Uto LDL flNffln 3J. V UskiJmd. v peta IZ. rebmarja 1928. ceno um no l**a|« tnk tfu p«**l*M, UvzcaUi a*«*ll« la prauifc«. — JaMralL do 30 petit a 2 D, do 100 vrst •l) 50 p, veCJi Inserati petit vrsta 4 D; notice. poslano, izjave, reklame, preklici beseia 2 D. — Popust po dogo •OfU. — inseratni davelc posebej. — „Sl*vaaskl *ar»4«' veJja letno v Ja^osUviji 240 D. za inozemstvo 420 D Vpr«v»i*tF«: Kultova sllca *t*v. i, pritUfti*. — T«l«Ion ftttv. 304. ■rstetttv«: Kaofteva allca it. 5t I« aatfstivpi«. — Teleloa fticv. 34, |^ Pottfiina platana v gotovini. > Mala antanta IC dvema kratkima šesta nk om a 50 Se sestaH včerai zunanji mini^ri Jugoslavije. Ceskoslovaške in Rum unije v nekdai mađžarskem. danes rumunskem Ternešvaru. Akoprav ui šio za pravo konferenco, ampak več ali manj neslužben razgovor, je vzbudil sestanek v vsej sredn.fi Evrobi ogromno pozor-tiost. Največjo pa seveda na Madžarskem. sa i je bilo znano, da se bodo dr-lavniki razeovarjali v prvi vrsti o madžarskih političnih škandalih. Falzi-fikatorska afera ne zanima sosednih dr-2av le s finančneza stališča in zato, ker so v njo vpletem najvišji činitelji mađarske javnosti. Pravi mednarodni poni en so n dali politični cilji. ki jih trmo-jdavo croje madžarski fanatiki in ki so bili povodom ponarejalske afere vno-vič raskrinkani. Kaj so ££. Ninčić. Beneš in Duca o ten vprašanjih srovoriii in sklenili. se seveda ne bo izvedelo in službeni ko-munike tuđi ne pove ničesar. Gotovo t>a je. da so se zedinili na enotno in skupno postopan je. sa i so vse trt države enako zainteresirane, da se vzdr-ži današnje mednarodno stanje v Srednji Eropi. In nobenega dvoma ni. da so tuđi trdo odločene. svoje sklepe izvesti in z lepa ali z srrda onemojeočiti vsake pustoiovske avanture madžarskih političnih desperadov. Tesra se dobro zavedajo tuđi v Budimpešti, kjer se pojavlja zato ob vsa-kem sestanku ministrov Male antante \idna nervoznost, Sai vedo, da je Mala antanta sila. nrotj kateri ves inad-žarski fanatizem ne opravi ničesar. V tem pa je tuđi glavni pomen, Ki ima ta državna zveza za nas. Madžarska je edina država v Evropi, ki je se ohranila vso svojo predvojno mentaliteio. Ne prikrivamo si nevamostl ki nam ktozI od Avsrije in Nemčije, in ne ne-varnosti, ki jo pomenja za razvoj Jugoslavije Mussolin:jeva Italija. Najbclj akutna in najbojj nevarna pa nam je momentano madžarska prenapetost. ki se kar ne more spriiazniti z novim sve-tovnim položajem. Zato morajo oki obra vati obstoj Male antante in njeno politiko vsaj z razumom tuđi oni, ki se s srcem morda ne morejo ogreti za njo. Solidarna Mala ananta je danes velesila, preko Katere v zadevah. ki se tićejo Srednje Evrope, danes ne more nihče. Samomor pred ljubljansko mrtvašnico Ob zaključku lista smo prejeli vest, da se je okoli 13. ure pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu ustrelil akademik Jan-ko Pfeifer. Bil je takoj mrtev. Kaj je nesrečnega studenta joialo v smrt, za enkrat se ni znano. — Na lice mesta je cidšla policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramovića in uradnika dr. Fakina. Komisija se ob 13. uri se ni vrnra. Podrobnosti o tragičnem slučaju še poročamo. Narodna skupščina Interpelacije o agrarnih zadevah v Bosni in Hercegovini. — Beograd, 11. februaria. Ker je danes dan fnterpelacij, se ni nadaijevala načelna proračunska debata. Današnja plenarna scia k pričela Sele zeto pozno. ob 11-30. V zbornici, po kujoarjih in drazođ vlada ži-vahno vrvenie. Po končanih lormalnostih je zbornica prešla na dnevni red- K razpravi interpelacije muslimanskega parlamentarnoga kluba o razdelitvi občinskih pašnikov v Bosni med siromašne kmete. Interpelacija je čist o bosansko - iokalnesa značaja, vendar kaže. kako izvaja vlada tara v Bosni in Hercegovini agrarno reformo. Poslanec Mustafa Beg Kapetanovi ć (musi.) je v kratkera govoru ute^ie-fieval svojo interpelacijo, ki navaja razlić-ne zlorabe od strani via-de pri razdelitvi občkiskih pašnikov. L'zotavlja s posamri-mi primer! io dejstvi nepravilnosti in str^.i-Icarsko posto#an>e. \ Bosni in Hercegovini te ne Izvajajb na pravičen način navela oioderne agrarne re#orme. Mkilster Pavlc Radić je brarai vladno •frarno politiko ter navala!, kako vlada «krbi ra dobrovoljce. OdgovarjaJ mu je Interpeiaut Musiafa bez Kapetanovih za ciim pa h sro-votH posL Gavro beg Kapetanović. Sela opoMoe Se traia ter se popoidne ra-daljuja. . ' Radić In Ptfić sto se pobotnla ? Radić mora danes pred Narodno skupščino javno demantirati svoje izjave na shodih v Bosni i** Dalmaciji. — Tragikomična situacija v parlamentu. — Beograd, 11. februarja. Včerajšnji sestanek Pažića in Radića, o katerem smo že poročafi. je naravno izzval v politični javnosti senzacijo in napeto zanimanje. Vladini koaliciji naklonjeni tisk zatrjuje v polnem optimizmu, da bodo vsi spori med Radićem in radikali mirno likvidirani. Včeraj popoidne po dol-pem času je bila zopet seja ministrske-ga sveta pod predsedstvom Nikole Pa-šića. Danes zjutraj s-o bile po Beogradu razširjene ^xsti. da bo Stepati Radić na današnji seji Narodne skupščine jasno in točno demantira! svoje izjave v dališem govoru. Ceprav zbornica razpravlja danes le o lokalnih bosanskih razmerah, je v Narodni skupščini neobičajno živahno vrvenje. Zbornica je skoraj polnoštevil-no zbrana. navzoči so ninogri minisiri. moćno so zasedene galerije. Po koloar-jih pa se vrše živahni intimni pogovori poslancev. Vse Dričakuie. da spreifovori na današnji seji prosvetni ininister Stepan Radić. Na sn^čni seji miirstrske^a sveta je bilo dogovorjeno, da bo Stepan Radić v skupščini Rovoril in demantira! vse. kar je govoril iia zborih po Bosni in Dalmaciji. Snoći je že Radić nodai izjavo, v kateri je zopet kruto žalil novi-narje. češ da so netočno poročali o vse-bini njegovih govorov. Poročevalci, ki so spremljali Radića, zar;<->jo pod častilo bese do, da se toćno in ve«*no beležili samo to, kar je Radić izrekel. Kmalu po otvoiirvi današnje seje je prisel prosvetni minister Stepan Radić v zbornico ter se vscdel v svojo mini-strsko klop. Zbornici je postala pozorna. Vladina većina gleda na opozicijo. Ta je mirna in nočc dati Radiću prilike, da bi govoril. Radić sam caka. da se iz-zove za. njegov govor incident. Opozicija pa vstraja na stališču. da njej ni potreba izzivati prosvetnega ministra Stepana Radića, ker njegovi govori tangira ja samo vladno većino, ki bi bila moralno dolžna, da pozove Radića, naj pred javnim forumom odkrito in pošteno pojasni vso zadevo. Poleg Radića so prišli v zbornico tuđi vsi ostali ministri. Ministrski pred-sednik Nikola Pašić gleda s svojega se-deža na Radića. Ne reče niti besedice. Naravno je, da je mučni položaj vlade v zbornici predmet mnogih šaljivih opazk. Politični krogi pri presojanju situacije naslašaio. da je vladina kriza, izzvana z Radićevimi govori, zaćasno odložena. Podcrtavajo pn, da so radikali morali sprejeti tako zadoščenje. kako r ga jim je dal Radrć v svoji izjavi in kakor ga bo dal s svojim govorom na današnji seji. Račikaii nišo v položaju naiti in ustvariti novo vladno kombinacijo. Miuisrrski predsednik Pa^ić si ni upal iz^\*ati krize, ker se je bal, da bi prišel pri formalni otvorit vi krize iz-ven kombinacije in bi se mogla sestavi-ti nova vladina vt^iina, kateri ne bi on naćeloval. Sestanek Hale antante v Temešvaru Češkoslovaška odgodila priznanje sovjetske Rusije de icre« — Madžarska ponarejevalska afera in restavrac'ja KaJ^bu^žanov. — Madžarska smatra sestanek za demonstracijo. — Razorožit- veni problem. — Baikoncki pakt. — Teniešvar, 10. februarja. Že da!j Časa napovedovaiii redni sestanek Male antante je še vedno odgođen in se najbrže vrši sredi meseca maja na ozemlju kraljevine SHS, ali v Beograau ali pa mogoče na Bledu. Današnji sestanek je bil !e izreden ali bolje rečeno nekaka vmesna konferenca. Važni in nujni med-narotiui problemi so vplivali na skiica-nje temešvarskega sestanka. Iz rumun-skih krogov je danes dana novinarjem informacija, da je sestanek Male ant^n-te želei franeoski ir.mistrski predsednik Briand zato, da bi dobit od strani Male antpnte zadostno moralno podporo v znani ponarejalskj aferi. Kakor smo že včeraj javili, je pri-spelo v Temešvar veliko število zastop-niko\T inozemskega tiska, zlasti se in-teresirajo za sestanek Madžari. Zato je Budimpešta poslala v Temešvar po;eg zastopnika tiskovnoga urada tuđi več novinarjev vodilnih listov. Mnogoštevilni no\inarji so ves dan obleg**!: zunanje ministre, da bi jim podali kake izjave. Naravno, da so bili zunanji ministri z oziroin na delikatno^ stavljenih \ prašanj icelo rezervirani. Novinarji so se zato morali omeiiti le na opisovanjc padrobnosu zunanjih poja-vov. Mesto ie bilo v zasta^ ah. Zuatno