti, da ti »mladi pionirji«, kakor se imenujejo liberalni dijaki od »Vesne«, ne bodo okužili vasi s ' svojimi svobodomiselnimi nazori. Zdaj. ko so naši fantje skoraj povsod organizirani, ne bodo dopustili, da bi delali zgago liberalni visoko-i šolci, ki sami nimajo dovolj kulture, da bi jo na kmetih mogli oddajati. Kmetje, zapomnite ' si, da so pristaši teh študentov, ki hočejo raz-j širjati liberalizem med vami, štajerske kmete napodili v Gradcu z vseučilišča s palicami in
jih psovali z grdimi psovkami kakor: pijana banda, kmečka tolpa i. dr., in sedaj hočejo ti liberalni mladiči vas učiti izobrazbe. Noben zaveden gorenjski mož, ne mladenič ne bo verjel tem fantom, katere pošiljajo liberalni voditelji iz Ljubljane, da razširjajo kugo liberalizma med poštenim, krščanskim ljudstvom.
Za uboge živinorejce. Od raznih strani prihajajo tožbe, da kmetje ue moreio živine niti prehraniti niti prodati, in marsikje je kmet naravnost prisiljen svojo živino zaklati. Na prošnjo »Kmečke zveze« za Mokronog in okolico je deželni odbor sklenil: Ako je kak kmet bil prisiljen zaklati govedo in meso prodati, naj prosi deželni odbor, da mu povrne plačano vžitnino. To velja seveda za tiste kraje, v katerih itna dežela vžitnino v zakupu.
Sadovi socialne demokracije. Iz Drvara v Bosni se poroča: Dne 3. julija zvečer okoli 11. ure .ie bil tukaj napaden in ubit Marko Fu-šter, delavec tukajšnje parne žage. Ubijalec, socialni demokrat Popovič, je že pod ključem. Izjavil je, da mu iti prav nič žal umora in da mora še dva druga umoriti v Drvaru. Tudi sodniku je pretil, da ga umori, ako ga takoj ne izpusti. l ak sad rodi socialna demokracija.
Na mladeniškem shodu pri Sv. Roku v Šmarju na Štajerskem dne 2. avgusta ima cerkveni govor gosp. državni poslanec dr. Korošec.
Bomba v Gorici. V ulici Fornika so našli na nekem oknu bombo, ki je imela obliko petarde. Imela je v sebi nevarno razstrelivo. Bila je dolga 20 cm. Tako delajo Lahi z nami! Z bombami gredo na nas; jasno je namreč, da je bila bomba namenjena za Velodrom, kjer so bili zbrani Slovenci.
Nameni liberalnih učiteljev se vedno* bolj pojašnjujejo. Povsod gre stremljenje liberalnega učiteljstva na to. da se odvzame cerkvi vso oblast nad šolo, da se odpravi veronauk iz šol. Na občnih zborih liberalnih učiteljskih društev se ti nameni nič več ne prikrivajo. Zadnji čas so zborovali svobodomiselni nemški učitelji v Liitctt na Gorenjem Avstrijskem. Na zborovanju je govoril neki Moravetz, ki je dejal, da je vera stvar čustva, da se sploh ne da poučevati, da klerikalizem v Avstriji goni državni ustroj, da so najhujši nasprotniki klerikalizma učitelji, da so kmetje praznoverni in da v samostanih duševne zaklade obdržijo zase in jih ne razpečavajo med ljudstvo. Kakor se vidi, bi bilo tudi za svobodomiselne učitelje dobro, ako bi svoje duševne zaklade zase obdržali, da ne bi nujali svetu tako žalostne slike svoje grozne siromaščine na duhu, kot jo je gospod Moravetz. K večjemu bi ga v tem prekosila kaka žlahtna glava od naše »Jugoslovanske učiteljske zaveze«. Na vssk način se iz liuškega shoda razvidi, kako solidarno in trmoglavo dela avstrijsko liberalno učiteljstvo na to, da šolo in mladino razkrist-jani ter fanatizza proti cerkvi. Ker društvo liberalnih slovenskih učiteljev, naša »Zaveza«, stremi po svojih pravilih, svojem nastopu in vseh svojih članih za istimi cilji, je na ravno, da ntora ljudstvo, zlasti pa naša mladina pričeti proti njej najostrejši boj, kjerkoli in kadarkoli nastopa kak njen član.
Afere nadučitelia Silvestra v Črnem vrhu nad Idrijo so dale posla c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Zapisnik preiskave proti njemu obsega take stvari, da se ie vladnemu referentu gnusilo celega prebrati in je moral v sredi nehati. Ker ie po dogodkih v Črnem vrhu izključeno, da bi ostal Silvester še tatu in ker je ravno tako izključeno, da bi obdržal še samostojno vodstvo kake šol«, je predla-
Kal vladni referent kazensko premestitev. Dr. Lampe je izjavil, da tak učitelj sploh ne more več poučevati na nobeni šoli kranjke dežele in je predlagal odstavljenje. Temu se je pridružil dr. Šusteršič, ki je naglašal, da je vestna d< Ižnost, braniti otroke našega ljudstva pred takimi učitelji, iu je opozarjal na posledice ljudske nevolje, ako se vsiljuje tak učitelj. Dr. Tavčar je izkušal prati Silvestra. Slednjič je bilo sklenjeno s šestimi proti štirim glasovom, da se Silvester ne odslovi, soglasno pa. da se kazensko prestavi. A kam? Gotovo itnajo k rajni šolski sveti prvo besedo, in zato se naj vsak k rajni šolski svet dobro prepriča, kdo in kaj je črnovrški nadučitelj. Izvedeli bodo v Črnem vrhu dovolj. Je pa še eno vprašanje: ali je kranjska dežela dolžna plačevati vsakega učitelja? O tem se bo treba razgovorih v deželnem odboru!
Nekaj ponarejenih cekinov (20 K) kroži (.koli. So precej spretno narejeni, pa nekoliko lažji od pravih, nimajo tako jasnega zvoka in r.apis okoli denarja je z nekoliko manjšimi črkami izvršen ter nekoliko višje nad, oziroma pod robom, kakor pri pravem.
Strajk šolskih otrok na Koroškem. Došlo nam je sledeče poročilo: V Selah pri Borovljah štrajkajo otroci slovenskega razreda na ljudski šoli. ker je prestavljen slovenski učitelj Smid in poučuje zopet zagrizeni nemškutar Lulek. Na slovenskih razredih učne moči \edno menjujejo. zato ogorčenje ljudstva, ki je zdaj dalo duška v šolski stavki. — Da sé je potrpežljivo koroško slovensko ljudstvo lotilo tega skrajnega sredstva, dokazuje, kako gnjile in nevzdržljive so jezikovne in šolske razmere na slovenskem Koroškem. Vpije pa tudi glasno po izboljšanju razmer.
S Koroškega. Nastavljeni so kot kaplani sledeči gg. novomašniki: Albert Blasi v Šmart-neni pri Beljaku. Josip Rudi v Svečah, Anton M rito/ v Gospasveti in Tomaž Ulbing v Ze-lezilikaplji. — Za provizorja pa prideta gg. kaplana: Franc \ uk iz Zelcznekaplje v Vorderberg, Rok Tojnko iz Sveč na Obirsko. — Požar na kolodvoru. Dne 21. t. m. okoli pol I. ure popoldne je začelo goreti v Celovcu na kolodvoru za blago, in sicer je gorelo Bartel-uovo skladišče za premog. Da so ogenj omejili. je požarna bramba hitro vse deske potrgala. Pri tem delu si je plezavec Buhelt po neprevidnosti s sekiro zadal rano na glavo. Razun tega se ie pa še en vpreženi konj spla-šil. ter je voznik tako nesrečno s konja padel, da so ga morali takoj v bolnico prepeljati, ter bode še težko okreval. Ogenj ni napravil veliko škode.
Protestantska propaganda v Ptuju vedno bolj napreduje. Zadnje dni je odpadel trgovski uslužbenec Mavčič, pri tvrdki Schul-fink. Protestantski vikar, pruski pastor Böhm, dela na vse kriplje, da bi kmalu spravil na noge zadostno število — govori se, da 150 — »vernikov«, kateri dobijo v kratkem času svojo cerkev in pastorovo stanovanje. Žalostno je, da »katoliški« župan Ornig na vse mogoče načine podpira delovanje protestantov, še žalostnejše, da se tudi več Slovencev da preslepiti k odpadu. Böhm zbira okolu sebe katoliško mladež. zlasti komaj šoli odrastle dečke, a izmed poklicanih faktorjev od katoliške strani se nihče ne gane.
V Ljubljani vlada huda draginja na trgu. Vršili so se zadnji čas shodi, na katerih so nastopali govorniki proti županu Hribariu, ki se ne gane, da bi storil v tem oziru svojo dolžnost. Mesto da nostopi proti mesarjem, je pa nastopil proti Trnovcem in Krakovčanom, češ da predrago prodajajo salato in drugo ze-lenjad. Ali ne ve gosp. župan, da je suša uničila skoro vse naše pridelke? Ali ne ve, koliko nas stane obdelovanje polja, in ne ve tudi, da je ravno vsled tega. ker nam je zabranil
škropiti z vodo iz vodovoda naše njive, se mi.ogo zelenjave posušilo? Zapomnili si bomo zabavljanje županovo in mu ob času volitev
vrnili.	.
Poročil se bo gosp. Franc Pograjc, glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« v Mariboru. z gospico Zofko Kovačič, hčerjo Franca Kovačiča, trgovca in posestnika na Idriji pri Bači na Goriškem. Na mnoga leta!
Socialdemokraški vodja Miha Cobai iz Zagorja ob Savi je bil zopet obsojen. Na že-lezničarskem shodu v Radečah dne 31. maja. na katerega je Cobal pripeljal tolpo sodrugov iz Zagorja razgrajat, je Cobal vedno motil govor poslanca Gostinčarja, očitajoč nni, da je vse laž. kar govori, da obrekuje socialdemo-kraške poslance itd. Vsled tega je poslanec Gostinčar tožil radi razžaljenja časti; Cobal je imel predrznost, da je nastopil dokaz resnice; tt'di se je izgovarjal, da kot navaden delavec (on pa ni delavec, ampak od sodrugov plačan uradnik!) ne ve, kako se ima dostojno obnašati na shodu. To je lep državnozborski kandidat. Zastopnik obtožbe, dr. Benkovič, ie na podlagi zapisnikov državnega zbora dokazal, da je poslanec Gostinčar le resnico govoril o socialdemokraških poslancih in o njih nasprot-stvu do delavstva. Sodnik je obsodil Cobala na osem dni zapora. Pritožile ste se obe stranki. poslanec Gostinčar radi prenizke kazni. — Dne 22. t. m. se je vršila druga razprava zoper Cobala pri okrajni sodniji v Litiji. — Tudi v Laškem trgu je pravda zoper po Cobalu zapeljane sodruge. ki so dne 31. maja na kolodvoru Zidani most demonstrirali zoper poslanca dr. Benkoviča. Rudečkarji so torej v hudih stiskah. Krščansko - socialno železničarsko društvo na Zidanem mostu pa se lepo razvija in pridobiva novih udov.
