10 DO TRGOVINA LJUBLJANA DO ISTRA-BENZ KOPER DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA DO RAFINERIJA MARIBOR DO GOSTINSTVO LJUBLJANA DO OLMA LJUBLJANA nl/, , DO NAFTA LENDAVA UK\0Der DO COMMERCE LJUBLJANA 1988 DSSS Leto XXVII GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL Predsednik republiškega izvršnega sveta na obisku v Petrolu Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je v spremstvu republiškega sekretarja za finance Rudija Šepiča in predsednika republiškega komiteja za energetiko Gvidona Kacla septembra obiskal Petrol. Med razgovorom, ki so se ga udeležili nekateri vodilni delavci naše sestavljene organizacije, je predsednik poslovodnega odbora Lojze Blenkuš goste podrobneje seznanil z delom, načrti in problemi, s katerimi se spopadamo v sozdu. Največ pozornosti je posvetil osnovni dejavnosti, oskrbi Slovenije z gorivi in opozoril, da energetsko bilanco Jugoslavije pripravljajo in sprejemajo brez usklajevanja s potrebami republik in pokrajin, in zato ne zajema realnih potreb. Poleg tega so rafinerije primarni subjekt v naftnem gospodarstvu, in dolgo je veljalo pravilo, da tisti, ki nima lastne rafinerije, ne uvaža nafte. Toda ko začne goriv primanjkovati, oskrbovalne organizacije same iščejo dodatne vire, rezerve, urejajo interventni uvoz. Letos je Petrol prvič sam kupil v tujini »petrokemij sko« surovo nafto in jo s tankerjem pripeljal na Reko, kjer jo bodo predelali. Ob tem nakupu ga je slovensko gospodarstvo podprlo, medtem ko so bila mnenja o nakupu med jugoslovanskimi proizvodnimi in oskrbovalnimi organizacijami deljena. Na sestanku je tekla beseda tudi o drugih problemih, marži, transportu, ekologiji, raziskavah, pa o plinifikaciji, informatiki in še marsičem. Predsednik poslovodnega odbora je posvetil nekaj misli tudi delu v prihodnosti. »Za strategijo razvoja SOZD Petrol so nam že v osnovi dane smernice, po katerih mora razvoj vsebinsko teči. V samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo Petrol so se članice dogovorile, da bodo skupno delovale na nekaterih sektorjih, in sicer na tistih, v katerih je izdelava strategije med pomembnejšimi nalogami. Sem štejejo 1. razvoj, plan, raziskave, 2. skupna informatika, 3. finance, 4. zunanja trgovina. RAZISKAVE Na področju raziskav delujemo v dveh smereh. Prva je sestavni del naše strategije pri naftnih derivatih in je usmerjena v čim večjo osamosvojitev, ker poskušamo v kar največji meri dolgoročno priti do lastnih domačih virov nafte in plina. S tem bi se osamosvojili glede domače nafte v Jugoslaviji, še bolj pa pri nakupu devizne. Te naše ambicije so lahko omejene, če ostanemo v slovenskem prostoru, morda manj omejene, če gremo v jugoslovanskega, in so lahko zelo široke — vendar pa materialno omejene v obratnem smislu — če gremo v svetovni prostor. Pri raziskavah nafte in plina v Sloveniji in Jugoslaviji smo naredili korak naprej, ker delamo kontinuirano, kar seveda ni enostavno, saj nas inflacija tudi tukaj močno prizadeva. Toda v naših razvojnih ambicijah in ciljih nas čaka še tretji prostor — svet. IN A in Naftagas sta dokazala, da se taka vlaganja splačajo, da so seveda povezana s tveganjem, a če se bomo res premišljeno lotili naloge, lahko tudi mi pridemo do nekaj količin lastne nafte. Tudi z drugim delom raziskav poskušamo zmanjšati svojo devizno odvisnost, usmerjen pa je v iskanje skladišča za plin. Pri tem ne gre za nikakršno dilemo v zvezi s strategijo, ampak za reševanje ekoloških in drugih problemov, zato je usmeritev jasna in čista. Pri razvoju v širšem pomenu se najbolj posvečamo oskrbi slovenskega prostora z naftnimi derivati in zemeljskim plinom. Omenil sem že, da bi se pri iskanju nafte predvsem želeli osamosvojiti, osamosvojiti kot slovenski prostor, kot Petrol, in si priboriti pravico do lastne nafte iz uvoza. Pri tem pa nikakor ne nameravamo zahtevati pravice do nafte, ki jo pridobivajo druge proizvodne organizacije v Jugoslaviji, recimo Naftaplin ali Naftagas, saj stojimo na stališču, da mora biti prej ali slej uresničeno načelo, da z rudnim bogastvom razpolaga tisti, ki ga pridobiva. Tako bo beseda pool, ki obstaja samo še pri nafti, tudi tu zbrisana. Nafto smo začeli sami uvažati, vendar ne v okviru količin, ki spadajo v glavno postavko energetske bilance, ampak tisto, ki je namenjena petrokemiji, in pri tem nas čaka v prihodnosti še veliko dela. Zavedamo se vseh težav, ki nas bodo spremljale, a dolgoročno moramo v Petrolu in v Sloveniji vztrajati pri tej usmeritvi. GRADNJA SKLADIŠČ Oskrba Slovenije bo prebredla krize, ki bi nastale tudi ob lastnem uvozu nafte, če bomo razrešili krizo, ki jo povzroča skladiščenje. Danes zadoščajo naše komercialne rezerve ko- maj za nekaj dni. Obstajajo sicer tudi strateške rezerve, a nanje ne bi smeli računati, kakor da so komercialne. Zato je naš interes in usmeritev v tem, da si postopoma uredimo zalogo za 30 dni, pri čemer gre predvsem za zalogo bencina in diesla. Morda nas je v preteklih letih mazutska politika nekoliko uspavala, tako da je bil sedanji obrat precej nagel in priznati moramo, da nas je našel dokaj nepripravljene. Pred nami je velika naloga, saj ne gre samo za gradnjo skladišč, ampak tudi za zagotovitev obratnih sredstev, in verjetno se je bomo lotili skupaj z materialnimi rezervami. Poleg uvoza nafte je ta zadeva najbrž med najpomembnejšimi. EKOLOGIJA Mislim, da ni potrebno veliko govoriti o problemu, ki posta- ja v svetu, pa tudi v Jugoslaviji in Sloveniji vedno bolj pomemben. To je ekologija, to je naš jutri. Ob njem nismo, in ne moremo biti imuni, in naloge v strateškem programu si moramo dovolj jasno začrtati. Zal se srečujemo še s starimi težkimi grehi, tako da moramo istočasno reševati stare napake in imeti začrtano pot za nove naloge ter se pri tem varovati novih grehov, ali jih omiliti, če jih ne moremo povsem preprečiti. To velja predvsem tam, kjer bodo nastajale nove avto- ceste, novi bencinski servisi, ob čemer velja omeniti, da se lahko pojavi tudi kdo drugi z željo, da bi na naših avtocestah gradil bencinske servise. V sedanjem trenutku je ta ideja še zelo utopična, čeprav po svoje zdrava, a že jutri se lahko uredijo nekatere zadeve, ki jo zdaj preprečujejo. V strateških načrtih ne smemo izhajati iz prepričanja, da bomo prav mi na tistem mestu, ampak da imamo možnost, da bomo tam. Do zdaj smo bili avtomatično prisotni, a zavedati se moramo, da si bomo morah poslej vča-čih priboriti svoj prostor. Ne bi ocenjeval, kaj vse to pomeni z vidika investicijskih sredstev, ker sodi v razvojne plane in ne k strategiji, niti se ne bi zadrževali pri časovnih opredelitvah. Važna je usmeritev, ki bi morala teči v tej smeri. PLINIFIKACIJA Plinifikacija je v svojem razvoju dovolj jasna, njen cilj vsi zasledujemo in podpiramo, ter se zavedamo, da bo potrebno vanj vključiti široko porabo. A ker se pri nas vedno bolj postavlja zahteva po tržnem gospodarstvu, kar je normalno in logično in je združljivo tudi z dejavnostjo posebnega družbenega pomena, se postavlja nekaj ekonomskih dilem, ki jih je potrebno razrešiti v strateški opredelitvi. Ekonomske dileme se pojavljajo tudi zato, ker razrešitev plinovodnega sistema slabša naše akumulativnosti, saj zmanjšuje