število je bilo poieg rumunskih tuđi českosiovaških državnih zastav. dočim je bilo jugosiovenskih zastav zelo malo. Rumuni pa so se izgovarjali. da so ju-goslo\-enske zastave slične po barvah franeoskim in zato so razobesili po po-moti mnogo franeoskih zastav. Pozdrav zunanjih ministrov dr. Be-neša in dr. Ninčića na kolodvoru, kate-remu so poles: ministra Duce prisostvo-valf Sterilni diplomatski zastopniki ter nacelniki civilnih iu vo;a?kih oblasti, je bii prisrčen. S kolodvora so se ministri v avtomobiiih odpeljali na prefekturo. Po ci stan. koder so se zunanji iniuistri vozili, je bil postavljen moćan kordon drž. policije, ki le imela na glavi ieklene če-lade. Ko so zunanji ministri prispeli v prefekturo, jim je mestna občina servirala ma I za i trk. Ob 9^0 dopoldne »e pričelo dupol-dansko posveto\ anje. ki je trajalo do 13. ure. Zunanji ininister Duca je otvori! konferenco s kratkim pozdravnim govorom ter nato poda! poročilo o med-narodnem položaju. Zunanji minister dr. Beneš je nai-preie sporočil svevima tovarfšema, da Je Ceikoslovaska začasno odložila pri* znanje sovjetske Rusije đe iare hi sicer po krivdi R*js^Ie- Čc&kosiovaŠka ie bila pripravljena v krztkem priznsii sovjetsko Ri:si.io de jure in de facfo, toda Cef:&criovaška je zahtevala od Rusije točno izjiavo. da se ne bo vinešavala v razirere Ć^škoslcvašue. Rusija ni hotela podati te izjave in zato je prišlo do prekinjenja pogajanj. Rusija je ob enem zahtevafe veliko število konzu'atov v Češkoslovaški, zlasti v blizini ruske, me je. Ta konzularna mesta pa smatra Ceškoslovaška kot postaje za sovjetsko propagando v C-2škos!o-vaški in zato na nje ne more pristati. Splošno zanimanje je povsod v-j.ida-lo za stališče Male antante o madžarski ponarejalski aferi. Zunanji ministri so o tej stvari delj časa razpravliali. Konferenca .te zavze'a stališče, da ne more Mala antanta ničesar ukrenlti, Ler še ni v Budimpešti koačana preiskava o cell zadevi in se nišo pojašnjeni mooienti afera, ki bodo odloč'*nesa poinena za nadrrJinio posto pa nje. Mala antanta po-ča!:a na rezultate in konec ponarejal-sKega procesa. V primemem trenutku bo min;ster dr. Bcne§ skupno s franco-?ki?a ministrskim pređseđnfkom Brfan-dom interviniral pri Društvu narodov. Mala antanta je povsem solidarna v vpra^anju restavracije Habsburžanov. CcškcsIovaS)ia se ne bo po izu vi dr. Benesa vmešava«a v vprašanie, ali ?e naj Madžarska prcglasj za kraljevino ali ne. Ceškoslovaška se bo uprla tamo v stačaju. da posluša LaU Ifabsburžan se potestfti madžarske^a pre^toJa in prevzeti krooo sv. Šteiana, ker je ta. protivno trianonski mirovni pogodbi. V* tem vprašanju je Mala antanta ^"M>olno-ma solidirna. Zunanji minister dr. Beneš je poro čal o locarnski pogodbi. K temu je do-dal zunanji minister dr. Ninčić kratko a važno poročilo o balkajiskem varnost-iiem pektu. ki naj bi ?a sklenile srednje in južnovzhodne evropske države. O tem balkanskem oaktu bo raspravljala Mala antanta na svoji redni konferenci meseca majii. Na popoidanski seji je zunanji mmi-ster dr. Beneš dalje poročal o vstopu Nemčije v Društvo narodov. Opozoril je na važnost tega dogodka, ker bo Nemčija takoi ob vslop« v Društvo Marodov pričeSa akcHo na korist narodnim manjšioaai v državah Male an-tante. Konferenca je dalje razpravljala o razorožit\ eneme problema, ki priđe meseca aprila v razpravo pred Društvom narodov. Sklenjen je bil enoten nastop Male antante v tem vprašanju. V krogih Male antante prevladuje mne-nje, da ne more priti do razorožitve, dokler ostane Rusija izven Društ\'a narodov. Konferenca je bila končana ob 6. uri zvečer. Izdan je bil o njej tale službeni komunike; ^Gospodje Edvard Beneš, Momčilo Ninčić in Dean D u c a so se danes sestali v svrho izmenjave misli o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki interesirajo njih države. Posveto van ja so trajala od 9. dopoldne do 1. ure popoidne in od 3. do 6. ure popoidne. Zunanji ministri Male antante so po meto-dah dosedanjih sestankov v glavnem prernotrivali celokupno mednarodno situacijo ter so pri tem ugotovili popolno j soglasje svojih stalic. Vsi trije ministri so v podrobnostih razpravljali o vprašanjih, ki bodo predmet diskusije na prihodnjern sestanku Društva narodov. Ugotovili so liniio skupne ga nastopanja z ozirom na raz-orožitveno konferenco. dalje glede položaja, ki ja nastal vsled aranžmana v Lccarnu, in radi incidenta, ki se je do-godef v Srednji Evropi. Ta vnrašanja so bila predmet podrobne razprave v eminentno miroljubnem duhu, ki vodi države Male antante. Isti miroijubni duh je vodil vse tri zunanje ministre pri razpravljanju skupnih in primernih sredistev za zav«r« rovane miru na Balkanu v hodočnosti in njega konsolidacijo. Predmet razgovorom je bilo tuđi vprašanje ponarejanja tu je ga denarja na Madžarskem. V interesu miru je treba želeti, da se ta žalostna afera popoU noma pojasni in da se ukrenejo potr-ćb* ne sankcije, da se kaj takega v bodoč* nosti ne bi ponavljalo. Zunanji ministri držav Male antante so sklenili. da po* čakajo definitivnega izida preiskave. Iz vseh posvetovanj se je odrazalh krepka volja Male antante, da se kljub notranjim težavam nadaljuje miro* ljubno delo, na katerem se interesirane že pet let države Male antante. Poskušen atentat na ministre Male antante? — Dunaj, 11. februarja. Nekiteri dunajski listi, tako «Die Stunde», ob* javljajo poročilo časopisne agenture «Korrost» iz Temešvara. Po tem poro# čilu so 9. t. m. zvečer na temešvarskem kolodvoru varnostni organi prijeli dva moža, ki sta prispela z bukareškim br* zovlakom. Moža sta bila takoj v vago* nih prijeta in odvedena v zapor. Povod temu je dala anonimna ovadba, da pri* speta v Temešvar dva člana madžar* skih iredentističnih organizacij. Ta dva moža sta imela baje namen izvršiti aten* tat na zuiianje ministre Male antante. Oba aretiranca. Julius Aradszkv in Ga* brijel Szabo, sta zanikala poskus aten* tata, priznala pa sta, da sta člana «Dru* štva probujajočih se Mad?arov». Oba so pridržali v zaporih. Ob 10. zvečer sta zunanja ministra dr. Ninčić in dr. Beneš zapustila s svo* jimi spremljevalci Temešvar in se od« peljala v Beograd, oziroma v Prago. — Tuđi većina novinarjev je že ponoći odpotovala. Minister Ninčić o razmerju do Mndžnrslie Oštra obsodba madžarske justice. — Madžarske oblasti so cnemogočile preiskavo proti ponarejalccm dinarjev« — Beograd. 11. februarja. Redna konferenca Male antante je glasom nradncjra komunikea določena za prve dni meseca mala na Bledi!. Znnanji minister dr. Ninčić je po končani konferenci v Temešvar ju spreje! novinarje ter jim odsrovarjal na stavljena mu vprasanja. Med drugim ie nas:?-Šal: *N~i resnično. da je ta konferenca samo Drenrosta manifestacija, ker Mali antantj n: potrebno manifestirati. Na tem sestanku smo raz.pravljali o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti o zaseda-nju Društva narodov. Mala antanta bo tuđi v bodoče ostala krepka na oneni terenu, na katerem je stala ćaslej, to je na tc^nein sod^lovanju vseh trsh zveznih držav za otiranitev miru v Srednji Evropi na podlagi obstoječili mirovnih pc-godb. Na vprašanje neke^a madžarskega novinaria o stalisča Male antante na-uram Madžarski ie iziavil dr. Ninčić. »Eventualne sankciie bi mogla iz-2vati le potreba, da madžarska vlada nudi vse garancije, ki iih zahtevaio interesirane države za krivce v pt'/narc-jalski aferi.Jt Nato spominja minister na znaiid D^narejlalsko afero naš!li cfnarskih banScovcev 1. 1922. TaRrat jfe bilo srs-rarih na M-džerskem več oseb, a so bik? vse zopet izpušč^ne na svobodo. Mi smo — je nadaljeva! dr Ninčić — sedai dali našemu delegatu v Budimpešti navodila da konstatira, kal se je zgodilo s temi madžar. falsiftkatorji naših bankovesv. Leta 1922. je bilo me« ni neniOftoče razume!?, da bi kaka vo-jaška oblast branila ialsifiltatone in da bi o\ira!a preiskavo proti njim. Tak rat se mi je to zdelo kot kak roman, sedaj pa u vide vam, da so takrat madžarske vojaške oblasti onemoffčile preiskava o tej aferi. Danes dvomiin, da bi Madžarska mogla ukreniti take odredbe, đa bi se z uspeboiii lahko nadaljevala preiskava o ponareianiu naših bankovcev. Glede staiišča Jugoslavije do upo-stavitve madžarskega kraljestva je zunanji minister izjavil: »Madžarski narobi lahko v svoji državi dela, kar hoče. On lahko proglasi republiko, kraljevino ali palatinat toda Madžarska is po obstoječih mirovnih pogodbah obvezna, da ne srne pozvati na prestol Habsburžanov.« O balkanskem paktu je dr. Ninčić izjavil: »Baikanski vamostnt pakt se lahko sklene sanro takrat, ko bodo ođno-šaii msd posaranimi balkanskim! đrža-vami. med JugoslavUo na eni in Bol-carsko in Grško na drugi strani popol-noma ureieni. Je mnogo važnih vpra-sanj, ki jih moramo ponrej resiti.