Suša v slovenskih deželah. V imenu »Slovenskega kluba« posredoval je dr. Šusteršič najodločneje pri ministrskem predsedniku baronu Becku, poljedelskem in finančnem ministru za nujno in izdatno podporo po suši prizadetim kmetovalcem. Poljedelski minister ie v ta namen zahteval od finančnega ministra za sedaj, v svrho takojšnje pomoči tri milijone kron, pridržujoč si nadaljne zahteve, kakor hitro dobi natančnejša poročila o obsegu škode. Potem sledi nadaljna, obsežnejša in krepkejša podpora. Deželne vlade dobe odkazane od osrednje vlade gotove svote, in stvar deželnih vlad bode, ukreniti primerno podrobno akcijo v sporazumu s kmetijskimi korporaciiaini. Utegne se postopati tako, da se nabavi za vsako deželo seno, ki se potem po znižani ceni odda prizadetim kmetovalcem. Pri tem bo treba blago dati na upanje, ker velika večina kmetovalcev sedaj nima plačilnih sredstev. Najbolje bo, da se akcija spelje s pomočjo posojilnic. — V tej smeri gredo prizadevanja »Slovenskega kluba«. Utemeljeno upanje je, da to prizadevanje ne bo brez vspeha. Iz tega se razvidi, da so naši državni poslanci storili na Dunaju in v Ljubljani vse potrebne korake, da se odpomore veliki bedi, v katero je zašlo vsled suše slovensko ljudstvo. Le zaupajmo svojim poslancem, ki vestno spolnjujejo svoje dolžnosti napram ljudstvu, ki jih je poslalo na Dunaj v državni zbor.
Duhovna gredica. Porcijunkula. Kako spakedrano se izgovarja to ime pri nasi Izgovarjajo nekateri frejunkula, frjunkla, prcjunkla ir. še vse mogoče smešne besede. Prav je edinole izgovarjava: porcijunkula. To je latinska beseda in pomeni po naše en mali del, delček. Pod imenom porcijunkula dandanes vsakdo razume poseben popolni odpustek, ki se ga tudi Slovenci kaj radi udeležujejo, in zato v naslednjem nekoliko o njem in njega postanku. — »Porcijunkula« tako so imenovali benediktinci svoje majhno posestvo v spoletski dclini, eno uro hoda od mesta Asisi proti jugu.
Na tem zemljišču je stala mala kapelica, ki se je |X) tem malem posestvu tudi imenovala porcijunkula. Po cerkvi je dobil ime odpustek ki ga je sv. Frančišek v njej dobil. —- Porcij'uu-kulski odpustek je popolni odpustek, kakor so drugi taki odpustki, vendar je nekaj posebnega. Ima svoje prednosti, ker se lahko daruje tudi dušam v vicah in ker se lahko dobi tolikokrat. kolikorkrat se obišče kaka cerkev, v kateri se dobi ta odpustek. Do leta 14H(i. se je lahko dobil samo v cerkvi »Porcijunkula« Papež Gregor XV. je pa leta 1622. določil, da lahko dobijo ta odpustek vsi verniki, ki òbi-ščejo 2. avgusta kako cerkev frančiškanskega reda (minoritov, kapucinov, frančiškanov) in prejmejo sv. zakramente in molijo v namen sv. očeta. To se torej zahteva. Spoved in sv. obhajilo se lahko opravita že 2. avgusta in sicer v katerikoli cerkvi. — Kdor ima priliko, naj se udeleži te milosti, posebno letos, ko pride porcijunkula ravno na nedeljo in se tako ne zamudi nič pei delu.
Smrt v tujini. V indianopolis Ind. v Ameriki so v jami plini zadušili rojaka Antona Ga-brijeičiča iz vasi Goljevica pri Kanalu na Primorskem. Istotam je umrl Josip Lavrinšek. doma iz vasi Videm, fara Raka na Dolenjskem!
Hrvaško katoliško - narodno dijaštvo iz Istre in hrvaškega Primorja bo zborovalo dne 29. in 30. t. m. na Trsatu. Pionirjem krščanske prosvete na slovanskem jugu želimo veliko uspeha!
Slovenski katoliško - narodni abiturijenti
prirede 14. in 15. avgusta sestanek v St. Rupertu na Koroškem (zadnja postaja Sinča vas), kamor vabijo vse somišljenike. Spored sestanka je sledeči: V četrtek, dne 13. avgusta, ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer. Volitev predsedstva. V petek, dne 14. avgusta, ob H. uri zjutraj: Tiha sv. maša. Ob polu 9. uri zjutraj: Otvoritev sestanka. Nato se vrše predavanja. Dopoldne: 1. Koroška v zadnjih 50 letih. (Čemer, Celovec.) 2. Dijak — cvet in sad svojega naroda. (Jazbinšek, Maribor.) 3. Separatizem in dijaštvo. (Mlinih, Gorica.) Popoldne ob 3. uri: 1. Dijaštvo in populariziranje umetnosti. (Skrbeč, Ljubljana.) 2. Vplivi na izobrazbo slov. dijaštva. (Skrbeč, Ljubljana.) 3. O narodni vzgoji. (Jež, Kranj.) V soboto-, due 15. avgusta, ob 8. uri zjutraj: Peta sv. maša. — Popoldne ob 4. uri: Velika ljudska veselica, ki jo prirede abiturijenti v zvezi s tamošnjim izobraževalnim društvom »Lipo«. Izvaja se več pevskih točk. nato se vprizori Medvedova narodna igra »Za pravdo in srce«. Po igri prosta zabava. Kdor se še ni oglasil, naj to stori v najkrajšem času na naslov: Fr. Jež. abiturijent, Vipava. — Pripravljalni odbor.
Nove skladbe. V proslavo jubileja slavnega vladanja Niega c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Josipa I. Predigra in Poigra na avstrijsko himno, zložil Anton Foerster, op. 105. Cena 60 vin. Tisk Zadružne tiskarne«, založba »Katoliške Bukvarne«. Obe točki sta. kakor za orgle, tudi za klavir na štiri roke pripravni, pri čemer igra sekundist glas basa (ali predala) v oktavi z obema rokama unisono, primist pa ostale gornje glase. Tako izvajanje se priporoča posebno za šolske in društvene patrio-tične predstave. Predigra obsega po kratkem slovesnem uvodu glavno temo himne fugira-no, srednji stavek je unitatorično naslonjen na zadnji del himne, kateri sledi kratko okon-čanie. Poigra ima napev himne v basu, nad katerim pojo višji glasovi v vzradoščenih harmonijah, prikladnih slavnostnemu značaju lepe naše avstrijske himne.
+ Socialnodemokratlčne laži. Spre-eli smo sledeči dopis: »V svoje nemalo presenečenje čitam v »Slovencu« z dne 23. t. m., da je na shodu, ki se je vršil proti
f
draginji dne 22. t. m., socialni demokrat Anton Novak, delavec v predilni tovarni, v svojem govoru izrekel stavek: »Dr. Šusteršič je v Bizoviku govoril, da naj delavec je kruh in krompir, ne pa meso.« — Ta trditev o mojem bizoviškem govoru je prosta izmišljotina ali bolje rečeno debela in nesramna laž. Ne v Bizoviku in ne drugod nisem izustil navedenih ali podobnih besed, ki so v kričečem nasprotju z mojimi obče znanimi nazori. — Navedena laž zamore imeti le namen, pripraviti pot za agitacijo proti S. L. S. pri bližajočih se volitvah za deželni zbor v splošni skupini. |)r. Ivan Šusteršič. — Opomba uredništva. Dr. Šusteršič je v Bizoviku enkrat samkrat govoril, in sicer je to bilo povodom državnozborskega volivnega giba-uia spomladi leta 1907. Pri onem shodu je bil navzoč tudi poročevalec »Slovenca«, ki s svoje strani izjavlja, da je Novakova trditev gola neresnica. — Če pa socialni demokrati menijo, da bodo s takimi lažmi dosegli pri volitvah kaj uspeha, se zelo motijo. Skrbelo se bo za to, da se ta družba razkrinka in pokaže v njeni nelepi nagoti.
— Ogenj na Bohinjski Bistrici. Na
Žlanu nastal je danes zjutraj, 24. t. m., v Udolinekovem hlevu na do sedaj neznan način ogenj. Domači so bili ravno pri kosilu. Kar zaslišijo hreščanje ognja od zu-naj.Komaj se ozrejo, že zapazijo, da je hlev in drvarnica v plamenu. Klicali so na pomoč. Hvala Bogu! Na Dobravi so sekli skoraj vsi gospodarji iz doline ter sprav-I ali seno v stane. Hipoma so bili pri ognju! Delali so zares z nadčloveško močjo. Rešili so hišo, dasi je gorel že slemen, in bližnja sosedova poslopja, ki so se tudi že vnemala. Iz daljnega studenca so prav pridno donašali vodo ženske in otroci. Gospodar, Josip Cerkovnik, se je močno opekel. Ko je namreč gonil pre-šiče iz hleva, padel mu je goreč utrinek na hrbet. Takoj je bil ves v plamenu. S pomočjo žene, strgal si je gorečo obleko raz život. Opekline so posebno velike na hrbtu; odpeljali so ga k zdravniku. Bila je v nevarnosti vsa vas. Da se ni ogenj dalje razširil, pripomogla so največ visoka drevesa. Cerkovniku je zgorelo orodje, nov voz in vse seno. Zavarovan je za malo svotico. Škode ima okrog 5000 kron. Prej-kone, zažgali so kaki otroci. Starši, pazite vendar na otroke!
Dajte Barjanom vode! Piše se nam in objavljamo: Zdaj polagajo ali pa so že položili drugo vodovodno cev ljubljanskega vodovoda. Prav čudimo se pa, da se na nas Barjane nihče ne spomni, da bi i mi dobili zdrave pitne vode. Le pomislite! Barjani seveda tudi kot vsi pijemo vodo. Ni treba, da je človek kdosigavedi kako učen, da vč, da barjanska voda ni zdrava. Saj je polna zdravju škodljivih glivic in sploh močvirja sama niso zdrava. Prisiljeni smo Barjani, da pijemo Ljubljanico in pa kapnico. Ko so v Ljubljani delali vodovod, so naglašali, da se mora napraviti, ker Ljubljanica ni zdrava. Nas Barjanov pa ljubljanski občinski svet ne vidi in ne misli, da bi nam preskrbel zdrave pitne vode. Pa kaj hočemo. Saj Barjane pozna mogočna rotovška gospoda in pa ljubljanski
župan le ob volitvah. Takrat pa leta po Barju vse polno rotovških agitatorjev, ker potrebujejo naše glasove. Da bi pa skrbeli za nas in za naše zdravje, ej, tega pa ne. Niti naš zastopnik v občinskem svetu, Likozar, se ne spominja na nas, kakor tudi ne naš župan Hribar. Vodo iz ljubljanskega vodovoda dobe na Ježici in v Šiški, samo na Barjane pa nihče ne gléda. Privoščimo vodo Šiškarjem in Štoscanom, a radi bi jo pa le imeli tudi sami. Kmečki kraji, ki imajo boljšo talno vodo, kakor mi, imajo svoje vodovode. Vedno in vedno čitamo po listih, tu in tam se je napravil vodovod. Zgolj mi moramo žleviti mla-kužno, močvirno vodo, dasi smo ljubljanski občani, plačujemo doklade in volimo v Ljubljani. Slabše pa stojimo, kakor stoje kmetje, ki imajo svoje lastne kmečke občine. Kako pa bo razumel naše razmere ljubljanski občinski svetnik? Saj niso kmetje. Sami vedno naglašajo, meščani smo, zato pa nimajo srca za nas. Dvomimo, da nam bodo dali, kar je za nas življenjskega pomena, vodovod. In če bi ga dali, bodo gotovo od nas zahtevali ogromne žrtve. Izgovarjali se bodo: se ne bo obrestovalo itd. Druge km. občine se na boljem, kakor mi. K vodovodnim stroškom prispevata država in dežela. Ljubljanski župan in državni poslanec, pokaži, če ti je res kaj na srcu zdravje Barjanov. Če že nočeš izposlovati, da nam preskrbi naša ljubljanska občina zdravo pitno vodo, kar bi nam morala, ker smo ravno tako njeni občani kakor župan sam, ki pije zdravo vodovodno vodo, medtem ko moramo mi piti našo zdravju škodljivo kalužo, pa izposluj državno in deželno podporo, da dobimo vodo. Saj je menda to le tvoja dolžnost. Ker zelo dvomimo, da nam župan Hribar izposluje vodovod, pa končno prosimo kranjsko deželno vlado in pa kranjski deželni odbor, naj se ljubljanski občini naroči, da preskrbi Barjanom zdravo pitno vodo.
