56 štifllfit.                                            I tHiinL w nm. luni mi                                                  U. Isto.
.^^^^^HH^^^^^^^H           ^^^^^^^H^^^^to                               -^^^^^^^^^.               ^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^hk      .^^^^^^^h—^^^^^^^^^^^^k.          ^^^^^^^^^k         ^^^^^^^^^^^^                                 ^^^^^^^          ^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^         ^^^^^^^^^^^^^^                                          ^^^^^^^^^^         ^^^^^^^^^^^^                    ^^^^^^^^^_                     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^                                   ^^^^^^^^k.                      ^^^^_l^_^^^^_l^^^
.Slovenski Narod' **l|a »* ,««|t a AntnvOgrsko:                                      u Nemajo:
Mio teto sknptj Mprej     .   K 40*— I edo l«to naprej   .   .   .   .   K 45-—
&tl€ieu ;   : :: : w-1 - a«^0 * *~ *■«•dežcic:
M mace    „         „     •   .     ,    350 | ćelo teto naprej    .    .   •   .    K 50 —
Vprašanjein glede imentov te naj priloži za odgovor dopisnica al! namka. ff^raralAtro (spodaj, dvorile levo>. KmaflcTa sllca «. S, tole!oa ŠL SS.
lagera« se računajo  po porablfener«  prostim   tn   sioer:  1   mm   visok,   ter
54 ran Urok prostor: enkrat po 12 vitL, dvakrat po 11 viti., triler at po 10 v.
Podano (uuk prostor) 30  vfn.,   ptrte  in  zahvale  (eaak  prostori   20 viiL
Pri večjih inserct|ati po dogovora.
N«ti aartCsJki aaj ■•iljelt aaračiia» veds«    ^^ ps> MkmaUL   ~9M
Na saajo atssieac nar&ćbe brex taslatre ieaarja se ae ■•rea« aikaktr •lirati.
„Mmr^dmm ttefcaraa« !•!•!•« fti. ti.
.Slovenski Narod* velja ¥ M**ll*nl dostavljen na dom ali Če se hodi poaj t
ćelo leto aaprej   ,   .   .   .    K 36*— I Cetrt leta     „       .....9-—
pol leta        „        .....  18-—  I  na mesec     „        .    .   .    .     ,    3.—
Posamazna lteviika valja 2O vlnariav
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo:  Snallova alloa it. 5(vL nadstr. levo\ teleloa at. 94
Proračunski provizorij odobren.
Poslanska zbornica je včeraj odobrila proračunski provizorij. Do zadnjega Je bilo negotovo, ali bo vlada dobila večino ali ne. Vse je bilo odvisno od Poljakov. Na nje so pritiskali z vseh strani, vlada jim je zopet obljubijala zlate gradove in ker nišo hoteli tem ob-Ijubam verjeti, jih ie peljala k cesarju, da jim je vladar potrdil, da tokrat ne bodo, kakor že tolikokrat. zopet ogo-ljuiani. Na eni strani so strašili Potfake 2 vojaško diktaturo v Galiciji, na drugi strani so jim obetali amnestijo za obso-jene poljske legijonarje. nova sredstva za obnovitev opustošenih krajev, pri-segli jim, da se bodo zastavili za poljske zahteve glede Holmščine in so ćelo pre-klicali nameravano razdelitev Galicije v ukrajinsko in poljsko upravno celoto, kar so bili pred malo tedni obljubili Ukrajincem kot nagrado za njihovo podporo. Tako je poljski ponos podle-£ei grožnjam in obljubam. podlegel tra-dicijam oportunistićne politike. Poljak i so pristali na to, da se pri glasovanju odstranijo iz dvorane. Ne vsi. Poljski klub je sicer sklenil, da je absentiranje dolžnost vsakega člana, ni pa mogel tega sklepa izvesti. Poljski socijalni demokrat je so iz kluba izstopili in so glasovali s Cehi in Jugoslovani. V zbornici sta ostala tuđi dva poljska kmecka poslanca Kubik in Myak. V svoji priprosti poštenosti ništa mogla uvideti, da bi bile velike besede poljskih gospo-dov, ki so jih še nedavno govoriti v državnem zboru, le prazne fraze. Za-rnan so poljski groffe in ekscelence pritiskali na ta dva poljska kmeta, ki sta mirno sedela v praznih poljskih klopeh ter Ju skušali pregovoriti. da naj se pri-ćružita ostalim. Zaman so jima grozili, da ne moreta biti več člana Poljskejra kluba, ako ostaneta trdovratna. Obse-dela sta. glasovala s Cehi in Jugoslovani in resila čast poljskega imena, Naši poslana* so ju simpatično pozdravljali. Pokazalo se je kmalu, da Kubikova in Mvakova »trdovratnost« ni bila brez haška. Mnogo poljski poslane! so že med glasovanfem dali zunaj v kuloarjih duška svojemu ogorčenju, da so bili od konzervativnih oportunistov zopet spe-Ijani na led. In še zvečer se je pokazalo, da je solidarnost poljske delegacije 7. izstopom poljskih socijalnih demokra-tov že razbita. Poljski klub se nahaja vsled neiskrene politike svojih vodite-ljev v popolnem razkroju. V imenu stranke narodnih demokratov je posla-nec dr. Glombinski sporočil klubovemu prezidiju, da se narodni demokrati ne bodo več udeleževali klubovih posveto-
I vanj in da bodo predložili izvrševal-[ nemu odboru svoje stranke vprašanje, ali morejo še nadalje ostati v jednotni poljski delegaciji ali ne. Silno zamišljeni so hodili zvečer po parlamentu tuđi Ukrajinci. Nove kupčije vlade s Po-Ijaki jih vznemirjajo in ogorčeno spra-šujejo, ali je res, da ie vlada Poljakom obljubila, da Galicije nebo razdelila, ko je vendar njim Ukrajincem obljubila, da j) bo razdelila. Skoraj bi bilo priča-kovati, da bodo sedaj Ukrajincu ki so Še včeraj slavo peli g. Czerninu in Seid-lerju in katerih govornik je šel v znak protesta proti Slovanom govoriti v parlamentu na tribuno nemških poslan-cev, jutri zopet iskali naših in Ce-kih voditeljev z raznimi krvoločnimi nacrti ...
Vlada in Nemci se hlinijo. kakor da bi bili z odobritvijo proracunske^a pro-zerija izvojevali veliko zmago. Ce je iz-id včerajšnjega glasovanja zmaga za vlado, je to Pirhova zmaga. kaknr je pravilno zaklical poslanec Zahradnik. Zmaga, kakršne g. Seidler ne prenese več, in za katero se bo vendar treba čez 4 mesece znova bojevati. Morda je tuđi vitez Seidler toliko prevdaren, da spozna, da vsake štiri mesece ni mogo-če prenesti groznice tako hude vse pre-tresajoče krize, kakoršna je bila se-danja.
Seveda. ministrski predsednik prl-čakuje, da bo položaj takrat nekoliko drugačen. Vdaja se nadi, da se mu bo posrečilo sestaviti nekako delovno večino, ki bo prepeljavala barko iijegove-ga sistema po razburkanern morju. Na čem temelji ta njegova nada. je zacn-krat še njegova skrivnost. Toliko na-iven menda ni. da bi si domneval. da je njegov včerajsnji »tonli apel« jiapravil v zbornici ka* vtisa. Priseči pa bi na to ne hoteli. Kajti oni del Seidlerjevega govora, ki je bil posvečen vprasanju »revizije ostave«, nam je dokaz, da se načelnik vlade vdaja pričakovanjem. ki v nobenem oziru nišo utemeljena. Njegov program za razrešitev narodnost-nega problema v monarhiji je v idej-nem oziru tako ubožen, po svojem ob-segu tako skromen. po svojih ciliih ta-k^> zakrknien, da mu res ni moc:cl pb-skati nikćo drugi, k?^or le najradikal-nejši nemški belangisti. Vitez Seidler je očividno menH. ća bo napravil že glo-bok vtis na Ju^oslovane, če on kot visok gospod prizna, da ;*e naše narodno vprašanje tako važno, da ga danes že ni mogoče več prezreti. Ljubi Bog, saj ne rečemo, ker je naući'a ce!o Že avstrijskega nrnistrskega predsed-nika spoznanja, da jugos^vansko vpra-šanje ni zadeva, katero bi bilo treba prepusti g. Orni su, da jo resi v last-nem delokrogu. Toda če gospoci vi^ez Seidfcr   priznava  vnžnost  jugo^-ovGn-
sktrsa problema, se je le kot zadnji pndružil državnikom vsega sveta, ki so spoznali, da je naše vprašanje eno najvažnejših za bodočo ure-ditev odnošajev med kulturnimi narodi. O posledicah, ki jih izvaja avstrijska vlada iz spoznanja svojega načelnika, borno govorili posebej. Za danes rečemo Ie toliko, da s Seidlerjevim programom nimamo ničesar opraviti, d a g a najodločneje odklauiamo in da strmimo nad naivnostjo, s katero si obtta ministrski predsednik od poga-jani na podlagi svojega programa »sKorajšnjih  pozitivnih  rezui'atov«.
Ministrski predsednik je govoril tuđi o tajni in odkriti propagandi angle-škega lorda Northcliffa proti Avstriji in je z veliko resnostjo povedal, da je sterjeno vse, da se ta pronaganda one-mogoči in zavrne. V parlamentarnem poiočilu čitamo le, da je bilo pri tem čuti živahne »čujte. Čujte« na nemški strani in pa medklice. Ne vemo torej, kako je zbornica sprejela to razkritje. A\i iskreno priznavamo. da je ćela stvar napravila na nas nekoliko humorističen utis. V zadnjem času smo že opetovano čitali v nemških listih namigavanja kakor da bi duh opozicije, ki obvladuje slovanske narode, bil direktno importi-ran iz arzenala angleškega lorda in kakor da bi gibanje za narodno ujedinjenje in samoodločbo. ki postaji vedno močnejše, imelo v lordu Nortchliffu svojega očeta. Sedaj se je tega trika po-služil sam gospod ministrski predsednik. In pričakovati smemo, da bodo v naprej pri vsakem Članku, ki ga nrpiše slovansko narodno časopisje, še pre-iskavali, ali ne izvira morda iz najno-vejšega angleškega Kriegspres.secr.ar-tierja. Vitez Seidler pravi, da si je ustvari! že ćelo organizacijo za pobijanje te propagande. Državni pravniki in cenzorji. orožniVi in detektivi, špiciii in konfidenti očividno ne zadostujejo več. In kjer sedaj ne bodo mogli prijeti člo-1 veka, da se je pre.^rre^n proti zakonu, ga bodo pa lovili kot Northcliffovega agenta. Priprost avstriiski državijan se seveda vprnšuje, kako je mogoče, da ta strašni ancrleški lord razvija svojo pro-pno^nćo proti Avstriii v sami Avstriii. Ali nimamo več zaprtih mei. ali nimamo več najstrožje pisemske cenzure za inozemstvo, ali je mnrda bTzotavljer.je v London že dovoljeno? Skratka, stvar je zagonetna in ker ministrski predsednik ne more povedati nobenih podrobnosti, se moramo za enkrat za-đovolfiti s tem, da vemo, da duh lorda Northcliffa opasno plava r>o državi in 7astnip!ja javno mnenie. Ce je pa to le duh.  ka^:o ga bo mogoče pregnati?
Jugoslovani in Čehi so ostali včeraj zvesti svojim na Selom in so kakor er mnz glasovali proti sistemu. \z deist-
va, da nišo bili navzoči vsi č'ani Jugo-blovanskega kluba, sklcpaio nekateri nemški listi, da so »Hrvati« namenoma ostali doma. To je seveda grda izmišljotina. Manikali so res nekateri dalmatinski poslanci, ki pa so opravičeni, ker so delorna hudo bolani, deloma pa vsled prometnih težkoč      nišo      mogli
na pot.
•
NamoveiSi program viteza Satdferja.
D u n a j, 7. marca.
Poslanska zbornica nadaljuje raz-pravo o proračunskem provizoriju. Poslanec Tusar zahteva sklicanje de-legacij, da se omogoči razprava o mi-rovTiih  pogodbah.
Ministrski predsednik vit. S e i d -1 e r: Sedanjemu kabinetu se očita, da r.ima jasne^a programa. Vojna je postavila vlado pred upravne naloge, ki jih osromnejših ni mogoče misliti. Na-pram tem nalogam vlada ni bila nede-lavna in ne malenkostna. Ako je morala hoditi časih po ovinkih, je vzrok ta, da mora svoje sile uporabljati
v boju  za gole  državne nujnosti,
katerih odobritev se povsodi smatra za nekaj samo po sebi umevnega. To je avstrijska specijaliteta, ki pa po-staia v sedanji borbi za eksistenco države katastrofalnega po-mena. V imenu vlade opominjam, da bi ves svet smatral odklonitev vojnih kreditov kot odločitev, ki se ne straši odtegniti državi materijal, sredstva v trenotku, ko častno dokončuje najtež-jo vojno vseh časov. Široka Javnost H tako odločitev občutila kot naravnost sramotno. Vlada želi. da bi bile njene predloge sprejete ustavnim potom, ker je s tem omogočeno
delo za ćelo vrsto važnih zakonskih  predlog.