« Dijsski nemiri v Bukarešti Bukurešta, 10. februarja. k. Na medicinski fakulteti univerze je prišlo do dij^ških netnirov. N^CTJnnaJistična omljdina je za* tevala. da so židje ?apu*tili floatomična pre* davanja. Ti so imeli svoja predavanja nato v por-ebni dvorani pod vojaško asistenco? Ko so židovski dijaki zapuščđli dvorano, so jih kljub varnostnJm odredbam napad I i. Trije d'jaki so bil težko ranjeni Borzna poročila Ljubljanska borza. LESNI TRG. Ponudo dosti, povpraševanje srednje, prodanih 2 vagona hrastovih neobroblienih X>lohov fco. Postojna. trs. 950 Din, 1 vagon \s.i, fco. meli 540 Din ir.l vagon tramov 32d Din. 2ITNI TRa Povpraševauje slabo, ponudb dosti. Ce-ne ostale. EFEKTI. 23*95 drž. renta za vojno škodo 280— 282; 7 % invest. pos. iz leta 1921 76—78; Celjska posojilnea d. d 200—202—202; Ljufijanska kreditna banka 200; Merkantil* na baoka 100—104; Prva hrvatska štedionica 965—972; Kreditni zavod 175—185; Sla* venska banka 49; Strojne tovarne in livarnc 125; Trboveljska premogokopna družba 370 —390; Združene papirnice 110; Stavbna družba d. d. Ljubljana 90—100; Šešir d. »—122, Kreditna banka Zsrb. 132—1-33, Hipotekama banka 06H—6714, Jugobanka 106—107, Praštediona 965—970, Slavenska banka 50—čit Ekspoatacija 32.50, Drava ri^mcntai.;o i .mako dv^o iz domz k-i!,a iuhatd* levo?*ćne£f — Križarska vojna v Sveti đcžeii — Sijijnc viteike fere — Vroča ijubezen — Temni podzeim liski rov! kot ieće — L)o- b-zztn lepe nan** — NevcStijivost in zah'bnost — Golobica in jastreb — Vratolom e pu*to» iovščine — Č'ovek iz giiinija a!i Clnve.t brez kosti — Jz\rstna -gr* — Kojosaina rei;a. Opo^afi«m*> Vas n.i popis filma, K» je razsuuijcn ^ na^in jzkž'nah. — V&Icd vefike doižine tlima se O V% "J ■ ■»* Q vric predsuivc ločno ofc. 1*"f *""J ■ ■ B** ^* Pri vs*h predstavah svira ronmo en* prvovrstni umetn::*ki orkesrer sedefe šVijđbe: Wagr.er-Tarmhđuser Verdi-Gtheilo, VVagnet-Goaejdanimerun:/, Krei?*zer*Das KacML.gc% Wober-Euryinthc F:o*j\r-Suadeiia. t. B-ch-Harnlet Vspne-^Valli.iirt, *r**P*o4*i* »ttopnlc vsak ten »4 IO d* pol 1 Cene nawa*Ml "Elitni Kino Matica» vodilni kino v Ljubljani. K pisiogiii il^Uo-josotai In *>rn:im na«lovom zaiiitnh Ci^nek. Ki. £;> pri-obeujemo v cetoti. >Narod ni Listyr — pi>ć ctankar — jso uriofcciH 10. januaria 3Ianck Milade Paaio-vo >Naie scdam'e razraeijc Ju&cslovt-«cv«t v katereni je rečeno, <2a je čežkoslo-•vaS&a zunanja politika prc:\ cč zaposlena z za.pa.<đnhrJ probloini in se j/iemalo brijja. za ■vihodne probleme, osobito za -sluvar.ske rfežele. Pa u lova citira izj«r»o mtnUtr^ Ste-P?na Radića o Cthili iu izraza bojaztn za u*odo Male aniame. Opozar:U /lasii na tnsržarsko revamos; in rriporoča, naj države M^ie antamc struejo svoje "vrste. Radićev izpad proti Cečom kot *slovaii-skim iičo;r*f ^e tw iiienc.ii muen.u odmev siasov, ki vc sUmjo \ orb.^ki ai hrvatski .•avoosti \ečkrat. Kjvth oroljeinemu brai-stvu se tarvijajo naši in«5>ebojrj stiki zeio l>3Ča^i in slabo. Vzrofc vidi Paulova v u^aslem &Iovar«skeni idealizmu na obeh >tranch. gla.\iii vzrok 3*c pa Lotranjl >rbc-hrvatski spor. Češka poTiilka ie b"a ri mthottri +n uiregra!ni rjg<55laven^ki us.ci>oiia-lizcm. S tem srboff!«;t\T>>rr< si ie odttrjila Hrvate, z ?e strarj ;c ps čc5kl tisk po-sosto iago^"aTjaf hrvatsko staltiče tuđi v us ta vii ^i protrfemih ter «i odtuji! Srbe. Ct- .Hi v teh kor.stataiijuh s-ploh kaj res-fiice, je ta resnica zelo minimalna- Glavin ■wxro&. da se ceSk os lovačko - ftisrosk>vens4ci stiki tako slabo raz\uak>. je v p&;i»loJkem iiH)incntii, v ^iaKfm med^ebo'nem poiaia-fiju in v dczintercMrano>:l na ^beh stra-Ji«h. Bescda wopagarda. ki ?o rabi dr. Pauinva, ;e antipatićra In 1 nio se- ce da rić doseči. Propa^irda ponunr vedno n&ko tsiiievanje :'n ćim >t ćuti ?;;;isk. ie stvsr zavožena. Fropa&aiidi ie kriva, di doseda-nie češki kui jrnc akcije (*likarske rar-Ctsve, gledališKc predstave itd.) irjevi Ju*o-skrrcri ras*o imele pop>lr.--i;- i»p*iha Isto vefca rudi ra jugosJovenskc priredlnc r:a CeskosIrA-aikem. Na entja r^jveč ih ?rusv!ii odrov* je neda^Tio T>ropa^"a Bcifcrvić*:va drama »Božji C!kem inti2rc5'j, am&ik z neko bratsko tLjri\i. Drr'gače s»e ne 3TOT«no rdzU zati, da i istii prevela reiiie dotna^ režisera 'JsHov ali DostaL in ni Cado, kIer se borno raedscoojno propao!-a se zainUiiir.o cad tem i^.k>stntm iak« som sioble v psliM>2o£iio ma*, \idimo. 4« •^iiiš ui po.Uv tuđi sv.^ie svt:ie sirani. Ta tipična polilepnnst in medseboiuo bagateliii- \ ranje ir\ira u plemenske prip^vinosii. Znano ie, da :>! bratj« in sorodaiki sne-d »dboj riHtolj r*ć imponiru.fc. Stoje ^i pač preveć blizu, iiu bi se mogli jnedsebojno cbćudo-vati, pa tud: privfhm tie inorejo druii 4ru-i;t-2a prcrofcti. Po^tbno tciko priznavajo kako -prednost dxus r2ktfćnem zfflcdtL Mlad Bošnjak, iri je kro?narl! po svem. se ie \rr\\l domov. Pnjatelji so ga vprašali, kje •e vidcl iiajlc-pše iei?ske in Icaksne so Ce-hinje. —• Čehinje"5 — »e odgovori!: Ta"ko — rrić posebnes'a, kakor naše, pač pa sr> krasne Nemkfc. Za začerek Irultuniega s ?deio\-ania med CcM iTi Jugosk>vcT!! bi irjorale nsjprej ii> ttniii spIoSne iraze o ta?:oslovenskem fem-peramenru :n ^eski praktičiiosr?. o ^c?ki modernosti in jasosloveiiskćm folkloru itd. V teh frazah je izraženo pov-pšno medse-betjno poznavc ljc. ZbVlizano se kot ludie, n« pa kot -brarje-. v um^tnosti kot ornet-nrki. v političnih iu gospodarskih rT>rašai>1iTi kot demokratični politiki ia incdenii g'^po-«iar;i. Kajmakčaian in ustvaritev Jugoslavije Replika Sveto^arja Pribičevića na radikaUkc napade, Kakor sitto že vceraj porocali, po^L 5vtiozar Pribićeviw im, vćerajšnji seji skvpšćhie ai ^ovoril v proračunsM razara vi. anipak bo- aastopil na eni pri- h«>dnjih sej. Pac pa i.e je ojclai>il na koncu seje k osebnemu pojn^niiu, v kdtereiu je replichal na predvčeraj^nja lz\ajanjii ^Obi. Drajjovića. ki je, kakor znano, noilemiziral s. Pribiceviievim 5Co\orom \ Zagreb iu Ziasti z onim P&-susoni. da zinasra na Kajmakcalanu sama ne bi inofcla ustvariti .TuzosUvije. S\-. Prfb:čcvić ie v svoji repliki pri-udiir;ri] aa v celori ostaja trri svojem nedeli. sovoru v Zagrebu. Kajmakčaian ni sam u^varil fe držare. Kajmakčala.i bi u&tv^rJ manj&o državo. Pridružiti se je morala želja ,in volja vseh sinov na-i^eza naroda, ki so želeli tako državo. V AVashinstonu. Parizu in Loadonu so biie stni'e, ki so hotele, da se Avsrro-Os:rska ohrani in ie vprašanje, kako b: se bila ta stvar resila, ako bi irneli samu Kajfnakčalan. Naše ujedinjenje so želeh \>i sinovi naSegra naroda. Ko ?e Narodno veće se sc^lasno Izjavilo za ujedinjenje s Srbi fcr> je podRjoriŠka narodna skupština so^Iasno izjavila se ta. ujedinjenje Crne %p*rt s Srbijo, tedai so struje, ki so bi!c proti na$: državi, morale kapitulirati, ker je bila volja celokupneza našega naroda, ker .«» bili ; napori in žrtve naroda jačii. kakof vse * lenđcnce v veliki zunanjl W)lrtik1. h te«:a izhaja. da se je ta drž.iva ustvari! a ne samo r>o zslsUs^ borcev s Kaj-makčalana, Nopeji Kajmakčalana, apelira na vse, da pokažejo six»štova-njć napram tem ve!ikim borbam. da se ".e osramoti spomin na naie velike borbe. To speštovanje pa se b^ nalbo!i2 maniresth*alo. aki-v se ne d ovo li, da >c us brovoijcj s Karniakčalana mečejo na ulico. Nato je še kratko jrovoril Mcjutla ulico. ____ __________________ Mussclifli govori... ltslijartski miništrski prtdsednik v nemski ks: ikafuri Politične vesti =r Paši^ uoče krtre? Zagrebšk: in beoserajski opozicf^>nalni Hsti veao po-vedaiu 'ienia, da opozicijski blok ni potreben in mi na s. Koro-sca. že dolsfo ne računamo. Zdaj je iz-w>vedal svoje nazore hidi javno in ov>n. viiciiskcisra bloka ni več, ker nikđar, absotutno nikćar ne moremo pr^tat; na tederaci^o.« — VeDk zbor SDS se vrsi v ne cje bodo stale 2 cni lijen* holanđskib goMi. rarjev, to jt okrogio 40 milijonov dinarjev. — Vojaškc smuske tek me v TatrL Po-roiaJi smo ic n& krotko o leperc u^pehu. ki m> ga doisecli naši roja^ki srnučarji pri med--narodnih ^oJaSkili tekm-ah. ki >o »e začele v ned--Ij*> v Hftrbiftn^lcu in Starem Sprolcr^r^ ci ia ćc^ki Tatri. Prvo roesto jv za5edel Ncrncckv (CSR). ki ic prevozU 17 km dolgo progo v 3 : 18 : 1$; drugi je bil Poljak Krv*epf v 1 : 1S : 58. Borba je bila torei i7,rcdno ostr*. o oetner pričajo tuđi dejstva, da je izmed 80 tekmovalcev prispelo na cilj nad G*>. Proga je biJa zelo slaba, pore« kod komaj za „5 cni mic^^ teren sam ra sebi težaven, zato so uspefci zelo povoljni — Sedeljske fekme v Zeprebu. V ne* ćeljo se vrše v ZtgTebu sledečc pokalnc tekme: Ht^k : Derbv ic 2elernićarji : Grad* jraaki. — H*ik dobi novmga centerh*ifa. Cea* terhatf idezničarjef, Boerrcr. ki radi bolesni fe dalje časa ni nastopai. se je prijavi! Hašku. S tem Hašk izpopolni vrsel. ki je nattala vsk*d odhoda Prcmriu. PremerI je ▼ nedeljo že igra! v Beogradu v tekini BSK proti lUdničketnu SK. Beogradski listi pi« šijo, da je igral slabo. Današnje Treme. — Kranjskm gorm ob 7. Temperatura ~ t* C; barometer stoji; snejf pršić: sanka* li*će neuporabljivo. — Bohtnjskm Bistrici ob 7. Tem pera ttu r% -r ^ C, megla, dcž. Zimski sport nemo-gow Đrzen nfii napad i vi u Uli Snoči je maskiran ropar vdrf v ambulančni voz dolenjskcga vlaka, napadcl in zvezal uradnika ter odnesel nad četrt mili- jona Din« Na doletijstv: nroja Kocevje — Ljiib-1 ana je bil snoči izvršen nenavadno drzen roparsk; ii^pad nu >iaK. ki živahno si.