prodajo mazuta. Ob tem ne bi smeli spregledati, da je strategijo možno izpeljati, če je ekonomsko podprta. Ni dovolj, če strateške cilje le postavimo, ampak jim moramo zagotoviti tudi materialne osnove. Zato se bo potrebno v to zadevo bolj poglobiti in razrešiti dilemo, da ne bi sami sebi žagali veje. Poudarek na tržnem gospodarstvu bo postajal vse večji. PROIZVODNJA V proizvodnji imamo dokaj idealno možnost, da naredimo korak naprej. V sozd ni vključen noben gigant, ki bi predstavljal izredne probleme, ampak so v njem OZD, kakršne je jugoslovansko gospodarstvo močno zanemarilo, torej majhna proizvodna podjetja, ki se navezujejo na večje sisteme. V zadnjem času se je izkazalo, da je politika mariborske Rafinerije mineralnih olj dobra, da so v njej motivi za povečevanje elementov tržnega gospodarjenja in za širše aplikacije na področju blagovne menjave s tujino in delovna organizacija se je v marsičem približala Olmi. V obstoječem delu proizvodnje Petrola je potrebno poiskati vezi, ne da bi se delovni organizaciji brez ekonomske potrebe večali, in programe ki bodo vedno bolj akumulativni ter bodo dali vedno večje devizne učinke, iskali poslovne in fizične povezave s podobnimi firmami v Sloveniji in razmišljali o novih povezavah s podobnimi firmami v republiki ah v državi, ki bi s programi sodile v to mrežo. Gotovo nihče ne razmišlja o tem, da bi začeli na primer proizvajati prašičjo hrano ah meso, a nafta je širok pojem in nanjo se marsikaj navezuje in na voljo imamo še veliko možnosti. TRANSPORT Transport smo začrtali po treh poteh. V srednjeročnem obdobju moramo predvsem modernizirati železniški in cestni, dolgoročno pa ne smemo pozabiti na cevni transport naftnih derivatov. V tej strategiji razvoja cestnega transporta nam povzročajo težave nesistemske ureditve, ki jih bomo morah razrešiti, če ne drugače, v sistemu lastnega uvoza nafte in v tem je tudi ključ, ki nam bo odprl vrata do večjih eko- nomskih možnosti ter pomagal razrešiti stalni problem transportnih tarif. Še naprej bomo zmanjševah prodajo črnega blaga, medtem ko bo prodaja belega blaga rasla po določenem trendu, ki tudi ne bo velik, saj bo cenovna politika sčasoma postala omejitveni faktor. V tem trenutku je z ekonomske plati negativno, da zmanjšujemo tisto, kar je boljše in povečujemo ono, ki je slabo, a to je dejstvo, ki zahteva, da bomo čimprej uredih ekonomsko plat zadeve. GOSTINSTVO Gostinstvo je pri nas strateško tako postavljeno, da primarno nudi usluge ob cesti, dodatno pa smo izbrali še program gore — morje. Toda v prihodnje bomo morah posvetiti večjo pozornost konkurenci, in se v nekatere zadeve bolj vključevati, kajti na tem področju se nam lahko konkurenca še hitreje pojavi kakor pri bencinskih servisih. Tu ne gre za ekonomske probleme, kot je marža in podobno, ampak za probleme, ki so močneje vezani na finansiranje gradnje avtocest, na tuje kredite in tako dalje. Na tem področju se nam strategija lahko celo podre, če ne bomo dovolj solidarni tudi pri združevanju sredstev. In morda bomo prišli celo do spoznanja, da bo dopolnilni program gore — morje prevzel nekatere zadeve, ki jih pri gradnji avtocest ne bi mogli izvesti. Pravim »morda«, ker se mi zdi prej uresničljivo, da bi na primer Shell sodeloval na avtocesti pri gradnji restavracij kakor pri gradnji bencinskih servisov. Lahko pa se pojavi tudi nov domači investitor. Če se bodo nekatere sistemske zadeve uredile, bo akumulacija v gostinstvu in turizmu višja, in s tem tudi konkurenca večja. S tem pa nepisana pravica Petrola do prostora ob avtocestah lahko postane vprašljiva. Treba je biti agresiven, a ne le pri iskanju pravic, ampak tudi v dajanju boljših ponudb in v povezovanju, pri čemer bomo morah o marsičem razmisliti, morda tudi o povezovanju s tujci. Osnove strategije seveda ne smemo menjati, in če smo se odločili tudi za ponudbe v gorah in ob morju, moramo na obeh straneh ustvarjati določeno agresivnost. TRŽNO GOSPODARSTVO Tržnega gospodarstva ni potrebno posebej poudarjati, ker smo že od samega začetka z vsemi silami v njem, moramo pa njegove elemente še bolj spremljati, še bolj analizirati in jih utrjevati ter poskusiti, da bi nekatere zadeve, ki so trenutno ekonomsko slabe, čimprej rešili znotraj sozda, da bi bila materialna osnova vedno boljša. To je eden od predpogojev, da bi strategijo lahko naprej razvijali, in se ob tem ne bi iz dneva v dan srečevali z vprašanjem, kako naj rešimo ekonomske probleme, ampak bi zasledovali razvojne poti. Trenutno lahko rečemo, da imamo dvojno finančno politiko, centralizirano in neeen-tralizirano, ah delno centralizirano. Nekatere organizacije združujejo vsa, druge samo prosta sredstva. Program, ki sem ga omenil, ni vezan samo na to, koliko bomo investicijsko sposobni, ampak kohko bomo sposobni v posameznih finančnih aranžmajih pri svojih rednih poslih, pri nakupu naftnih derivatov, uvozu nafte in podobnem. Dinar postaja pri vseh poslih vedno bolj pomembno sredstvo, kar smo lahko ugotovili v zadnjem času. ko smo si priborih določene količine izven rednih dobav, ker smo imeh dinarje. Zato bi se morah v finančni politiki dogovoriti, da bomo finančno funkcijo v čim večji meri integrirali, kar bi prineslo pomembne pozitivne učinke. Nikakor ne gre za odvzem sredstev, ker tisti, ki vloži dinarje v posebno finančno službo, dobi koristi nazaj. In čim večji je kapital, tem večja je poslovna sposobnost, a čim večja je poslovna sposobnost, tem večja je akumulativnost. Tega se moramo počasi zavedati ter zmanjšati ah odpraviti nepomembne individualne težnje. Organizacijsko ni bistveno, ah imamo posebno finančno službo ah interno banko, važna je vsebina, ki bi morala biti čim močneje začrtana v naših aktih in ne bi smeh biti zadovoljni s tistim, kar imamo sami. Tisti del kapitala, ki ga imamo danes in smo ga do zdaj močno angažirali v kreditiranje obratnih sredstev svojih poslovnih partnerjev, ter nam je dajal obresti, iz katerih smo črpali akumulacijo, bo vedno manjši, kar kratkoročno pomeni manjšo akumulativno sposobnost. Zato bi morah imeti interes, da oblikujemo čim večji kapital in določiti, kolikšen del bomo namenih v čisto poslovno politiko, in kolikšnega za kreditiranje obratnih sredstev poslovnih partnerjev in ustvarjanje obresti. V sami poslovno-finančni pohtiki smo se že opredelili, postavili stvari precej na glavo in kreditiranje poslovnih partnerjev je pristalo na zadnjem mestu, medtem ko je na prvem redno poslovanje, za njim pa zadeve, ki so vezane na osnovno dejavnost, pospešeno pridobivanje blaga iz rafinerij, drugih partnerjev itd. Tisto, kar je bilo nekoč primarno, kreditiranje in obresti, je zdaj na zadnjem mestu, vendar se mu vsaj v srednjeročnem pogledu ne moremo odpovedati, ker moramo od nekod črpati akumulacijo, dokler je ne bomo skozi dohodek sami dovolj ustvarjali. Upajmo, da bo prišlo obdobje, ko bo aku-mulativnost tako velika, da bo del kolača, ki bo šel v posojilno sfero, čim manjši. Zdaj bomo morah izven kroga poslovnih partnerjev iskati možnosti, da ta del kolača povečujemo, bodisi v dogovoru z družbenopolitično skupnostjo, kjer bodo vedno na razpolago določena sredstva, ah z interesno skupnostjo, ki ima tudi na voljo nekaj sredstev. INFORMATIKA