Predvsem je tu zakon o dništve-nem pra\Ti, zakon o draginjskih do-kladab za učiteljstvo, ureditev ponoč-nega dela in delavnega časa za otro^. zakon o uporabi Dremo.cra in elektricitete, ter ćela vrsta fmancHalnih pred-loe. Nadnlie namerava vlada predložiti parlamentu osnove o ureditvi sta-novskih razmer zdra\Tiikov, o omejitvi spolnih bolezni, o reformi vodnega pravr, o meliioracijah, o ustanovitvi nosebnega zavoda za oskrbo nastav-Ijencev, o voiaški preskrbi, nadalje osnovo o civilni vojni službi. K temu pridejo nozneje še razne važne socijalne reforme. Kakor se moramo na eni strani zoperstaviti
valu, ki prihaia od severo - vzhoda
In ogroŽa našo gospodarsko kulturo, tako na drugi strani ne moremo spre-gledati, da prihaja čas novih socijalnih idej in nas postavlja pred važne naloge. Vendar pa si moramo socijalne ci-
lj e   sami   postaviti   in   sami  izbratl sredstva, kako jih uresnicimo,
V tej zvezi naj posebno omenjam tuđi
ukrepe  na  državnoflnancijalnem polju.
Stroški vojne so dosegli dimenzije, katerim ni primere. Petmiljardna vojna odškodnina, ki jo je morala pla-čati Francija leta 1871., dosega komaj to, kar mora danes monarhija v treh mesecih potrošiti za vojno. Bliža-mo se pa koncu četrtega vojnega leta. Financiialni projekti vlade so deli ce-lote, iz katere ne srne biti vzet niti ka-menček, ker bi sicer bil ogrožen efekt. To se ne nanaša samo na skupno vso-to, ki jo moramo dobiti, temveč tuđi na konstrukcijo in izbalanciranje davč-nega programa. Zato je treba, da ostane parlament delaven. Predvsem pa je treba tega tuđi za to, da se konČno lahko lotimo razrešitve avstrijske-ga   glavne ga   problema
vpraŠanja revizije ustave.
Med vojno se je pokazalo, da tđ razrešitev tega problema nujno potrebna. Kadar priđe veliki mir, moralo biti pripravljalna dela že izvrSena, Pred sto leti so konfesijonalni spori povzroČili najsilovitejše bole in stresi! države do mozga. Cas je rodil nove interese, in kar je bilo prej drug dnj-gemu sovražno, to živi sedaj v mirnent sožitju. Morda se bodo tuđi nacijonal-na vpraŠanja podobno razvijala. fAt tega ne borno doživeli, morda pa že, naši otroci in otroci naših otrok. Ml moramo doseći, da se izravnajo narodna nasprotstva v okvi-< ru državne ideje. Mi moramo m borno svetu dokazali, da se rudi v 20. stoletju narodnostna država na giba nujno v krogu imenovanem circit-lus vitiosus.
Vlada je že davno postavila načelo, da je smatrati
narodno avtonamilo
kot nujno potrebni modus vfvenđi. V tem oziru vztraja pri svojih opetovano razglašenih načelih tako glede pravi-* ce avstrijskih narodov na avtono-mijo, ki ne presega krono-vinskih m e j, kakor tuđi gleda pravice samoodločbe, v koli* kor je v skladu s predpogo« ji za ohranitev in obrambo državne celote. (Živahno pritr-jevanje in ploskanje na nemški strani.) Vlada se postavlja pri tem na načelo narodne samoodločbe, to je namreč načelo, da noben narod ni upravičen, nasiloma vladati drugega, temveč da se vsak naj razvija na svojem ozemlju. (Čujte, čujte!)
Vlada se je s tem vpraSanjem že obširno pecala in je z velikim veseljem pozdravila, da je iz samega parlamenta krepko vzrasla misel, da naj se čim preje prične akcija za politično obnovitev naše domovine. Na povabilo kršćansko - socijalnih strank so načelni-
LISTEK.
Nova knjiga o nas.
Ne moremo reci. da smo v po':. meri storili svojo dolžnost Govori!; smo tujim o sebi manj. nego je to za-hteval čas in naš položaj. To čutimr najbolj v sedanjih časih. Imeli smo do-rr.ovino, ki nam je Bog ni mogel da: krasnejse in nismo vedeli, kam ž njo Mislili smo, da smo o nji povedali do-voli in vendar je ostalo še mnogo ne-povedanega. Bila ie tako lepa, da je va-biia tuđi tujce. Začeli so pisati o nas. Nekatere je zanimala priroda — druge tuđi naše narodno vprašanje. Na naši severni strani ie nastala široka krvave-ča rana, ki je klicala do neba. Bolela cas je tako, da ji nismo mogli najti imena. Zato je pnšel Bartsch in jo je na-zval »nemška bol«. In mi smo čitali njegove knjige. Poznali smo iih skoraj tolj nego Nemci. Ako ti je hotela liu-beznjiva plesalka dokazati svoje veliko zanimanje za literaturo, te je prepri-jazno vprašala: AU ste čitali »Das deutsche Leid«. — »O, da —« moral si priznati, da si čital; sicer bi bil veljal za nekulturnega ali ćelo za lenarod-nega človeka. Treba je vedeti. kaj drugi pišejo o nas, posebno naši sosedje,
; posebno Bartsch. Saj so Bartscha nahvali  Nemci  za  enega   največjih  svojih ^odobnih nrisateliev. saj je napisal tuđi Die Zwolf aus der Steicrmark« in še ruge  povesti,  zato je  šel  z začetkom ojne — med tkzv. voine porocevalce. Njegova knjiga   »Das  de'Jtsche      Leid« :iu je prinesla tako slavo, da so hoteli \aje  to knjigo  prevesti  tuđi  na  rusko. 'a bi Rusi spoznali, ka\o trpe Nemci ob iovenski meji. Zdaj bodo imeli menda 'usi priliko doma    spoznrti      »nemške olesti«.  Poleg  Bartscha  je  tuđi  znani *-rtur Aclileltner parkrat !)osegel v na-2 gore: bil je vsaj toliko pošten, ko je ; isal o nas, da ni  pisal  proti  nam. O irugih Nemcih, ki so tuđi pisali o našem narodnem boju, ne govorim, ker so ro večinoma izdelki koroškega nemške-?a kalibra in iz tega moremo presoditi njih kulturno in moralno vrednost. Ne-kak odgovor na Bartscheve bolesti, je bil Kraigherjev      »Kontrolor Škrobar«. Kraigher je moral dati svoji knjigi kar najbolj vabljivo obliko,    da je privabil cenjene atatelie in čitateljice. Ko smo v Škrobarju spoznali našo bol, smo se Je skoraj ustrašili. Toda Škrobar je kraljeva!, deloval in škrobaril po Slov. Oo-ricah  — naša koroška  stran  ni  našla svojega mojstra. Me5ko> ki je sam od blizu gledal to, kar se že desetletja godi na Koroškem, je  hotel  to povedati v »Materi« ia v »Na start obsojenih«, pa
[ je spoznal, kako težko je najti pravo pot med umetnostio in politiko. In tako je ta stran naše bolesti ostala nedotak-niena. Izo^ibaH smo se je, ker ji nismo našli izraza. In mislili smo, da vse to ne srada v literaturo.
Ćesar si nismo upali mi, to Je pod-vzela — češka pisateliica: Marija Ge-bauerjeva je napisala roman iz koro-škega narodnega življenja.1)
Iz naših koroških krajev je pisala svoj čas češka pisateliica Gabr. Preis-sova. Njene »Korotanske povesti« nam podaiajo zanimive slike iz naših koroških gradičev in vasij. Od takrat je preteklo že četrt stoletja — zato se »Rod Jurija Klemenčiča« precej razlikuje od onih mirnih dobrih Ijudij, ki jih vidimo v korotanskih po-vestih. Pisateljica M. Oebauerjeva ima v češki književnosti znano ime kot pre-vajalka in pisateljica. Njen oče je bil slavni češki filolog in siovničar, profesor na češki univerzi v Pragi. Sodim, da je M. Gebauerjeva ena*onih dam, ki prihajajo vsako leto k nam na Jezersko, kjer je profesor Chodounskv, ta veliki prijatelj naših gor, zbral ćelo češko ko-
*) Marle Gebanerova: Rod Jarl-Ja Klemenčiča. Praga 1918. V za-ložbi J. Laichterja. Zbirka krasne književnosti. Str. 316. 5 K 20 v — z vojno doklado 6 K 24 v.
I lonijo. Tu je imela oisateljica priliko vi-deti naše ljudi, našo zemljo in naše življenje. Njen roman »Rod Jurija Kle-nienčiča je njeno največje samostoj-no delo. Od prejšnjih del omenjamo: »Dnevnik Baškirceve« (izš. v >Svet. Knihovni«, gotovo ena najlepših ženskih knjig na svetu. »Revni dečki, ki so postali slavni.« To Je znana knjiga pisateljice Boltonove (pre-vod Gebauerjave je izšel pri Laichterju v zbirki: »Lepe knjige za mladino«). Kakor smo čitali, se bo zbirka razširila tuđi s povestmi iz mladosti velikih čeških in slovanskih mož, tako da bo iz nje nastala knjiga, ki bi bila zelo pri-meina tuđi za našo polodraslo mladino. Poleg tega [e izšlo (pri Laichterju) dvoje njenih povesti: »P e t j a p e s« in »J u r k o«.
Svojo povest iz slovenske koroške zemlje je pisateljica nazvala roman. V resnici je »Rod Jurija Klemenčiča« ljudska povest, ki slika sedanjo generacijo tihega gorskega zakotja- Priznati moramo najprej, da ima njeno delo visoko umetniško vredn^st. Podala nam je kos naše zemlje in našega življenja v vsej resnici in krasoti. Ćutimo popolnoma ono gorsko ozračje, ki skriva v sebi toliko temnih sil in toliko jasne krasote. In kar Je glavno: njeni Ijud-Je nišo iz papir ja, ampak iz krvi in. zemlje, to so pravi naši Ijudje, kakor so
[ vzrastli na naših gorskih tleh, kakor jih je vzgojil neobzirni vzgojitelj: čas. V tem ima M. Gebauerjeva prednost pred onimi pisateljicami, ki navadno mnogo potujejo in pri tem pišejo povesti o Iju-deh, ki nišo nikoH živeli, in ustvarjajo življenje iz sanj namesto iz opazovanja. Zato imamo v takih romanih navadno polno slučajev in zanimivih dogodkov in odložimo knjigo s tihim nasmehom o ženski fantaziji. Vsega tega nimamo tu, Pisateljica nam je podala k r o n i k o naše alpske poprajine, vse je tako živo in naravno, tako priprosto in neprisiljeno, da ćutimo pred seboj vso globokost rer>mćneg^ življenja. Čitatelji, ki žele zanimive"»fabule«, bodo tu pogrešali onih slučajev in presenečenj, ki delajo po njih mnenju roman zani-miv. Zato pa bodo tem bolj obstajali pri mojsterskih popisih naših gorskih krasot, pri prizorih na naše ljudstvo, pri posameznih dogocikih, ki so podani krepko in plastično.
Povest se godi na koroško-kranjskl meji: Čutimo, da smo nekje blizu Jezer-skega, v podnožju Korošice, kjer teče blizu divja Kokra in v daljavi se vidi Drava.
Jurij Klemenčič ima tri sinove. Sta-rejši Peter je študiral in je postal duhovnik, srednji Matej ie bil - namenjen za dom, in najmlajši Luka je šel tuđi v sole, tuđi on je imel postati duhovnik.
Stran 2                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD-. dne 8. marca 1918.                                                                          N                             ™ S!-v
fci vseh strank pričeli razgovore, ki naj se vrše na podlagi, da je predvsem treba dolociti način, kako se naj izvrSi delo revizije ustave. Cim bo o reformi dosežen sporazum, bo vlada brez od-Ioga določila svoje stališče napram v poštev prihajajočim problemom ter bo predložila svoje operate. ki naj tvorijo podlago za posvetovanja. Vlada bo tuđi skrbela, da potečejo razprave naglo, tako, da je pač kmaltt pričakovati pozitivnega rezultata.
Relativno enostavne so razmere na CeŠkem. kjer je ćela vrsta priprav-Ijalnih del že izvršena. Kar se riče ostalih kronovin, bi označil zlasti
jugoslovansko vprašanje
kot vprašanje, katerega že sedaj ne moremo več prezirati. Da to vprašanje obstoja. gotovo nikdo ne bo zanikai. Gre pa za to, da ga razrešimo tako, da bo v polni meri ustreženo aksijomu dinastične in državne zvestobe. Na tcj edini možni podlagi je vlaua rada pripravljena, v okviru svojih p ra-vic razpravljati o ji!gf»s!ovanskem vpraianju s ciljem, da bi se to vpraša-nje skoro resilo, pri čemer pa se more samoobsebi umevno, posropati le po-vsem odkrito, le v sporazumu z vsemi uđeleženizni faktorji in tako. da se varuicio npravičene zahteve sopri-zadetih  avstrijskih  narodov.
