Otroci, molite za stariše.                    '''"'"|
ek oče na Goriškem je šel v Oolo po vole. Mati je iinela to lepo na-(f^jl vado, da je vselej, kadar koli je of-e kam otišel, z otrof-iči na večer S?y molila ^roŽDivenec" in koncu molitve pristaviJa: nMolimo še za srečen pot nasemu očetu." Tako je mati storila tudi zdaj. Kadar odmolijo. vpraša uajmanjši otrok mater: ,,Mati! zakaj pa je oče šel v nevarnost, da zdaj mo-limo za njega, a sarn nam je večkrat dejal, da ne smemo v nobeno nevarnost hoditi, ker je to greh." — Mati odgovori: ,,Skrb in Ijubezen do nas ga je gnala, da je ,šel iz doina. A da me bolje umojete, poslušajte, kar vam povem: "'"( Bila je uboga vdova, ki je imela petero otrok. Ko se otroci zavedo pa-moti, vpraša jeden otročičev svojo mater: ,,Mati! vsi drugi otroci imajo očeta, kako to. da ga nimamo mi?" — ,,Da, dii, dete drago!" odgovori mati z de-belo solzo v očesu, nimeli ste ga tudi vi, ali prerano vam ga je pobrala ne-miJa smrt. Utonil je v derečem potoku. Ko se je namreč vračal iz mesta, kamor je bil otišel po nujnem opravilu, nastala je nevihta in dež je lil, kakor bi se bilo nebo utrgalo. V velikih skrbšh za vas in želeč, da bi bil skoraj doma pri nas, krenil je s ceste po krajšem potu čez brv, ki drži preko de-rečega potoka. Ondu mu je izpodrsnilo, padel je v vodo in utonil. Vaš oSe je zdaj v večnosti, tudi vi pridete enkrat za njim, kjer ga bodete poznaJi.
Jeden otročičev vpraša: ,,Mati! ako bi bil naš o6e šel po cesti, ter na-pravil daljši ovinek, ali bi ne bil prišel do današnjega dneva domov?" ,— „0 komaj četrt ure bi bil zamudil", odgovori mati priprostemu otroku in solze jej zalijo oči. — n()h me, škoda!" reče otročieek z žalostnim glasom, nker bi ga zdaj lehko poznali". Ta kratka povestica naj vas uči, da morate stariše ljubiti, spoštovati in goreče zanje nioliti.                             Fr. Kramar.