Nesreča na brodu v Tacnu. V nedeljo so se peljali romarji na Skaručno in dospeli okoli 4. ure do broda v Tacnu. Ko je voznik zapeljal voz z romarji na brod, sta za vozom stali 58 letna Cecilija N. podomače Lozarca iz Grabna pri Dobrovi in 14 letna Nežika Plečnikova iz Brezja pri Dobrovi št. 47. Ko sta menda (tako domnevajo romarji, a pozitivnega pa nihče ne ve) hoteli iti sredi Save na voz, sta padli v vodo. Deklica je izginila takoj pod vodo, »Lozarca« pa se je par minut borila z valovi in obupno klicala na pomoč, potem pa tudi ona izginila med valovi. Lozarco so, kolikor je nam znano, včeraj dopoldne potegnili iz vode blizu Gameljnov vso obtolčeno, Plečnikove pa baje še niso našli. Karakteristično je pri nesreči to, da nikomur izmed romarjev ni padlo v glavo, da bi skušal ponesrečenki rešiti in celo brodar, ki je gotovo moral nesrečo opaziti, se ni nič brigal za kako rešitev in plovil naprej do kraja. Ko so bili romarji na drugi strani t. j. na levi, so nekoliko časa šli ob vodi, potem se pa odpeljali na Skaručno. Menda se niso zavedli ljudje, z materjo ponesrečenega dekleta vred, kaj se je zgodilo.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Hranilnica in posojilnica v Vipavi itf kmet. društvo istotam prebridko obžalujeta napram ljudstvu nenadomestljivi izgubi svojega načelnika, odnosno nadzornika, veleč. g. dekana-kanonika Matija Erjavca, da je moral umreti kot žrtva morilčeve roke. Podpisani društvi prosita ljudstvo istega zaupanja napram hranilnici in posojilnici ter kmet. društvu, ker se bode v kratkem času volii načelnik, odnosno nadzornik, kateri bode deloval za blagor ljudstva z isto vnemo kot pokojni blagega spomina. — Omenjeni društvi sta sklenili, da mesto vencev in običajnih naznanil naklonita primerno podporo ubogim v prid. kar je v smislu pokojnikove skromnosti. — Ivan Lavrenčič. za hranilnico; A. Uršič, za kmet. društvo. — Objednem se toplo zahvalimo Zadružni zvezi za izraženo sočutje in zastopstvo pri pogrebu.
n Nove maše. Vipavska dolina bo poslala letos zopet dva duhovna v Gospodov vinograd. Prvi je gospod Alojzij Vovk z (Joč, ki je imel svojo novo mašo dne 16. julija na Brezjah. Pridigoval mu je slapenski župnik, gosp. Valentin Marčič. Bilo je prav lepo, zlasti moramo pohvaliti brežiški pevski zbor in njegovega vrlega organista. Drugi novomašnik vipavske doline pa je gospod Anton Bukovič z Gradišča prT Vipavi. Novo mašo je imel v nedeljo, dne 19. julija. Govoril mu je jako navdušeno njegov nekdanji katehet in sedanji župnik v Grahovem pri Cerknici, gosp. Franc Raičevič. Nove maše ne bodemo opisavali, saj te vse se vrše več ali manj po enem in istem razporedu; pač pa bi radi nekaj omenili iz nove maše gosp. Bukoviča, in to je družba svatov, ki se je zbrala okoli novomašnika v najlepši slogi. Zastopan je bil na novi maši aristokratski stan po gospodu grofu Karolu Lanthieri, zastopan učiteljski stan po gospodu vodju Skali, zastopan stan svobodnih akademikov po gospodu predsedniku »Zarje«, Iv. Česniku — torej stan bodočih uradnikov in profesorjev, zastopan trgovski stan po gosp. Fr. Silvestru, ki je pozdravil gospoda novomašnika v nalašč za to slavnost zloženem senetu. Zastopan je bil stan obrtniški, stan delavski in kmetski, zastopan stan duhovski, zastopan zbor poslancev po gospodu deželnemu poslancu Ivanu Lavrenčič-u. In vsi ti zastopniki so si zrli prijazno oko v oko in se oklepali v bratski slogi in ljubezni in se navduševali za skupno delo. In obdajala nas je samo ena želja, da bi se odprla vsa okna in vrata gostoljubne Hribove hiše, da bi se razkrila streha in da bi šinil ta duh prelepe bratovske sloge po vsi sk>venski zemlji. In če bi imeli prav sedaj, ko to pišemo, kozarec v roki, dvignili bi ga visoko in napili na ves glas taki prihodnjosti lepe naše domovine in zaklicali bi gromovito: »Živela taka prihodnjost!«
n Paša na županskem stolu. Kakor je »Domoljub« že poročal, se je vršila dne 12. ju» lija veselica izobraževalnega društva v Po-dragi. Veselica je bila zanimiva še zlasti radi tega, ker je pri nii podraški župan zopet sanjal o oblasti, ki ie nima. Mož je dobil v roke gla-varstveno dovoljenje za veselico z naročilom, nai ga dostavi društvu. V glavarstvenem dopisu je bilo pripomnjeno, da treba društvu dobiti še lokalnega policijskega dovoljenja od županstva. Aha! si je mislil naš bistroumni očka župan, zdaj so mi pa vendar enkrat prišli v pest. Jaz tega dovoljenja ne dam in veselice ne bo in tako bom že vendar enkrat dosegel župnikova ušesa. To so poskakovali naši liberalčki, ko so izvedeli o tem velikem županskem sklepu! Mi bomo imeli javen ples,
žnpnikova »garda« pa blamažo. Zastonj smo prepričevali podrhški županski talent, da društvo dovoljenja •>ri županstvu niti ne prosi, ker ima že dovoljenje od c. kr. glavarstva. Vse naše besede so od županskega talenta letele kot bob od stene. »Ne dovolim, pa ne dovolim!« Županski talent je premotil celo dva gospoda orožnika, ki sta kake pol ure pred veselico prišla predsednika prašat. kako je s stvarjo. Prepričala sta se. da je vse v redu in da proti veselici ni nobene zapreke. Oli. to je bil hud poper za župana in njegovo gardo, ki je bila zmage že gotova. Na ta dan je pokazal za blagor občine »prcgorcči« gospod župan jasne, in natančno, kam se nagiba »nepristransko« nihalo njegovega srca. Farizejsko je zatrjeval še malo popred našim možem, če bi veljala njegova, da bi ne bilo ne plesa, ne veselice. Koliko je verjeti njegovi besedi, je pokazal dne 12. julija. Pošteno veselico izobraževalnega društva je hotel preprečiti, dovolil pa ie pogubni javni ples. Iii plesalo se je od I. ure popoldne do polnoči, dasi je bilo županstvo od glavarstva opozorjeno, da se sme ples začeti šele eno uro po dokončani popoldanski službi božji, torej ob -t. uri popoldne in da ne sme trajati čez 10. uro zvečer. Tako se je mož v svoji domišljavi vsemogočnosti postavil dvakrat nad glavarstvo in vsem poštenim lindem razkril svojo čisto liberalno dušo, ki je vneta za vse prej, samo za blagor ljudstva ne. Na vse te lavorike je župan lahko ponosen in ko poide v penzijon. rešen županskih skrbi, t.aj premišljuje, koliko tega. kar je naperil za časa svojega paševanja \ Podragi proti gosp. župniku, sc mu je obneslo. Morda pride do spoznanja, da prav nič. Potem pa naj nikar ne zameri, če se naše pametno ljudstvo muza in se smeje njegovim neumnostim, zahvali pa naj Jovana in druge svoje liberalne svetnike za vse blamaže, ki si jih ie pridobil za svojega paševanja.
u S Planine se nam piše: Prišlo je v naj-hiijši zimi lačno, sestradano in objokano s svojo aleksandrijsko gospo na Planino in ko se je pri županu zastonj ogrelo, najedlo in napilo iu prišlo kolikor toliko k moči, začelo je brcati in grizti vse. ki so ga vzeli iz usmiljenja pod streho in sedaj že napoveduje vsem mirnim in poštenim ljudem boj na zob in jim hoče vzeti pošteno ime. Ne bodi no smešno! Kdo se te pa boji? Se tvoji goriški pristaši niso marali zate, na šestfh mestih si bil, pa nikjer nisi mogel postati definitiven. Dobro, mi sprejmemo poleg že napovedanega boja na nož, tudi boi na zob. Le nikar ne misli, da si bomo kar tako mirno dali ruvati zobe. Pa začnimo, bomo vsaj videli, kdo ima več zob. Vugi so jih že precej poruvali v Šniihelu. ostale niti bomo pa mi. Planinci. Saj smo vgnali še druge tiče, pa ne bi Vuge, čeprav sam vaht-majster Türk hodi mesto k županu k Vugi po informacije do 11. ure zvečer, kako bi izrezal vun sebe in svoje pristaše iz precepa, v katerega so se vjeli, ko so plesali brez županovega dovoljenja. Ce je le še kaj pravice na svetu, ne boste se izmuzali in naj vas zagovarjajo tudi vsi Hrovatinovi žandarji. Pridu-šanja pa le nikar obešati županu na hrbet, pri-dušanje ni »klerikalna« navada, pač pa tipično liberalna. Kar pa kvasi Vuga v »Narodu«, da je morilec Pangere klerikalec, to pa samo on verjame, pa nihče drugi, niti Janez iz maina ne, drugače ne bi bil par tednov pred umorom norilca gostoljubno sprejel pod svojo streho in ga napajal z vinom, kajti Janez »klerikalce« napaja samo s psovkami, ne pa z vinom. Kakšen »klerikalec« pa je morilčev oče. to pa vsi vemo, saj je volil Deklevo. Zato pa o vsem tem le kar lepo molčite. Prašamo še: Ali so Lili tudi oni »klerikalci«, ki so čakali župnika Mikša in župnika Antončiča, da jih pobijejo s kolom? Ali so tudi oni »klerikalci«, ki so gro-
zili pred plesom, da bo tekla kri in da jih je n.oral sam Vuga hinavsko miriti, naj bodo mimi?? Toliko za danes. Prihodnjič pa še kaj. če ne bo miru zob 7a zob.