Pri informatiki so nam cilji tako jasni, da ni potrebno veliko besed. Obveze, ki jih imamo, moramo poskušati realizirati kljub vsem težavam, ki še vedno nastopajo in bodo nastopale, kajti vsa poslovna in razvojna pohtika je grajena na tem, da bomo jutri dejansko tekoče razpolagali s podatki, tako s finančnimi kakor s fizičnimi in s tem s poslovnimi. Delati na ekonomskih pokazateljih oziroma poslovnih odločitvah, če dobimo fizične podatke z dvomesečno zamudo, in to samo na golem podatkovnem nivoju, je absurdno in delati na poslovni pohtiki redne oskrbe, če ni na voljo tekočih podatkov, je prav tako absurdno oziroma problematično. Zgraditi moramo tudi celostno podobo Petrola, saj se pojavljajo marsikatere nevšečnosti, netočnosti, nepravilnosti. Vedno močneje se pojavljamo v svetu, toda to moramo storiti tako, da bo vsakdo vedel, kdo in kaj smo. Zadnja leta smo kljub krizam vse bolj prodirali na zunanji trg, a posli so bili vedno bolj komplicirani. Namesto z enostavnim poslovanjem kakor v času, ko smo zbrah devize in šh kupit blago k boljšemu od treh ponudnikov, smo se začeli srečevati z vedno večjimi problemi, iskali smo kompenzacijo, pa dolgoročne kompenzacijske pogodbe, oblike dela so postale vse bolj kompleksne in širše, in prišli smo tako daleč, da organizacijska obhka v delovni skupnosti ni bila več primerna za opravljanje tega dela. To dejstvo smo povezali z obvezo, ki jo imamo v zakonu o energetiki v zvezi z ustanovitvijo organizacije skupnega pomena ter organizirali delovno organizacijo Petrol Commerce. To pa je tudi pomembna opredelitev. Gre za to, ali z dejavnostjo Commerca poskušamo ostati poslovno omejeni in sicer v tem smislu, da rečemo, ustanovili smo Commerce predvsem zato, da na slovenskem trgu nimamo več težav z naftnimi derivati, ali pa da so naše ambicije večje. Naftne derivate moramo zagotavljati in ne bi se smelo več dogoditi, da ne bi bili sposobni pravočasno pripeljati na bencinski servis potrebnega goriva, pa če bi morah ponj še tako daleč. Ob tem moramo vsekakor slediti načelom tržnega gospodarstva in si zadati cilj, da bomo poskusili ustvariti akumulacijo, po možnosti devizno, saj možnosti imamo, posebej še, če sami uvozimo nafto. Zelo težko je imeti v mednarodni blagovni povezavi samo naftne derivate, ker se pri sklepanju poslov v inozemstvu že marsikje pojavljata nafta in plin kot plačilno sredstvo — delno ali v celoti. Strategija in ambicija našega Commerca morata biti zato širši in vključiti nafto, naftne derivate, petrokemijo, vse, kar je vezano na te artikle. Doslej smo v Sovjetski zvezi samo kupovali plin, a mislim, da smo obvezani do slovenskega gospodarstva, ki je do zdaj dajalo khrinške dolarje, v prihodnje pa bo prispevalo tudi konvertibilna sredstva za alžirski plin, da poskušamo ustvariti večje blagovne menjave za izvoz v ti dve deželi. Pred nami je jasna strateška opredelitev in to je morda eden naj večjih premikov v vsebini našega dela. Gre ga organiziranje zunanje trgovine, ki bi v marsičem presegala dosedanje okvire Petrola, torej nafte in plina. To pomeni tudi napore v kadrovski pohtiki, zunanjetrgovinskih poslov ni možno opravljati samo v pisarni, niti samo v Ljubljani, niti samo v Jugoslaviji, mrežo je potrebno ustvariti zunaj, vendar mora biti tako racionalna, da ne bo predstavljala nepotrebnega bremena. Prvi koraki kažejo, da je naša usmeritev pravilna in pričakujem, da nas bo Slovenija podprla. Gospodarstvo si to želi. Za slovensko gospodarstvo je značilno, da je razdrobljeno, pričakuje oziroma potrebuje koncentracijo poslov, v katerih bi se lahko mnogo bolje, hitreje, močneje obračali blagovni tokovi s svetom. To pa je v marsičem pogojeno s tem, koliko bomo znotraj sozda okrepili enotnost, centralizirali finančno funkcijo in ob izpolnjevanju svojih osnovnih nalog storili več za širše strateške usmeritve.« PODPRETI POZITIVNE INICIATIVE Predsednik Izvršnega sveta je menil, da je potrebno podpreti vse pozitivne iniciative in dati poudarek kadrom, motivaciji, izobraževanju — »Bojim se, da gremo v novo poslovnost, za katero nimamo dovolj znanja. Prihajamo v položaj, da tisti, ki ne bo pridobival dohodka, tudi plač ne bo imel.« Ni dovolj, da delamo le nekaj ur na dan, toda zavest le počasi prihaja v nas. Energetsko bilanco bi morah sestavljati tako, da bi nam zagotavljala stabilnost, in ne bi omogočala samo tekoče oskrbe. Ce bomo vzpostavih ekonomske odnose s tujino, in bo postal pomemben dinar, ne dolar, bo tudi energetska bilanca v pravem položaju. Potrebno bo doseči večjo samostojnost, kar bi pripomoglo k boljši oskrbi. »In če se boste prebili na poti, po MIKROFRACK POSTOPEK PRVIČ V JUGOSLAVIJI V drugi polovici septembra so v sektorju Raziskave in pridobivanje nafte in plina pričeli delati raziskovalno vrtino Pg-7 na Petišovskem polju, ki jo bodo predvidoma vrtali do globine 3000 m. Dela pa so zaupali IN A Naftaplinovim vrtalcem. Z vrtanjem želijo razen informacij, ki naj bi dale podatke o nadaljnjih raziskavah na tem področju, obdelati vrtino, in jo vključiti v proizvodnjo. To bo seveda izvedljivo le v primeru, da navrtajo progno-zirana ležišča zemeljskega plina. Naredih bodo vrtino standardne konstrukcije, zacevlje-no s 7 eolsko proizvodno kolono. Edina izjema tega standarda — česar niso poskusih še niti v INA Naftaplinu — je v tem, da bodo že med vrtanjem ob odkrivanju pozitivnih plasti plina izvrših t. i. mikrofrack. S tem posegom, ki ga bodo prvič uporabili v Jugoslaviji, bodo poskušah dobiti odgovor, katero smer razpoke lahko pričakujemo v ležišču po obdelavi, ki bo izvršena takoj po vrtanju. Kompletno dograditev in predajo vrtine nameravajo izvesti v 77 dneh. Ce bodo vremenske razmere dovoljevale, bodo takoj po vrtanju začeli raziskovati vrtino oziroma navrtana plinska ležišča. Po iz- kateri ste začeli stopati, boste uspeli.« Posamezna področja energetike imajo svoje specifičnosti, zato bi njihove probleme težko reševali po skupnem modelu. Potrebno bi bilo ukiniti razdrobljenost in delati na samoupravni ravni. Ah so viri za razširjeno reprodukcijo pravi, pa bo potrebno ugotoviti po sprejemu ustave. In »če nekatere OZD ohranijo status posebnega družbenega pomena, moramo ohraniti svoj vpliv nanje.