Tako orihajam k drusemu in n a j-važnejšemu apelu na visoko zbornico. Kakor mora biti nacrt za revizijo ustave skupen. tako bi moralo biti tuđi mogoče
sestaviti   skupino   strank,
ki bi bila pripravljena vsaj za dobo najtežjega časa dolociti ozko omejen krog ciljev, ki bi jih skupno zasledo-vala, in ki bi v to svrho za dobo vojne tzločila politična nasprotstva, katera otežkočajo ali onemoKOČajo uspešno sodelovanje. Moj predlog se slasi, da naj se združijo vse stranke, ki hočejo državo, v misU in stremljenju, da je predvsem treba ohraniti med vojno državo silno, da Čim preje dosežemo mir in da z notranjo slabostjo ne oja-čimo sovrainikovih upov in ne Dodalj-Šamo vojne. Torej notranjeDoli-tično premirie v svrfto skoraj-šnje dosege zunanjega miru. Mada torej stremi za tem - le: V zaupanja polni skupno^ti z onimi skupinami. kate-rim je odločen na^top za potrebe dr-Žave že sedaj merilo njihovesa delova-nja, hoče ustanoviti
rrdno mirovno večino.
ki bi z vlado skupno delovala pri raz-rešitvi ogromnih upravnih nalog seda-njosti in bodočnosti ter pri pripravan %2l politično obnovitev domovine. Apeliram na vse člane zbornice, da naj podpirajo ta cilj in se naj zavedajo velike odgovornosti, ki nas caka za Časa miru.
Končno naj se dotaknem šc dveh iočk. Poslanci Miklas in tovarili so z ozirom, da je bil imenovan lord North-cliffe za ravnatelja propagande v so-VTažnih  deželah.  opozorili  na
tajno In odkrito hnjskanie proti AvstrijI.
Zagotavljam, da si vlada ni le do-polnoma svesta te opasnosti, tem več da tuđi skrbi za trajno in najodločnej-$o obrambo proti taki propagandi. V interesu uspešnosti tega dela ^edaj ne morem govoriti o detojlih. Toliko pa lahko rečem, da deluje nreaniza-cija. ki smo jo postavili nreti sovraž-nim vplivom. z vso resnostjo in dobrim uspehom.  (Živahni  medklici.)
Kar se tiče vpra§aaja annade
poudarjam, da je v zakonih iz 1. 1867. normirana enotnost armade. Tuđi ogrski zakon govori o skupni ar-madi. Institucija skupne armade je to-rei del državnopravne nagodbe iz leta 1867. Iz tega sledi nedvomno, da bi niti eni, niti drugi državi monarhije ne bilo mogoče enostransko postaviti na mesto skupne armade lastno samo-stojno armado.    Tem manj, ker bi to
rodilo nevzdržno konsekvenco, da W bila armada v eni državi samostojna, v drugi pa skupna. Ako bi naj torej v deželah svete ogrske krone prcnehala ali bila modificirana skupnost annade, bi se moglo to zgoditi le s pri volje njem Avstrije. les privolje-njem avstrijskesa državnega zbora, torej le potom medsebojnih p o g a j a n j.
Izvajanja ministrskega predsedni-ka so pozdravili Nemci s frenetičnim aplavzom in Hummerji, Wolfi in Teufli so mu hiteli stiskat roke.
Po kratki debati se je vršilo glasovanje. PrcJ glasovanjem je izjavil poslanec B a w o r o w s k i v imenu Poljskega kluba, da se Poliaki v mak protesta glasovanja ne bođo udeložili.
Po^lanec dr. S t r a n s k y je pred-lagal. da se naj pri glasovanju o § 1 in § 2 konstatira razmerje glasov, o § 3 pa naj se glasuje poimensko.
s I. proračunskesa provizorija je bil naio sprejet z 240 proti 121 glaso-vom. Proti so glasovali Jugoslovani. Cehi. del Italiianrvv. poljski socijalni demokratie in poljska poslanca Myak in Kubik.
$ 2. (pooblastilo za skupne izdatke) je bil sprejet z 203 glasovi proti 161. Opoziciji so se pridružili tildi nemški  socijalni   demokrate.
$ 3. (vojni kredit 6 miliiard) je hi! sprejet z 202 proti 165 glasovom. Raz-merje strank kakor pri 5 2.
Po končanem drugein branju je bil proračunski provizorij snrejet tuđi v tretjem bra^'ii, ter seja nato zaključena. Prihod nj a se; a v torek.
Hrvatski sahor o mM Mm.
Zagreb. 5  mar ;i.
Hrvatski sabor i** razpravlial v rretiAm braniti z«l:onskr o?novo o poda Ij^aniu finarčne nagodbe z Oersko ter preše! na to na raspravo o indemni-teii. Poročevnle-? dr. .* n r m i n ie izva-ja!. da ie vlad.\ sicer cHiiubil«. da bo predložila saboru proračun, da r»a tesra ni mos'a s'oriti. "ker r.imi n^b^oe bare, na ksfero bi ;»e moeM "nrorar-un v srHn-niih ča?ih nasloni in. Vsled tp<xa pripo-rooa. da raj se eoreiroe indeniniteta. Sabor te na to rrešel na r^zne interpelacije.
Poslanec Kenjpf ie interneliral zaradi občin^ke urrave v Vivodini, v okr^iu Jaska t<?r o radnih trrovizf ii-^kih vprašaniih. Poslanec Hrvoi i<* in^rpeTfral vlado o uimnnfa lindstva v Bosni in Hercesro^ni od ^iadu in 1tr* i bo^e hrvatska vl^đi ?tori*i. da «^ Te strašne razrnern i* eekrat končaio V Kerceeovini caidemo irmoaro otrok. ka-Terim so odr**dJi v?led mraza na rok ah in nosrah pret^. zeubili so rodirelie, ka-teri so i im pomrli ei^dj. V Hercezovini leže po mnoenh kraiia Tindie k*r r;o uli-czh. ker vsled eladii Dimajo reć moči, da bi prišli do pvoiih hiš. Tn vlada ne =>tori niresar proti temti. Iz Galirii« ra vo^iio žito mmo.^to v kra^e. kier strada. ljudstvo, n? Prusko Nai pe tr-rn eladnim liudem vsai doroli pro.-i^č^nie. nai s« lim dovoli. da prideio na Hrvatsko. Hrvat: e bod3 srorili naoram svoiim bratom svoio ćo!žno=r. dokler bodo mopli.
Ban p!. M i c I> a I o v i c h se j« iz-firovari^l. da vlada ne bo nikomur del.i-ia. -ežkoč. će bo h^tel k-J dati strpd?1o-čira iz svojih zaloe. Od rekviriranih '/.Silos P^ vlada ne more niče>ar dati. O kakem srladu v Bosni ban se ni nič slisal!
Poslanje Korjćevi^ ie »tavil nnjrd predio? zl^de rarnusta soborne ne rodne kenferen^ in pozivli^l bana. d^ nai da razžaH^nim roslar -em z*do-.: -Die. Nuinoat Dredloe? ie bila sosrlag-i»o soreie'a. Pred predlagateljem r>a pe je oglasi' k be=edi ban pl. Mi^hatovich sam. re§. da bofe tii ta narin olaišati stališ^e strank. Izjavil ie. da ^o vlads preiskala. ali ie bila vsled na^(or>a no* licije kršeng iraiiri'Teta k^k^ea, r-la^a hrvatskesa sabora. Policija ie £e le ob 2. ponoir!ne zv^dela. da <?e vrši ob 3. po-litićni fcestanek v dvorani >pri avstrii-Fkem carjac Kdo je sklical ra sestanek, o tem policija ni ničesar vedela zlasti ne. da bi ^a bil sklical kal: posl^n^. Zato je sklenila noliciia, da seetarek crepove, kar pa ie bilo ino roče samo na 5^-stankTi parne ja. Vladi bo prei-kala, ali se je pri Tem a]i pozneie zgodilo ksi nepo?tavnegra proti občinptvu.
Poslanae Ivo KovičffU !• obrazložil, kako so se hrvatski in srb-ski poslanci seatili z nekaterimi ffoeri izven Hrvatske, da se porazčovoriio o
političnem poloiaiu. Hoteli so sposnati, kai se dala in hoteli so prepreci ti, da bi se kai delalo brei Hrvatov Na tem se-sianku |e bil rudi dr. Koroše^. Sestali so se v popolnoma oddelieni sobi, a čet malo čaša so se odprla vrata in v sobo je prihruinei neki mlad coepod ter izjavil: >V im^nu zakona razpdščara se3ta-ntk rasiđite se.< Poslanci eo zahtevali, da nai se leci ti mira, on pa se ie skliee-val na «voi poliriiski znak. Poslanci ^-o iahtevali, da nokaže le<?itim«.riio in ku so zfthtevali od nieffa se pismeno po^ e-iie. ie eače! zn>erjati. Ko s=o mu nove-dali navsoči. da bo poslanci. iim le odgovorit, da ne pozna nobenih noslan-rev. To i© bii pristav Platzer Poslanci so sahlevali, da nai dušu Upi peslanre k banu, ker niao mosli misliti da bi demokratski ban dovolil da se sestanek razmisli. Piatser pa iih ie pusiil iz ^p-be še le potem, ko bo mu to priporočaii Doliciiski aeenfie! Poslanci &o prišli k banu in ta se ie izgovarial samo z he.-f1-dami: Kp.i hoćemo, mar ?e nT.-;e mojrli oestau kje drugod? Medtem ie Platicer zapisaral imenu navzočih in iim cdvzel legitimacije. Ban prnvi. da policiia ni vedela, kdo 1e ^kliral »estanek in kr'o ie bii prisoten buditi Fe moramo tej ve-likome.^tni poli^iii, ki io morala pobrati lesritimarile, da izve za navzo«~e. Poslanci so nroflili mladino, d;* nni ^e uzdrži vsake nvevije in i^* mlr.dinr* od-šla na nlirn prepevaioč in vnkliknjo;* Juc-osiovanskemn klubu. Stražniki so kJiub temu nanadli mr.nifestfin^e ter na-sćuvali polici t?ke pse na neka gospo, da č^o ii raztrsali vso obleko Tuđi za-prtih ie bilo veo diiakov. Poslanci po prosili dr. Korošca, da nai odnotuje z druifeea kolodvora, kakor ie bilo name-ravano. samo da ne priđe dn inanifrsta-fiie. Vendar pe ie zbralo neka' sto mla dine. ki mu ie prireialrs ovaciip in *?a dvienila na r?me T.^krat je policiia navalila % orožiem Ti* diiake in i i li znčela vlačiti v zapor. Vpe to se zdi koaliciii smežno. dočim ie do skrainosti žnlost-no. Straži so comasraii tuda voiaki z ba^*onetcm. Med erovorom po?lanca Ko-vačevića ie zakliaM bivši bnn poslrnec Rakodczav; Liudie iz Dalmacije. Bosne in slovenskih po-kraiin so t u j c i! kar ie izzvalo veliko ocror?r*p;e. Ciili 90 se protiklici: Pred niimi borV*?   udi Vi «e bežrli!
Por.la-n.ee Palef ek fkoal.) je r^m-vil prntir>red!oer. da naj se postopanie redarstva, napram po=?1ancj3in hrvatske-pa sabora prepusti y presoio imuniLot-r.cEu od?eku. Ivi naj porora tekom 8 dni. Pri5;d ie do hudih kontroverz mrd pop^in^-i ta?co. da je moral nredsednik prekiniti seio. Ko je bila seja zo^et oivoriena je poslnnec Pale^ek nadnlje-v.*>] utcmeiicvanie svojega predlojra. Tuđi v tem deM seje ie pri=lo do pra^ živphrjih kot»frorer7. V svoiem ziključ-nem srovom je poslanec Kovačević izvsial, d* ie koalicija stavila proti-prrdlosr. ker se Čriti krivo, obžaluje. da hođi dsnes koaliciji roko v roki z mid-žflror!?fv*»m. Pri fflf»sovanin o Kovsče-vićevem predlocni se ie izka^ala manj-rinn na l^vici. zn -nredloer drjn P»ilečkn £■* ie cj-'.sovala desnica. Zavlačevalni prcdloc: koalicije je bil sprejet.
PosnoS prehraricvalni sabornik.
O aferi, ki se je pred dnevi zeodila v Celju 5ino že pnročali. >Jucro?lovan-ski k>Tb^ ie vložil ?^dai v seii 6. t. m. ?Ied<»ro  interpr^ciio:
Tekom konf^r^nce nekaterih okr^j-nih prehranievalnih svetov kor.cem fe-bruarja v Celju se je prisrlasi] k be^e-di gr. 2®bot ter je žace! crovoriti v slo-venr:-:F.iB "»eriku. Kom?ii je bil cnresrovo-ril par ftavkrv. ko ie rjrehrr.nievaini nadzornik n^porocniTc Belt^ r.izHirien poskoci I s stola ter mu zaklieal: >Sioj-K\ tu se ne srne grororiti pio vensko, jaz ne rfi7mmr-m ^loven^ko in većina npvTo-r^h ma1: ne. Govorite *1] nero^ko, ali na Varn moram vzeti ber-edo.* N«to f^ i"4 odpovedal i?, ^ebot besedi. Pri tei rferi ni samo obsojafi izziraiočesri nasiooa prehranievplne^a nadzornika ra <\o-vrnsko ^t^ier?ko. ni ?e čudili dH.^tvn. da ne Tim slovensko, morvec je tre.bn tuđi z onrorčeni>m konstatirati, da se ie nadporočnik noslnžil laži. ker so v?i navzoči izvzemši prehranjevalne^a nadzornika r^znmeli ploven?ko.
Podnis^ni v-nra^nio torei. ali hoče r irirtistrski oredsednik tesra rrovo-k-nmesra in za slovensko Btaiersko je-zikovno nek\ali^irirr-nr-.: r.rc^-Tvo-valnesra nadzornika takoi odstraniti?