Iz reške doline.
n Ob znameniti desetletnici. 15. julija t. 1. je minulo 1" let kar je ustanovljeno v I rnoveni »Gospodarsko društvo«. Na dan desetletnice so vihrale na poslopju »Gospodarskega društva« zastave. Nasprotniki so se kar trli od jeze, ko so videli zastave. Najhujše se je pa držal eks-župan Fadguc. ki je pa moral na največjo jezo še večkrat iti mimo društva, pa je gledal v tla. Ob tej priliki hočemo podati nekoliko zgodovine od začetka krščansko-social-nega gibanja v naši dolini; poiasniti hočemo tildi tedanje razmere. Dobro je še v spominu v naših krajih tisti katoliški shod v 11 r-novem, ki se je vršil pred kakimi 17 leti. I a shod ie bil podlaga za vso našo organizacijo. Bili so takrat še težki časi za naše krščanske mcže, zlasti pa še za njih organizatorje. Veliko naših kmetskih mož je še takrat tičalo v sponah zloglasnih bistriških in drugih oderuhov, katerih izkoriščevanje čuti še krvavo mnogo naših kmetij. Naše ljudstvo je tako tičalo v teli sponah, da ni smelo storiti niti korakov, ki bi ga bili rešili teh spon. Sedaj, ko so se naši kmetje že rešili iz rok oderuhov, sedaj šele moremo spoznati, kako težavno je bilo delo t aših prvih organizatorjev, v prvi vrsti tedanjega vztrajnega kaplana trnovskega, č. gosp. Alojzija Rudolfa in pa tistih pogumnih mož. ki so gospodu kaplanu stali ob strani. Pičlo je bilo tedaj število naših somišljenikov; vsa županstva v rokah liberalcev, ki so terorizirali in uničevali vsakega, ki si je upal drugače misliti, ne da bi imel od njih dovoljenje za to. Kdor se spominja že imenovanega katoliškega shoda. spominja se tudi skrajne surovosti tedanjih liberalcev. V gostilni, ki je stala pred zborovanjem, je trnovski župan dal dovoljenje za ples, in liberalci so naročili »podtabrsko bando«. da bi motila zborovanje. S surovostjo so se ponašali zlasti bistriški liberalci. Toda ta surovost je marsikomu odprla oči, da je dal liberalizmu slovo. Katoliški shod je rodil lepe sadove. Leta 1X94. se ie osnovala v Trnovem »Hranilnica in posojilnica«, ki je otela našo dolino iz oderuških rok in z cenimi posojili storila že veliko v blagor ljudstva. Tudi liberalci so spoznali pomen posojilnice, vedeli so tudi, da ne bodo imeli kmalu kam dati svoji ga denarja, zato so tudi oni osnovali »Sever-jevo šparkaso«, do katere pa naše ljudstvo nima zaupanja, ker vč, da je ustanovljena zato, da vzdržuje zadnje ostanke liberalizma, loda g. Rudolf in drugi zavedni možje so spoznali, da je treba začeto delo nadaljevati in organizirati še na drugih straneh. Tudi liberalni trgovci so neusmiljeno drli z ogromnimi dobički našo dolino, tudi te je bilo treba ustaviti. Jez temu odiranju je pa bilo »Gospodarsko društvo« v Trnovem, ki se je ustanovilo leta 1898. Liberalni trgovci so pihali jeze, ko jim je društvo strahovito podrlo cene, a odnehati so morali, če niso hoteli, da jim uidejo vsi odjemalci v društvo. Naši koristni organizaciji: društvo in posojilnica, sta pa tudi odprli našim možem oči, da so uvideli, kam jih je bil pahnil liberalizem in kako se trudi tedanja katoliška stranka za njihovo blagostanje, zato je jel tudi liberalizem polagoma padati, a naše čete so rastle. Liberalna sodrga se je pa maščevala s tem, da je neko noč gosp. Rudolfu pobila okna. a k sreči ga ni poškodovala No surovost liberalcem ni koristila, ker so jih ljudje vedno bolj spoznavali, zato so pa tudi pri volitvah doživljali vedno večje poraze tako, da so sedaj — izvzemši Bistrice —'vse občine v naših rokah. — Take razmere so bile
tiste čase. Da so v Bistrici porabili za napade v »Narodu« črnila na »cmerje«, to pa )x nj |K trebilo pripomniti. V »Narodu« jc društvo vsaj vsak mesec enkrat faliralo, a šinem, vendar še stoji! in je še vedno močnejša trdnjava proti liberalnemu izkoriščanju! Oglejmo si nekoliko razvoj društva v teh desetih ]etih Oc! začetka poslovanja pa do konca leta j j bilo prometa za 244.396 K, a leta 19(17. pa }x. I za 343.619 K! V vseh desetih letih se ie izdalo ! za blago 1.205.987 K. prejelo pa l,33(i.«7(i «i i Ves denarni promet pa znaša 3.706.8ii| K. Ce | vzamemo prejemke za blago iu računamo, da so liberalni trgovci delali preje vsaj s .in «d-' stotki, dobimo, da imajo udje društva v svo-! jem žepu najmanj 400.000 K! reci: štiristo tisoč kron! A lahko rečemo, da ie najmanj pol ! milijona kron ostalo v rokah onih, ki \ društvu kupujejo, kajti toliko več bi bili morali dati za blago pri trgovcih, in ti bi bili ta za služek sami spravili v žep, tako ga imajo pa člani! Vendar ne uvidijo še popolnoma naši ljudje pomena društva. Pogostoma se sliši, kai bom hodil v društvo, saj dobim drugod za isto ceno. Ne pomislijo pa tisti, da če bi društva nt lilo. bi liberalni trgovci prodajali vse |k> drugačnih cenah1 Društvo drži nizke cene, a drugi morajo, če hočejo prodati, dati tudi po teh cenah! Ne razumejo pa še vsi, da če bo društvo imelo večji promet, bo tudi blago ceneje vdobilo, ker ga bo več rabilo, potem bo pa zopet tudi ceneje prodajalo! Možje! nikar podpirati liberalnih trgovin! S tem redite le gada na svojih prsih! Zadružna misel ie i/ Trmi-I vega prodrla tudi v druge kraje v naši dolini, i zlasti v Stnihelu se dobro gibljejo, ,i nidi na i Pivki v Knežaku dobro uspeva posojilnica.
Tako so se razvijale stvari v naši dolini, j Sedaj je pa liberalizem na tleh, čeprav se iine-! nuje sedaj »neodvisni kmetje«. Svoje življenje ] izkazuje le v psovanju v »Narodu«, a še več I v »Notranjcu«. »Notranjec« se prav obupno I zaganja v »Gospodarsko društvo«, katerega imenuje »nesrečen konstim«. Je društvo res v nesreč»), a to liberalnim trgovcem, ki ne morejo več odirati našega ljudstva, ampak morajo ponižno dajati po tistih cenali^ ki jim jih diktira »Gospodarsko društvo«! »Notranjcu« ! so pa nič ne čudimo, če je priskočil liberalnim j kapitalistom na pomoč, saj iž teh, pa učiteljev obstoji »kinetska stranka«. Oh, ko bi le »Not-! ranjec« ne bil tako brezpomemben! Vse tihe želje Padgučeve kompanije. da bi »Notranjec« društvo ubil, bodo pa ostale le na zadolženem »Notranjčevem« papirju. Mi pa gremo krepko naprej, preko onih, čeprav so nekateri Miajzvestejših« mater sinovi!
Idrijske novice.
n Svoio kramo je pobral v Idilli .Ante Kristan in šel po svetu. Pravijo, da v Ljubljani osrečuje sodruge. Idrije ne more pozabiti ta plačani socialist, ker menda ni kmalu tak« bedastih Zemljanov kakor so naši rdečkam. Šli so za njim v svoji omejenosti črez drn in strti, kakor je to navada pri ljudeh plitvega di'ha. Ce jim je Kristan n. pr. rekel: M' mokrati, stno najbolj zavedni delavci, - » vsi jednoglasno za njim ponovili; če je pa dan pozneje istim delavcem rekel: Mi, mokrati, smo največji butci, — tedaj so z očim111 s kimanjem kazali, da je to čista resnica.
n Zakaj hodi Kristan nazaj v Idrijo? Zato. ker je tukaj toliko prosvete nakopičil m jo sedaj odvaža v Ljubljano. Ali povejmo razl<*; neje. — Zato hodi, ker med vsemi socialnim1 demokrati ni delavca, ki bi bil zmožen voditi k< nsutn. Tako Kristan izobražuje. I n A. Kristan v Ljubljani ne vživa takega ' spoštovanja pri liberalcih, kakor ga ie P" idrijskih. Pa mu krivico delajo, ker v njegovo srce ne vidijo. Počakajte tnalo, naj delavs»
ušesa napolni z obljubami, ki se ne bodo nikoli spolnilc; potem bo tudi liberalne družbe iskal. Ce je bil Kristan idrijskim liberalcem všeč, ki so vendar dovolj zagrizeni, potem Ivi menda tudi vam, ljubljanskim.
n Služba komedijanta je prazna pri rdečih bratih v Idriji po odhodu »sodruga« A. Kristana. Za njo se ne zahteva druzega kot hiter jezik in spretne roke, da se ljudstvo čudi njegovim glumam. Prosilec za to službo ne sme biti preveč napet (v javnih shodih pa drugače). niti socialni demokrat, niti naprednjak, da potem lahko obrne plašč po vetru, če mu bo in več dobička neslo.
Iz raznih krajev Notranjske.
u Z Blok. Huda suša vlada tudi po naši liianoti. Sicer je nekoliko deževalo, a za tako sušo veliko premalo. Kako bomo preživeli živino, ko smo pridelali skoro polovico manj sena nego druga leta?Prodati živino pa zopetne
1.aže,	ker nima letos skoraj nobene vrednosti. A kaj naj počne kmet brez živine. Kic bode dobil potrebni gnoj, kje mleko, kje denar za Ja\ke in druge vsakdanje potrebe, ako ne bo živine, od katere imamo pri nas glavni do-iioacK. V resnici resni in žalostni časi nam ijiete. Država, prihiti tudi nam na pomoč! Vkljub ceneni živini je pri nas meso, ki gotovo ni najboljše, vedno jednako drago. Zadnji čas je, da se temu upremo tudi pri nas. Je pač sramotno, da bi se pustili od mesarja tako
vleči«. Zato, gospod župan, storite svojo dolžnost in povejte mesarju, da hočemo tudi na Hlokah jesti meso ceno. Ce pa hoče mesar ljudi »vleči« in svoj žep polniti, naj gre pa drugam, na Blokah ga ne rabimo. Se nekaj! Ali bi ne bilo pametno, da bi tudi pri nas pričeli kmetje sami klati živino, kakor store to drugod. Dvojen dobiček, oziroma trojen, bi imeli pri tem. Živino bi kmet dražje prodal drugi bi ceneje jedli meso - in mesarja bi navadili, prodajati dobro meso poceni. Poskusimo, kar drugod zamorejo, zakaj ne bi pri nas?
Naš g. kapelan, ki je komaj leto dni deloval v naši župniji, nas vže zapušča. Prestavljen je v Zire. Bog daj dobremu gospodu na novem mestu veliko uspeha. Bog ga živi še mnoga leta ! - Pri Sv. Vidu bo. kakor čujemo, dne
2.	avgusta nova maša. Imel jo bode Cajnarjev gospod, ki je študiral v Celovcu. Pri novi maši bode pel »oktet« pevskega društva »Ljubljana«. Pričakovati smemo, da bo petje gotovo krasno in tudi lepo slavnost zelo povzdignilo.
u Shod katoliškega izobraževalnega društva v Košani na Notranjskem se vrši 2. avgusta. Vspored bo sledeči: I. Ivan Neponnik Ocstinčar: Izobrazba kmečkega fanta in pripomočki zanjo. 2. Jakob .Milavec: Prometna zveza in njeno socialno delo. 3. Franc Frzar: Krščanski mož in njegove dolžnosti.
n Iz Postojne se nam poroča, da doslu-žtni vojaki jubilejne slavnosti ne bodo obhajali dne 9. avgusta skupno s požarno brani-lui, temveč samostojno in popolnoma vojaško dne 22. in 23. avgusta. To na vednost doslu-ženim vojakom. Zaiedno praznovala se bode 30-letnica bosniške okupacije.
Dolenjske novice.