« Ce bi vladali tržni odnosi, bi bilo seveda drugače. Predsednik Šinigoj je še dejal, da je Petrolova zunanja usmeritev pravilna, da pa so sicer njegove ambicije premajhne in da bi se morah odločati za močnejšo notranjo integracijo. V razpravi sta sodelovala tudi Gvidon Kacl in Rudi Šepič, ki je menil, da bi Petrol več naredil za Slovenijo, če bi usmeril svoje sile v komercialo in se ne bi obračal na manjše proizvodne obrate. Posebne možnosti pa bo imel Petrol Commerce, iz katerega lahko nastane ob preudarnem vodenju pomembno podjetje. J. K. javi vodje sektorja RPNP Marjana Kraljiča bodo za obdelavo izbrali najugodnejše ležišče, ki ga bodo hidravlično frakturi-rali. Pri tem bodo uporabili proces frakturiranja brez vgrajene opreme oziroma kolono, kar je prav tako novost na področju vrtanja. V RPNP pričakujejo, da se bo prognoza proizvodnosti tako obdelane vrtine uresničila in da bo v začetni fazi mogoče pridobiti iz nje 3000 Sm3/h zemeljskega plina. Proizvodni rezultati pa nas lahko tudi ugodno presenetijo. Š. Prša BO MANJ TRŽAČANOV NA NAŠIH BENCINSKIH -SERVISIH? Od 26. septembra dobijo prebivalci Tržaške in Videmske pokrajine na domačih črpalkah bencin po nižji ceni — po 550 namesto po 1320 lir. Toda količine so omejene, in znašajo 700 litrov za velikolitražne in 500 litrov za malolitražne avtomobile na leto. Voznikom te količine seveda ne bodo zadostovale in bodo še vedno kupovali tudi pri nas, vendar —• vsaj v začetku — manj kakor doslej. V Istra-ben-zu bodo dnevno spremljali promet, zlasti na obmejnih bencinskih servisih, da bodo v svoji delovni organizaciji lahko pravočasno ukrepali, če bo potrebno. Kdaj urejene cene prevozov Poslovodni odbor je imel svojo zadnjo razširjeno sejo v delovni organizaciji Transport Ilirska Bistrica, in na dnevnem redu so bili problemi, s katerimi se srečuje ta delovna organizacija. TIB naj bi bil v sozdu nosilec cestnega transporta. Zato je nujno potrebno, da se dogovori s Trgovino in Istra-benzom, kakšne kapacitete bosta potrebovala v letu 1989 ter v srednjeročnem obdobju do leta 1995 za prevoz belega blaga in s Petrol Commercom za prevoz črnega blaga. Istočasno se bo potrebno odločiti, kaj bo z ostalimi avtoprevozniki, ki vozijo za sozd, da ne bo prišlo do nekontroliranega porasta transportnih kapacitet, pa da se tudi ne bomo znašli v situaciji, v kakršni smo bili letos, ko smo v nekaterih obdobjih uporabljali le 60 odstotkov razpoložljivih transportnih sredstev. TIB naj bi čimprej nadaljeval razgovore o integraciji z Integralom iz Lendave, ki je že pred časom izrazil željo, da bi pristopil v SOZD Petrol. Poslovodni odbor je zadolžil Trgovino in Istra-benz ter Petrol Commerce, naj skupaj s Transportom Ilirska Bistrica razčistijo vprašanje privatnih prevoznikov, ki naj bi doslej bistveno vplivali na slabšo realizacijo prevozov v TIB. Na sestanku so precej razpravljali o cenah transportnih uslug, ki so v Sloveniji za vse prevoznike višje, kakor jih dosegajo prevozniki v ostalih republikah. Vzrok za to je predvsem v višjih osebnih dohodkih v Sloveniji, večjih vzdrževalnih stroških in dražjih ostalih uslugah. Zaenkrat tarife za črno blago (kurilno olje, bitumen, tekoči naftni plin) niso problematične, ker jih prosto oblikujejo v delovnih organizacijah, ki prevažajo te derivate, problem je z belimi derivati (motorni bencini, plinsko olje, EL kurilno olje), pri katerih je cena določena za prodajno mesto in so prometne organizacije oziroma prevozniki odvisni od pavšala, ki ga odstopajo rafinerije iz svoje marže. Ta marža se sicer pri vsaki podražitvi povečuje, vendar rafinerije niso voljne tako povečanih zneskov v celoti priznati tudi kot transportni strošek. Zato se nekatere prometne organizacije, predvsem Petrol, borijo za to, da bi tudi cene belih derivatov oblikovali na pariteti fco rafinerija in ne več kakor doslej fco prodajno mesto oziroma da bi način formiranja cen ostal tak kakor doslej, transportni strošek iz rafinerije do prodajnega mesta pa bi ločeno izkazovali kot posebno kategorijo, s tem da bi stroške transporta vnesli pri oblikovanju cene kot element prometne organi-, zacije. Na posvetovanju z naslovom Dileme reforme gospodarskega sistema smo obravnavali strokovne dileme in variante, ki se pojavljajo pri konkretizaciji reforme gospodarskega sistema. Člani delovnih skupin komisije Zveznega izvršnega sveta za reformo gospodarskega sistema so predstavili dileme v okviru vsake delovne skupine. Področja, ki jih obravnavajo, pa so: razširjena reprodukcija in lastninska razmerja, trg in cene, planiranje, samoupravna organiziranost združenega dela, ugotavljanje in delitev dohodka in dobička in obračunski sistem, sistem družbenega finansiranja, monetarno-kreditni sistem, ekonomski odnosi s tujino, razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik. Na posvetovanju se je pokazalo, da so spremembe jugoslovanskega gospodarskega sistema šele na pol poti in da je za čisto tržno različico še nekaj 2e avgusta so bili pripravljeni potrebni projekti za izvedbo površinskih instalacij za pridobivanje zemeljskega plina iz petišovskih globokih vrtin. Imamo soglasja lastnikov zemljišč, zdaj zbiramo ostala soglasja in dokumente, ki so potrebni za začetek del. Nabavljamo potrebni material, za katerega smo podpisali pogodbe Ob koncu razprave je poslovodni odbor dal pobudo, da bi do srede oktobra vse zainteresirane delovne organizacije sprejele plan potreb za leto 1989 in srednjeročno obdobje do leta 1995, da Transport Ilirska Bistrica z zainteresiranimi razreši probleme v zvezi z ostalimi prevozniki v Sloveniji ter da poskuša povečati izkoriščenost lastnega voznega parka s tem, da poveča odstotek polno prevoženih kilometrov, ki znaša zdaj okoli 52 odstotkov. ovir, predvsem politične narave. Član podkomisije za razširjeno reprodukcijo in lastninske odnose dr. Bogomir Kovač je dejal, da je tako zato, ker je v socializmu gospodarski sistem vselej tisto področje, preko katerega deluje politika. Po Kovačevem mnenju so zdaj vsi za trg, ko pa je potrebno kaj ukreniti, prideta do izraza različna logika in filozofija raznih predelov v državi. Priznani jugoslovanski ekonomisti, ki so jih povabili k sodelovanju, bi se morali upreti temu, da je ekonomska stroka znanstveno opravičilo za kompromise. Ti kompromisi in nedosledne tržne rešitve pridejo najbolj do izraza, kadar gre za družbeno lastnino in razširjeno reprodukcijo kot temelj, iz katerega so izpeljane vse rešitve. Rok, do katerega naj bi vse komisije zaključile svoje delo, in bi njihove rešitve praktično stopile v veljavo, je 1. januar 1989, vendar so se vsi prisotni strinjali, da bi bilo tokrat potrebno rešitve res temeljito dodelati, da ne bi ponovno prišlo do takih rezultatov, kakršne so do danes doživele vse reforme. M. L. z vsemi dobavitelji. Na tovar-. niškem dvorišču so delavci Strojegradnje začeli montirati cevovode, glavne aktivnosti pa bodo v polnem razmahu oktobra, ko bo na delovišču približno 50 delavcev. V okviru tega projekta je v srednjeročnem in letnem planu razvoja zajeta gradnja površinskih instalacij za proizvod- njo plina iz petišovskih globokih vrtin, ki ima več objektov: plinovod od Pg-3 do CPP plinovod od Pg-6 do CPP plinovod od Pg-7 do CPP razširitev in pridobitev CPP produktovode od CPP do proizvodnih obratov hidrantno omrežje pri delavnicah na RPNP in CPP povezavo CPP z električnim omrežjem v Nafti. Projekti so v glavnem izdelani in začetne aktivnosti so v teku. Brez gradnje teh objektov ni mogoča proizvodnja plina iz vrtin Pg-3, Pg-5 in Pg-7. Na osnovi geoloških raziskovanj in minimalnih prognoz lahko pričakujemo iz vseh treh vrtin povprečno proizvodnjo med 4000 do 5000 Sm3/h plina, kar predstavlja velik prispevek k izboljšanju poslovanja delovne organizacije. Investicije bomo finansirali iz lastnih sredstev, glavni del bomo tudi izvajali sami. Predvidoma bodo izvedli instalacije in izdelali opremo v sektorju Strojegradnja, dela pa bi morala biti zaključena do konca novembra. Letna proizvodnja plina naj bi znašala 60.000.000 m3 in 2500 ton kondenzata, V primerjavi z letom 1988 bo realizacija tako povečana za 129 odstotkov. Poudariti je še potrebno, da zaradi te investicije ne bomo povečali števila