^oinii\'ii na oo-godse na div-icrn zaradu in 'e t^nlcna koniia američkih bamiditsKih napadrvv na vlake. Slučaj je tem frapantne:5i. ker na Sa kriminalna kronika dosedaj se ni /abel^ži-la take^a napaji. čc izvzamemo napad pri Ra;hent)ur£u. Kako se ja izvrjil napad? \'čeraj cb 1.34 ie odšel iz Kočevra vlak ŠU'v. 4515 prot-: Li-JbTjan:. Ko se ie vlak iz nestaje Predole r>očasi roim-kal proti (irosuplJL-m, je okoli 19«?n ne-nadoma skocll v ambulantni p; ?tni \oz maskiran moški. V naslednjein Iii-r>u je stooil za uradnika hana Kalana. ki ie baš ure?eval posto. Ka s pestjo i*Jar'! za vrnt in ^ra nato Mi^koma i>o-drl na tla. Istocasno je potegn'l iz 2e-pa samokres in zakrijal nad njim: Šuti in peklekni! Roke kvisku! Gde J3 novac? Prestrašen vskočil z vajrr-na in iz^inil v tema. Kalan so je z nožem oprostil vezi. s katerimi je bil zvezan, in ob amou-lančncm vezu srlezal do vasrona s prt-liaso. krer je obvestil vlakovodjo. Ta je takoj notescnil za zasilno zavoro !n vlak se je tik pred p&stajo GrosupIJc ustavi!. Nara\aio. da o napađalcu ni bilo nobne^a sledu ve^. O naDadu je bila ohvesćcns orožuiska postaja v Gro-supljah. Orožniki so takoj preiskali vso okolico, vendar brez uspelia. Nap^. dalec. ki je hil zelo visok in iuocne postave ter abjecen v tem nosiv po vrsnik rer siv klrbuk, je odnese! 258-410 Din. O nnpadi! jo bilo Se snoM obveSČeno Postno ravnateljstvo, kakor tuđi ostak \Lnio^fnt obLisii, Grosiiptje, 11. februarja. Danes zjutraj >e je v Crosuplje pripeljaTa posebna koniisija, ob^toječa iz poštnega direktoria dr. Vinka Grezoriča in pošt-nlh uradnikov. da noizve vse podrobnost? napada. Preskiva došlej ^e ni mo-^la ugotoviti ničesar novela. Tuđi zločincu se ni.M> na sledu. Prosveta Repertoar ljubljanskih gUališč DRAMA. Srcci*, IU. tehruarja: Akacicmiia v počasćes nje Frtšcrnuvcga »pomma. Izv. Četrtek, 11. ftbruarja: «Dru£a mladost*. C. I ctek, 12. februarja; Zaprto. Sobota. 13. februarja: «*Ani Oiristie*. Prc-» mijera. Iz1?. OPERA. Srcda. 10. februarja: Zaprto (^eueralka/. Cctrtek, 11. februarjd: crZveđave ženske*. E. Petck. 1?. febraana: Don Juan. Red D. Sobota, 13. februarja: Tosca. l^\cn. Ana Chrlstie Prihodnja premiiera v ljubljanski dra* mi bo v soboto 15. t. ra. Vprizon *e prviG ta slovenskcm odru ameriskega bodobDC2a dramatika Evcena OT Neilla cirama v trch dejanjih ««Ana Christie*. Naslovno vlogct ittra. ga. Nablocka, njenoga ljubimca kurja^ ca Mata g. Lcvar, njenega očctu. Chrisa g. Cesar. V ostalih vlogah nastopijc* dg, Ra--karieva, Lipah. Mcdven. Jerman. 5iur^clj Li Zorkr>. Režira 5. ravnatelj Golia. Vscbina drame ;e v kratkem ta>ie: Chris Christophcrsoa je star mornar. Ima večio barko /2 prevažanje premoga in pod »eboj pet dclavccv*mornArjev. RavDo--kar se muai v ujujorškera pri^tamšću, od koder odplujc s prrmogom v Boston. Pije in veseljaci. V* tem napove njegova hćerka Ana svoj prihod. Zc 15 let je ni viđel in 5c je veseli prisrčno, iz dna duše, ker je plemenit čtovek. Misli, da je živela na far^ ir.i. pa 50 moti. Bila je v mc'fu v javni hisi, Vatero s<* oblasti 7-iprlc in njen zbor »/dam* tudL Ana pa je hći strogega nevera in ie več. Njena duša ne 2ivi življenja njenega telesa. Visoko nad njim je. v kraj ih lepotc, poštenja, ti^tega clovečan^tva. ki «iela člo^ veka res tloveka. Suide se z acetoni in osta* ne pri cjem. V drucjem dejanju *x> na ladji. Stnri Chris rfši na širo-kem irorju kurjaća pone* ^rečene ladje. mlađega Mata, Mat ^e zaljubi v Ano. Hoče jo, tuđi oce k> hočt obraniti za$e. Razvije se za njo boj na nož. ki ga konca Ana s tem. ć& povc kaj je bila. Pro« btitutka, dasi mo^kega đo ^daj Šc ni tDiirala. Oče jo potoiai:!, a Mat zbeži v Bostonu obupan in razdrt od nje. Toda Ijubezen, ki jjori v njem. mu jo dr?i nrpretr^oma pred očmi in jo oči^o*. bolj in holj oći^ča. Vedc pa nazaj k Ani. ki ga tuđi ljubi. £e nikdar ni ljubila, zdaj prvič. In Ijubezen vse Izpere, vse tele>no dvigne v duhovno, vse poveliča in združi v t>rečni p*«r v svojem božanskem oaroćju. Prešeniova proslava v ljubljanski drami Oton 2upančić ic v prelcpcm uvodcero ilovom poi>titvil Prešerna čl-^ cka in pesni* ka ir upev>kega kolu.« elizijskega zoTKt 2i» vega m velikr^?.. kakršen je bi« in 5e vedno, med nas. ZiikJjučil je svojo ii^Srpno beMrdo cnakr> Stritarju. ki ic v svoji ra/pravi o Prc* sernov \ti poc/ijih dejal: brez strahu se sme mali slovenski narod pokazati med drugim 1 drobno knjižico, ki <*e ji pravi: Preše-rnove poezije. Županćič je v dalj^em poteku večera re* citira! še uOrpIarja*, «V spomin Andreja Smoleta« in trpke «S>. Vidmar sta v livogovoru podala Prcšcmov obračun o kri* tiki *Cbelice», drastično satiro »Nova plsa= rija. ki je na našo ofraecno i?n^rH>do navzlic ah zaradi svoj h. prekrepk'h i^razov vpli* valo izmed vscb >tcvilk večer* uajtnočiieje. V pevskem oziru proslava razveu Be^ tettovcga nastopa ni pokazala ničesar zelo močDcga. V f>pk>N0cm se je pokazAlo. da nihoe iz komponjstov. ki so ugja-sbljali Pre* serna, tega v njegovi giobini in velikosti niti z daleka ni dosege 1. Morda izmed vsch še najbolj Michl v svojem «Pevcu». V re&nici >e Michl, bivajrč med nam i. nad vse sJoven* ske pesnike Ijubil Prešerna. Betetto je pcl poleg *Pevca» š* novo komponirano, v de* klamatoričnem o/;iru zanimivo, drugače pa Presernovemu duhu neadekvatno Balatkovo ka opera v Bo^ni in Đal-maciii. Po imoriracijah beogradskih listov ;e sk'enila uprava sarajev^kega oarodrtega £!edali.šča z ]ji2bl'an5-ko cpero kontrakt o gosrovajiiu, ki bi se vrSUo korcera apriia £ii račetkorn rr,£ia. L;ubljaa5.ka opera t»i vprizoHla s*est predstav. 5araie\-5.ko g'.edi-iišće se ?e že odločilo za ^peri : Boris Go-diicov.. i:i rMaror,. Druge šriri doloci te dni. Iz Sarajeva odpi'Jtuje I.uibiian>ka operu v Mostar, poiem pa v Split in Dubrovnik. Turneja bi tratal pc: dosedanjih dispOiCicijah inesec dni. — Po infonnacijah z rnerodajne strani se uprava Naroduecra giedališča v Ljubljani 5elc pogaia s sarajevsko, od ko it-re ima že ponudbo, da gostuje v Sara'c-vu. Splitu, Šibeniku in Dubrovniku. Poga-;;i'ij.i ^c ri/\ ijajo povoljno In zxid'- je vnc ocivi^no od prometne?:* minifitrstva. Ce ćovoli promerr.o miuistrttvo č!aur,m na5e opere vsaj ćcirtlii^ko vožnjo, bo z^adevrii kontrakt podpisan. Želeif bi bilt>, da se i:a tein pogaJanja no razbi.icjo. ker smo S!r^ veud imereMrar.i, da jv^aietno j'Jluim krajem svoje uspehe na sla^ijencm poVju, cso-bito >e zato. ker sta v teii krijih že gostovali beogradska iu zagrebika opvra. — Idijot* slo\iti roman svetovnozua-r.csa ruskega pisatelja Do&toievskega v slovenskom prevodi! dr. VI. Boršt-nika, kaiereffa pr\i del fc pravkar i7>el v okvirju Splošne knjižnice. Založba Zvez-ne knjigame, Ljubijajia, Martjin trs st. S. Debi se za ceno Diu 32 broSiran in 40 Din vezan Iza od. — Artbur Schnkzler ie napisal novo dramatićno đelo, komediio v verzih Ln v pctili dejan'Ili. Naslov komedije je »Pot k ribalku«. Pesnik Še ni določil mesta premijere. Ariliur Schnitzler biva trenotno v Berlinu, kjer ie priredil Literarni večer, na katerem >e čita! neobjavljeno novelo -Po-ročnik GuslU. Isralka E'izabeta Berber Pa ie recitirala Schjiitzlcrjevo noveio -Go-spodlčna E!za^. Dunavski pesrak ;c do^egel velik uspeh. — Premijera Pucclnlieve opere »Turan- đot* se vrš: koncem marca na milanski Scali. G!ede nemške prerr.'.'cre je Pucciui pred smrtjo izjavil želio, r,ai se vr&i na Dunaiu. Danes -- -■ „TORNADO" pri katerem i lmu je najbolje povdarjati posne ke sso7.no razsatajoč gi viharja, kateri je uničil ćele pokra ine, opustošil gozdove, razrušil mo-tove in prevrnil vlak v vod>. Tahih in mnogo diiigih groznih prizorov rfam pri naša ta film — med vsem tem pa se razvija ptctrcsljiva drama. I* ei se dosedaj podobnega v i lmu ?e ni vide o, zamore se vsakomur te toplo priporočttl, da si ta film ogleda, ki bo vsakogar gotovo interes ral. P.edslave pop. ob 3., pol 5., 6, 8. in 9. uri. Kino IDEAL Darujte za sokolski Tabor! Stev. 34. «S L O V E >* S R 1 N A R O P» dne 12. f ebrumrj* 1926. Stran 3. Žrebanje srečk loterije JSS nepreklicno HT 1. marca 1926 Dobitki po »la §0 0M'->, 2» #00-, UfiH-, MM-, MW— v §9t**iBt in Se razni drugi. Srećke se ntročajo pri Jngoslovenskem sokolskem savezu v Ljubljani, (Narodni dom), pri vseb v JSS \č!anjcnih društvih in po raznih trgovinah in trafikah.