Iz ribniške doline.
d Od Sv. Gregorija. Dne 20. julija, takoj po poldnevu, prišla je močna ploha z nekolikim gromenjem in treskanjem. Vendar je bil pa en tresk usodepoln za gospodarja Jakoba Zadnik na Perovem. Treščilo mu je gospodarsko po-
slopje, obenem je pa obšinila strela njegovega brata Janeza, ga popolnoma omotila, mu preklala hlače in mu z ene noge sezula čevelj in občutno odrgnila kožo na nogah. Pravilnemu ravnanju se je posrečilo ga spraviti k zavesti in izven nevarnosti. Oregorsko in sodraško gasilno društvo je ogenj omejilo samo na prizadeto poslopje, ki je pa popolnoma do tal pogorelo z vso krmo, z enim vozom in drugim orodjem in s skoro popolno nasuto žitno shrambo, le nekaj žita se ie rešilo, ki bo pa težko za ljudi porabiti. V ognju ostal je tudi en velik prešič. Poslopje je bilo zavarovano pri »Vzajemni« za 60(1 kron, toda škoda ie pri tem pomanjkanju in draginji krme toliko občutljivejša, ker se mrva tudi za drag denar ne da dobiti. Zato je izmed gospodarjev samih izšla lepa misel, da naj bi pogorelec po župniji napravil seneno biro, in vsak bi, četudi od malega, rad kaj malega dal, da bi mogel vsaj toliko živine prerediti, kolikor ie bo sosebno ob graditvi novega poslopja nujno potreboval. So pač plemenita gregorska srca! Ker je bila vsa vas v nevarnosti, so vsi gospodarji izgnali živino iz hlevov. Pri tem pa si je neki vol zlomil òbe sprednji nogi, zato so ga takoj zaklali, dobri ljudje pa so na mestu vse meso pokupili, da bi gospodar -u? imel t j ko občutne škode. Tudi v tem se lepo kaže dejansko sočutje do soseda v nesreči.
Iz raznib krajev Dolenjske.
d I/. Dobrniča. Uad je pičil Jero Spelič. 11. t. m. je šla orat s svojo hčerko. Oada je preorala črez sredo. Bila je bosa pri drevesu. Stopila je nanj. Težko je prišla na dom v Ver-bovec. Tisti dan ji je večkrat prišlo slabo. Mislili so ljudje, da bo umrla. V groznih bolečinah leži. Noga je vsa zatečena. Veliki mehurji se delajo in tudi pokajo, da gre strup vun. — V nedeljo, 19. t. m., smo dobili pre-potrebnega dežja, da se je dobro namočilo po polju. Poljski pridelki lepo kažejo, da bi Bog nas le obvaroval pred hudo uro in drugo nesrečo.
d Krka. Mlekarno imamo že od meseca februarja sem, ki napreduje zares vedno lepše. Ljudie so sprevideli in uvideli korist mlekarne, se otresli neumnih pomislekov, obrnili široko-ustnim hujskačem hrbet ter se z vnemo po-prijeli mlekarne in tako je mleka več z vsakim dnem. Le tako naprej, možje kmetje, saj koristite s tem največ sami sebi. kar uvidijo celo naši največji nasprotniki. Da pa je mlekarna koristna, povem vam sledečo resnično dogodbo. Poznani dva soseda v neki večji vasi. Prvemu je bilo ime France, ponosen in domišljav mož, ki je hotel vse sam vedeti. Drugi, Tomaž po imenu, pohleven možiček, je rad obiskoval in poslušal na shodih, ki so jih prirejali naši ljudje, razna podučna predavanja. Oba pa sta bila približno jednako velika posestnika, bolj srednje vrste. — Nekoč sta šla skupaj na semenj in France je kupil par volov za 650 kron, Tomaž pa dve kravi za 600 kron. Domov grede se pogovarjata razne stvari in France reže Tomažu: »Ti se gotovo ravnaš po naukih, ki jih slišiš na vaših shodih iu zato nisi hotel kupiti volov, ampak le krave. Bomo videli, kateri bo napravil več dobička v enem letu, jaz ali pa ti?« — »Dobro,« mu odgovori Tomaž, »pa računajva in po preteku enega leta prodava oba, ti voli, jaz krave!« V dotični fari so pa imeli mlekarno, kamor je pridno donašal mleko sosed Tomaž med letom. Kakor je računal, je molzla vsaka krava približno 200 dni v letu. V začetku takoj po teletu je imela vsaka na dan mleka od 10 do 15 litrov, pozneje pa menj, tako da se lahko vzame povprek po malem od vsake krave 5 litrov na dan. Dobil je tedaj mleka na leto od ene kra-
ve od 800 do 1000 litrov, od obeh krav pa do 2000 litrov, katerega je znosil v mlekarno po 10 vinarjev liter. Dobil je tedaj za mleko v enem letu od obeh krav 200 kron. Vsaka krava je pa strila v teku enega leta tudi tele. Po štirih tednih ju je prodal za. 140 kron. Koncem leta je pa prodal tudi kravi, obe že iznova breji, za 650 kron. tedaj z dobičkom 50 kron. Prodal je pa tudi mogočni in vsevedni France svojih par volov ljubljanskemu mesarju za 890 kron. tedaj z dobičkom 240 kron. — Pri-smejal se je France takoj drugi dan po prodaji k Tomažu in rekel: »Vsi shodi in pouki, ki jih tako pridno poslušaš, ti prav nič ne koristijo! Le poglej, priredil sem pri voleh 240 kron, ti pa pri kravah le 50 kron v enem letu«. Trmaž pa reče pohlevno: »Počakaj, brate! Pri prodaji krav sem dobil 50 kron, za mleko med letom sem vzel od obeh krav 200 kron in za dvoje telet 140 kron; vsega skupaj imam 390 kron čistega dobička pri kravah, ti pa le 240 kron; sem tedaj jaz za 150 kron boljši kakor ti. Obdelal sem pa ravno tako svoje inalo posestvo s kravami, kakor ti z vclmi; vrhutega si pa še tudi pridržal lahko kako kapljo mleka doma, ko si ga ti od volov nisi mogel«. France je spoznal resnico in gledal debelo; a videl sem ga že na prihodnjem shodu; seveda bolj za vrattni je stal in poslušal govornika gospoda dr. Kreka. Možje posestniki in živinorejci, prevdarite sami, kaj je bolje rediti, vole ali krave, in ka-ttrega boste posnemali, ali ošabneža Franceta iu ostajali doma, češ, kaj če nam shod, mi že sami dosti vemo, ali pa pohlevnega Tomaža ter se pridno udeleževali podučnih shodov. brali dobre knjige in se ravnali po lepih naukih?
Belokranjske novice.
d Za kratek čas. Nekoliko paberkov hočemo zopet podati čitateljem »Domoljuba« iz »Belokranjca«, pa, kot smo rekli, le za kratek čas! Poslušajte, pametni belorkaniski ljudje, kako se te gradačke cajtenge rade »motijo«, da boste vedeli, koliko jim je verjeti. Namesto vas Lokvica, piše »Lukovica«. (i. Jekovee, ki zdaj spreobrača trdovratne Belokranice, je namreč (iorenjc in mu je bolj znana Lukovica pri Kamniku kot pa naša Lokvica pri Suhoru. »Zmotil« se ie. — Škoda pri požaru v Buto-raju je prvotno pisana prav, le zavarovalnina desetkrat prevelika. V »popravku« je pa naredil škodo desetkrat večjo, pa zavarovalnino desetkrat manjšo. Strašno kunštno! No, zmotil se je zopet! — »Mojster« Lozar, ki je baje tudi streljal na dr. Lampeta z zajčjimi kanoni, ta junak, pa pravi, da izdeluje nagrobne spomenike in »mejaše«. Mejniki in mejaši to je njemu vse jedno. A, ja, ssj se ie »zmotil«! V dopisu o študentovski veselici v Dobliičah pa piše »Belokranjec« o nekem Ušeničniku iz Ljubljane, ki urejuje list. ki se mu pravi »Dom in Svet« in o doktorju Kudrii, ki je na veselici zelo navdušeno govoril. Zopet smola, drago Belokranjče! V resnici je Ušeničnik pravi doktor in sicer dvojni doktor, bogoslovja in modroslovja, ni pa bil še nikdar urednik »Dom in Sveta«, — a Kuder pa je in ostane le ponižni Tone Kuder, sodnijski adjunkt v Črnomlju. brez doktorskega naslova. No, ko bi učitelju Šetini privoščil ta lepi naslov, nihče ne bi zameril. Kuder pa ne in zopet ne, tega ne pusti na noben način ... dr. Pomota.
d Poživljamo »Belokranjca«, naj pove, kateri kmet iz Semiča je tako neznansko zanikan in neveden, da je mislil, da podpore po teči iu ognju dajejo poslanci iz svojega žepa. zdaj pa je šele po »Belokranjcu« prišel do pravega spoznanja!? .Mi pa le mislimo, da se je novica o tem neumnem »šokcu« skuhala v
Oradacii. ker tako neumni vendar niso naši kmetje. Vidi se pač iz vsega, da je pri gra dačkem konsorciju »Belokranjca« glavni sve tovalec in generalni minister — znani samo srajčnik — Tine!
d Iz Belokrajine. Pri nas vlada strašna suša. Sena je tretjino manj kot lani. Prve de telje je bilo malo. druge pa še manj. Koruzo nam bo jazbec uničil. V nekatere vasi pride celo podnevi. — Vodo morajo voziti po tri do štiri ure daleč iz oddaljene Krupe. — Nekateri »gospodje« berejo tudi »Belokranjca«. On zna jako lagati, piše da je nekemu možu v Semiču v cerkvi slabo prišlo in je šel na župniški prag sedet. Takrat pride kuharica in ga polije z vodo, kar pa ni res. O, »Belokranjče«, kaj si izmisliš. Prelepo ime si si dal! Oospod Julče je tudi na pošti v Gradacu dvema kmetoma »Domoljub« raztrgal! Svaka sila do vremena!
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g V Moravčah se je vršila v nedeljo, dne 19. julija, izredna slovesnost. Moravški rojak, Moravčan iz velespoštovane rodbine, gospod Valentin Tome, jc obhajal svojo novo mašo. Ze v soboto zvečer je bilo na trgu vse živo. Imeli smo ta večer priliko pozdraviti bivšega moravškega dekana, zlatomašnika, kanonika Kajdiža. Obema, novomašniku in zlatomašni-ku, ie priredil društveni pevski zbor krasno serenado. Novomašnika je pozdravil tajnik izobraževalnega društva s sledečimi besedami: »Poletna radost je objela prijazno zemeljsko ravan in lahna sapica zavela, raduje log se, hrib in plan; vse naokrog je radostno, vse z mlaji okrašeno, ker jutri Tvoj bo dan! Dan velevažnega pomena, ko stopiš v cerkev pred aitar; kako bo duša takrat Ti vesela, ko daroval boš najsvetejši dar. Zakaj srce prepolno sreče ne čakalo bi hrepeneče, nestrpno jutrajšnjega dne, ker spolnijo se Ti želje. Pač srečen si! In mi ? Mi
vsi radujemo se s Tabo, ko vidimo Te tu pred sabo. Čestitke Ti prednašanio iskrene, voščil, pozdravov sto iz duše cele: naj Ti nebo svoj blagoslov razlije, da žar Ti sreče vedno sije! O, čaka Te veliko boja in marsikaka kaplja z.ioja pritekla bo, ko z ukom in besedo boš pasel Kristusovo čedo. A le pogum!
Za goro zor nebeški vzhaja, glej, boljša doba se pomlaja, zatrt bo svetni šum! Ze Slave prapor je razvit in nanj je krasen rek prišit, rek, ki sladi nam bol, trpljenje: ,Jaz sem Življenje in Vstajenje'.»
Slavnost nove maše je posebno povečal veličasten cerkveni govor dr. Mih. Opeka in slavna vojaška godba iz Ljubljane.
g V Zlatempolju pri Kamniku se je preteklo nedeljo vršila županska volitev. Zupanom je bil izvoljen g. Mat. Stražar, ker se je prejšnji župan službi odpovedal. Novi župan z vsem odborom je zvest somišljenik S. L. S.
Iz ljubljanske okolice.