delavcev. Površinska instalacija je pomembna investicija za celotno delovno organizacijo, in jo moramo izvesti skladno s terminskim planom — tudi zaradi finančnih sredstev. Š. Prša V PESNICI DELO NAPREDUJE Sredi septembra so predstavili krajanom krajevne skupnosti Pernica tehnološke rešitve sanacije Pesniške jame. Potek dela jim je pojasnil ing. Lokar iz Hidroinženiringa, ki je nosilec tehnologije, na vprašanja sta odgovarjala tudi predstavnik Geološkega zavoda Ljubljana in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Krajani so bili s pojasnili sicer zadovoljni, vendar so ob koncu sestanka sprejeli predlog, da dobi odbor za varstvo okolja KS Pernica dodatno mnenje o tehnoloških rešitvah še od strokovnjaka z mariborske univerze, ki ga bodo sami izbrali. Ob tem pa teče gradnja prve faze po programu, temelje za čistilno napravo so betonirali in zgradili vodovod do najbližje hiše, dogovorili pa so se tudi, da bo del ceste, ki pelje mimo prvih hiš, asfaltiran še pred zimo. a. P. Posvetovanje o dilemah reforme gospodarskega sistema Površinske instalacije za pridobivanje plina iz petišovskih globokih vrtin Gospodarski vestnik je letos že desetič objavil seznam naj-večjih delovnih organizacij v Sloveniji. Njegovi sestavljalci ugotavljajo, da so primerjave med leti nemogoče, predvsem zaradi sprememb v obračunskem sistemu in visoke inflacije. V letošnjem seznamu najuspešnejših OZD najdemo — tako kakor leto poprej — štiri delovne organizacije iz sestava SOZD Petrol. DO Trgovina z naftnimi derivati je na 37., DO Zemeljski plin na 174., DO Ist-ra-benz na 263. in DO Transport na 281. mestu. Za primerjavo rezultatov poslovanja so podani tudi podatki za leto 1986, delovne organizacije pa so uvrščene v seznam po doseženem dohodku. Poleg teh podatkov je podan vrstni red delovnih organizacij tudi po povprečnem številu zaposlenih, porabljenih poslovnih sredstvih in celotnem prihodku. Ce vzamemo za primerjavo dohodek, je delovna organizacija Trgovina z naftnimi derivati tudi v letu 1987 nazadovala in sicer s 26. na 37. mesto, pri kategoriji porabljenih poslovnih sredstev na 33. mesto, pri celotnem prihodku pa je ostalo stanje v primerjavi z letom poprej nespremenjeno. Delovna organizacija Zemeljski plin jev razporeditvi zasedla 174. mesto (leta 1986 142.) po doseženem dohodku, pri povprečnem številu zaposlenih je stanje že štiri leta nespremenjeno, pri porabljenih poslovnih sredstvih je v letu 1987 na 33., leta 1986 je bila na 29. mestu, pri celotnem prihodku pa je z 48. mesta zdrknila na 51. Delovna organizacija Istrabenz, ki ji je leta 1986 uspelo, da se je po doseženem dohodku povzpela za nekaj mest navzgor, je v letu 1987 spet nazadovala. Pri povprečnem številu zaposlenih je stanje nespremenjeno, pri uporabljenih poslovnih sredstvih je z 221. mesta iz leta 1986 skočila na 181. v letu 1987, pri celotnem prihodku pa zopet padla in sicer s 77. na 92. mesto. Na podlagi doseženega dohodka je delovni organizaciji Transport Ilirska Bistrica v letu 1987 spet uspelo izboljšati svoje mesto, saj je prišla z 290. na 281. mesto. Stanje pri povprečnem številu zaposledih je nespremenjeno, pri porabljenih poslovnih sredstvih je z 296. mesta napredovala na 292., po celotnem prihodku pa je s 178. mesta v letu 1986 nazadovala na 271. Maloprodajne cene naftnih derivatov so se v letu 1987 v primerjavi z letom prej povišale približno za 100 odstotkov, kar je v primerjavi z rastjo cen na drobno, ki je znašala 136 odstotkov, še vedno premalo za pokrivanje stroškov poslovanja. Vzrok za zadrževanje cen je manjši celotni prihodek v obeh delovnih organizacijah, ki se ukvarjata s preskrbo z naftnimi derivati. Porabljena sredstva so se v strukturi delitve celotnega prihodka pri treh delovnih organizacijah, ki so nazadovale na lestvici, minimalno povečala, kar je imelo za posledico prav tako minimalno zmanjšanje dohodka in padec na lestvici najuspešnejših podjetij. Vzrok za povečanje stroškov v obeh preskrbovalnih delovnih organizacijah je predvsem v zelo visokih stroških poslovanja, saj je bilo v tem letu potrebno zaradi zelo povečane prodaje predvsem bencina zagotoviti potrebne količine iz zelo oddaljenih virov, nekaj pa jih je bilo potrebno dobiti iz materialnih rezerv in uvoza. Glavni vzrok za slabše rezultate delovne organizacije Zemeljski plin je predvsem v nizki ceni zemeljskega plina, ki se je ob približno stošestdeset-odstotni inflaciji povečala le za 98 odstotkov. V delovni organizaciji Transport Ilirska Bistrica se očitno že kažejo rezultati investiranja v nova vozila, saj se s tem močno zmanjšujejo stroški za vzdrževanje in jim je v tem letu kljub dva odstotka nižjim fizičnim rezultatom uspelo doseči v republiškem merilu boljši rezultat kakor leto prej. Revija Ekonomska politika je prav tako objavila seznam največjih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino in gostinstvom in seznam največjih delovnih organizacij glede na doseženi celotni prihodek v letu 1987. V prvem seznamu je SOZD po doseženem celotnem prihodku za eno mesto nižje kakor v letu 1986 in sicer na šestem mestu v Jugoslaviji, po doseženem dohodku, povečanem za amortizacijo, pa je z 8. mesta v letu 1986 zdrknil lani na 12. mesto. Tudi v tabeli največjih delovnih organizacij smo s 25. nazadovali na 30. mesto. Slabše rezultate v tem letu so razen INE iz Zagreba dosegle Na razširjeni seji poslovodnega odbora sozda so sprožili tudi vprašanje, ah so osnovni prioritetni podsistemi (blagov-no-materialni, finančni, transportni) neposredno uporabni tudi za Transport Ilirska Bistrica, zlasti ker lastnih kadrov nimajo, novih pa kljub večkratnim poskusom niso mogli dobiti. Po drugi strani pa postajajo obdelave, ki tečejo preko računskega centra Lesonit, NOVIH 100 TISOČ KUBIKOV PLINA Sredi septembra so spustih v proizvodnjo plinsko vrtino Ka-linovac 12, ki je last Naftapli-na in bo dala na dan 100 tisoč kubičnih metrov phna in 60 kubičnih metrov kondenzatov. To je že druga vrtina v projektu Podravina, ki je začela letos delati, do konca leta pa bodo usposobih še tri, eno na Molvah in dve na polju Stari Gradac. Trenutno je proizvodnja na Molvah izredno dobra. Na CPS Molve I in II vstopi dnevno 4,4 in izstopi 3,4 mihjona kubikov, phna in tisoč kubikov konden-zata. V prvih osmih mesecih leta so proizvedli skupaj 712 milijonov kubikov naravnega phna in 150 tisoč ton kondenzatov. Proizvodnja pa teče v Mol-vah na dvanajstih in v Kali-novcu na sedmih vrtinah. NAFTASl na samem vrhu INA je še vedno med najmočnejšimi organizacijami v državi. S skupnim lanskim pri-, hodkom, ki je znašal 3000 milijard dinarjev, je na vrhu tradicionalne lestvice »200 največjih«, ki jo sestavlja Ekonomska politika. Ožji vrh najmočnejših kolektivov je bil lani prav tak kakor leto pred tem in spet prednjačijo naftaši. Na drugem mestu je novosadski Naftagas z 2,5 milijarde dinarjev prihodka. Tretje mesto na lestvici, ki je svojevrsten barometer razvoja, vzpona in padcev našega gospodarstva, je obdržal RMK Zenica, četrti pa je sarajevski Energoinvest. vse organizacije združenega dela iz naftnoplinskega gospodarstva, saj so bile zadrževane cene in zaradi inflacije povečani stroški povsod vzrok za slabše rezultate. M. L. že zdaj problematične, še bolj pa bodo v prihodnje. Petrolov enotni informacijski sistem je zasnovan za potrebe vseh uporabnikov. Na sestanku so se dogovorih, da bodo v Trasportu Ilirska Bistrica naredili posnetek stanja, definirali svoje želje in potrebe ter evidentirali področja, ki so po njihovem mnenju tako specifična, da bi bile potrebne adaptacije. JB 1ISPRAY|f čisti motor ZA ZUNANJE PRANJE MOTORJEV SLABŠA PRODAJA DERIVATOV Na bencinskih servisih beograjskega Jugopetrola so v prvih šestih mesecih prodali okrog milijon 546 tisoč ton naftnih derivatov, kar je za 20 tisoč ton manj kakor v enakem lanskem obdobju, pa obenem za odstotek manj, kakor so načrtovali. Kljub temu so prodali za sedem odstotkov več bencina super kakor v prvem polletju 1987, še bolj pa se je dvignila prodaja neosvinčenega bencina, saj so vozniki kupih kar 476 tisoč litrov, od tega samo v juniju 170 tisoč. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Leopolda PETELINA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in IOO sindikata DSSS SOZD Petrol za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti! Jožica Verbič 300 največjih delovnih organizacij Slovenije in 200 največjih delovnih organizacij Jugoslavije v letu 1987 Informacijski sistem v TIB Nasi športniki so pomerili moči »Pa smo še eno srečanje spravili pod streho,« so na večer po tekmovanju najbrž vzkliknili tovariši, ki so nekaj tednov pripravljali naše poletno športno srečanje ter si oddahnili. Čeprav je bilo pred začetkom vse pripravljeno in je bilo potrebno reči le »Igre naj se začno«, človek nikdar ne ve, kaj se lahko nenadoma pripeti, kar bi podrlo vso, še tako do podrobnosti urejeno »mašinerijo«. Morda je med tekmovanjem res kje zaškripalo, a to so vedeli samo v tehničnem vodstvu, ostali nismo varjali, ostali pa so zmajevali z glavami in zanje so bili moralni zmagovalci tisti, ki so brez borbe izgubili točke. Za kaj je pravzaprav šlo? V pravilniku je zapisano, da morajo tekmovalci pred nastopom predložiti zdravstveno izkaznico, in komisija pri malem nogometu jo je tudi zahtevala. A ker je skoraj nihče ni imel s seboj, so ekipe druga drugi dovolile nastop ali se dogovorile, da bodo formalnosti uredile pozneje. Le tekmovalci iz Vzdrževanja niso pristali na srečanje z Nafto Lendava in čeprav so poskušali ničesar opazili. Za tistega, ki je prišel prireditev samo gledat, je teklo vse v najlepšem redu, disciplina se je vrstila za disciplino, nekateri tekmovalci so nestrpno čakali na nastop in se ogrevali, drugim je bilo od daleč videti, da jih merjenje celo organizatorji pomirjujoče posredovati, se vzdrževalci niso hoteli niti pogovarjati. Morda točke, ki so si jih pridobili — ne športno priborili — za zeleno mizo, niso vplivale na končni rezultat in bi tudi sicer stali na tretji stopnički zmago- moči ne vznemirja preveč in da sodelujejo bolj zaradi lepšega. Na srečo je bilo slednjih malo in večina se je zagrizeno in športno borila — škoda, da ni bilo kaj več navijačev, ki bi pripomogli k napetemu tekmovalnemu ozračju — za čim boljšo uvrstitev. No, na »športno borbo« je žal padla rahla senca, ki so jo formalisti zago- valnega odra, toda kljub temu — ali prav zaradi tega še bolj — ostaja grenak priokus vsakemu, ki se je iz zdravih športnih nagibov prijavil k tekmovanju. V ostalih disciplinah je bolj ali manj teklo tako, kakor so predvidevali, nekateri posamezniki so dosegli boljši rezultat, kakor so pričakovali, dru- gi so zdrsnili za kakšno mesto navzdol, in se potem poskušali izgovarjati pred samim seboj, a ko je bilo na vrsti kosilo, so se vsi disciplinirano postavili v vrsto in z redkimi izjemami povsem počistili krožnike, na katerih je bil poleg pečenega mesa okusen prebranac, ki so ga pripravili v domu JLA. Nekateri posamezniki so hoteli godrnjati nad »originalnim« slovenskim kosilom, a priznajmo, da bi bili na primer slastni ajdovi žganci po prevozu iz oddaljene kuhinje (v športnem parku Kodeljevo je nimajo) in čakanju na zadnje tekmovalce kaj žalostna zadeva. Pa najbrž tudi pretežki za razborite plesalce, ki se na plesišču niso in niso utrudili. In kar je bilo najbolj zanimivo — najbolj zagnani so bili tisti, ki so se na tekmovalnem polju najbolje odrezali. J. Kušar KONČNI EKIPNI VRSTNI RED ŠSDP točke 1. DO Istra Benz 228 2. TOE Maribor 213 3. OE Vzdrževanje 201 4. DO INA Nafta Lendava 151 5. TOE Celje 150 6. TOE Nova Gorica 144 7. OE Komerciala 136 8. TOE Kranj 135 9. OE Inženiring 135 10. TOE Ljubljana 121 11. DO Transport Ilirska Bistrica 111 12. TOE Brežice 101 13. DO Zemeljski plin 99 14. OE Avtopark 61 15. TOE Murska Sobota 27 16. DSSS SOZD 23 17. TOZD Motel Lom 16 18. GO Ljubljana 15 19. DO Olma 0 KEGLJANJE MOŠKI EKIPNI VRSTNI RED: 1. DO Istra Benz 2. DO INA Nafta Lendava 3. TOE Kranj keglji 1609 1594 1583 ŠSDP točke 36 31 27 KEGLJANJE Zenske EKIPNI VRSTNI RED: keglji 1. DO Istra Benz 759 2. DO INA Nafta Lendava 712 3. TOE Celje 646 BALINANJE EKIPNI VRSTNI RED: 1. TOE Nova Goniča 2. DO Istra Benz 3. DO TIB STRELJANJE MOŠKI EKIPNI VRSTNI RED: ŠSDP točke 34 29 25 ŠSDP točke 33 28 24 ŠAH EKIPNI VRSTNI RED: Št. točk ŠSDP 1. DO INA Nafta Lendava 16 31 2. DO Istra Benz 13 26 3. DO Zemeljski plin 11 22 VZDRŽLJIVOSTNI TEK 2400 m — MOŠKI KATEGORIJA »A«: 1. Janko LESJAK 2. Gvido FRANCA 3. Karel BOŠTJANCl KATEGORIJA »B«: 1. Petar KNEZEVIČ 2. Drago URŠlC 3. Janez BRENClC KATEGORIJA »C«: 1. Drago LAZNIK 2. Jože MAJORANC 3. Emil NOVAK VZDRŽLJIVOSTNI TEK 1600 m — ženske KATEGORIJA »D«: Čas OE Komerciala 8.37,2 DO Istra Benz 8.54,3 OE Komerciala 9.02,0 DO OLMA 8.45,1 TOE Nova Gorica 8.45,6 TOE Ljubljana 8.53,0 TOE Celje 7.55,3 TOE Celje 8.41,3 OE Avtopark 8.49.1 1. Tanja UKMAR 2. Lidija GRUDEN 3. Marija VOLAVŠEK KATEGORIJA »E«: 1. Stanka GALE 2. Brigita LESKOVEC 3. Silva JABUKA NAMIZNI TENIS MOŠKI EKIPNI VRSTNI RED: 1. TOE Maribor 2. OE Vzdrževanje 3. DO TIB NAMIZNI TENIS ZENSKE EKIPNI VRSTNI RED: 1. OE Komerciala 2. OE Vzdrževanje 3. DO Istra Benz OE Inženiring OE Inženiring TOE Ljubljana TOE Ljubljana DSSS SOZD TOE Maribor Čas 7.07,7 8.08,5 8.13,1 Čas 7.02.4 7.44.5 9.03,9 ŠSDP točke 30 25 21 ŠSDP točke 24 19 15 Krogi ŠSDP točke ODBOJKA 1. OE Vzdrževanje 831 35 EKIPNI VRSTNI RED: 2. TOE Maribor 783 30 ŠSDP točke 3. DO INA Nafta Lendava 776 26 1. DO INA Nafta Lendava 2. DO Zemeljski plin 33 28 3. TOE Nova Gorica 24 REKREATIVNI DVOBOJ (STRELJANJE IN PIKADO) MALI NOGOMET EKIPNI VRSTNI RED: EKIPNI VRSTNI RED: Krogi ŠSDP točke ŠSDP točke 1. OE Vzdrževanje 528 33 1. TOE Ljubljana 36 2. TOE Maribor 513 28 2. TOE Maribor 31 3. TOE Nova Gorica 467 24 3. TOE Celje 27 Denar kroji usodo raziskovanj nafte in plina Po letu 1961 so raziskave nafte in plina v Sloveniji zastale in leta 1982 smo jih s težavo ponovno obudili k življenju. Vedno pomembnejše postaja namreč naslanjanje na lastne energetske surovinske vire. Kje smo na tem pomembnem področju zdaj, je pripovedoval vodja programa pri poslovodnem odboru Nafte Lendava za raziskave nafte in plina v Sloveniji Friderik Kramberger. Vprašanja so se nanašala na trenutno stanje in načrte oziroma vlaganja na tem področju, na probleme v zvezi z zbiranjem in zagotavljanjem sredstev, na model za zbiranje sredstev, sam pristop in način delitve sredstev, na vlogo