-------Kupujte srečke! Ne odbijajte sreće! «& Dnevne vesti. U LmbiranL xtk Kasapić, ki ;e pregleda! ljudske i;i meščan-skt iole v Novetc Sadu, B-čk: Pa;aaki in VužzHh kr*iih. — U državne službe. Preireoćcri so: ir Ljubljane k cavćce-niu uudu ra Brdu ci vini asisten: Kare* Majer, od ćavćcc-^a tirada na Brdu k davčni okrajni oblasti v Ljtibijauo davčni astistent Viktor K o -ritnik n iz B&nje'ruke v N«ve*:nj davim prsiav Frario K *ktenito za.ć3 tan, osuuiek prevzamemo ačkci o^-Ktfea. V »oreic ^e 3« \-rsiia pTed no\esad-?kim okrožnirr sod5ščem zaninjva razprava j proti odgevornemu uredniku »DelbaSke« I Aleksandra Tomanu. V boti^ai štcviBd ) omenjenega !i*ta je iršel uvodnik >Cpri Bo-rič — Beli Božič-, v katerem opisj;e av-tor poiožaj Madžarov* v rasi državi Ln si-cer zelo pesimistično. Dr?avno pra%dni5tvo je ložilo odgovornoga urednika radi kr5itve § 47. zakona o tisku. Aleksanđcr Toman ie hii otvsojen ca 3C*m Oin j:avr?e in Anii Dir, 5>osLra.n&kc giobe. Plesati mora tud: \ se bodne stroške. Tomai ic ^ loi.:! prUH. — Državna boraz dela v LjubliaaL V i^sc od 24. do 30- ianuaria 1976 ie biio v Driavni horri d«!a razpisonih 5? prostih mest. S'i oscb ic iskalo dela, v S7 slućajfa *e bor za po*r€vlova!a z Tispefmi: in 10 oseb *e odpmovalo. Od 1. »antiarju do 30. jar.u-ž.rja 1926 je bilo skt#paj rarpi^anih 353 pro-ttlfc aiest, 566 oseb ;e iskalo dc!a, v 313 siu-čaiifc t borza posredovala z •.r-pehom \i ! 74 oseb je odpo«n*aio. — »LJnbljmiislil Ztoih v Sevnici. \l I be\Trice ob i" a vi nam poroča/o: V peđeljo ; r%-€5er je priredi* kvarte; -l-v/Mfanskesja Zvoni- iz LjubrjAce (ss. Lu»i^ Hartniaii, Ivo Grilc, Jozc Grilc in Artur Šale1* v dvorani hoicia Zjp-^nc !ep konce, katercg.t Mno radi poseti!!, sa; ime •- Ljubljanskega Zvcna* ia njegovi vtvcf. Uanes povsod slo- i •ve. Kvartet Je zape! Miriccrvi »Katrico« in j iSa trgn«. Foersterievo ?N*e«2 ot<-. Dev«v j vo -,$tj eno«. PreloVvev »LKjix;rdob«. >Rde-če -oie« iu Marn"*ovo -O- ta solćašk* bc-ben*. v veliko pohvalo in priznanje Sev-ritdnov. Vi so CK>$;i prostorno dvora: <» p«:-rolitarra rasedii. Na koncertu :e zapel slan -cek >Uub!Jan:skega Zvona* sdčuu- §pelc4 Ramfcr, ?\ a tr-nie solospe\*ov, Avlii:riičevo »I-*spav.i:iko*:f Prel-o\xe\o >Tožbo-- tn Ro-senberg - Ružićervo ^Cefi me, čcSi . sosp. -ni pcvec Leopokl Kovač pa je bri'jiral tdatničevih solospevih ■■ Ribce po vc~č\ I>lava»o :n »Nocoj :e pa 'ep veCer«, v ari-jah U opere -Marta> m »Trubadur«. — P~j konCanen »poreda so mnrrz'i kvUcerunL codajati .^e pesem za pes.rujo. Za užitku poln večer ft >e k&rceftamom v prbrčuih '-»esedaii zahvalil v imenu uavzcviti sevni-Nki fnpmk. Sevnicanje pa želimo, da nas 5t obiSčejo — SIot. z4ra>nij*ko (fa*u^rro v Ljubi "ani ;e na svo:em letošnieir rednen: obduen; 7borm lrvoiik> nov cxft»or pod predsed-stvom y- dr. P i n t a r} a \n t sledeclmi gospodi Jfct odb-jiniki: dr. BobIĆ, dT. Bfccel:, ti". Brenčič Lojze, dr. Đresćić Viako, or HebeSti, dr. Matko Karl, dr. Pire iK Ropas, dr. ^odja, dr. Z a i c Ivan (podpredsednik). Dr. Pra u n s e ; s m dr. Oeff er sta bila izvofjena za revizorja. V Kalno raz&odUč£ to bili iivcijcci; dr. L * -r> a a e Kot predsednik, dr. K r a ; c Otmar in dr. Biarcaucr kot prisednilca. — Društvo ie v pTošIem Set« pod pred5edstvv>m g. Prim. dr. D t r z a n c a pokazaio ;akc ži-iavo dela\nu*t Orfaaiuraio je U frenunar-kv, 4 mese^r.a rranstvenm rborovanja in čevet pol *uxlnowiravsrvenifa predavani H 90 se vr5f?a pod okriljem Ijodške ojrfverae v Lrjb'oani. Oru sivo & pričeio v ^em tetu med ilovras&inu zdraveiki gojiti tud! dru-žibnos-t. Vrfi'i to se tri je Izborno obiskan! dr^Jabni večeri s &odelovar4em iastne^a orVcsTra ;n lako po^-'ečc^ r!et z-Jra-vnikov v Rosašk: S^iirii. -- J»«O5loTeoska Metka pon.:A"\i:o orozarji, da so bile pri spor-nt (kolcsarski) !o:er":. &\ 17.2-V. 19..^«7. 6S47, ^b7. 15-?75. I7..->0^ 7726. 15.IO3, 4129. >70\ 17.^7. MA5. 5SS?, 455, 3IJT, <^02. 6244, ?1*\ 14.971, l^.,7s>r», l«.5^1, S57, 9145, 5M9. S*M n.54^>. Pczivamo lasmike izžrcbarJh srciV, da dvigrejo dobitke najivasneje do 15. x. m., kakor je bl!o to te dvjločcno, sic^r zapatfeio red\ :s*i c jJ dobik; na kori^; Ju-co^loven5ke Matice — Samooior. \" ivuđeneih pTi Marl-bon: *^e ie r>b<*su V-'^jca^vHsr Lo^T0 Tar-tu«. Vzr*>k samo mora ni znan. R-aiširiene pa so govorice, zđih<~ival ic d&lgo let dvigmt gj v Olimpa š'jaj stopruv zđaj je, n-iš «BUDDHA* č*j! Iz Ljubljane -—': Sokol L *• L*ubliaai priredi \ ae-CCijo dne 14. t. m. teknio -neske dece v teljvadnjci Sole na Ledini. Za^etek ob 2. popol«ane. Vaijlnio vse oeniene lovarišc. tia pri«o?*vujeio te! tekirri in da se rad-jjejo nad u^peiii s\oje mladine. Telovadna aka-demfja ?e v^i v ncxie:jo 14. marca v uni-Gfiski dvoranL Društveni javen nastop vseh tclorvadnih odde!kov 6. junija na Tabora. I --'i PravlBce za or radi irvoli've novesra ot&ora. Gs. rezervni ofi-cirii. Sci 50 elani, se ulrudno ^"abijOt da t-e udclcic tesa ^bora. — Odbor. 1: Zahvala ItaU'ac^keJta ^sneralneju konzulata. Prcje1; s.no: JraMi3n--k.i gencrsl-; ni konzulat v LjubHaiii ponavlja tem potom . v svojem mienu m v onem svoje vlade, kakor tud-; v imenu rukaj$nje italijanske nascl-blce svojo najtoplcjšo zahvalo prevzvise-r-enru s. knezc>koin. civilnim, vojaškim 111 ucrkvenim ablastim, kakor tuđi titkaisn'im d^cvuikoir \u cenjćrim meščanoi-n. ki so se ud^ležil: d.ie 4. t. p\ svečr.ncjrj obreda v ča-st ne^zabne fta.H^n.«kc kraljice matere Mar^erfte Savcjske. Obenem se prosi vse or.c. katerim j>cn»ara:rii ni bi'a rw>slana to-zadevna osebna zahvala, naj to bkigohonK) (j^rostuo ia raj spreimejo predstoječo ob-' javo ko: yo^e^eIl \rr+z iskrene zahvale I —Ij Čajanka dništ%a Ka/iac za drrs?.-! \ cnike, rjili ro n.^iii vpeljanc so-5«:e je danes v četrtek v m^Ii &vo-rani Kazinc oć 17. do 20. ure. ' Pftdoiicirslto podporao dmit vo Ijubljau^ke gami/i e priredi \ bobuio dne 13. februj.ja t. I. ob JO. !jj! v prostor ih Jjuhljaiiskega Nar-^dnega dema - Podoficir- I Rki ples . K obilni udć'ežbi priredirve se i vabilo vsi bfvii da'jcslužeči pod-uii^ na oscr--, 13 Din. —1; Pvrskl ođ*6k »Graška« v Liub-. \*m prirod; oa pustno soboio 13. t. m. v : čvoraci Kazine II. zabavni veicr s peti em hanKrri-^'ičrih /±>orov, kuplctov ter ple>3iu, s sodeicA ai;;em muzike Dravs-kc divizije. ZaČetck ob ?^. V<.mpi';ria 15 Din. — *; Ceskuslovenska Obec v LlabljanL Pi atčltuii jjhtizka členu, pfi kierć se r. z-io«ui: s C-csko slovenskooi Obci pan Gcc ra!n! koc^irl Dr. Bene* kona se v pi:ek dne 12. unora 1^26 o osme" hodine večerni v ©bvykl€ restatračni nristne^r. ve Zvezde, Poć.tame s '•častrij \i.ech! ■— T a i c n: n i k. — ANAJNOVEJ§E BLUZt : Krlštotfč-Bućar! Iz Celja. —z 2?f* po/ar. V torek zvecer okrog ^. so streii ca Miklavžem hribu zopet na-zaanM! požar v bližuil celjski okolici. OgenJ ,t iz&ruhn'n jm gjsuln:čar;u Gajšeki: na Spodnj: Hadiiijf. Upepeli! i« kozolec z vse-mi spravijeofmi priđelkL Vnel se je tttdi Je hlev, kateresa i»a 53 prihitele požara« hrdinb« re&Ie. Kako je o£eni iia&tal, ie ni đogaaoo. —c S«Ja ceTs4e«ji ob^nske«a sveta se "vtš; v soboto 13. u m. popoldne. Na onev-nem redu sa iJoročii«* od-sekov. —c PnŠiTtmi* o ImsttAiai v«4i Jami 2iflt Je priredila Jntodovensko - čeSkotlo- \^ška Usa v ponedčljek pod okriljem Ijud-t&eja vscnčflfSfa. Bredava! ie s. prokaor J Oročen. Predavanje i»e je vršflo s sJdoptič-ffhnf s!3cami, fcater* je oskrbe! generalni teomtBl dr. Bere! v LnibUani. Gospod žu-pts ći. Mralovec je uvodoma izreke! ob-činst\*u zahvalo ra obiJen obisk ter dalje zahvalo dr. Beaeio, da ie v svoji Uubez-njivosti osJcrbel d'tpozJtrve tn predavanje. Zanlrrivo predavan'c se bo prihodajič nadalje vaJo. —c Ravnatelj dakarae s. Baebler je odloži! svoje mesto.