Dobrova, dne 26. julija. — Raznotero. —
Senčna in žitna letina se je pri nas v primeri s sušo po drugih krajih še dovolj dobro obnesla; spravilo se ie oboje ob najugodnejšem vremenu pod streho. Zrnje pri žitu jc sicer malo drobneje ostalo, a bode pa moka tem izdatnejša, ker je dozorela od solnca in ne od mokrote. Kar jc dobrodejni dež večkrat zemljo malo porosil, si po ravninah tudi otava pomaga precei dobro. " Ostali pridelki na polju cbetajo— če jih ne obišče kaka elementarna nima — psvoljno letino; isto velja tudi o sadju jabolkih, češpljalt in orehih. Bog daj in nam ohrani svoj blagoslov' — Vžigalice v korist obmejnim Slovencem špogajo pri nas sledeče stranke: Ivan Suhadolc. trgovec, Marijana Dolinar, gostilničarica in Jakob Oven, trafikant na Svici; Marija Suhadolc. gostilničarka, Ivan Oven, gostilničar in Ivana Adamič, trgovka na Dobrovi; F ranica Selan, trgovka, gostilničarica in trafikantinja v Stranski vasi; Josip Rotar, trgovec, gostilničar v Podsmreki, Anton Vrhovec, trgovec, gostilničar v Kozar-jah. — Danes zjutraj se je odpeljalo iz vasi Brezje (naše fare) nekaj romarjev na Skaruč-no ; odšli so od doma kmalu po polnoči. Do broda ob Savi so se srečno pripeljali. Ko so pa zapeljali voz na čoln in se je malo od kraja odmaknil, omahnili sta in v Savo padli: deklica Neža Plečnik, po domače Lovrečkova, stara 14 let, doma v Brezji hiš. št. 47, ter Cecilija Ravnahrib, branjevka v Brezji. stara 58 let. Obe sta utonili, a tudi obe je Sava nesla naprej, ker v temi ni mogel nikdo v vodo za jjima. Ravnahrib je nekohkokratov zaklicala na pomoč, a rešiti je ni mogel nobeden. Res britka in žalostna usoda obiskuje letos našo faro glede naglih smrti, v kratkem času je eden od delirija skočil v Gradaščico, drug si je razparal trebuh in v teku štirih ur nato spo-edan in v sveto poslednje olje dejan mrl; eden se je ubil raz črešnjo — po nesreči; danes pa kar dve vtopljcnki, tudi po nesreči. Bog naj nas varuje v bodoče enakih nesreč — pred vsem pa nagle in neprevidene smrti!
Na Dobrovi pri Ljubljani se je mudil te dni veleč. gosp. misijonar Vilman iz daljne Amerike, brat veleč, gospoda Gašparja Vilmana. župnika v Ljubnem. Prišel je na oddih v svoio staro domovino in pri tej priložnosti je obiskal božjo pot na Dobrovi, kjer je dvakrat daroval sv. mašo. Obiskal je tudi rojstno hišo slovenskega škofa ameriškega, premil gospoda J. Trobec iz Polhovega Gradca.
z raznih krajev Gorenjske.
g Iz Tržiča. Redek slučaj. Očividec naznanja, da se je vršila dne 6. t. m. poroka g Franceta Megliča in gospe Josipine Meglič Svatba se ie vršila sicer brez godbe in plesu a vendar prav slovesno. Kar je pa še najbolj občudovanja vredno, je to, ker je bilo navzočih 25 sorodnikov od ženina in neveste pa se zovejo vsi Megliči. Bilo srečno!
Iz raznih krajev.
Cleveland Umrl je naš rojak Franc bkrabec dne 20. junija, previden s sv. zakramenti. po dolgi in mučni bolezni. Bolehal je skoro leto dni. Ranjki je bil doma iz fare St Vid pri Zatični na Dolenjskem. Bil je v Ameriki deset let. Tukaj zapušča žalujočo ženo in enega sina, v Jolijet III. dva brata, v stari domovini pa očeta. Bodi mu lahka tuja zem-
lja! -- Dne 7. julija ic umrl v St. Clar v bolnici rojak, hišni posestnik in gostilničar Louis Lausche. Ranjki je bil 43 let star in ie bival v slovenski naselbini v Clevelandu 19 let tcr si je ohranil pri vseh Slovencih nepozabni spomin. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, sedem nedoraslih otrok, stariše, tri brate in sestro Doma je bil iz fare Hinj pri Žužemberku. Naj počiva v miru! — Delavske razmere so še vedno slabe in ne vemo, kdaj se bodo izboij. šale. Zato. rojaki, za zdaj nikar ne mislite iti na pot v Ameriko, sploh to leto ne. da bodo volitve končane. — Pozdrav vsem rojakom rnkraj širnega oceana, tebi, dragi »Domoljub, pa obilo naročnikov po širni Ameriki. j Resnik.
š«8Sži,
Za ottimiste in cerkuenike.
V četrtek, dne 23. t. m., je imelo Podporno društvo cerkvenikov in organistov« svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga je prav povoljno število organistov in cerkvenikov. Zborovanje otvori in vodi društveni predsednik Ivan Gajšek. Pozdravi in zahvali navzoče za tako lepo udeležbo, čeprav mnogi vsled beganja od gotove strani niso prišli na to važno zborovanje. Po predsednikovem poročilu, katero je bilo z odobravanjem sprejeto in je napravilo najboljši vtis, se je oglasil k besedi med drugimi tudi gospod Papier, odbornik društva organistov in pevovodij. Razvila se je vsled tega, ker je omenjal in kar so tudi vsi navzoči povdarjali, da to nikakor ne sme ostati tako, kakor je sedaj, iu sicer, da bi imeli dve skoro enaki društvi; eno mora gotovo propasti ali pa, ako prav živita, samo žalostno životarita. I. ozirom na to, ker se vsak trezno misleč, naj si bodi organist ali cerkvenik, ali oboje skupaj, in tudi preč. duhovščina bolje priporoča, da ostaneta ta dva stanova skupna. ker le v skupnosti je moč in le tako imamo pričakovati povoljnih uspehov, ker kot take se nas bode v merodajnili krogih gotovo upoštevalo. Predsednik je povdarjal in priporočal, naj se gg. tovariši nikar nc sramujejo iti s cerkvcnikom roko v roki, kajti po največ krajih ste obe službi v eni osebi združeni, in če je prav samo organist (kar je pa po Kranjskem prav redko najti), naj se ne sramuje cerkveni-ta, kajti ako mu je izročena skrb za cerkev, je že toliko vreden, da se ga upošteva, četudi opravlja zraven cerkveniške <ako nižjo službo. Rezultat tega je bil, da so sklenili vsi navzoči organisti, da pristopijo k temu društvu. Gospod Papier kot zastopnik društva organistov in pevovodij e pa stavil predlog, da ako se spremeni naslov v toliko, da bi se glasilo: »Podporno društvo organistov in cerkveni-<ov«, torej so imenovani organisti na prvem mestu, da hoče pri odboru organistov in pevovodij delati za sporazum, naj vsi organisti pristopijo k temu društvu, drugi pa, kateri hočejo morebiti z umetniškega stališča kako društvo, naj si isto ustanovijo na podlagi teli pravil, in tam naj bi se stanovsko razlikovali. S tem bi bilo ustreženo tistim, ki so boljše situirani in lažje utrpijo kakšno kronco; imeti bi pa moralo tako društvo, ako bi se ustanovilo, P°-
vsem drugačni namen. Le-to društvo, ki ima glavni namen, /.boljšati gmotni položaj In pa boljšo prihodnjost, naj bo skupno združeno z obema stanovoma, kajti res edino na ta način smemo pričakovati po-voljnih uspehov. Z ozirom na to je bil predlog soglasno sprejet, in se torej imenuje »Podporno društvo organistov in cerkvenikov, s sedežem v Ljubljani«. Ako bi pa vkljub temu kdo kaj nasprotoval in skušal organizaciji škodovati, se mu da nezaupnica in se ga ne bo nikjer več upoštevalo. Sledi nato poročilo tajnika in blagajnika, ki se vzameta s pohvalo na znanje; posebno poročilo blagajnika je napravilo najboljši včis.
Društvena blagajna se je posebno okrepila s prispevki blagohotnih ustanovnih in pa podpornih članih, kateri so prejeli primerne diplome v znak hvaležnosti. Pa tudi prispevki rednih članov so povoljni in če bi storil vsak svojo dolžnost, bi bilo v najkrajšem času stanje društvene blagajne v taki višini, da bi se začele deliti izdatne podpore. Prošenj za podpore je bilo /e več vloženih, toda dosedaj se je moralo pomagati le v par najnujnejših slučajih. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: Ivan Gajšek, predsednikom; Franc Gerden, podpredsednikom; Jakob Poto-kar, Val. Pivk, Matej Osredkar in Pavel Jerman, odbornikom; Jož. Cimerman, Ant. Levičnik, Bernard Pirnat in Srečko Zalo-kar, namestnikom; Jernej Bizjak, tajnikjv namestnik; Zalokar Franc; blagajnik Martin Knez; pregledovalca računov pa Pe-tauer Jakob in Ivan Nepužlan.
Konečno so še razni gospodje po-vdarjali potrebo tega društva, bodrili svoje stanovske tovariše, naj se vedno zavedajo svoje lepe službe ter tudi v ljubezni do bližnjega naj ne zaostajajo ter radi in redno plačujejo odločene prispevke v društveni namen svoje stroke, ker s tem podpirajo poleg izboljšanja lastnih interesov tudi dobro delo.
Na dnevnem redu je bilo tudi znižanje članarine. Sprejel se je predlog, naj bi se članarina za polovico znižala, in sicer na 3 krone letno, ker skušnja nas uči, da ako je članarina tako nizka, da jo lahko vsak zmore, dosežemo s tem veliko število članov in s tem postane močna organizacija ter je v prvi vrsti potrebno to, da se ista vzdržuje, blagajna se mora pa krepiti na drug, boljši način, in sicer s podporami blagih dobrotnikov, kar se je tirdi izkazalo.
Vpisovanje in plačevanje naj se vrši na sledeči način: vpisnine se plača 2 K, kateri znesek se naj pošlje na pravilno spisani nakaznici na naslov: »Podporno društvo organistov in cerkvenikov v Ljubljani«, potem svoje ime in župnijo, v kateri službuje. Priporočamo, da naj se tudi članarina obenem pošlje; ta znaša 1 K 75 h do novega leta, potem pa se naj plača meseca januarja vsako leto 3 K za celo leto.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik g. Ivan Gajšek zaključil zborovanje s povdarkom, dà ga zelo veseli, ker se je vse izvršilo tako v lepem redu in lepi udeležbi. Vpisalo se je več novih članov obojega stanu.
Pri skupnem obedu je bilo prav živahno, kjer se je posebno povdarjalo in priDoročalo skupno delovanje, ker v tem času je moč in le z združenimi močmi, kakor je omenjal g. Pirnat, se more braniti vsaka država, kakor tudi cerkev in sveta vera, naša domovina in nje pravice, tako tudi vsako društvo, posebno pa naše, ki se je danes takorekoč obnovilo, in mu želi najboljših uspehov.
Narodno gospodarstvo
Zboljšanje planin.
Iz Bohinja. Na zadnjem zborovanju gozdarskega društva v Bohinjski Bistrici je poročal g. glavar Oton pi. Detela o zboljšanju planin med drugim tako-le:
Po zimi se bliščijo naše gore, odete s snežnobelo odejo, kakor diamanti v solnčni svitlobi. — Spomladi, komaj skopni v dolini sneg, v gorskih višavah, na planinskem svetu še vedno poje divji petelin. In poletje, novo planinsko življenje! Planina je poleti veselim planšarjem in brdkim plan-šaricam, pa živinci pravi poletni dom. In jesen, z mrzlimi večeri in hladno sapo, zapustiti mora ta planinski svet vžalosten planšar, planšarica. Nazaj v dolino, bliža se zima.