ISNAP in Petrola pri tem, na medsebojne odnose, na morebitna sovlaganja v raziskave v Sloveniji in na nekaj drugih zadev, ki so pomembne za Nafto Lendava kot izvajalko raziskovalnih del v Sloveniji. Friderik Kramberger je povedal, da potekajo geološke raziskave po planu na področju Murske depresije (murskosoboška, lendavska in ljutomerska občina), v letošnjem drugem polletju pa bodo tekle tudi v Istri. Geofizikalne raziskave potekajo v Murski depresiji, v drugi polovici leta pa jih bodo opravili tudi v Slovenskem primorju in Dinaridih, če bo na voljo dovolj sredstev. Na področju raziskovalnega vrtanja so naredili vrtini Ljutomer — 1 in Dokležovje — 1. Vrtini sta zacevljeni in pripravljeni za testiranje. Pri obeh vrtinah so se med vrtanjem pojavile manjše količine zemeljskega plina — v Dokležov-ju — 1 tik pred koncem vrtanja, v Ljutomeru — 1 pa celo na treh intervalih. Količine bodo ugotovili s testiranjem. Za vrtino Ljutomer — 1 je značilno, da so v globini 4009 m navrtali slojno vodo, katere temperatura je znašala 173° Č in je imela pritok 15 m3 na uro, kar je potrdilo testiranje. Letos nameravajo v sektorju Raziskave in pridobivanje nafte in plina izvrtati še vrtino Petišovci globoko — 7. Pričakujejo, da bodo odkrili gospodarsko nahajališče plina, vrtino pa bi želeli letos vključiti tudi v proizvodnjo, če bo seveda dovolj sredstev. Pri investicijski gradnji je potrebno omeniti centralno plinsko postajo na Petišovskem polju s kompletnim transportnim sistemom za plin od postaje do porabnika — sektorja Petrokemija. Na področju investicijskega vzdrževanja ne smemo pozabiti še prihodnjih del, na račun katerih bo možno povečati proizvodnjo plina iz globokih petišovskih plinskih horizontov. V ta namen bodo opravili frakturiranje (hidravlično lomljenje slojev in vbrizgavanje s peskom v razpoke plinonosnega sloja) starih vrtin Pg-3 in Pg-6. Vse pa se seveda začne in konča pri denarju, ki ga ni nikoli dovolj, takšne raziskave pa so drage, a če z njimi odkrijejo ogljikovodik, je vloženi denar kmalu povrnjen in prinašajo celo dobiček. Za letošnje raziskave bo predvidoma potrebno zagotoviti nekaj nad 12,7 milijard dinarjev, od katerih bi prispevala Nafta Lendava 27,5 odstotkov lastnih sredstev (3,5 milijarde dinarjev), ISNAP bi moral letos nameniti za raziskave 67,3 odstotka (8,5 milijarde dinarjev), Raziskovalna skupnost Slovenije pa 5,2 odstotka (650 milijonov dinarjev) sredstev. Prispevek ISNAP je vedno manjši, saj je lani znašal še 75 odstotkov sredstev. Glede na lansko leto je finančna obremenitev za Nafto Lendava veliko težja, saj je takrat njen delež znašal le 17,2 odstotka lastnih sredstev, v kar pa so bila vključena še sredstva iz prometnega davka od prodanih derivatov, ki so strogo namenjeni za raziskave nafte in plina. Letos pa so sredstva od prometnega davka vključena v maso ISNAP sredstev. 3,5 milijarde dinarjev lastnih sredstev za raziskave je za Nafto Lendava velika obremenitev, ker so raziskave disciplina, v katero vlagaš denar, ne moreš pa pričakovati, da boš vloženo dobil nazaj. Nafta Lendava bo v celoti z lastnimi sredstvi zgradila centralno plinsko postajo, ki bi po načrtu stala 1,3 milijarde dinarjev. To pa bo zdaleč premalo, saj bo potrebno zaradi povišanja cen v drugem polletju odšteti najmanj 2 milijardi dinarjev. V planu za investicijsko vzdrževanje je bilo predvidenih za frakturiranje vrtin Pg-3 in Pg-6 kar 1,3 milijarde dinarjev lastnih sredstev. Po zadnjih podatkih pa bo samo frakturiranje vrtine Pg-6 stalo 1,8 milijarde dinarjev. Zato bo letos verjetno potrebno odstopiti od frakturiranja vrtine Pg-3, kar pa po drugi strani pomeni manjšo proizvodnjo plina in s tem manj sredstev za raziskave. 25 odstotkov sredstev od prodanega plina, pridobljenega v Nafti Lendava, izločamo namreč za raziskave. Tudi za vrtanje vrtine Pg-7 še nisO' v celoti zagotovljena sredstva, saj bo stalo najmanj 4,7 milijarde dinarjev. 2,3 milijarde bo zagotovil ISNAP, nekaj nad 1,3 milijarde lastnih sredstev se bo zbralo od prodaje plina iz vrtin Pg-1 in Pg-5, preostalo razliko pa bo prav tako potrebno zagotoviti iz lastnih sredstev. Na vprašanje, ali raziskavam v Sloveniji posvečamo dovolj pozornosti, je tovariš Kramberger povedal, da ima občutek, da smo v prejšnjih letih posve- čali temu delu več pozornosti. Zagotavljanje sredstev je bilo bolje urejeno, realno bolj izdatno. Letos ni tako. Sicer je pozornosti dovolj, ne pa tudi sredstev. Vzrok je morda v tem, da razen na Petišovskem polju niso nikjer odkrili gospodarskih količin ogljikovodikov, ki jih v Sloveniji lahko pričakujemo v glavnem v stratigraf-skih pasteh, ki jih je pa izredno težko najti. Zato terjajo takšne raziskave precej več časa in precej več denarja. Problemi nastajajo tudi zaradi nekontinuiranega dotoka sredstev iz ISNAP. Tako je bil na primer letošnji plan ISNAP sprejet komaj v začetku julija. Sicer zastoja v prvem polletju letos pri raziskavah zaradi tega ni bilo, vendar je vprašanje kontinuitete zaradi vedno manjšega dotoka sredstev vprašljivo za prihodnje. Sredstev za raziskave in na splošno iz ISNAP je zaradi vedno večjega števila prosilcev in raznih projektov (na primer razni skladiščno-transportni sistemi za naftne derivate, slovenski plinovod itd.) vedno manj. Na vprašanje, ali so številni projekti, za katere zagotavljajo sredstva v okviru ISNAP, parcialnega pomena za Slovenijo, in ali na ta način ne trpijo raziskave, je sogovornik povedal, da je glede na trenutni položaj prav gotovo potrebno zagotoviti tudi ustrezna skladišča za naftne derivate in podobno. Glede prihodnosti pa bi raziskavam prav gotovo morali dati prednost, saj je zagotovitev lastnih energetskih virov izredno pomembna. Petrol, ki daje prednost objektom za preskrbo z naftnimi derivati in plinom, je možno razumeti, ker je to njegova velika trenutna odgovornost. Vendar bi morali sredstva, ki jih v Sloveniji zbiramo za raziskave, namenjati samo v ta namen. Ker je realna višina sredstev za raziskave v Sloveniji vsaj letos manjša, se v Nafti Lendava odpira vprašanje sovlaganja v raziskave nafte in plina v Sloveniji. V zvezi s tem je tovariš Kramberger povedal, da bo do konca leta pripravljena dokumentacija. Šele potem bo steklo intenzivno delo na tem področju. V sektorju Raziskave in pridobivanje nafte in plina so že pripravili prioritetni vrstni red raziskovalnih področij v Sloveniji za sovlaganje. S stališča Nafte Lendava ni najbolj sprejemljivo, da vlaga v raziskave lastna sredstva, kajti če bomo odkrili ogljikovodike, bo imela od tega korist vsa Slovenija. Nafta Lendava se v politiki raziskav ne more primerjati na primer z velikim raziskovalcem in proizvajalcem nafte in plina INA Naftaplinom ali Naftagasom, ki jima visoka proizvodnja ogljikovodikov zagotavlja kontinuiteto v raziskavah. Š. Prša kega, vendar sladkega) ter lepo zapeli. Veliko je bilo podobnih skupin, med njimi tudi »muzikan tarska«, ki nas je združila v eno. Plesa, veselja, petja in pitja ni bilo konec do poznega večera. Kakor smo se dogovorili, smo v ranem jutru, po zajtrku, v polni »bojni opremi«, krenili na pot. Veličasten pogled na steno malega Triglava, obsijanega z žarki komaj vzhajajočega sonca, mi (nam?) je ponovno potisnil tesnobo v srce. Ne bom pozabil Vatovca, ko je zazrt v steno, s tresočim glasom izrekel: »Ma, mati moja, vsi angeli s tega sveta, pomagajte meni. Ma kaj je meni tega treba.