Dogodki v Rusiji.
Stookkolm, 7. marca. Dasi ie imel Ljenin se pred par dnevi večino, 6e zdi, da izffiiiilja tal. Odločil se ie, da odsto-pi ter ie na*nanil v eni »adniih ponoćnih sei. da ie pripravlien ustaviti vs© svoje delo van je v stranki.
Htockholm, 7. marca. O obnovitvi diplomatičnih stikov s centralnimi dr-žuvami in o rednem prometu bo odločil -^le moskovski generalni kongres sov-jetov.
London. «>. marca. Ruska vlada je »Llenila,   da   preloži   državn-      požle     V
Moskvo, Nižji \ov£qrod in Ka-ani. Ko-■nisariiriti za zunanje zadevc za promet in finance «0 že preioženi V krat-kem bo vlada razglasila, da preloži eriavno mesto v Moskvo. ker je nemo-poče. da bi ostala clr.vno mesto na meji če se fJetroirrad pr;»glasi za prosto pri-si.anišče.
London, 6. oiarea. Iz Helsinirforsa: An^irški poslovodja v Peiro-rradu Lin-dev. drusri tajnik Bruse, tretii tajnik Brookp. poikovnik Thornville i. dr., franeoski veleposlanik Noulens ir nie-jtov štab ter o?obie belcijskesra. nortu-Kalskepa in crržkeffa Doslaništva ie do--r^Io som. Italijan^kim di^lomatcm ni biio več mocror-F« odpotovati. tuđi fran-cosko poslaniško osobje ne. Aneleški konzul Woodhou>e. nodkonsul Mackie in poročevalec >Tiniesa< v rusko - turski voiii Debr^n o<--t.ineio ~s Petre srra-du. rnako L-ockhart. creneralni konzul v Moskvi
Ounai 6. marca. (Kor. urad.) V zu-nanjem ministrstvu so se nrioeli danea nod predsedstvom velenoslanika srrofa ForfiTpeha razgovori erlede prometa z T-krsjino. zlasti srlede uvoza žita. Nem-ško vlado zastopa ecrof "VVedel.
Berolin. 6. raarca. Plen centralnih držav oj=eera od 1. decembra: 1^0.443 viete. 3r>33 topov, 7103 stroine iske. 3^ tonov za iprke. 12*000 pušk mno^o ti^oč vozov. med njimi 500 avtomobilov, 11 oklonnih avtomobilov, vec miliionov artiljerijskih strelov, mnofro tankov, 47 oklopnih motornih colnov in lazaretnih colnov. 22 letal. 800 lokomotiv. 8000 že-Iczniških vozov in mno<ro drusreara voi-nef;a mnterijala, poliskih kuhini itd. Materijal ie po veMni anerleskeea in franr-riskejja izvora.
Haa£. 7. marra. Ameriška vlada .ctori vse, da re^i Ru;=iio iz rok Nemcev. \Vil<=on bo prosrlasil v svojem prihod-niem govoru svoio pripravlienost ?to-r-ri vse, da resi Rusijo nemške invazije.
Rotterđam. 7. marca. >Dnilv Ex-press'S noroča iz Petrosrrada: Dve tret-i'ini niskih sovjetov sta se izrekli za boljševički mir.
Pariz. 7. marca. >Havas< poroca: Kriljenko ukaznie Fdeči srardi nstavi-tev povražnosti. Ta ukaz na se ne izva-ja. Sedai pe ustašavlia vrho\-ni voiaški sovjet z^, Rusijo specijalno za njeno obrambo.
Mirovna pogorfba med Finsko in Nemčiio.
Berolin. 7. marca. Wolffov urad. Dane? onoldne je bila nodpisana mirovna poerodba med Nemciio in Finsko, nadalje trffovinska in plovstvena po-firodba in dodatni protokol k obema po-cod^^me.
Stoekholra, 6. marca. (Kor. urad.) >Allehanda< poroča iz Vaf?e. da ie Finska zaprosila Nemčiio pomoći pred vsera zato. ker so bežece Rdeče erarde iz Estonske in Livlandiie do?nele na Finsko ter nodpirMe revoliTciion.irje. Rdečo erardr. na iiižnem Finpkem stori vse, da utrdi svoie omnhuioče erospod-stvo V Vi boreru so bili prepovedani vsi me?^^nski časopisi.
Bemlin, 7. msrca. ("Kor. urad.) Da-nefi o^oldne ie bila nodpi*^ana mirovna poirnHba mec| Nemčijo in Finsko, fer tr-p'ovska in plovstvena pocrodb« in dodatni protokol k obema pogodbama.
Po miru z Romuniio.
Dnnai. 7. mp.rca. Včeral zvečer ie po raročilu fninistra za iavna dela od-Sla komi^ijft v romun^ko petrolejsko ozemlje. da izvrši Dredrlela za kritie potrebe petroleja za Avstro - Osn*sko in Nem'no.
Berolin. 7. marca. Iz Sofiie poro?a-jo: Generalni svet Dobrndže. ki zboru-je v Baba dr eru, je sklenil kot znak svo-ieca priznanja prekrstiti tri cisto bol-parsta mesta v Dobrudži na imena Ma-ckensen. Kiihlmpnn  in  Czernin.
toda brat Peter ga je pregovori!, da je odšel na Dunai na medicino — in Je po-stal zdravnik. Povest se začenja ob času, ko ?re Luka zadrnič na Dunai. da napravi izpite. Luka je Ijnbil svoi dom. ilubil je ?ore — pa tuđi gorsko naše de-kle Franico. Staremu to seveda ni po volji. Luka premaza svojo Ijubezen in slabost in odide na Dunai. A Franico je fjubil tuđi drujri brat Matej. Tuđi to ni Jurim KlemenČiču pra-'. Kijub temu priđe do svatbe — in Franica postane izborna gospodinia. Luka se vrne do-mov: v njem se čimdalfe bolj uveljav-Ua prepričanje, da je sreča v tem, da druge osrečuje. Brat Peter je nesrečen v svojem stanu: Življenje je s tako sito otopilo preden.!, da se ni mngel premazati. Zaljubi! se je v Ivico Potočnikovo in stari Jurij se ie nani razje^il. Zgodila se ie nesreća: Peter je bi! prestavljen v gore in Ivica je dobila otroka. Luka je tuđi tu našel pot čez nezgodo. OdŠel 5e na službo na Kranjsko in se je vrnil. ko je zadiviala epidemija, ki ie pretila mlađemu 7arodu. Nemški zdravnik ni znal pomagati, Luka je pomagaK ker ie lfiibil !}adi. In tako so se zjasjiili dnovi staremu Juripi KlemenČiču. Rod K!e-menčićev je obdan od sosedov. Tu vidimo staro Sajovićevko, pristen tip naše stare jrospodinjc. kako se bori. da ne bi izumr! rod Ankov - Sajovicev. Vidimo jostilno, kjer propada narod, vidimo staro Martinko, ki bi rada od- , VtaJa svoie bčere, vidimo oemSko Solo*
ki ubiis m-2dino. vridimo pisma s!o-venskih hčerk, ki pi^ejo nerr»5ko svojim materam. vidimo naše studente Dri debati, vidimo italijansko podatnost, ki kupuje rase jrozdove, hise in mline. \i-dimo napake na?5ih liudif, a tuc!i njih delo žrvljenie in trpljenje. Vse je podi-no realno, kakor ie. brez pretiravanja, brez hvale in obsoianja. Pisateliica ni hotela podati političen roman, ali »slovensko bolest«: politika šega v to živ-lienje samo nrmogrede. kolikor se sploh dotika življenja preproste^a člo-veka. Vse curimo iz povesti same, ki je sezidana na zdravi podlagi resiičnega ži\ ljenja. Iz vseh težkih bofev našega človeka odseva globoka vera v zrnato dobrega md ziom: povest je pisana z iskreno Iiubezniio do naše zemlje in našega naroda- Tu vidimo popisane naše žene. njih posebnosti, kroje, peče, vidimo našo kmečko hišo z vso notra-niostjo: na§i Uudfe so podani, kakor so, brez idsaliziranja. Vse ustvarja moi-ster — čas. On izpreminia krai in Jj-Jdi. Qor«ka priroda sama je ostvarila ta narod, tako trd na zunaf in tako mehak na znotraj. Stoletja te tu bilo vse tako in zdi se iim, da se ne srne nič izpre-meniti. Ko tujci kupujejo mline in Jih prenavljajo. se zdi staremu Juriia Kle-menčiču škoda starega žleba, ki je bil porasčen z zelenim mahom kakor r zametom. Kamenolom bi nesel lepe de-narie — a skazila bi se z nflm stena Korošlce. Ponosni so na svoj staro zgo-
dovino. Kako samozave.^tno i^ripove-duje stara Scjiovičevka vnnku Tončku. kako je plesala *ia velikem nbsu v Ljub-I:nni z visokim zospo^om. Ta Hubezen do starih tradici] je vča-sih škodljiva. Tujci, ki jim je samo za denar, ne za Ie-potr zemlje, trredo preko vseh tskih rpomir.ov ra delo Ob Kokri se g'asc nove pile. Ttalijan Benedetti je obogatel v teh krajih in si postavi! ćelo vilo. To-da pisateljici najde tuđi mše ljudi, ki so zmožni novega Življenja. Terčič, ki ]j pri^e! iz Kraniske in se te nriženi! k Sajovičevim. je bil eden onih Ijud?j, ki ni hotel hlapčevati nemškemu VVolfu. Razvil je svoie zmožnosti in gospodarstvo je postavi! na novo podlago. Stara 5ajovičev!:a, ki se Je tako tresla da bi njen rod izumrl, je videla. da pri-haja nov premlajen zarod, k\ bo nosil sicer novo ime — a vendar bo v nji še ostalo nekaj starega. Podlaga je dobra — zato je mogoč razvoj v novo bo-dečnost.
Reke! sem. da pisateijica nikjer ne povdarja tendence, ki je ?rloboko skrita v dogodkih. Na koncu dela pa nam po-daja nekako iivljensko modrost ki nas napoln* z najbolj§o nado v novi »Rod Jurija K!emenčiča. katerega doba je na-počila: Peter je spoznal svoi grch in se je posveti! svotemu stanu, Matej je marljivo gospodari!. Luka se je nastani! med narodom in je deial v hlagor ljudstva: mirno, vestno v trdnem pre-pričanju na boljšo bodočnost
Roman je izsel v pravi Čas. Govori o onem de!u naše lepe domvine, za ka-terega smo se borili dolga leta in je posta! za vselej naše živliensko vprašanje. V sedanji dobi se je rana našega narođne.Ta telesa 5e bolj razbolela. In tu je prišla pisateliica s svojo blažilno mislijo, s svojo trdno vero: tak rod ne propada. Trpi pod silo Časa pod svo-jimi lastnimi slabostmi — toda živel je stoletia in bo živel naprej. En dan ga ne uniči — vse delo je stoletij. Ni dvoma, da bo vzbudil roman v Češki javnosti mnoc:o zanimanja. Imamo tam mnogo prijateljev in znancev, naše lepe gore imajo tam mnogo svojih občudo-valcevr. Vsi ti nas Dodo zopet videli v 'Rodu Jurija KlemenčiČa*. Zato moramo biti tem bolj hvaležni pisateljici, da je nas podala v svoji knjigi tako narodno, resnično in iskreno. Kajti kdor pre-čita to knjigo, bo Ijubil rod Jurija Kle-menčiČa. bo Ijubil te naše ljudi, ta lepi kos zemlje in bo razumel mladoga Luko Klemenčiča, ki se je temu ljudstvu posveti! s ćelo Ijubeznijo.
Ako smo prej z veseljem pozdravljali vsakega, ki je bla^ovolii pisati o naših krajih, moramo tem bolj pozdravljati delo, ki je pisano s tako globoko Ijubezniio, s tako treznim razsodkom, in s tako cdločnim zaupanjem v na§o narodno silo. Nećemo pisati rraz, priznamo samo — in to z vso radostjo, da smo za eno Icpo knjigo bogatejši.
Dr. Iv. Lan.
Jassv. 7. marca. BivM romunski mi-nistrski predseđnik Bratianu in njegovi bivši ministrski kolegi prideto baje pred sodiš^e.
Dnnai. 7. mnrea. (Kor. urad.) Iz Eukarešte porocaio: V voerai&nii #seji mirovne konference v erradu Bufteji se je v bi^tvu dolocil delavni nacrt konference Ustanovi nai se po ena politična, voiaška, pravnopolitična in trsovsko-politifna korni=iia. Zastonniki Štiri-zveznih držav bodo v olfabetičnem re-du predsedovali. Seje so ne bodo več vršile v ^rradu Rufteii. l:i je vendar preoddalien od Bukare^tc. marvec v blizu Bukareške leže'em kralievem ^rradu Ootroceni.
Berolin, 7. marca. Pri mirovnih po-ojaniih mr;l štirizvezo in Romunijo ere, kakor *g tu naglašs. v nrvi vrsti za varstvo sroftnodarskih interesov in sicer srlede petrolejske industriie in presežka žita za dulsro vrsto let. Vojna odškodnina Bolcrarski ni v prozramtu Seveda se bo direktnim potom zas:oto-vila izravnava voinih bremen, pri čemer se bo delalo v prvi vr^ti na to. da se vračunaio rekvizicije. Gre pri tem za vsoto ene miliiarde. ^
2eneva. 7. raarca. >Echo de Paris< poroca. da bo TVilson izdal te dni novo poslanico kongresu, ki bo govorila o romunskem miru.