Dasi nudi planinski svet toliko življenja. da, vir življenja je našemu Bohinjcu, vendar tudi tu gori se kaže, da je na svetu vse nepopolno. Tudi v planini marsikaj pogrešamo. Treba je pomoči, duha in dela. Na tej planini je pomanjkanje vode, ni niti studenca, ne lokve, napajališča za živino. Zopet v drugi ni streže, ne pota, nevarna je ljudem in živini, treba jo ie izboljšati. In zopet na tretji je polno šavja, vsa je zaraščena, zanemarjena, treba bo trebiti, tam zopet popraviti ali napraviti hlev, sirarno, hram itd.
Leta in leta so minula, nihče se ni zmenil za ta gorski zaklad. Sele pred nekaj leti se je pričela nova akcija za izboljšanje planin tudi pri nas. Kmetijsko ministrstvo odločilo je leta 1905 svoto 2000 K za izboljšanje planin. S to svoto so se napravili vodnjaki in napajališča v teh-le planinah: v Uskovnici, Praprotnici, za Liscem, na Šavniku, za Jamniki, Javorniku in na Vodeničnem vrhu.
V letu 1906 se je vršilo poučno potovanje po koroških planinah; največ zaslug za izboljšanje teh si je pridobil agrarni inšpektor Posch.
Minolo leto se je obhod vršil po naših bohinjskih planinah. Posledica tega obhoda je, da je agrarna oblast z vso vnemo pričela z delom na planinah: Velo-polju in Vogu in ob. pašniku na Bistrici. Projekte je izdelal agrarni inšpektor Pres-sel, in sicer za planine: Velopolje, Vogu, Krstenica. Mišel, Zajamnike in Konjsko dolino.
Občina Bohinjska Bistrica ima vsega sveta 10.566 ha; produktivnega je 9692 ha, njiv 282 ha, travnikov in senožeti 1148 iia, planinskega sveta 1523 ha, paše 1219 ha, gozdov 5555 ha. Živine priredi občina
141 konj, 1318 govede i nad 100 ovac ter nekaj koz.
Občina Srednja Vas ima 20.000 ha sveta; rodovitnega je 14.753; njiv 422. travnikov 1816, planin 4069, paše 1481, gozda 6933 ha; konj 173, govede 2291, ovac 669 ter nekaj koz.
Torej je 5592 ha planinskega sveta. 6000 ha velja sicer kot neplodno, vendar se dobi tudi na tem svetu še marsikaj paše. Vsako leto dobe Bohinjci približno 88.000 kron za pridelke po teh planinah, za sir; vsota, ki reprezentuje kapital dveh milijonov kron. Iz tega pač sledi, kako potrebno je planine izboljševati in s tem domačemu kapitalu pomagati do vedno večjega razvoja. Cim več denarja investira država in dežela za ta gorski zaklad, bolj krepi domače ljudstvo v gospodarstvu.
Država je s 60% priskočila, naj bi tudi dežela vpoštevala planinstvo in pri-djala kolikor mogoče visok prispevek.
Pripomni še, da med agrarcem in gozdarjem ne more biti diference; saj agrarec ravno z izboljšanjem planinskega sveta najbolj ščiti gozd, ker, če ima živinorejec na svojem planinskem svetu dovolj naše, ne bo silil v gozd svoje živine.
Oba, agrarec in gozdar, morata hoditi kakor roka v roki za blagor ljudstva.
Najnovejši dogodki.
Ameriški milijonarji do vrata v dolgovih. Finačna kriza in zastoj vsega industrijskega in trgovinskega gibanja še vedno kakor mora leži na vsej severo-ameriški javnosti. Ne samo delavci, srednji meščanski stan, obrtniki in manjši trgovec trpijo pod to pezo, —tudi milijonarji jo britko občutijo. Ze nad šest mesecev živijo ameriški bogataši na upanje. Uslužbence in nabaljače plačujejo s šeki na dolge, 3—12 mesečne obroke. Takih »post dated chèques«-ov so polne blagajne v trgovinah in prodaialnah v New-Yorku in Newportu. Drugi milijonarji so zaprli svoje palače, češ, da se odpeljejo na obisk v Evropo, poprodali in zastavili konje, avtomobile itd., odpustili vse uslužbence ter se skrili na kaki oddaljeni farmi. Upniki pa jih iščejo po vseh imenikih parobrodnih družb v nadi, danes ali jutri se vrne ta ali oni iz Evrope in mi plača terjatev. Vsled teh razmer je skoro ves promet v velikih mestih Zedinjenih držav zastal, uslužbenci in delavci vseh strok so brez kruha. Samo v New-Yorku postopa brez dela šestin-osemdeset tisoč zidarjev, ker letos ne zi-dajo tam niti ene nove hiše._
Prospavanje nežne òlovsèk* rastlina.
Malo dete so premnogokrat prispodobili mladi nein rastlini, katero mora vrtnar priietkoma varovati pred' vroCino in mrazom pred burjo in vremenom, skrbno vsak dan negovati, za ivati in fiatiti, oskrbeti s hranljivo zemljo, ako hoče, da mu uspeva. Ta primera je v istini jako na mestu Neino človeSko rastlino, malega deteta, res ne goji vrtnar, pai pa vrtnarica, katera dan za dnevom ne misli na drugo, nego na prospeh mladega bitja. Za nežno človeiko rastlino je stara, skromna, neumetniška N e s 11 i j e v a otroika moka. poplemenitena oblika ljudskega moC-nika iz mleka in dvopeciva, gotovo najboljša hrana, ki zajamči nje uspevanje najtlgurnejie.
Družinska Pratlka za navadno leto 1909. bo dotiskana v prvi polovici prihodnjega meseca, na kar že sedaj opozarjamo cenjene čitatelje. Kakor je razvidno iz tozadevnega oglasa med inserati. bo letošnja pratika kot jubilejna posebno krasno opremljena ter bo že po zunanji obliki prekosila vse dosedanje letnike. Ceni. somišljenike, posebno naša društva ter gg. poverjenike za naše časopisje vljudno prosimo, da že sedaj opozore syo-ie prijatelje na to e d i n o n a š o »Pratiko« ter po svojih močeh pripomorejo, da se ta pratika vseli v prav vsako našo družino. Cena jej ostane vkljub krasnim slikani neizpretnenjena.



LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 25. julija. 49, 61, 45, 59, 48.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani) kmetovalcev.
L j u b I j a n a. 28. julija.
24. 19.
19	—
20	— 19.50 17.— 17 — 24.— 24.— 22_
Pšenica, domača
Rž.....
Oves . . . . Aida, črna . ' . Aida, siva . . Proso, rumeno . Ječmen . . . Fižol, rdeč . . Fižol, koks . . Fižol, mandalon
16 —
Hiša
z gospodarskim poslopjem in malim posestvom, četrt ure od fare in petrazredne šole, kakor tudi železn. 1804	postaje, se poceni proda.	3—1
Več se izve pri Jakobu Povše, gostilničarju pri Staricerkvi, Kočevsko.
Havre New-York
Fraaootka prekomorska družba. Odpotuje se lz Ljubljaae vsak torek. Voza* liste Ia pojaaalla daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljaae, Dunajska oesta it. IB, nasproti znan« gostilne pri „Figovou". 1878 26-11
Zastonj po&iljam cenik
šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej :::
Lorenc Rebolj
Glavni trg v Kranju.
1805 1
Na pro
daj je
; 1. Kmetijska hfta
z lastnim lovom (l'eleni), arondirana z 2-10 oralov sveta, lepo ležeča SO oralov lepega, 40-50 let starega gozda štiri tire od Beljaka (Koroško) oddaljena. 2 Drugo posestvo k prvi hiši pripadajoče, dobro obdelano, 1 3 orale obsegajoče. 3. Hiša z 10 oralov njiv in travnikov, sedem oralov gozda, lepo ležeče arondirano, le pet minut od postaje Ledenice, c. kr. železnice Beljak-Podrožčica. Vse tri oskrbljenez dobro vodo. — Proda pod ugodnimi pogoji M. M. H. 12 1793 (Hauptpostlagernd). Beljak, Koroško. 1
SANATOGEN
neobhodno potrebne krepilno in otre-žer&lno sredstvo za vse, ki s« počutij« :: slabe in utrujene, kakor tudi ::
za nervozne in slabotne
Sijajno potrjen od Teč kot 7H00 protesole. in zdravnikov. Dobiva se v le-1789 kai nah in drožerijab. 6—1
B'oiure raspolli!» franko la lastouj :: Bauer A Co , Barila 8 Vi IH. :: Ulano zastopat™ C. Bradjr, Dunaj I., ::	Klel.ohmarkt t.	i:
: Veliko vodno kolo :
za vsako vodo s potrebno transmisijo, žago, pogon žag. mlina' ali druge industrije se ceno proda. Vidi se ga še v pogonu neke tovarne Istotam se proda celoletna malo rab-ijena naprava zaupognene stole. Naslov pove uprava 1772 „Domoljuba." 4- 1
Na revmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
■oaakovo (Müachea)
K ut fu, stenstr 40. lf> '5
„ČAS"
znanstveni revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5K na leto Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
H finn naravnost iVuVa po poŠti :
I zasebnikom, zajamč. fin okusa. Franko povzetje 1793 za S kilo. i Santos reelno fin K 12-40 , West Ind. višnj. , 14 — Salvador zelen . , 14 50 Gold-Java rumen „ 14 90 Perl-kavaizredno I fina . . . . 15 50 Portoriko I. moč. , 17 — Pamatang.veliko-
zmata . . , 20' -Arab.Mocca.plem , 18 70 Nežgana. Cenik zastonj. I Colonial Imp. druž.
Reka 133. O.
V malo dneh izide v založništvu « Ljubljani, Kopitarjeva ulice št. 6, krasno opremljena	1802 i
s jubilejna :
Družinska
0
1
za leto 1909.
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja .Pratika" b > presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg; obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tu Ji štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške M božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoli ke Bukvama" v Ljubljani.
Katoliško slovensko ljudstvo! Ta jubilejna ,Pratika" je edina nata pra-tika! Stzite pridno po njej; naj jo pozna vsaka 2 še tako oddaljena slovenska hiša' Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko" in ne dajte si usiliti nobene druge I
Kupujte in priporočajte le našo pratiko.
Glavno zalogo imajo : „Katol. Bukvama", Prodajalna „Katol. tisk. dru&tva" in nekateri večji trgovci v Ljubljani.
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom.
17 vin. izvod, nad 103 kom. pa po 16 vin.
roaor, KB«!» ID Milni I V moji Ickarnlikl pratili, katera Izvriujem it tei 35 let, posrečilo ■t ml |c, Iznajti najboljše sredstvo aa r«at las, to |< Knpllor it. II. liti delale, da postanejo lasje ffoatl dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko ns vi.ko pošlo)
je : 1 lonclč 3 K 6« v, 2 lončks S K. Treba, da si vsaka obitelj naroČi. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurliič, lekarnar, Pakrac it. 65, Slavonija. Denar se poil|e napri ali t poitolm povzetjem
h «10
Proda se iz proste roke
posestvo
v Podgorici pri Dobrepolju, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz hiše, hleva, kozolca, polja, travnika, gmajne in nad štiri orale z debelim bukovim lesom zaraščenega bukovega gozda. — Več pove Anton Adamič, Graben, p. Ortnek, ali pa Ivan Adamič, 1774 . Križevci, Hrvatsko._
V zalogi in na prodaj imam domače
gorenjsko sukno
katero je izdelano v moji tovarni lepo, močno, več vrst, po najnižji ceni Celi kos ali več kosov 1796	skupaj.	3 1
Marija čop,
tovarna sukna v Žirovnici na Gorenjskem.
LaVPfl kolesa pr'znano najboljši izdelek.
rt__Nedoseina kakovost in oprema.
Carine prostood av*,riJ- raz',o|l'Ja|n «•■
_L_ Zastopniki se Mejo,
Najnižje oeae. . Jamstva tri leta.