____________________ da eden par nogavic a figom ia gnarnko (rdečo, oodro alt zlato) „ključ" fra ja kakor itlrj« pari đragft)? Kupite eden r»r, pa boste ve* lovaM. Nogavice brez fig» Ksnferenca 0 sodniškem vprašanju V *a pro» icktirani mednarodni gospodarski konferen* ci. Thomas je izjavil, da omcnjor.a konfc* renca ne spada v kompetenco raednarodne^ ga urada za drlou ki tuđi ne more vplivati na njeno konstitucijo. Kljub temu p« hoće mednanodni urad za de!o v tesnem kontaktu vplivati n« predotoječo medn*rr»dno gospo« darsko konferenco glede na uddcžence, ki naj bodo v prvi vrsti strokovnjaki. Pri tem I pridc- v pt^štev beogradski odvetnik dr. 2iv« I ko Topalović kot izvedeneu v đ^lavskcm vprašanju. Albert Thomas pripisuje tcj kon* ferenci velik ptmicn. Našim gospodarskim krogom priporoča. naj se začnt> restio pri* pravljati in zbirati materijal za to konfe* rcr.CT>, da bi mogli neposredno vpli%'ati na njene »klepe. Naš« država bo najbrž nm konterenci oficijelno zastopana. Na vpra* tanje, k&ksen bo program mednaredne go* spodarske konfercnec je Thomas odgovori!, da komisija za doloćitev program* Še ni končala svojega dela. Nmjbrž se bo razprav* ljalo o premogu, metalurgiji, carinskih tari* fih itcL Za konfereco se zanima posebno Nemčija.. Na to je Thornas gfo*voril o osemurnem delavniku in washingtonski konferencL — Omenjal je staliiče poedinih držav. ki Je wedno noč«jo ratificirati te konvencije. — rThorniis upa, da se Jugoslarija kmalu pH« uruži washingtonski konvenciji, ker ima te sama. zakon, s kateriia je urejeno razmerje med delavci in delodajalci na sličnem prin* cipu. Konservativna angicSka vlada ni na* klonjena konvenciji. Fraocija je pripravljena pristati ua njene določbc samo pod px>= Rojem, ki jo ratificira NeraĆija. Tuđi Bel* gija se drži rezervirano. Thomas je prepri* can, da so 6*m rsi pogoji za »p!ošno ured« bo oscurnega delavnika, in sicer ne glede na trenotne teikc razmeće. Katastrofalni potres na Rodosu , . Potresni aparati v observatortju prof. dr. Bclarja pod Triglavom so 9. m. dopolćnc zaznamovali kata.^tro-falen potres v veliki dalja vi. Seismo-2rafi v Faenzi (Ita>:ia) so zaznamovaH ta potres v daljavi 1&000 lem. Iz R!ma prihaja sedaj točneJSe poročilo. dt je bilo središče testa kaUstrofalnega po* tresa dne 9. m. na otoku Rbodosu, Tam je potres povzročil ogromno škodo. Rhask* porocilo pravi, dm J* votrm zalrtevai čtovtfln žrtv« hi da i« Mio tmtM bmoko raaMk. I talijanska vlada je takoj odredila vojnemu brodovju, da odoluje proti Rodosa na parnog po potresu orizadetetmi prebivalstvu. SeismoloSki zavod na Tašmajdanti wi Beojrradu beleži. da so se pojaviti lahkejši potresi v okolici Splita. MoC-nejši potresi so Pa bili ponoći ob 1.26 in 134. Škode ni bilo, Prof, dr. Bctar napoveduje v bližnjih dudi "^^^j"^ potrese v Jadranu _ Uutmonn Hromo SlovenKs v Zosrebu Mlado dekle Iz Dolenjske so našli v nekem zagrcbškem hotelu mrtvo. — Njen iant {e nevarno ranjen. Vfieraj zhitraj ie zagrebški detektiv Fiirst kontroliral hotel« v; Gornji Ilici. V* hotelu »Primorac* je na5e! sobo £t. 5 od zuoi-raj zaklenjeno. V spremsivu hotelir«a in stražnfka je nato udri v sobo. ki je nudila grozovito sliko. Na tleb ie bila luža krv!, cd krv; o?kropl!ena je bila :udi s;ena ob posteLH, postelja sama pa vsa krvava. Na niej su ležala ian: in dekie. deklica te mrtva, fant ones\e^eii, oba z nararsi oa prsih. Našli so več pi5em ic dokurr-entov, po ka-terih so ugotovili, da je bUa deklica L ubi ja (Amallja) Brlnovcc, rojena !eta 19C6. v Stari Oon. pristojna v Mirno r-u Dolenj-skem. Pr> pokliču :c bila 5iv!15a in ie žtvela zad^i Čas v Zagrebu. F2.ni se piše 2ika G a r i ć, podrobnosti pa §e mso mogli ugra. Fno je sestavljono na neko Faniko, prijatcliico ne-srečiic Ljubice, ki :c zaposlena y zagrebski tovarni Aibatus. Pismo je pisano slovenski in se &idsi: ; Draga Fanika, oprosti rnf. Bouše je iako, nego življenje, kot sem ga imela i^z. Ti si ve*ieia zanj. Prosi Boga Mme in pozdravi vse. Tvoja Ljubica-c " Na drugi strani je bila pripomba v cinici: ' Vzrok naše smrti — nesrečna usoda, vzrok temu pa se tnoii roditelji. — 2tka Garić, Ljubica Briuovec.« Drugo pismo vsebuje Garićevo opo roko. Garić izjavl'a, da zapušča polovico svojega posčstva tn prcraožer.ia. ki mu pripada, svoji prvi in poslcdnii ljubavi« ker mati in brat tega ne zaslužila- Poleg tega se ima Ljubici Brinovec tako) po njegovi smrti izpTa^aii 30.000 dinarjev v gotovini. To pismo priča, ća se je Garić oSvidno hoie! prvotno usmrtiti Ie <^ini in sta se Uti-bimca Se Ie kasneja dogovorila, da gresta skupno v smrt. Da gre za sarromor, o teir n\ dvoma, ker ni nikcJve^a znaka, ki bi kazal na kak boj. Bržčas ;e Garić po dogovoru usmrti! deklico, nato pa ie hotel 5c sebe, a mu je zman.ikalo moči in se je Ie ranil. Prepelj^Ii so ga v bnlnico in zdrav-niki upa;o, tla mu rešijo življenje. Potcm sele bo mogoče razjasniti vzroke misteit-iozme dr>ame, ki je vzrbndila v Zagrebu obilo pozornosti ia soćutja. Senzacije v Beosrmlu in drugod Capin z belimi rokavicaini, — Pobeg nevarne odmetnice* — Žensk« v moški obleki. — Zaroka Draškovića z Eleno Thomas« Na beogradske ni kolodvoru je opa-^U policijski agent te dnj sumljivega mjadeniča v ponosenj crni obleki in jtlace-n/kavicah. Ker je bil malo popre; ukraden strojnemu pripravniku Radoje-viču iz Zemuna kovčeg, it zahteval policijski a^ent, naj se rnladenic v belili rakavicah legitimira. Faut je prišei v zadrego. Ajceiu inu ie poKazal tiralnlco, izdano za nekim Ivanom ^koiićem \z Čapli'ne in fant ie takoj priznal. da je res Skorić Ker ni bilo nobenega izho-da iz kritične«L3 Doložaia. je brez obo-tavljanja priznal. da ima na vesti ćelu vrsto j^cljufii in tatvin. Bele rokavrec !n svileni šal je vze! iz kovčega, ki 2a te ukradel me4 vožnio iz Bosanskoga Brcda v Vinkovce. Ker je bil kenčes sicer brez vsake vrednosti, s^ Je vr^el skozi okno. Rok a viče in :>al je pa takoj Dorabil. da bi ga smatrala policija zi cdličnesa gospoda. Skorič je krađel po vseh večj'h mesrih, osobito v Zagrebu, Dubrovniku in Sarajevu. Zdaj se bo moral zajjovarjari pred sodižčem. Iz zapora đeželnega sodišca na Ce-tiniu je pobesmila v ponedeljek ponoći nećakinja odmetnika Vukašina Marko-vica Stojana Markovič, ki ie bila obso-tena na 15 let tcžke ječe. Stojana je mlada in lepa đevoika. V crnogorske eozdove ie Pobesrnila s svojim stricem že I. 1921. Udeležila se je mnosrih raz-bo.iniških napadov in sodiŠCe jo je ob-tožiJo. da je lastncročno ub Ia župana neke občine. Ko je bilo haidiihovanje v Crni gori na vrhuncu in ko so začeli razbojiiiki. osobito pristaši Jovana Pla-menca brezobzirno napadati svoje na-sprotTtike. so se pošteni Crnogorci pridružili orožr.ikom in pf;masali ujeti vse odmetnike. Med prvimi je bila prijeta Stojana Marković. Njen stric se je udal §e!e pozneje. SodiŠče v Podj^orlci jo je obsodilo na 15 let težke ječe. Sedela te skoraj stiri leta- Zdaj je na zagoneten način pabe^nila. Celica, v kateri je b'la zaurta ta drzna devo!ka, je ostala nedo-taknjena. Stene sa zelo \isoke. Jasno je, da ji je moral nekdo pomagati, kar ni čudno, ker je imela v jetniŠnici mno ge> ljubimcev. Najbrž jo je rešil kak oboževalec. Nedavno se je seznanil v Beogradu neki a«ent mestne uprave v tramvaju z mlado, simpatična đevojko. še pred-no ie izstonil, ji ie prizna! svoio Ijubc-zen. Devoika je bila s io na^lico zadovoljna. Ko jo je pa hotel zaljubljeni azent spremiti, se je odločno uprla, če§, da se boji matere. Obljubila mu ie samo. da ;a poćaka dnijri dan nk Kalime^danu. Toda agent jo je čakal zaman. Cez nekaj dni je bil dosrodeK v tramvaju pozabljen, in mož se ie po pravici č'idil. ko je srečal v sredo v Veselinovi idici lepo oblečeneg^ mTa-* deniča, ki ie bil Čudo\ito podoben nje-ffovi znankf. Mislec, da Je njen brat, je stopil k niemu in ga vpraSal: Vi ste brat . . . Cim je mladenič spoznal asrenta. ie začel na vso moc bežati. Za-tekel se ie na neko dvorišče. in agent, ki mu ie bi! ves čas za petami. je izvede!, da stanujeio v dotični hiši že dlje časa štirie neznani in zelo sumlji\i mla-deniči. V trdnem prepričaniii, da !ma opraviti z lopovi, je agent potesrnil revolver in stopil v stanovanje. Prestrašeni mladeniči so skočili pokonet. Agent je zahteval legitimacije. Smeje so mu to odgovorili, da je to luksu*. Ker je spoznah s kom iina opraviti, jih ie aretiral in odpelial v mestno upravo. Službujočemu uradniku so izjavili, 3a so brezposelni. Pisar se je obrnil k mladeniČH. ki je beža! pred agentom, in ga vpra^al, kako mu je ime. »Elizabeta«, se je glasi! odgovor. >Ntkar se ne norčui!« je za^odmial pisar. >>Saj se ne norcujem. Moje ime je Elizabeta Jovra-nović, po pokliču soferski pomočnilc.