Pariz, 7. marca. >Agence Havas< poroca ^rlede prelimincirnosra miru med centralnimi državami in Romuniio: Listi pravijo. da se je izkazala Romun-ska energrično in zvesto. Romunska ie bila izdana od raznih ruskih vlod in zadavljena od maksimalistov okroj; Lienina in Trockesra. Nova krivda vzrašca zaveznikom, ki ne priznaio no-erodbe. ki zadavi Romunsko. Poeodba se bo na miro\*ni konferenci revidirala.
intervencija Japonske.
Stockholm. 7. marca. >Pravda< poroca, da je več japonskih polkov že na poti v Irkutsk. Japonci bodo nastopili skupaj s Kita i ci ter se poslužuje jo yz-hodnoazijske železnice do Harbina. Vse brzojavne postaje so zasedene od Ja-poncev in Kitajcev. V Vladivostoku in Harbinu po Japonci na krmilu. Boli se-viki so odstavljeiii. Ruske rodbine skuša jo zbežati.
Rotterdam, 7. marca. Iz Tokij^i po-ročajo. da so se vršila posvetovanja o ustanovitvi neodvisne vlade v vzhodni Siniriji z Lvovom kot niinistrskim pred-sednikom in Harbinom kot glavnim me-Etom.
Zeneva, 7. marca. >Petit Journal« poroca, da izdaiaio japonski konzulati na Francoskem od ponedelika sem nuj-na pozivna povelja za letnike 1893 in 1S97.
London. 7. marca. Glasom poročil iz Tokiia so boliseviški oddelki nasko-čili pristaniške naprave o Vladivostoku in se polastiti več zalog municiie.^kier je bilo nakopicene municije za vec mi-lijonov.
Amsterdam, 7. marca. CKor. urad.) >Algemeen Handelsbladc piše o poro-ćilu o prodiranju Japoncev v Sibiriji: Vse govoričenje ima samo namen izreci čim bolj prizanesljivo, da Zedinjene države nerade vidijo, da se Japonska na vzhodu razširi. To je vsakenm jasno. >NeTr York American« pravi, da se nova Japonska dviga grozece za hrb-tom Zedinjenih držav.
"London, 7. marca. (Kor. urad.) >Dailv News< izve z merodajnesra mesta, da se je sedaj odločilo o na stopu Japonska v Sibiriji, da se pa bo ta na-stop odložil za tako dolaro. da dospe po-roćilo anerleškesra velenoslanika, ki ima nalosro. da dobi od japonske vlade za^otovila o tehle vprašanjih. 1. na ka-teri del transsibirske železnice bo Japonska razširila svoje vojaško varstvo; 2. ali bo Kitajska pođpirala Japonsko in v kolilci izmeri?
Xew York. 6. marca. (Kot. urad.) >Associated Pressc poroca Iz Washinef-tona: Izmena mnenj glede japonskeca nastopa v Sibiriji se nadaljuje. Načelo-ma ni med Japonsko in zavezniki ter med Japonsko in Zedinienimi državami nobenesra nasprotstva, dasiravno Zedi-niene države nišo dale svoiegra formal-nesra dovolienia za podvzetia in e:a najbrže ne bodo dale. Jedro, grlede katere-«ra. kokor ?e zatriuie. vsi sosrla^ajo. je, da ie Janon?ka unravioena, kakor hitro se čuti nemški vpliv v Sibiriii ali kakor hitro so oe^rožene zalosre v Vladivostoku, storiti voiaske korake za vzdrža-nje miru na skrajnem vzhođu. So^rlasia ni samo y tem. kalca naj bo ta pomoć". Položai ie sedaj ta: Japonska ve, da zavezniki sosrlašajo z njenim nastopom v Sibiriii če ja to treba v izpolnitev njenih obveznosti. Kar se tiče Zedinjenih. držav, so funkcijonarji mnenja, da formalne nritrditve ni treba.
Basel. 7. marca. >Dailv Mail< poro-ča iz Pekinsra: Za tri kitaiske armadne zbore je bilo izdano mobilizacijsko povelje.
Dooorik! na bolišcih.
NAŠE URADNO POROCILO. Da naj, 7. marca. (Kor. urad.) Ncbenih posebnih dogodkov. — $e*
^eneralnega štaba.
NEMSKO   URADNO   POROCILO. Berolln, 7. marca. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gim. R u p r e h t a.    Severozapadno od Dix-muidena so pripeljali nsskaKovaini oddelki od napada proti dvem belgijskim pristavara nazaj tri Častnike s 114 mož-mf in nekaj strojnih pušk.     Artiiirrijsko delovanje ie v mnogih odsekih oživelo. Ve&frrat smo zavrniti angleske iz vidno šunke.    —    Skupina    nemškega prestolonaslednika.    Francosk a arffHeriJa }e razvila na mnogih   točkah fronte živahno delovenše. Severczapađ-no od Avocourta so vJril nnskakovaini oddelki globoko v frsncci'*     pozicije ter fe vrnfli po sibeni bo,j in ko sr razdejali števjlna krit.ia, s 27 vjetlmi. ^ boja v zraka smo včcrsj zbili 1$ sovn: nih Ietal in 2 pri vozna balom.     Stoti vitez Tiiisc!22k je dosege!   svcio zmzzo v zraku. Angleški letalci so r i tali bombe na neki lazaret t Turcu
I
5t>. Stev.                                                                                                               .SLOVENSKI NAi*OD\ dne 8. marca  1918.                                                                                                             Stran 3.
cr ubili števUne francoske   prebfvalce. ~ Z dragih bojišč nlčesar novega. —
ron Ludendorif.
JTALIJANSKO   URADNO  POROCILO.
6. marca. 2lvahno oživljeno ohojc-»transko artiljerijsko streljanje med Gard-»kim jezerom In Asticom, ob Montellu in vzdolž obrežja. Naše baterije so uspešno obstreljevaie korakajoče sovražne čete v tsiaški kotlini, južno Primolana. r.a drug! sirani prelaza Berette in proti Lampolu levo ob Piavi. Južno Tiema so bile so-vraine patrulje. ki so se bližale našim crtam, zavrnjene z i2gn:hami. Na Pasubiju srao pcškodovali ft mino sovražnc pozicije. Tekom dneva so bombardirali naši letalci sevraino letališče pri Motti di Livenza, kakor tuđi presenećeno kolono pri Oder-zu. Angleškl letalec Je ^estrelil nad Co-negffanom sovražno letalo.
PREO  ODLOČILNO  BITKO   NA  ZAPADU
Dunaj, 7. marca. Pričakovane bitke na zapadu so boji za odločitev vojne na vseh frontah Izid teh bitk mora vplivati tuđi na dosedanje mirovne sklepe. Potrdil jih bo, če zmagajo Nemci, provzročil bo njih revizijo, če se ne bo dosege! odloči-len uspeh, ki bo udiri] nasprotnike k tlom. Vprašanje, ki si ga s*avi sedaj ves svet, je, ali je zmaga s tikimi učinki sploh mo-soča. Gorlice, Targujin, Kobariđ. so bile ?mage velikesa operatfvnega učinka. Zaže-ljene odločitve pa nišo prinesle, pač pa so Jo pripravile. Popolna desorganlzacija ruske armade vsled boljševizma je dozorila položaj na vzhndu za smrtni sunek. Pomunska je morala na kolena iz strate-KiCnih ozirov vsled obkolitve s strani arkade Bohm - Ermolli. NemsTca zrnaca na zapadu, ki bi imela samo operativne uspe-he. ki bi prine«la samo pridobitve nekaj rzemlja. bi bila gotovo nezadostra. En silni sunek ali več takih sunkov, ki bi prebili ves utrdbeni pas ob an?lcško - francoski fronti in dali gotovost, da morejo Nemd zasledovati porafenega sovražnfka. torej dalekosežne operacije, ki naj pa podpirajo močne rezerve in vzdrže v polnem zamahu, so potrebne, da se doseže velika cd-ločitev. bodJsi neposredno, bođis! posredno vsled padca sedanjfh motcočnikov na Francoskem in AngleSkem. Iz teh priprav, M naj zajjotove odločilno zrnato, iz tak-t!čnih, operativnih in tehničnih premis lah-ko skleoamo na obsežnost in intenzivnost pripravljanih de? Tuđi Je treba oomisliti. c?a nasilni izvfđn! šunki sovrafnfka in nie-eovo motenie ooeracif priprave prav nb-čntno morijo ter oćlasrajo pnSetek odlo-čflnih boiev. Splošno ?e mnenle, da se od-'očilne bitke na zapadu ne smeio končati. kakor bitka pri Verdunu.
WasMmrton, 5 marca. OCoresu. ur.) Pe*iter. Senatnemn odjeku se ^ncročii^. da fe od zahtevanepa kredita 450 milijonov đclarjev za rrakop!<-»vski program tak*M treba 200 milHon^v dolarjev. Cilj Je ta. ć* se zagotovf Zedinjenfm držav?m na nnh boirtih odsetrih oremoč v zraku. Petnafst miliionov d">Jarjev je določerih za barake fn stanovali šča.__________
Bofi v Palestini.
L/onđon. 5. marca. (Kot. urad.) V ^a^u od 1. do 3. t. m. fe priSTo do veV5 sT>opa^ov m«?d "nsrrnfiami v%hnr!no i*t severno od Jeriha. Dne 2. in 3. t. m. so Drodrle naše čete pro^i severu na obeb straneh in zapadno od ceFte Jeruzalem-Nablas ua fronti 12 mili. do največie arlobine 300 iardov, pri čemer eo zadele ob slab odpor.
Politične veiti.
= Slovesna Izročitev izjav sloven-skega ženstva za deklaracijo predsed-niku Jugoslovanskega kluba se vrši, kakor smo poročali, v nedeljo 24. t m. in sicer ob 11. dopoldnc v veliki dvorani hotela Union. Svečanosti bodo pri-hostvovali narodni voditelji. Ljubljansko slovensko ženstvo pripravlja za to priliko sijaino narodno manifestacijo in računati je predvsem na mnogobrojno udeležbo požrtvovalnih nabiralk pod-pisov.
= Javen ljudski shod, narodni tabor, bo prihodnjo nedeljo, dne 10. t m. v hotelu »Gregorič« v KrSkem. Govorili bodo posland Juj^oslovan-skega kluba: načelnik dr. Anton Koro-šec, Ivan Hladnik in dr. Lovro Pozač-nik. Pričetek ob 3. uri popoldne. Zbo-rovanjc se vrši za politični okraj Kr-ško, pa tuđi sosedje iz zelene Štajerske so povabljeni, da tako skupno manifestiramo za našo sveto »staro pravdo«!
— Beseda o mini z Ronranija Dunajski ^Abend^ piše: Sedaj je skle-njen mir tuđi z Romunijo. Kaj čutijo ori tem Ijudje, ki znajo misliti, to pove-dati bi najbrž cenzura ne dopustila. Ker nočemo kaliti poluradnega veselja, prepuščamo Čitateljem, da si mfslijo kar mi ne smemo povedati . . . Prizna-vamo, da smo včeraj bili mani previd-ni, nego dunajski »Abend«. Napisali smo nekaj misli za trezne ljudi, toda oficijalna radost nad Slegfriedom je razobesila v našem listu svojo belo zastavo.
= Trlje koncerti* Hr\ratska umet-nica Ljerka Kočonda je nameravala prirediti v Opatiji koncert Volosko-opatijski okrajni glavar Murat je koncert p r e p o v e d'a !, ker gdčna Ko-Čonda ni bila pri volji, da poje tuđi — nemSke pesmi. — V Gradcu je priredi! Zlatko Baloković violinski koncert, na katerega sporedu so bili po večini slovanski mojstri. Graško časopisje r^u zato odreka skoraj vse sposobnosti in nemška duSa se tako razburja, da bi Baloković pač ne srne! še enkrat pred praško publiko. — V Ljubljano je Dovabila crosna grofica Atems operno ^evko VVeidt in neko grofico Vay. Koncert bo izključno nemškl vršfl wse bo v nekdaj slovenskcm gtodft-
lišču, sedaj Stefeum imenovanem in gospa grofica se ijubeznjivo poslužuje
slovenskega čas opis ja za reklamo. Naravno saj gre za dobrodelni namen. Kdo se bo v Ljubljani razburjal nad nemškim koncertom za čestito slovensko publiko? Kdo bi ne grajal grofa Attemsa, ako bi prepoveual gospe VVcidtovi pevati v Ljubljani samo nem-ške pesmi, kakor je prepovedal njegov — si Iicet — gospod koleba v Opatiji gdčHi Kočondi peti le slovanske? Kdo bi se ne skandalizira! nad slovenskimi barbari, če bi se jim ne dopadalo hva-levredno početje gospe Wcidt in Vayt kakor se strumno nemškemu Gradcu ni dopade! Baloković?