« No, vso tesnobo je kmalu pregnal tov. Winkler z napotki in navodili. Korakov in vzpetin ni bilo več. Ostali so le stena, klin in jeklena vrv. V strnjeni skupini smo se nemo spopadali s steno in vsak zase je ljubosumno stiskal v dlaneh svoj klin ali vrv. Na križpotju, kjer se spajata smeri Kredarica in Planika, smo odložili težke nahrbtnike ter krenili dalje, proti vrhu, kjer smo že opazili lesketajoči se Aljažev stolp. Pot po grebenu nas je vodila pod zadnjo steno. Ponovni prijemi za jeklena držala in končno smo pred seboj zagledali veliki cilj. Neizmerno srečni in ponosni smo drug drugemu segli v roke: »Čestitam, bravo, strašen si, itd.« Šilček žganja, kratek počitek ter odtis dragocenega žiga. »Zelenci v vrsto za krst,« se oglasi tov. Winkler. Pokorno se zvrstimo pred stolp in vsak je dobil svojo porcijo. Ivančič takšno, da ga je kar »odneslo« v stolp. Še zadnje dejanje na vrhu. Razvili smo svoj prapor — zastavo ISTRABENZ, posedli pred stolp, nasmešek in fotoaparat je »štrknil«. Težko se nam je bilo posloviti od vrha, vendar morali smo se, zaradi drugih obiskovalcev, kajti prostora na vrhu ni veliko. Še zadnji pogled na veličastni stolp, po dolini, bližnje in daljnje hribovje in pričeli smo se spuščati. Na poti do malega Triglava srečamo naše sinočnje »muzikantarje« z njihovimi rekviziti v nahrbtnikih. »Živijo, srečno, zdravo, dobro jutro, itd.« smo si želeli. Kmalu zatem je bilo z vrha slišati veselo polko in vriskanje. TO JE NEPOZABNO. Na križpotju se ponovno natovorimo z nahrbtniki in se spustimo proti domu Planike, ki je bil videti kakor škatlica vžigalic pod nami in od koder je bilo že slišati polko in vrisk neke druge vesele družbe. Še zadnji stiski jeklenih klinov in vrvi ter spust po melišču do doma Planika. Ob sendviču in pijači pred kočo so nam pogledi kar naprej uhajali k vrhu mogočnega orjaka. Še nasmešek pred fotografom ter nadaljevanje poti preko Vodnikovega doma, kjer smo »stotim ženskam na Triglav« zaželeli srečno, v dolino do Pokljuke, kjer nas je že čakala naša »drvarnica«. Na poti domov smo močno izčrpani, vendar srečni in veseli še lepo zapeli in vsi v en glas dejali: »Še bomo prišli«! B. Sedmak Tudi ISTRA-BENZ je postal pravi Slovenec Zagotovo je želja našega kolektiva, da bi se vzpel na prestol naše prelepe dežele, stara skoraj desetletje. Tudi tokrat smo se zadržano lotili načrta in ravnali kakor v preteklosti — ideja, pogovori, prepričevanja, načrt in uspelo je. Pod vodstvom Štefana Wink-lerja, člana PZ Slovenije ter gorske reševalne službe, smo se v petek, 9. septembra, v naši mali službeni drvarnici (avtobusu), odpeljali proti Mojstrani. Aljažev dom v Vratih smo izkoristili za čaj, sendvič ter izdelavo bojnega plana. Šestnajst (16) hrabrih, od tega enajst (11) zelenih je krenilo. Pot skozi gozdič je minila v dobri volji in smehu režiserjev Vatovca in Picige. »To bo zabavno,« sem dejal sam pri sebi. Še korak, dva in odprla se je dolina. Zastal mi je dih, ko sem pred seboj zagledal mogočnega orjaka. Iz obrazov nas zelenih sem razbral, da je tesnoba zajela srca. Po poziranju pred VELIKO RINKO, spomenikom padlih partizanov — gornikov, smo po poti čez Prag nadaljevali s pohodom. Koraki, vzpetine, stene, klini, jeklene vrvi, postanek nad Begunjskim studencem ter ta- ko dalje do triglavskega doma na Kredarici. Pošteno zdelani, vendar srečni in zadovoljni, smo posedli v jedilnici doma, »pospravili« odlično enolončnico, »posušili« brento vina (našega domačega, na tone tež- NAGRADNA KRIŽANKA UMITIMA SMS.R, V io. STOUT^Ul VRSTA IVAMA wi>iy?ifc MtV AHL*\vC\ UMv,m • SMS* «W(\ KMi«A bWAV«A l,U.IWM) IAstnA im uro- MlRtb. U MRč CNAC. tWKA, MvTOft HUVtllt b\VA«.c IMN. KwpKO SSKNft. WJW0 KSttoMCBj \ty8Kl 06JE.K MUftVfl SMUČAR fKp«j wwsmK TVAMIHA »Kajft. 05M.KI - ZLVO ZANIMIV VRlMtR. bit Hi TANIM/K, KAJ 'bo VbVlfcZPKA ... ŠPAMSKI WUH\K (jlMAUTO) 1^RW/W- MARRST- UM* SVAVOM- Sv<\ bRQT) su«dmwa ZA ttfct- VAVO THT-j* RAMV^V ti v mo 7^-8- - bANib IMAM... SVsN. su\(ar ^VblRT) »m. VM\R0) MAR *TW&\t MnCjHT fc\SW- 1UXM6 ERv\N mm- tvstamt- SK\ SUJ|- V Stv. VRSTA ZAMIRA VftšA ?R\?0- MCŠX\ 1A TO&“ TAvcAM)t ^0Uf\ MA VR\- MOfcHSM RUibVR Ruiss.v\. DiV \RSMl bVSMVM" W>WM\SW TWH\ t)V VfcVLc, 1AHTIVA TOTNVRA ZA WWQ 0MfifoWC DRiAvm\m IhhuhimO matoma ■iUAU MADlAR- SV<* MV^SlMA TOSfeNNAv-MA MATA- teuu\v w*wt\y NBMSrf ST^A ^•bDKbAP (MUMAMnAD tt»SZ£ KOWAfc tfWA Ob MiV\ Z, MAUbO \TAV-T0- VORM^AK UVR.Zfl mw-w VRrrovc »Ml Ml m mm\ TUSA^A MImIMA DInARnA inotA 1*1 5P- w*u&A OTOK. sum. UKm^A STAV sujitmi PISMA, P\Af TOMO- ilMjl -0?ILo3T\Tt. .. I msxo W01A ZA MllU0W PRITOK ttW MA bMO-b3RP.AH lAHKA, fflMM VtoMMA 1a»o Tušar (STOK Sl OS TRTiRA Mv,V\,. RIMA S1AR'MSKO IMS. TA VRV VRSTA StUMATA VMARM- MAHHVHAH MAJMHA kmjwA W«A . SOVMJA tttSRVLC MlMs-IZSA- SMlUfl. MSHlStlR 1.A&M Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Minka Demšar, Rajko Muljavec, Cvetka Pisar, Štefan Prša, Nevenka Šantič, Ada Valenčič Odgovorni urednik Aleš Peternel Urednik Jelka Žmuc-Kušar Tehnični urednik, lektor in korektor: Jelka Žmuc-Kušar Naslov uredništva SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66 Telefon 312 755 Izžrebani reševalci Viktor Gombač iz DO Transport Ilirska Bistrica Darinka Marsetič iz DO Istrabenz Tanja Kaluža iz DO Transport Ilirska Bistrica dobijo nagrade, ki jih podarja TOE Celje iz DO Trgovina z naftnimi derivati. Prišli - odšli Prišli DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI TOE Celje Vladimir Abraham, prodajalec, Vesna Lesičnik, snažilka TOE Kranj Martin Voršič, vzdrževalec, Igor Zener, prodajalec v trgovini, Predrag Ferenčak, prodajalec TOE Ljubljana Anton Hauptman, prodajalec TOE Nova Gorica Domen Kodermac, prodajalec, Darko Pahor, prodajalec DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA TOZD Avtoservis Aleš Brožič, Robert Kastelic, Leopold Kirn, Jože Koren, Darko Kovačič, Robert Novak, Feliks Peternelj, Robert Ronzullo, Miloš Škrab, David Škrlj, Val-den Tomažič, Bogdan Ujčič, Ra^ do Slavec, pripravniki DSSS Robert Kandare, pripravnik DO GOSTINSTVO TOZD Motel Lom Ermina Dedič, snažilka TOZD Gostinski obrati Ljubljana Ivan Jakša, zunanji delavec, Milenko Savič, kuhar pripravnik, Jakob Jerala, kuhar pripravnik, Jernej Perko, natakar pripravnik DSSS SOZD Aleksander Milač, svetovalec PO Odšli DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI TOE Ljubljana Emil Vidic, poslovodja, pokoj DO ISTRA-BENZ Marija Boršič, snažilka DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA TOZD Tovorni promet Stojan Iskra, voznik TOZD Avtoservis David Tomažič, avtoklepar DO GOSTINSTVO TOZD Motel Lom Samira Harbaš, kuhinjska delavka TOZD Motel Podlehnik Slavica Vrbanič, slaščičarka pripravnica, Danijel Brlek, kuhar pripravnik, Zdenka Strmšek, kuharica pripravnica TOZD Gostinski obrati Ljubljana Majda Kofler, natakarica, Meta Tepina, koordinator, Silva Filipič točajka TOZD Hotel Spik Berta Hlebanja, snažilka, Samira Džakulič, kuhinjska pomočnica, Fedila Kličič, kuhinjska pomočnica DSSS SOZD Majda Koželj, sistem, ing. I, Jernej Srebotnjak, skladiščnik