« — Ostali triie sq pritrdili, da je fant res preoblečena ženska. Vse štiri so vtak-nili pod kljnč. Elizabeta je znana beo-zrad^ka prostitutka. Najbtarej^a hčl Alberta Thomasa se je zaročila v ponedeljek s sinom uslednega kra^ujevaške^a nieščana Stepana Draškovića. Kot slušatelj po-liiehnike y Zenevi se je seznanil mlađi Drašković že leu 1922. z gospodično Eleno Thomas v nekem skromnein pen-zijonatu. kamor so zahajali naši dijakl po Jzpitih na odmor. Albert Thomas. ki nima rroskih potomcev. se je zelo težko odločil za ženina iz Srbije. Vendar je naposled oristal in že pred letom dni je bilo sklenjeno, da se Elena. in Drašković poroćita. V ponedeljek yc bila v Kragujevcu njuna zaroka. Poroka bo v septembru. Ode. Elena Thomas je stara 20 Tef. V 2enevi je posečala z Draškovićem tuđi predavanja na univerzi. Kragoijevac ii zelo u^aja. Tud? o Beojrradu se je izrazila zelo pohvalno. Mladi Drašković namerava ostati v Jugoslaviji in tuđi njegova nevesta je zadovoljna z novo domovino. Draškovićev oče je po pokliču pek. Zanimivo je. da so bili tuđi Thomasovi predniki peki. Oka Patrijotične manifestacije proti belgijski vladi V belgijski prestolici se je te dn! dojjodil Skandal, ki mu ne najđemo z!ahka para. V smislu sklepa ministr-skej^a sveta se je vršila velika patnjo-tična manifestacija. Zastave 40 regi-mentov so z največjimi SAreČanostmi prepeljali v vojni muzej, da ostanejo narodu kot večni spomin na glavne bitke svetovne vojne. V sprevodu so se nahajali prvi veljaki bels:iiske prestoli-cc, kraljev zastopnik, visja generaliteta, in celokupna vlada, ki ie stopala v prvih vrstan sprevoda. Na čelu ntlni-strskcica sveta ie koraka! min!strski predsednik Poullet. Ko je sprevod kre-nil po naiobUudenejši. obenem najele-Wntnej5i cesti Brusi ja, je množlca za-čela slasno demonstrirati proti vladi, krifioČ: >Doli z vla*do! Demiajotiirajte!^ Naibolj divji pa san ti so ministre tuđi opljuvaii Ko se je nato prikaza! princ Leo-T>oW, je množi ca izbruhnila v viharne ovacije kraljeverrru princu in kraljevski hill. Množica je liotela dejansko napasti vlado in ministre, kar je policija Ie s težavo prcprecila. Ministrski predsed-uit Poullet se je zatekel v mestno hišo. kjer je prebil dve uri. pred.no je mogel iunnati v privatno stanovanje pri stran-dua ubodu. Množica je nato hotela vdreti v parlament, kar pa je preprečil župan s patriiotičniin nagovorom na demonstrate. ki so se nato mirno razšli. — «NIGRIN» je najboljša in najcenejša domaća krema za čevlje in usnjc. — Zahtevajte ga v vseh trgovinah! 3~T Redka starost Iz Braslovč v Sav. dolini nam po-ročajo: Dne 9. febr. t. 1. je prazno vala cospa Marija Pauer svo:'o 90-letnico, kar je pri nas v sedanjem času vseka-kor redka starost Gospa se počuti duševno se Dovsem svezo, se živahno zanima za do^odke okros: sebe. Uiitek . je posebno za mladino, kadar pripove-duje, kako ie prišel duh revolucije leta 184S v maii tr* Braslovče. Liudje so se obnašali kot iz sebe, vozili so s* demonstrativno z okrašeninti vozovi po trzu in kričali: Svoboda. svoboda! Rojena Jan se je poročila že s 17 leti s trgovcem in veleposestnikom g. Pau-rom. rodom iz Radgone ter vzgojila našemu narodu vrsto dobrosrčnifa to inteligentnih hčera in sinov. Skupno s srečnirrri bližnjimi sorodniki Selimo, da nam ostane čila in zdrava vsaj Ie toliko vrsto let da praznujemo njeoo 100-ktnico, C^ »na 4 •TOVENSKI NAROD« da« 12. fclinmMMfc Stev. 34. Gospodarstvo Žitni trg (Tedeasko porocifto novosadske bla-COTne borze.) Položaj na žitnem tr?u je ostal ne-tEpremenjen. V trgovini z žitom vlada ic vedno zastoj. Cene so ostale veči-noma neizpremetijetie. Promet je zna-ial pretekli teden 130 vasonov. Pšenice je bilo prodano 10 vago-nov. Baško blago notira 295—300, po-nuđbe so minimalne, ker dovoz vsled slabih pofcov ni mofcoč. Tuđi povpraše-vanjc je slabo. Manjše količine so kupovali mlini in izvozničarii za relacijo rtahia. ki plaćujeio največ 295. V inozemstvo ie šio nekai pšenice. V Braili notira naša pšenica 230—236 šilingov. Koncem tedna so cene padle za 2 šilin-za. Kupčij za \z\mz v Italijo je bilo mak>, ker cene izvozničarjev ne odgo-variajo našim tržnim cenam. Koruze je bilo prodano 116 vago-nov promt in terminskega blaga. Staro koruzo so plačevali po 157.50. Koncem tedna ponudba po nižjih cenah brez kupčev. Suha koruza je sla slabo v promet, ker cene na inozemskih trži-fcih ne odgovariajo našim tržnim cenam. Inozemstvo plača največ 182.50 rariteta Postojna zacarinjeno. dočim sremske porušene koruze ni mogoče dobiti izpod 140. Ponudbe so neznatne, ker je većina sušilnic ustavila svo.^c deio. Tuđi nova koruza je šla slabo v promet. Sremska notira 115. Povpraše-vali so po nji izvoznicani za relacjo Postojna in Jesenice. V" inozemstvu ckla ©a£i koruzi konkurenco madžarsko bla. wo. S terminskim blagom je bilo malo prometa, nekoliko več z vagonskim blagom. Biago za februar mare je notiralo 125, za april, maj in juni! 157.50. Fovpraševali so izvozničarM za Italijo fn Jesenice. Ponudba neznatna. Blago na Donavi je notiralo za marec-april 139—140, koncem tedna pov^raševanje po 137. Inozemstvo kaže slabo zanimanje. Moke je bilo prodano 1 vagon št. 2 po 430. Ponudba je velika na bazi 4*0. povpraševanja r>a sploh ni. Otro bi nišo §H v promet. V Sremu notirajo 120, v Bački 117.50. Fižola prodano 2 vagona tizance blago po 160; izbran po 180 brez povpraševania. Oves sremski notira 185. ječmen pa 155. Zagrebski žmlski trg. Zagrfcbški trg ie po %esteh zagreb-fcktfi listov razmeroma dobro založen in ima že tuđi nekai romladanske zelc-niave. Motovilec se prodala po 15 do 20 Din, retkvica po 16—20 Din za 1 kg. Masla in suroveza masla je dovoij na oonudbo. maslo po 45—50 Din. Čajno surovo maslo po 60 Din za 1 kg. Za mieko bijedo v Zacrebu sKčen boj ka-kor v Ljubljani, -ker tuđi zacrebSki trgovci z mlekom napoveđujejo podra-ženje za 50 par pri litru. Današnje cene se sučejo med 2 in 3 Din. Perutnina je za zagrebSke prilikt razmeroma draga. Žive gosi se prodaja jo po 60—80 Din, pitane po 90—140 Din. Kokoši so od 30—31 Din, race 40 do 45 Din in pure 50—90 Din. —g Svobodna carintka cona na Suimktt, V torck se je vršila na Sušaku anketa, ki je razpravljala o svobodni carinski coni na Sušaku. Anketi je predsedoval predsed* nik komorskega urada, Mažuranić. Navzoč je bil tuđi pomoćnik trgovinskega ministra Gospodnetić. Ankete so se udeležili poleg zastopnikov vsch interesi ranih občin in go* spodarskih korporacij severnega Jadrana zć >topniki finančnega, poljedclskega in pro* metnega mini>trstva. Anketa je sklenila naprositi zagrebško trgovsko in obrtniško zbornico, naj skliče anketno komisijo stro« kovnjakov in delegatov poedinih zaintere* siranih minisrtstcv, ker je vprašanje »vo* bod ne cone na Sušaku za vso državo emi* nentne važnosti. Sprejet je bil tuđi aklep, da se napraši prometno ministrstvo* naj še pred sklicanjem tarifnega odbora revidira za sušaško pristanišče škodljive tarife. —g število trgcnnn v Srbiji. Po podatkih beogradske trger^kc rboruice je naraslo število trgovin v Srbiji od 870 na 1022, in sicer od 1. 1910—1925. —g SkUcanje tarifnega odbora. Prvot* po so krožile vesti, da se »e?tane tarifni odbor sele koncern aprila ali začetkom ma« i a. Prometno mrnistrstvo je pa naenkrat doloČilo prvt> -sejo tarifnega odhora za 27. •", m. Na dnevnem redu te važne seje bo: 1. primerjanje stare prometne tarife z novo unificirano; princip in motivi, na pod I agi katerih je bila izvršena unifikacija; 2. raz* prava o unificirani klasifikaciji; 3. vpraša* Lje izjemnih izvoznih carin: 4. vprašanje uvedbe tranzitnih tarif; 5. vprašanje uved* be pristaniških tarif in 6. slučajnosti. Po* vodom sklicanja tarifnega odbora je skle* nlio beogradska industrijska zbornica skli* cati te dni **ejo zastopnikov vsch naših go* spodarskih organizacij. Na tcj seji naj bi bil dosežen med gospodarskim i krogi spo* ra^um glede stališća napram delu tarifnega odbora. —g Anketa o nacrtu zakrno o ribolovu se je vršila v nedelio na Sušaku. Sklicala jo je zagrebška Trgovska zb^^rnica, prisosta vovali pa so ji tuđi zastopniki trgovinskega in poliedolskega ministrstva. Na anketi je bilo sklenjeno, da zagrebška Tr^rvvska zbor« nica izdela lasten zakonski nacrt in ga pred* loži vladi kot predlog ribarskih interesen* tov iz Hrvatske. To in ono GoRnri Kttchliscr Te dni odhaja iz Ceškoslovaške se-neral Mittelhauser. ki ie od začetka leta 1921. do sedai načcloval Keneralnemu itabu čcškoslova^ke armade. Odhaja nasai v Francijo. da prevzamc važno povetiniSco mesto na fronti v Maroku. Češki listi priobčujeio o priliki njego-veca odhoda članke, v katenh označih jejo irredno pomembno delo. ki sa ie irvrSil seneral Mittelhauser v CSR, pt>-oisojeio njegove zasluge in so y vseh ozirih polni hvale zanj in za njegovo tako ugodno dovršeno misijo. General Eugene Desire Antoine Mit-telhauser ie rodom Alzačati. V Ceško-slovaško je prišel takoi po osvoboditvl, da pomaka pri organizaclii češkosiova-ške armade, ki je takrat sele nastajala. In to v najteži ih okolnosti. Legijotiarji. ki so se pripeljali iz Francije. iz Italije, iz Rusije, so predstavljali Ie razmeroma majhen del tega. kar je morala ime-ti republika, če se ie hotela držati sredi prevratne srednje Evrope. Ustvariti ar-mado iz tedanjega mošta, ki je videio pa lastne oči zlom milijonskih armad. ki ie prež^velo v sebi Propad vsakrsne discipline in avtoritete in bilo vajeno Ie zanikaii in zopet zanikati, ustA-ariti !z te^a materijala armado, to ni bila lah-ka stvar. In sredi te*a truda, formirati si svo.k> oboroženo silo, je sledila v juniju 1919 nenadoma invazija madžarske bolj-ševiske vojske na Slovaško . . . Zares situacija ni bila vabi »sva. Ob času madžarnkejja napada je b:I general Mittelhauser povelnik zapadne skupine ćeškoslovaške arniade. Potem je bil deželni voiaški poveljnik v Bratislavi, do konca 1. 