C. kr poSlar M. Junger v St. pile: Val izdelek obče dopada Čudili se moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno Izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoče kolo po tako nizki ceni.
Richard Loilevig, Lyra tovarna koles, Prenzlau. Postfach Nr.253.
___ Zahtevajte zasloni cenik	---
Odlikovano. Ustanovljeno 1870.
Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se ku pi na,ceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne «.roija 52-10
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Eden ali dva vajenca
za pekovaki obrt se sprejmeta takoj v do-bro hišo. kjer jima je zagotovljena strokovna g izobrazba in preskrba z obleko in hrano za «as « učne dobe. — Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 7.
Skrivalnica.
I. bn|iki a«Mati* in anataa atek-laratv« Ia .ltkaaja aa •«•hI*
Anelai
Danajaka catla I3a, polaf ,rt|ov«a'
•• prlp*r*t* pretasiHI dabavitlal ta ». a. Biava, abtlaatva a* n*prav* carkvaalk itasi * aaaatala itaklarslT.aa ali allkuaa* alakl*. stavbenih dal, oapra** *k*lr*v, 114. Hi. — taaa ladl * zalogi raallta* p*rcal*aak* Ia ataklaaa paaaia u namlzje («siila la aa-aabalkt, svetilke, *krire Itd. p* na|nli|lh aa-■ab. - Narisi, ceniki Ia praratial aa za-blav* aaal*a|, mo*ga aprltavala aa d**riea* dala a* aeajealaa *d|*aalt*a * agled a* razp*lag*.	isot st—so
]>raJl>oljèi češki izvor !
Ceneno postellno perle!
t kg novega, sivega, skublic-nega, dobrega coajega perja S K ; i kg boljšega a K 40 v., polbeltga 2 K 80 v„ belega 4 K, belega skubljenega 5 K lo v, m ■	I kg izredno finega, snežno-
S Ronisch	skublienega 6 K 40 vin.
8 K; 1 kg sivega puha 6 K In 7 K; I kg belega puba 0 K; nailinejii prani puhll2|K — Pri odjem 5 kg se pošlje franko.
Dovrìene postelje
lega ali rumenega nanking-blaga, t pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, n.polnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z uredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K : blazine :i K. K 50 v.. 4 K. - Za neprimerno denar nazai. Zamenjava dopustna. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko S. BENISCH v D ienlcl It. 71. — Ceniki zastonj in franko. 1584 26-1
Priznana dobra delavnica za
IZDELOVANJE OBLEK
po meri kakor tudi vseh uniform po najnovejšem 1760	kroju.	1
Priznano solidno blago in zmerne cene. Dobro blago v zalogi kakor tudi vzorci v največji izberi.
V obilna cenjena naročila se priporočam vele-spoštovanjem	.
Leopold Rajmer, krojaški mojster, Metlika.
POZOR I	ÖITAJI	POZOR I
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanja izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsaka pošto za 2 steklen ci 3K 40 3 steklenice 5 K 80 v , po povzetju ali čs se paSIj« denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65
(Slavonija.)
Kje je divji kozel?
V Ameriko ln Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
oNa * Cunard Line ^
Bližnji odhod ia domate luke
Trata i Karpatija 4. avgusta, Altonija 11. avgusta,
Slavonija 25. avgusta 1908. la L'verpalai Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 15/8.. 5/9., 3/10., 24/10. - Mavretanija 1/8., 22/8. 12/9., 10/10. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Še vedno nedoseina
kot hrana za turiste in planince na lovu in vajah, kakor tudi za vsako gospodinjstvo je
Knorr=ova grahova klobasa
V malo minutah gotova. — Kupi naj se le 1299 staroznana znamka Knorr. 2—1

Priporočam gg. čevljarjem In p. t. občinstvu
svojo
novo trgovino «usnjem
in viaaii čavljarakimi potrebščinami v Ljubljani a v. Patra
oaata 2, nasproti cerkve frančiškanov.
Izknlai bom, da z dobrim blagom ln nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce ln prosim cbilnega obiska.
2S44 sa—io	K. A. Krega r.
Naproduj je več rodovitnih večjih in manjših
posestev vKonÄ kr8p "T,;
Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idoči s posestvi ter vsemi premičnt-Q O STI lil I nami in živino. Cene posestev so jako nizke.	1707 2
Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja - Celovec, Victringer-atraaae I, m.
fj^ofni/ti t> *yhmorifro
y/aft'/i xcfijv óc-brx), />c ceni in xefnesi/ivo />clci>u/i iiii/.-ic vbrne/e
rS/mcJti/i etetxa
v Af/uM/uni L/Cc/vòuvrsàe uliceJStf. ìfsi//ii ■/ v .\lnuC/\yusnilu àayc se IwyilaànO.
Istotam ae aprejmejo dobri in zane I j i vi zaatopniki.
Zastonj
1500
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl Itd
Dr. Heger, urar, juvallr In gravar.
o*i*
K 325.500
glavni dobitek
9 letnih žribanj 9
pri nakupu treh, gotovo izžrebanih
originolnth srečk
ki se vedno zopet
lahko prodajo: I srečka ital. rdečega križa I srbska drž. tobačnr srečka I Josziv „Gutes Herz" srečka. : Vse tri originalne • srečke K 78-79 ali v SI mesečnih obrokih po K S'—. Prihodaježrebanježe I. avgusta 1908.
Že prvi obrok zagotovi igralno pravico do vseh originalnih aretk pod oblastv. nadzoratvom.
Cenik žrebanja zastonj
MenJalnlcaOTON SPITZ,
litin.J L8ehoUtarl*g26 ogel Oonzagagasse.
1769 8-1
Dečka,
lepega vedenja sprejme 1761 v poduk 2-1
Ivan Milavec,
izdelovatelj orgel,
: Ljubljana. - Trnovo. :
Josip Janko
urar v Kamniku
Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budil-nic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno poi poroštvom.
1803 1-1
Lastniki gramofoaoT !
posameznih z gotovo znamko dobite eno ploSüo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40—600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 5 Valerija Kirchner,
Dunaj I. Kolowratring 7 — n
UČENCA
v črevljarsko obrt, starega 14-15 let, sprejme
Martin Volk,
: črevljarski mojster : 1762 v Litiji. 1-1
Zahtevajte zastonj
la poltnln« prosto mo| t<11 ki, bogato Ilustrirani (Urni katalog t okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastlfa, artbrnlh In datlb nr (n vseh vrat solidnih zlatnln lo srabrnto, glasbil, usnfatega blaga, kadllnlb priprav po In I PSI I h tavaralskih ooaah.
NlkUsta remontoarka ... K	S"—
Sistem Roskopf patentna nra ,	4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . . . ,	5'-Reglstrirana , Adler Roskopf *
nlMjasta remont na sidro ,	7 -Srebrna remontoarka .Olo-
rla* kolesje, prosto ....	8*40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov............12-50
Bndilka..............2-90
Kuhinjska nra..................3*-
Schwarzwaldska nra .... ,	2 50
Ura s kukavico.........8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar naza).
Prva tvornica za ure w Mostu 1294 15—9
Trgovin* s klobuki ki
Ivan Podlesnik ml.
LJubljana, Stari trg 10
Jan Konrad
In kr. dvorni dobavitelj v Basta «t. SM (Čeiko).
Kraljastvo Sakko. •
Technikum Hainichen.
5 Stroj za elektr. inžen., tehn. in poslovodje. 01 £ Prva tehn. strok. Sola za trgovce. Prgr. zast. „
mmmmm Delavnice - učilnice. SHRSa
Proda ae pOSBStVO
pol ure od fare, obstojeCe iz kmečkega poslopja, njiv, travnikov, vinograda in gozda. Redi se lahko pet glav živine. Proda se vsled bolezni za 6000 K.
Pojasnila daje Aatoa Kolone, gostilničar v Št. Rupertu, Dolenjsko.	1770 2-1
Izurjeno, pridno
1799 3-1
kontorintinjo
s prakso, dobro in zanesljivo računarico, sprejme neka trgovina s kolonijalnim blagom. Prij. ponudbe z napovedjo plače na ,Poštni predal' 69, Trst 7.
5000 ur zastonj
Cenik pošljem vsakomur brezplačno in poit. prosto.
Kron I	Kron
Roik pil 3 - budilki . 2 40 erebr roik. i-- sveteta J-— Ititi . 7 - zbltfn.zv. J--»rebr. dvoj. kahialska . »•— pliM. . I -
J. budilki i bittem . z godbo . ■ 6 viljl
Kron
uri z nihal. 7-— z bit) n zv 9 — 1 z budilko 10 — I z godbo . 12-—
Izvirne Omega, SchaNhaueen, OlaihOHe, Hello« , Amalia, c. kr preizk. od K IS, kakor tudi
ilatnlna In erebrnlna po Izv. lov cenah. 3 letno Jametvo Zamena >11 denar n>ze|
Max Böhnel, Dunaj tv., Margaret eni t r 27 76, v Ialini hlil.
Zaprieeleni cenilec In veiCak - Na|vc(|i In na|starefia tvrdka — Ustanovljeno IMO. __5000 slik v katalogu zaslon) in Iranko.
Tvlcarske veznioe
krasni vzorci, vedno najno vette!
Zelo priporočljivo za bale. Lepo vezeni batist-ri bel in moderne bluze po povzet|u na vse itrani Avstro-Ogrske poliljailovit. tovarna veznin
Karol Josip Grass
v Dobralg*. Altnec »,U J563 Predaieleko 6 4 Vzorci Iranko na Izbero
CMSenSKSVSZBVSBI
Mrni-jm Sola
z internatom, Praga, Krakovska ul. II.
Prvi in najstarejii .ojtiki pripravljalni zavrd Tei«) sa kadete se pridne IS. jolija. te/aj aa eaoletee prostovoljce pa 1. septembra. Potrebna pred i i-obrazba : nekaj razredov srednje ali mettanike iole. — Prospekt 1690	taatoiy. I—10
BtsmgiBiBiraBfBi
m
V:
HovosM
____ Canik fraako. Novosti
§ Železna pat. Roskopf-ura
Jamstvo
5K
tri leto, , : oli : : denar nazaj. :
Do danes se je dobila za 5 K le prav navadna ponikljana ura s pa-pirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za 5 K uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz emajia, kaženatanč.na minuto, okrov iz pravega niklja, in se odpre. Srebr. ure 7 K. z dvojnim okro-vom 10 K. - Zahtevajte cenik zastonj.
_ Anton Riffmann,
: tovarna ur, zaloga, Izvoz zlatnine In :
: SreMe V Mariboru L. 6. ;
m
V bližini Ljubljane v prometnem kraju, se Iz proste roke proda dobro ido6a 1689 3-2
trgovina in gostilna
z vso opravo In nekaj pohištva. Oboje je brez konkurence, ker v več vaseh okoli ni gostilne, ne trgovine, ter je na razpotju, kjer se razcepi cesta.
Poslopje je v najboljšem stanu, ter je zraven tudi nekaj dobre zemlje. — Natančnejša pojasnila daje lastnik sam; naslov pove uprava „Domoljuba*
naročite cenik nr
zlataias ia srebrnina,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prost". 26 8
Velika zalog« ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamCi. — Ne naročajte ur od tujib lidovskih tvrdk, ampsk obrnite se na tvrdko
Fa. P. ZAJEC,
orar in edini zastopnik »vlcirike tovarne ar. — (JabIJaea, Marl trg»
Ponudimo vsako poljubno množino
i zidarske opeke, zarezanih strešnikov mm narzoio),
A	Ckl d-jo P1"1»*««« Pobiti «a lata, torej varni pr.d viharji),
L Portland cementa «m ime, Menih petij Itd. __ FA!LD!^Ì Komp- v Ljubljani. -
Izdajatelj I« odgovorni arednlk: D» ignadj Žitnik.	---
Tiskala: .Katoliška Tlakam*'