= Kaj fnsinikci.te! Čitatelj lista nam piše: Čitam v interpelacijafa Jugo-slovanskega kluba vedno znova, kako so se obnašali ponekod orožniki preti našim Ijudem, ki so jih kot politične mučenike aretirali in gonili v zapore. Nepojmljivo mi je to in še bol] nepojmljivo, da so mogli orožniki pripustiti, da je druhal nesrečne žrtve Še zlostavljala in zasmehovala. Orožniki, ki so to dopustili, so ravnali proti svoji službeni prisegi in strožemu navodilu, ki je merodajno za vse njihovo službovanje. To službeno navodilo od 26. februar ja 1876 pravi v § 79. drugi odsta-vek: »Orožnik ne srne dopustiti, da bi kdo aretiranca med potjo dejansko ali z besedo žalil, ga zasmehoval ali za-sramoval«. Kaj se je torej z dotičnimi orožniki zgodilo? — Odgovarjamo: Prav nič. Većina jih je bila še pohvaljenih in mnogi, ki so morali sicer zapustiti kraj svojega izvrstnega službovanja, so bili prestavljeni na — boljša mesta. Sistem je hvaležen, tuđi če zakon ni zadovoljen. Kaj instrukcija, kadar gre za nemške interese!
= ZakaJ podpisuje narod izjave za samoodločbo. Čudovit dokaz narodne zavednosti je podal kakor pri-poveduje »Hrv. Država«, te dni neki vaški starešina iz Kastavščlne. Na vprašanje avstrijskecra orožnika, zakaj je podpisal izjavo o samoodločbi naroda je odgovori!: »Ker nisem Nemec ne Madžar, ne Italijan, marveč Slovan z dušo in telesom in ker sem prepričan, da ima naš narod isto pravico do svobode uiedinjenfa in samoodločanja kakor toliko drugih narodov na zemlji«.
= Ustavlten srbski beietristlčni list. Madžarske oblasti so usta\ile srb-ski beletristični list »Izložba« v Vršcu na Ogrskem ter konfiscirale vse manuskripte in — naročnine.
~ 21 premalo patrijotičnih romanskih učheljev suspendiranih, Ogrski ura dni Kst >Budapesti Kozl6ny« pricb-Čcje imena 21 romunskih učiteljev, ki so po ukazu naučnega ministra Appo-n>ia suspendiram, češ, da so premalo Datrijorični. Morda pridejo radi premalena patriotizma ce*o na zatožno klop.
== Poljski voditelji pri cesarjo, Dnnaj, 7. marca. Cesar je spreiel v po.sebiii avdifenci voditelje Poljskega kluba grofa Baworowskeea. dvomega svetnika Kendziorja, Zalenjew^keg:a in Stapinskega. Po&Iance je credstavll ce-sarju  m:^ster  Twarđowski.
= Ohsoieni Poljaki. Vojno sodišče na Poznani^kem je obsodilo 15 mladih Potjakov, ki so bili zasačeni, ko so na-leplja'i protestne lepake proti prlklo-pitvi ffolmščine Ukrajini, na dva do tri mesece ječe.
= Novi poftMri mfnfstrski predsed-nlk. Biv§i poljski finnnčni minister Steczkowski, ki se je ogla^il 6. t in. pri nemskem državnem kanclerju. bo bafe bodočf poljski ministr^ki pred-sednik. V Berolin je šel, da r>oda tam *voj poHtičwi pr^srram. kako hoče vladati »svr^bodno« Polako«
= Avrtro - f»rrsko kulturno delo-vanie v okupirani Srh?}i. Iz Bekrađa poročajo, da se otvori jo s pričetkom erugega JEol^kecra tečaja realne gimnazije v Kraguievcn, KruŠevcu, ?abcu. Vi»!je\fem in Užicah in trorazredna tr-govska akademija v Belsrradu. Učni jezik je srbski, nemšćina in madzar^Cina sta obligatna učna predmeta. Z otvorit vijo novih sol se zvi§a število sred-nje^clcev in srednješolk na 4ono. Vrhovno vodstvo sredniešolskega poduka ima stotnik Osettv, po pokliču ravnatelj neke budimpeštanske gimnazije, ki baje  popo!n°ma obvln^n  srb^ki jezik.
= Italijani in JugoslovanL »Journal des Debats^ piše o približanju Tta-lijanov k Jugoslovanom med drugim tuđi to: Politični pokret, ki je nastal v Italiji, da doseže zbližanje z JugoMo-vani, je znatno izpremenil razpolo-ženje med Jugoslovani v Avstro-Ogr-ski monarhiji. E>ne 30. januarja je bila v Osjeku, drugem glavnem mestu Hrvatske, proslava pesnika Vojnovića, »Pesti Hirlap« poroča, da so dijaki, ki so nosili srbske embleme, klicali Srbiji, kralju Petru, CeSki in Italiji. Zla-$ti hrvatsko časopisje označuje krfsko deklaracijo kot cilj Jugoslovanov. Za-nimiv dogodek se je dogodil ZA. januarja v Istri, kjer so imeli Jugoslovani in Italijani skupno konferenco glede težkoč aprovizacije. To vse so novi znaVi, da je imel pokret v Italiji ra približanje k Jugoslovanom dobre po-sledice. Srbski list »Union«, ki izhaja ▼ 2enevi v uredniltvu prtdsednika Cr- ■
nogorskega odbora Radovića, prinaia zanimiv članek o sporazumu med Ita-lijo in Jugoslovani. Ta Clanek pravi: Naši narodi imajo simpatije drug do drugega. Diplomacija bi morala dati izraza narodnim željam in naša skupna stvar bi šla dobro. Dajte, da si ustvarimo zvezo, ki bo imela samo en skupni cilj: osvoboditi narode, ki ječe pod avstro-ogrskim jarmom in osnovati neodvisne narodne države. Vpra-šanja, ki so za nas življenskega po-mena, se morajo resiti z ozirom na trajno prijateljstvo. Ce še vedno ob-stojajo protivna na-ela o ureditvi mejc se bodo ta načela po končani vojni izravnala, kadar borno vedeli, kaj si moramo razdeliti. Težkoč ne bo, če ne bo pritiska ekstremnih elementov. Da preprečimo vse eventualnosti, se moramo sklicevati na razsodišče. Samo v slogi je naša rešitev.
—  Italijanski vojni budset V senatu   je   sporočil   zakladni   minister  NT:tti, da  znaŠajo sp'ošni   izdatki  italijanskega državnega zaklada v Času od 1. avajusta 1014. do 31. decembra  1917. — 44.476 milijonov lir.
=^ Italljanske čete na zapadni fronti. Baje je bilo večje število italijanskih čet poslanih na zapadno fronto v zmis-fu dogovora med zavezniki. To je razvidno iz okrožnice poštnesa ministra, ki opozarja občinstvo, naj na tane no adresira poštne poSiljatve za italijanske vojake na Francosko, ker franeoska pošta zavrača vse polno pošiljatev radi nezadostnega   naslova.
= Napravite hitro! Poročcvalec ne^TorSkih »Times« je imel pogovor z sreneralom zavezniških čet Fochom. Ta mu je rekel: Napravite hitro! Ne iz-gnbite nobene minute! Da dosežemo zmago. mbrajo irneti zavezniške države veliko ameriško armado z vso potrebno opremo. Končno je Foch pripo-ročil, naj Amerika in Japonska nasto-pita proti Nemcem v Sibiriji.
= Romanska kraljevska rodbina se nastani v Londonu? Te dni se je mudil Take Jonescu. ki potuje v London, v Parizu. Podučeni krogi sodijo, da gre na Angleško pripravit bivališče romun-ski kraljevski  rodbini.
= Gerard o vplfvu nemšicesa glavnega stana. Curiški listi poročajo po angleških časopisih: Bivši ameriški veleposlanik v Berolimi Gerard je iz-dal knjigo, v kateri trdi da je edina sila, ki v Nemčiji končno odloČuje o vsaki stvari veliki glavni stan, proti kateremu nima nobene moči niti cesar Viljem sam. Gerard pravi, da sede v nemfkem državnem zboru ljudski za-stopniki, ki nimajo nikogar zastopati in govore o vprašanjlh, o katerih nimajo ničesar odločati, ker vrSijo vso oblast v Nemčiji Hindenburg, Luden-dorff in drugi generali.
—    Nemškl   socijalni demokrati ta londonski sklepi.     Nemški državni po-slanec     Oiesberts pi§e v »Nordi. AHg. Ztcr.«  o mednarodni   soctialistični  kon-ferenci    ter pravi z  ozirom  na  zadnji članek  »VonvSrtsa«:  Ce bi se bodoča soci»a!istična knnferenca postavila     na ?fran londonskih sklepov, bi ji posebno nem^ka socijalna demokracija ne mogla rritrditi. Prav verjetno pa je tuđi. da se većina nevtralnih socHalistov ne da dobiti za to staHSČe.      Prrtrditev nem.^ke soci'ame demokracije    Je    oo    stali^ču vVorwflrtsa«  fzključena  in bi bila, kakor stoie razmere,    fzdajstvo    nem^ke stvari. Nemška socijalna demokracija in zlasti  strokovne skupine,    vedo    prav dobro, za Kaj Rre v te] voini     n e m -škim  delavskiiTt  razredom.      Ne mo-remo si misliti l.i'jse^J ogrofanja ne*m-ških delavcev, kn Kor mir    po    vznicii londonske Tomere-nc*. ki ima na k«»ncu koncev   sarro  namen    O5Ta!-iti   Nnvfilo ne samo v mro m^KJr^pvnem.    niatvtč tuđi v prospoda-skcin n/iru. Kaj bi po-menila  Szgutn  alzasko  -  lorcnskih  rud-nikov  za  trem^ko industrijo, zlast*    7a Železno in  sfrojio  industrijo,    ve  tuđi zadnii   n^m">ki  <»ef2\uc
= Žeftske v državi Nc^vork prrlč volile. Pri nadome^tnih vtilitvah za rc-prezentantsko zbornico iz države Nev-york 5. t m. so prvič volile ženske.
Z Goriškep:a.
*>. maroa.
O norahi S o M n ^ vodf za nama k a n i ft w eovoril v seji deželnecra sosveta za obnovo Goršike dr. H. Tu-nm. Kmetovalpr* iz rori^ke okolice omanja k ipm«: n"imakanie i« r*»« rjo-trebno. Nama ka Ina napeliava bi nam izborno služila toda za namakanje Bočina voda ni dobr*. ker ie pretrda in mrzla. Mnoeo boliša za namakanje bi bila vođa iz Vipava, napeliava za na-mok«nie r»a bi morala pričeti ie tam pod Rihembertrom ter b! 9e?ala do Soče ob Gorici in šla tuđi na šempaako polje. Voda iz Viriave i# mehka In toola, zato za namakanie nmoeo primornelia od Sočine vode. Misli o oamakaniu irori-lk?j?a r>olia ne pmemo nustiti v nemar, marveč ta misel nai ce udeistvi.
Glede naknađneara izvlačila be^unikeira v^drževal-ne^a urisperki do 500 K še vedno nismo na jaanein. § 9. b^^niipkeira zakona govori sicer določno, da imajo pravico rio tecra naknadnesra iznia^ila 59TT1O evalniirpnci, dmri Da ne. Ali čitali smo d?. se ta nnraeraf ne bo tolma-čil ravno trko stroco v izvaian.iu laVo-na, tako da bi na nrimer becnnci iz Go-ric« dobili to nalcnadno izDlačilo, ako-prav Gorica ni bila evakuirana in torej prebivalstro ni odšlo od tui na «kai
oblasti. >Lavoratorec ie poročal. da bi ate^nil* dobiti to izplačilo Gorica in Triić in da socijalnodemokratični po-slanci delujejo v tem smislu. Ali došlej de ni mamo nič jrotovejga v tem pogledu. Zato prosimo po slance in Osrednji odbor na Dunaju, naj nam končno povedo, kako jo a tem izplačilom 500 K, da ne bo toliko be^anja in popret&evaDJa. U parno, da so zadeva resi v prilog pri-zadetih be^uncev.
O pomoći vračajočinJ se beguncem čitamo po listih tople be-sede. polne sočutia in umevanja težkoč vzpostavitve življenja t*im, kjer je vojna vse odnesi a. Tako se izvaja, da so težkoče. kcLere imajo premazati oblasti pri odpravi besruncev doroov, izreduo volike. po drugi strani pa se ne sm« omaiovaževati okolnosti, da s*1 vračaio praznih rok, ker ni vozov. ni živine, ni živeža; zato pa jim treba preekrbeti Tve, kar mococG. Tuđi n© morejo otroci in eiarci morda are in ure hoditi do-mov, ker dospejo navadno lačiii in utru-jeni tr.ko, da kar padaio na tla. Tuđi čitamo pozive na prebivalstvo v zaledju, naj zbira razno opravo, kuhinjsko po-sodo itd., ker be^unci bodo to nujno rabili, kaj ti doma je vse izcrinilo. onih. ki so rnogrli kai resiti, pa ni veliko število. Tuđi se govori o obsežnem namerava-nem đelovanin damskih odborov v po-moč besruncev, ki hoče preskrbeti razne pohištvene predmete, obleko, obntev itd. Vse Ier>o in prav. Želimo obilo uspeha. Begunei so vseea te^a potrebni takoj. Kar morejo pa si nakupujejo sami.