1920. Takrat ie cdsto-piJ general Pelle. prvi načelnik čes^oslo-vaškejja jceneralnega štaba, in označil za svojega narednika generala Mittel-hauserja. Ta mu je naceloval odslei pet let in sedai odstepa to prevažno mesto češkosiovaškemu dc>rr.ačemu nasledni-ku generalu Syrovemu. General Mictelhaucer je imel pri svojem delu vrsto dobrih franeoskih po-inočnikov. tako srsnerala Fcuc-ierja. generala Rozeta, polkovnika BIćveca !n še več drugih. Z mirni je po fnnco^kem vzoru cr^aniziral češkorloviško armado, io opremi in cboro-žil ter izvež-bal uredil tečaje in vn.'aJke sole, da se v njih oskrbi daber r.arasćaj. Vse to, kar tvori oodlago moJeme anr.ade. bo nosilo v CSR spr.min na Mirt^ihauserja. Generala hvahjo tuđi posebno kot iz-reJno kulturnejra in simpatičnega moža. ki ie v češki javnosti napravil rajujjod-nejše vtise. V v^eh listih se na:m. mladini bogatašem na Dunalu ki mu je pla-čal za gotove koristne trgovinskopolitične infoniiacije 2,700X000 dinarjev. Jack London: 34 Roman treh src Kapitan je vzdihnil in umolknil. potem je znova vzdihnil. ko je opazil, kako odpira Hcnn* stefclenico za steklenico in izliva pivo v morje. —. Prosim vas. sire, — se ie cglasil Par ci val. — Čc že morate izprazniti staklenice, vam bom zelo hvaležen, ako izlijete pivo v moja usta. OstaJega piva ni bilo treba izliti v morje. zakoj mo§tvo se je z veseljem lotilo tega posla in Henrv je kmalu prišel do praznih steklenic. Zamašil jih je in prtvezal za vrv tako. da je bila oddaljcna druga od druge šest čevljev. Na en konec vrvi je privezal kotliček hi dve pločevinasti pogodi za petrolej, na drugi pa prazen zaboj. Nato se je ozrl na Francisi, ki je prikimal z glavo, češ: — 2e pred petimi minutami sem vedel, kaj na-meravaš s to ropoti;o. El Tigre je naibrž zelo ozek, »cer bi se parnik izcgnil tvoji pasti. — El Tigre je kot nalašč tako ozek, da se naš nacrt ne more izjaloviti, — je odgovoril Henrv. --Na enem kraju je ožina široka komaj štirideset čevljev. Parnik se ne ujame v našo past samo t^-daj, ako obtiči na pesku. Sicer pa ni nevarnosti, da bi posadka utonila. Zdaj pa odnesimo to ropotijo na sprednji de!, da jo vržemo v morje. Ti stopi na desno stran krova, jaz pa ostanem nn levi. In ko ti dam znak, vrzi ta zaboj -kar se da daleč v mrvrje. Dasi je veter ptjlago-ma ponehaval, ie »Angeii-ka« vendar še vozila z brzino petih vozlov na urc». Toda »Dolores« se ji 'e i>očasi biižala, ker je delala r.a uro šest vozlov. Ko so začeli s krova »Dolores« streljati, je napravil kapitan pod vodstvom Henrvia in Francisa na krovu iz starih jader. klopčičev motvoza in vreč, polnih kronrpirja in čebule, barikade. Krmar se je skril za te barikade in ostal pri skrmilu. Ko so začele krogle švigati od vseh strani, se je Leoncie na splošno zahtevo uniaknila za kabino. Drugi momarji so se poskrili kjer in kakor je kdo mogel. Stari Solano je ležal s sinovi na krovu in odgovarjal na strele s svinčenkami. Tuđi Henry in Francis, ki sta Čakala vsak na sA'ojcm mestu, kdai bo čas spustiti v niorje past, sta pomagala streljati. — Čestitam, sire. — je dejal Franci su kapitan Trefethen, čigar indiianska kri se kar ni mogia sprijazniti s tem, da bi mirno čepela na tleh. Za-morska kri ga je sicer priganjala, naj skrije glavo, vendar je pa neprestano J?«cdal, kako se razvija bitka. — Pri krrnilu je stal sam kapitan Košaro. Naenkrat je poskoči I in se prijel za roko. Iz tega bi se dalo sklepati, da ste ga zadeli v roko. Ta kapitan Rosaro je zslo vročekrven mož, sire. Zdi se mi, da slišim, kako vas preklinja. — Pripravi se, Francis, — je dejal Henry, po-] Iožil puško na krov in se zagledal v nizko obalo otoknv, ki sta zapirala ožino El Tigre. — Kmalu dosežemo svoj cilj. Pazi na moje povelje. Ko zakli-čem tri — vrzi zaboj v morje. Parnik je bil oddaljen od »Angelike« še kakih 200 vardov, ko je začel Henrv šteti, Francis In on sta se vzra\Tia!a in pri besedi »tri« vrgla svoje k^nce v morje. Zaboj in pločevinasta posoda sta odletela vsak na svojo stran in potegnila za seboj niotvoz, na katerem so visele prazne stekienice. škatlice in kotlički. Iienry in Francis sta bila tako zaverovana v svoj nacrt, da se za svinčenke ništa prav nič zme-nila. Stala sta na krovu in gledala v morje, kamor se je po^rezniia čudna past. Kmalu so splavale stekienice in škatlice zopet na povrsje. Posadka na r»amiku »Doloresc je začela na vso moč streljati in tako sta se morala naša junaka nagniti. Kijub nevarnosti sta pogledala čez krov in opazila, kako je parnik potegnil pod se plavajočo vrvico. Kmalu je začel voziti počasj in takoj nato se je ustavil. — Motvoz se je zapletel z vso ropotijo v vijak. — je vzkliknil Francis. — Čestitam, Henry. »Angelika« je nadaljevala svojo pot in pustila daleč za seboj parnik. ki je postajal čedalje manjši. In ves čas, dokler ni izginil v dal javi, je moštvo »Angelikec videio, kako si posadka na krovu »Do- lores* zaman prizadeva spraviti parnik naprej. Mornarji so se slačili in skakali v vodo, da ugoto-ve, kaj se je zgodilo z vi jakom. — Zdaj pa morava zapeti našo pesem, — je vzkliknil Henrv ves iz sebe od veselja in zapel: Proč s temo na tem obzorju, kjer je veter gospodar! Tam na burnem, sinjem morju smeje strahu se vihar . . . — Vse to je zelo lepo, sire, ga je prekini! kapitan Treiethen. — Veter je ponehal, sire. 2e zopet stojimo in se ne moremo nikamor ganiti. Kako pa naj priđemo iz Yuchitanskega zaliva brez vetra? »Dolores« je nepoškodovana. Vaša ropotija jo je samo zadržala. Ne bojte se, da bi ne našli naši so-vražniki čmca, ki se potopi v morje in spravi vijak zopet v red. Tedaj nas pteseneti sDolores« kakor jastreb piščanca. — Do obale in tako daleč, — je dejal Henrv in se obrnil k Enricti. — Kdo pa je tam na oni obali, senor Solano? — Pleme Mava ali lastniki hacijend? Kdo so pre-bivalci teh krajev? — Eni in drugi, — je odgovoril Enrico. — Te kraje poznam prav dobro. Ce nam preti na jadrnlci ticvanost, se nam na obali nj treba ničesar bati. l-ahko dobimo tuđi konje, sedla, mesa in kruTia. CordUleri so blizu. Več si pač ne moremo želeti. Spec. mehanična delavnica za popravo pisainih računskih strojev in registr. blagajn. Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 T«lefon 4t 980 20-T NARODNA KNJIGARNA ——^— Pnitmuwa ulica it. 7 —^~^-^— Vsled odpovedi lokala globoko snifaiM Cttn« za vse pisarniške in Šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige. Ugodna prilika sa tole in HniU^Um. Plefllnl stnjl nemSkeg« Izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitirje in vsakovrstne pletenine nuđijo vsakomur najboljSo in sigurno elesistenca V zalogi s poukom, ki je jako lahak, fn po potrebi tudl t stanovanjem edino lepri F.Kos,LM9M.ZMmlBli lani a Jikibki W\\\ Različne znamke naprodaj. — Pooudbe n* upravo «SIov. Naroda* pod «Znamke,441». Več dobrih _ mizaricT za fino fomirano in poli rano pohištvo — išče A Araann. toraraa pohi »tva. Trži«. 39T AbMlrcatiiija trgovske ga tečaja, uurje« na ttenografinja m ttro* jepiaka ter vaeh pisani« Ških del ter akrreaskega in nemikega jezika zmoi« na — iifie ahiibo ▼ pita«* ni. Gr© tuđi t trgovino (ponoć ▼ tifjo^ini aK ▼ pisarni* cvesn. MaajajBi* čarka). — Poawdbc pod «IsurjeBa/436» aa fuai» mSLo*. Navoda*. Radka pcflafcal Partija morih jjpslaa strojer po »do viski ca* oj saprodaj. —■f. Batjal LjopljaaMt Kanovalca ae* lUiti 9fT Na stanovanje se sprejme boljši gospod. — Naslov povc uprava «Siov. Naroda*. 448 Naprodaj novi moški lakasti čevlji it. 45 in površnik ter žen* ski crni kostum in drugo. — Marija Jelenič, Ljub« Ijana, Stara pot l/I, 3. vrata. 447 Naprodaj po ugodni ceni novi zelena kožna UedHfanitanu Naalor pc*t uprara «S1. Naroda*. 445 PrMaadekk, ^r**-", ki !• **j—+ ▼ ho* kinji — ae tas9o| sprejme sa boijie deko. — Go-etslaa «6», Ljubijeoa, D» »ajakaceata.________446 ipecerfjahe alnke, s vee* letao prakao in dobrtei pnpoioclli ^-* ae autejsa«. Poposaa oskrba ▼ hik — Pooodbe pod cProda jalka 43na> sja upcavo cStovea)* skega Naroda«. fTVRitflf TlfKARiKA OEt * V V$AKt fitHOŽI* *SIN $iCFR URADHC TI3HOVt*E CEHiKE KCSVCftlT fMČt/*£ HGAMUkč l\ ZSDRUZt *E KNJil9Ce4>CHttff£ i WiA V TnKAR$KOf FROfCO %PADAJCKA Đ€iVO«Ui^OI\CE\Oi i \lA>M>Ćil\ fPA£9FM4 rum »VJUM>I>^ A K^^fCAP/VV T £ L * r €> H >iTEV*3o9 t i^^^^b^a* s^^^^m 4^^^^^^^jbb ^^^ 9^a ^^^>^^^^^^^^^ ^a^a^^^^^^^h* b^^^m c^^^^^a^^^ ^^^ ^f^ K^^^^^^^^^a ^^^b a^^a^* tf^a^^B ^^s^s^^Ai^f ^^m %y^f w t^^^a^t^^st.