Iz referata namestništve-n e e: a sy etnika Rebeka na prvi seji >D eželneera sosveta za obnovo poknežene gro« fije Goriško - Gradiščanske. € (Poljedelstvo in cro-zdarstvo.) Znatnih materijalnih pogodnosti imajo biti deležne tuđi po vojni oSkodovane stranke kateerorije po-ljedelcev in cozdarjev. V tem DOirledu veljajo sledeČe določbe: 1. Oddaianje poljedelskih stroiev, orodja, vlačnih sil, izven dežele kupliene vprežae in korisrne živine, sledniič krmi! ob dovo-ljevanju popusta do 33^ in ob dovolje-vanju petlerneera kredita, ki se ima obrestovati s 3%. Kmečkim malim po-sestnikom. ki so po vojni izdubili svojo gospodarsko opravo in se nahaiaio v hudi financiielni stiski, se morejo izje-moma đovoljevati tndi veči popusti, v danih slučajih se iim morejo poljedel-ski stroji in orodia prepustiti tuđi brez-platno. Stroie in orodja. kakor tuđi po-ljedelske potrebšcine, brezplačno na-bavljene po name^rništvu, ie odđaiatl po vojni o§kodovanim srrankam seveda tudi brezplačno. Tu prihaja v prvi vr=ti v vpoštev 8osebno zadnienavedeni kro? interesentov. 2. Prepuščanje motorskih plusrov potom naiema proti plačevanju določene najemnine. pri cemur ie v prvi vrsti jemati posebneera ozira na materijalni položaj strank. uTner.ienih pod 1., odstavek 2. 3. Odloir plaćila za umetna flrnoiila in semenja ftu- in ino-zemskeffa), do spravila letine. Oddaja-nie semnia se ima po možnosti vršiti in natura. Oddajanje in kreditiranje ru-zemsketra semenia se vrši potom podružnice voino - kreditneera zavoda v Trstu. 4. Načela, določena pod 1. in 3.. veljaio tudi za slučaj, ko po vojni oškodovane stranke, ne da bi se bile obrnile do name?tni?rva. ali z njegovo vednostjo, same Dokrivajo ^vojo potrebo na navedenih predmetih. Kom-peterica za dovoljevanje poDustov (subvenciji): 1. Ponuste (subvencije) v smislu predstoiečih izvaiani more doT-oliH namestništvo posameznim strankam do najvišjeffa zneska 10.000 K. Dovolitev vi^a:a popusta (subvencije) ie navezana na privolitev ministrstva za polje-delstvo. 2. Dovolievanie kredi tov r>V'-merne predstojećim predpisom in sicer do najvišiefira zneska 100.000 K v posa-meznem slučaju pripada namestništvu v lastnem delokroeu. Za prekoračenje te nafvičje meje ie pridobiti privolitev ministrstva za poliedelstvo. Do časa. ko začne delovanie voino - kredi rnefira zahoda za južno vojno ozemije. ie poo^la-sC-eno nameprniŠtvo. da po vojni oško-dovanim poliedelcem. katerih zemliisca po v minu lem letu ostala neobdelana. dovoliuie brezobresrna predplačila za obdelovanje. ki se imnio po^~rniti iz letine. — C. Obrt. industrijain trgovina. Za obnovo obrti, industrije in trgovine prihajaio za sedaj v prvi vrsti v vpošrev nosoiila voino^reditno-ea zavoda; vendar je namestništvo po-ohlaščeno v dovolievanie subvencij do 3000 K v posameznem plučain za nabavo oprav za delavnice malih obrtnikov, rokodelcev in domaćih industriialcev, kakor tudi za prodaialne trgovcev. — Stvar namestništva bo. da bo po zasli-ftanjn deželneea sosveta stavljalo nred-loge o tem, ali, in kake drusre forme prospeŠevania teh gospodarskih panog se imajo uporabljati.
M \i priinonl H.
Krekovo »lav 1« v Trstu se bo vršilo v gledališču »Politeama Rossetti«. Zani-tianjc za slavje je tako veliko, da je upati, da bo obsežno «leda1i§če polno.
Umri Je v Trstu Antonio barone B u r 1 o,  tržaški  patricij,  star  78 let.
Kruh t Trstu. Proti kruhu Iz sedanje komzne zmesl se tržaško prebivalstvo od-ločno upira in zahteva 10 dkg kruha iz mokc, ki bo užltna in 93 gramov koruzne za polento.
Hče se v »radnih zadevah naslov Jo-sipa Uršica iz Rihenberka št. 4, nazadnie Ldst E. B. 418. Naslov naj se posije Po-sredovalnicl za foriške begunce v Ljubljani.
Na zuaje. Pri Posredovalnicf za so-riške befftmce se nahaja potni list na ime Iiidor Gerbič in notes z malo vsoto de-naria. Informacije se dobi pri posredo-valnici.
Dnevne vesti.
—  Tr^tliJ odlikovan.   Sismum lau-đia z meci xa hrabrost v boj ih pri Piavi jje dobil  poroftnik  Ante Tavčar,  sin *. župana Ivana TavčaHa To je že nie-govo tretie odlikovanje.
—  Ljiiđskofolske vesti.    Učiteljski kandidatinii    Eduarda     B 1 o u d e k   in Milena Novak ste nameš^eni kot sut>-lentinii na rudniSki soli v Idr'ii. Provi-zoričnr  učiteljica Gracijan«   Korftič je pr#m©4<5eiui v Gotaloo,
—    Dobrodelni    koncert.    Vzpored dobrodelneera koncerta,   ki ae vrši   16. marca 1918 ob S. uri zvečer v deželnem K leda li scu v prid >Kranjske«a deželne-s:a društva c. kr. avstr. zaklada za voia-ske vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine* je nasiednji: L Ri-hard Wa^ner: Fredisrra k operi. >lloj-strski pevci«. C. in kr. mornariška *rod-ba. 2. Rihard Wa^ner:   iTannh&oeer«, Arija. Elizabete. C in kr. komorna pev-ka gospa Lucie Weidt. 3. C. H pL We-ber: Koncertni komad v F - molu op. 79 s spremljevanjem    orkestra    *?ospa Sarolta     baronica    Vav.     4.    Johanes Brahms: a) Zvesta ljubav; b> Nedeljat c) Od večne ljubezni. C. in kr. komorna pevka    gospa    Lucie "NVeidt.    5. Frane Liszt, Prva razsodiia. C. in kr. morna-   ' riška godba. Feliks TVeinpartner, Pra-znovanje    ljubezni.    6. Pesmi    Antona Dvofdka. C. in kr. komorna pevka gospa Lucie Weidt.    7. F. Chopin:    Ber-ceuse. Corelli - Friedenthal: Caprice d« concert. Gospa Sarolta baronica Vay. 8. Rihard Strauss:  a)  Jutro:  b)  Podoknica; c)  Cecilija. C. in kr. komorna pevka    erospa    Lucie    Weidt.    9.    Rihard Strauss,  Smrt  In odrešenjje.  sinfonična skladba. C. in kr.    mornariška    godba. Vstopnice se    proda^aio  od    10.  marca 191$ naprei  v društvenih  prostorih v poslopju dež. vlado, pritličje na    levo, vhod Erjavčeva cesta, od 10. ure dopol-dne do   1.  ure  popoldne in od 2. do 4. ure popoldne: na večer    koncerta   pri blagajni deželne.^a gledališča.
—  H koncerta »Glasbene   Matice«. Gospa Pipa Arko - Tavčar, ki bo v sobotinem in nedeliskem koncertu >Glasbene Matice« iz prijaznosti in naklonjenosti    na    povabilo    in    prošnio >Glasbene Matice« sodelovala, je    bila več let odlična gojenka >Glasbene Matice«, učila se je soloperja najprvo pri učitelju  Hu'badu.  Xastopala ie  z  odličnim uspehom pri produkciiah goiencev v raznih razredih. V Zagrebu nadaijuje svole pevpke študiie pri nekdanji pn-madoni     hrvaške     opere.     dramatični operni pevki  gospei Brucklovi. V pre-tečenem letu je nastopila veckrat t Zagrebu pri  dobrodelnih    priredbah    za >Prehrano« uboinih sloiev, za >slepe<:t >invalidne vojake«, >Rdeči laiže, itd. v koncertih in  opernih priredbah.  Svojo pevsko in glasbeno izobraienost stavlja v službo    plemenite    dobrodelnosti, kakor bo tudi v Ljubljani iz prijaznosti in  naklonjenosti  do  slovenskoga glas-ben»5ga  zavoda,  do  >Glasbene!  Matksec, sodelovala na Korist >Glasbeni Maticic Domačinko    velesimpatično    slovensko pevko z plemenitim delovanjem v    do-brodelnosti    in v kulturi    iskreno    po^ zdravljamo v koncertu.    Pela bo    lepe slovenske in hrvaške pesmi in arije i« i čeških oper Dvofaka in    Smetane.    — Gospodična Dana Kobler ie odlična; slovenska klavir^ka virtuozinia    z   iz-* borno      tehniko.      krasnim      predavan njem in popolnim umetni^kim    umeva--njem.  Ona ie nam temveč vređna, ker res med nami v    našem    kulturnem srediscu deluje in e   svojo   nmetnostilo dvi^a slovensko kulturo.    Izvajala    bo. Novakov >Amorosoc   iz cikla   >SpomV ni<. ki je lirična slika s prelepo melodijo.  Smetano va    skladba   >Obkročak< prinaša dvoje narodnih čeških melodij v Dlesnem rihnu. >Berceu?-e< (Uspavan-, ka)   je *nainežne?fta    ekladba    velikega" Chopina. Basovska figura,   neprestano; se ponavljajoca do konca, imitira zibaw . nje. Nad njo plava v desni roki    rahla*] melodija v    raznih    varijacijah.    9e*& skladba se giblje y pianu in v pianissP mu in je polna najlepšega razpoloženja. Balada v G - molu je, v   bistru   preje sonati podobna, viharna    faritaziia    na' dva glavna motiva. Chopin jo je napisa 1 pod vtifikom nekega Mic1dewiczeve-t ga eposa.                                                  j
—  V  koncertu   ^Glasbene  Matice^'
se bo prvič izvajala nova slovenska iz-virna skladba Z a b e . kat^ro ie zložil naš odlični skladrtelj Josip P a y č i € na besede Otona Župančića iz >Ciciba-na«. Smisel. vseMna preljubeznivega, veselega dela je sledeča: Dolgotrajna suša grozi pogubiti srečne slanovaleo vaške luže. Star žrbar — (kontraaltist) — skuša potolažiti obupani svoi rodi Kum, Kum, le poguni, slišal sem od jd-ca šum!c — Zebe zlezeio pomirjene i» kotline in mu prirede kratek koncert. Xa obzorju se prikaže oblak. Žabar ga z veselim vsklikom naznani zbegani družini. Nastane velika veselost: >Kyak. kvak. glej oblak! glei oblakov sivih vlak — vedro vode nosi vsak, kmaiu bo vse polno mlakk — Med pri-huljenimi vzdihi: >Bog nas resi vsega zlega« se žabar bodreč oglasa, ker nr-menje nasnanja žabam srečno rešitev i? velike stiske in z-adrege. — Med be-sedilo na koncertnili programih se j© vrinila neljaba pomota.^ Druga kitica ae glasi kakor zgoraj citirano. Občinstvo naj oprosti in popra vi. — Za oba koncerta >Glasbene Maticec so vsi sede« ži razprodani!
—  Mnogo srčnih   pozdravov   poši-ljamo  iz  zasedene  Italije   vsem   nrija-toljem   in   znancem   sledeči   slovenski slovenski fantje:  Glivar Ivan,  2užem-berg:   Sušteršič   Fran,   Laže;   Kotnik Maks.   Ljubljana;    Ulčar   Fl.,   Bled; Francič  Nače,     Št.   Jernej;     Wittmann Fr., Mokronog.
—   Odglasevanje   beguncev.    Poli* cijsko ravnateljstvo je opazilo, da se stanova njske       spremembe       beguncev v Ljubljanskem policijskem okolišu ne prijavijo  po   zglaševalnih  ozir.  odgla-ševalnih   predpisih.   Hišni   posestniki, hišni   oskrbniki    in    sploh   stanovanje-dajalci se torej na dolžnost točnega iz-polnjevania      obstoječih      zglaševalnih predpisov opozarjajo, ker bi se jih dru-gače,  posebno,  ako  bi se izkazalo, da se je odglasitev opustila v svrho neo-pravičene uoorabe krušnih    ali    sploh prehranjevalnih listkov strogo   kazno-valo. Ako bi kdo opazil neopravičeno uporabo prehranjevalnih, posebno krušnih in sladkornih listkov, nai to v interesu ljudske prehrane naznani na o. kr. policijskem ravnateljstvu ali pa-pri mestnem magistratu v Ljubljani.
—  Oddaja voiaških koni   Voiaška oblast ima začasno oddati več   konj t zasebno oskrb in    porabo    zanesljivim živinorejlcem,   ki   se   «   reverzom   zave-žejo. da bodo konj* dobro hranili in iin na zahtevo  nemudoma  vrnili    vojaiki unravi.    Refle^tanti     iz    ltubljanskega mestnega  okrozia  se  tedaj   vabijjo,  da se v tei zadevi    nemudoma   zglase    v mestnem goepodarskem oradu na magistratu.
t
'Str a i -i.__________________-^____________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 3. marca 1918.         ______________________                                                     5b  Stev.
—  Odđaja sena in slame.    Stranke, ti so naročile pri Deželnemu mestu sa krmi 1 a seno, naj čimpreje sooroče, 6© £o  zadovoline.  da se  iim  pošlie slamo pamesto sena: to zaradi ♦cara.  ker dobiva imenovani urad v   zadajem    času ekoraj samo slamo nameato sena in ne more vsled teera izvrše vati  naroeil  na ceno.    Ob enem je vzeti na znanie.    da imenovani urad ne more .^preiemati no-benih novih naročil vee, ne na seno ne na slamo, ker ne dobi več blaga in ie za dobavo določena množina že a prvi-mi naročiii prekoračena.
—  Narobila na oti'obe in rao^na kr-Kila. Pri otrobih ie natopilo tako roman i kanje. da ni mogoce zadostiti vse-6tran«kim in obimim narocilom. žnpan-etva hočejo po več ti>oč kilocrr aocv >• i posamezne    občine, deželno mesto ima pa za ćelo deželo komaj par tisoč kilo-pramov na razpola£o. tako da v    zadnjem  času sploh ne  more     županstvom več dobavljati, kakor po 300 ktr   Ce ni Maera  era ni mogroče deliti. Drusih moćnih krmil 1e pa sploh zmanikalo. Vsled teera ni dobiti nobenih oljnih tronin. ne lanenih, ne makovih  ali  rapsovih.   5u-f)&n?tva naj nastali položaj in to stisko vpoštevajo in nal ne zahtevafo    ni.-ih nmožin otrobov, ki jih ni  mo^oče dati.
—   Društvo   tobačnlb   trafikantov   za Kranjsko  ▼   Ljubljani  ima  svoj   redni   obČni rbor  v nedeljo.  dne   10.  marca   1918,  ob  2. uri popoldne  v posebni   sobf   restavracije pri  »Nrovem svetu«  na  Marije Tcrezife cesti   z  običajnim   dnevnim   redom.  Trafika* :i In rrafikantinje se vabijo, da se tega shoda, ki ie zelo važnega pomena v lasnem, kakor tuđi v interesu društva, zanesliivo v.de-Ježe. Vahljeni so tuđi nečlani trafikante.
—  KroiaŠka zadruga iraa za elane in  članice  in  za  okoličansko    zadrusro Črnesra in beleza &i:kanea na razpolacro. kakor tuđi pavolo za ta obrt.
Iz crašt-ine baronice M'iller na noti proti Dobrovi so odnesli neznani tatovi oprave, obleke. obutve in drugih reci v rredio?ti nad 3000 K.
Semenj v Črnoroli« bo kn kor na-vadno v torek pred Veliko nočjo, to je: 26. mprra t. 1.
Terko |e bfi ranjen 34!etnl tovamiški «!elavec Valentin Sirnončtč. ko je ponoći govorit z nekim dekletom pod njenim oknom.   Nekdo   ?a   *e   ncnadnrna   tidaril   on
glavi đa Ie obležal nezavesten. SlmonCiča so pripeljali v deželno bnlnišnico. Napada je osumljen neki železniški delavec, kl je izročen   sodišću  v  Lltiji.
Nesreće s patronami. 121etni begun-ski deček Alojzij Leban je zažgal najdeno vojaško patrono, ki ie eksplodirala in mu odtrgala na desni roki vse prste — Osem-letnenu Stanku Ozvaldu je eksplodirana patrona odtrgala dva prsta na levi roki.
Za dva mermka koruze. Uciteli iz Štajerske n^m popisuje sledečo pre-treel.iivo sliko iz današnjega učitelj- I skesra živlienja ni dežHi- Sonrotr: Imam temeljne plaee letnih 1400 kron z vsemi drasrimskimi rlnklpd<*?m znaža sed^.i moja piaCa okrocr ih 2G0 kron me-seJ*no. Skrboti imam z(l Ae^t malih o-trok, ženo in postrežnioo. Od vsakesra večjosra krajr. >mo oddaljeni •/« ure, do železnice imam 5 ur hoda. 1 ktr slanine stane tukaj 38 kron, en mernik koruze 110 (stoštirideset kronV Za male otroke ne đoMm nikke hrane, na općini nimajo ražen koruzne moke nič, će pa errem h kmeru naj mi kaj proda, pa se zirovarja. da nima. Če erre žena h
kmetici po mloko, sra nima. No pa za-kaj bi e:a dnia. sai ne rabi denarja. V.-ak težak <n ;.i sedaj dnevno od 5 do *> kron pri popolni hrani, ubnsr učitelj ^ pa, kateri neprenehoma službuje že čez 17 let, se mora nmeiti cei m e-sec za dva mernika koruze, pa mu še 20 kron zmanjka!! Ako ?e nnm ne bo v kratkem peraasralo z izdat no podT>oro, borno, kateri smo z družinico preobloženi, morali se k o n č a t i, saj bolje je umreti, iies^o umirati. < — Ne u parno si pristaviti no-bene besede . . .
Roparskl napad na pismonošo ▼ Gradcu. Včcraj okoii poldne\a sta rapadla v hiši št. 142 v ulici Korosi neki vojak in neki civilist pismonošo Frana Maurerja, sa pobila na tla in mu vzela 1616 K 35 vin. denarja, potem pa zbežala. Podrobneie se poroča. da sta %d počakala v veži, ko se ie vrnil iz prvega nadstropja. Gotovo sta dlie časa pazila nani in ga potem v omenjeni hi$i mpadla in oropala. Maurerja so pre-nesli nezavestnejca v belnišnico. Ko se je zavedel, je povedal. da je bil eden napa-dalcev, civilist precej velik, okoli 30 let star, napravljen po nemško - štajersko, z velikimi, bodečimi očmi; drugi, vojak, je bil  t'ići  5e mlad.  temn? poiti. crnih las.
i. marca. »Grazer VolksMatt« poroća o velikih demonstracijah, kl so se vršile v Gradcu dne 6. marca zvečer. Demonstrant-je so sli potem, ko to čuli odgovor, ki sa je dat podpredsednik Stajerskega namest-ništva grof Sturgkh njihovemu odposlan-stvu, skozi ulice »Mof- Sper- und Murgas-se< na Annenstrasse. 2e v predzadnji ulici so začeli razbijati in plenitl po trgovinah. Tvrdne Habsburgerhoi, Wiener - Lino-leumindustrie, Muller, Oblak, BrOckel-| mcier, Hiebler, Jossek, Pichler, kavama hotela Elefant, kavama Helm, tvrdka Taizel Robinson, kavama Rosegger so utrpele veliko škodo. V Murgasse ni mogel voziti tramvaj, ker je bilo na tiru toliko razbitesa stekla. Demonstracije so trajale od 6. do 9. zvečer. Med drugim so demon-strantje zahtevali. nai se peče užiten kruh. Demonstranti so bili oboroženi z železnimi predmeti, vijaki, drogi itd. Policija je bila proti demonstrantom brez moči. Aretirali so samo neko žensko, ki je plenila pri Ro-binsonu. Ob kavarni Rosegger je hotel urednik socijal. lista »Arbeiterwil1ec Robinson miriti demonstrante. Dosegel je to, da so ga pretepli tako, da so ga morali z rcsilnim vozom peljati dnmov. Skoda, ki so jo trgovci utrpeli, )e jako velika. Oraški župan Fizia je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem poudarja, da je preskrba s kruhom v mestu res skrajno slaba in so pri-tožbe opravičene, ali neopravičeno je, radi tr?a razbiti izložbe neprizadetim, nedolž-nim trgovcem. Slab kruh provzroča popol-no pomanjkanje dobre moke in dokler te ne bo v Avstrijo, tuđi ne bo boljšega kruha. Sedaj smo v naj^lab^em letnem času. Dovoz je za prihodnje tedne še nemogoč. Ob najboljši voMi se sedaj ne morejo !z-premeniti obstoječe razmere. Nadaljnie demonstracije bi imele težke posledfce za mesto in prebivalstvo, pred katerimi bi ne mosel nikoRar ?čititi. Prosi prebivalstvo, nai potrpi tn zahteva mir in razsodnost, kajti razmere so močnejše od nas in nasilne demonstracije jih ne morejo iznreme-niti. Za varstvo prebivalstva so storjene potrebne  odredbe.
Kino IdeaL Predvajanfa »Orlras Wolfson€ zadnje gala - predstave so se nad vsa pričakovanja sljajno obnesla. Ta sloviti film je vzbudil vseobčo pozornost in žel največlo pohvalo. Ta film je delo prvovrstne  kakovosti.    Opozarjamo,  da   je
ta kolosalni film na sporedu samo Se do ponedeijka, dne 11. marca ter vabimo p. n. občinstvo, da si ga ogleda. Spored mladini ni  prlstopen    Kino   Ideal.
Ukradeno perilo. Neki perici je bilo v Gosposki ulici z voza ukradenega raznega moškega in ženskega perila v vrednostl 300 kron. Perilo je zaznamovano z A^ A. M. in A. S.
Padla je po kamnitih stopnicah na Turjaškem trgu 25letna dekla Frančiška Pengal In si zlomila desno  roko.
V sredo med V2II. in 11. uro Je izgubila na Vodnikovem trgu, na vogalu» pošte, pri mesarski stojnici, revna žena tuj denar v znesku 450 K in več poštnih vred-notnic. Pošteni iia]ditelj, kl ima kaj srca do ubo^e dmžine. naj odda denar proti dobri nagradi v upravništvu »Slovenskega Naroda.
-f-    Meso   za   uradn^he   skupine.
Uradniške skupine prejmejo meso v soboto, dne 9. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. prva uradn:5ka skupina It.
1  do 200, od 2. do pel 3. št. 201 do konca   Od po! 3. do 3. druga uradniška skupina, od  3.   do   pol   4.   tretja   uradniška skupina, od  pol 4.  do 4. četrta uradniška  skupina.  —  1   oseba  dobi  1/4  ktr,
2  efebi pol ks, 3 in 4 osjbe 3/4 k^, 5 in 6 oscb 1 k£, 7 in 8 oseb IV4 ko:, več oseb I1/., kg. Princsite s seboj krušne legitimacije.
J~ Me?o na ze'ene izkpznlce B št 1761 do konca. Stranke z zelenimi iz-kaznicami B št. 1761 do konca prejmejo meso v soboto dne 9. t. m. ponoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 4. do pol 5. št. 176! do 1960, od pol 5. do 5. št. 1961 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2161 do konca. 1 oseba dobi V4 kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 ks, 7 in 8 oseb I1/* kg, več oseb IV2 kg. Kilogram stane 2 kroni. Prinesite s seboi krušne legitimacije.
r+ Proda?alcl slađkorja se opozarjajo da se oddaja na vsako izkaznico za sladkor Ie 3/4 kg sladkorja.
Razne stvari.
*   Zračna pošta med New Yorkom in VVashinžtonom.   iz   Washingtona   poročajo, da se uvede dnevna zračna pošta med New Yorkom   in   VVashingtonom   dne   15.   aprila.
*   Radi navijanja cen je prišlo v Lo-sonezu na Ogrskem pod obtožbo 600 oseb. V  glavnem  gre  za  turšico,  katero so na-kupovali  velike  množine,  in  jo potem pro-dajali   silno   drago   prebivalstvu.
*   Tajni izvoz italiianske svile t Nem-ćijo.   »Corriere   della   sera«   priobčuje   podrobnosti   o   milanski    aferi    glede   izvoza svile  v  Nemčijo.  Upravni  svetniki  dotičnih družb so aretirani, večinoma so milijonarji.
*    Zaplenjena    dva vagona masti.    V »Juiranjem  Listu«  čitamo dopis Iz Karlovca, ki pripoveduje, da je oblast prijela dva moža, ki sta tztihotapljala ćele vagone masti iz Hrvatske. Prvi je znani vojni mllijo-nar Robert R*'s v Karlovcu, po pokliču si-cer inženir, ki  ^e pa sedaj  bavi z aprovi-zacijo  nekaterih  občin  z  mastio  na  debelo. On kupi mast. si preskrbi izvoznlco za kako obmejno   občinsko   aprovizaciio,   potem   pa zna mast prodati in odpeljati na vozeh na Kranjsko.   Ena  taka  mastna  ekspedicija  je bila  zaplenjena  v  Bosiljevu.  Drugi  se  Imenuje Donat  Njegov vagon masti, ekspedfran na vozeh seveda ponoči, so vjeli v Netre-tiću. Sedaj  se pa  mast ne pošilja več   po vozeh, ampak po železnici, In sicer tako-le: Mast priđe na kako postajo, tam se na pa-pirju »odkupi«, ali tišti dan se zopet na pa-pirju  »vtovori« vagon  »vina«  In tako vlno-mast potuje brez zapreke na Kranjsko.
Gospodarstvo.
—   »Ljubljanska   kreditna   banka«.     V
mesecu februarlu se Ie vložflo na knjižice In na tekoči račun 7,696.405 K 43 vin., dvignilo pa 7,780.366 K 33 vin. Stanje vlog koncem februarja 44,610.054 K 90 v.      1092
Izdajatel] in odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskame«.
Potrti neizmerne žalosti javljam vsem s^icd ;:kom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, necozabna soproga, predobra mati, oziroma se-strana. gosra
soproga c kr. flnan^ne straže vftjega re$p!cf]enta
dne 6. marca 1918 ob 12 uri ocoldan v 42 letu svoje starosti po mukapolni bolezni, rrevidena s tolažili sv. vere mirno udano v Gospodu zaspala
Zemeljski ostanki preiano umr*e se polože k večne-mu počitku dne 8 marca 1918 ob 3. uri popoldne na po-kopališče na Jesenicah.
Priporočamo jo v blag spomin.
J«s«nic«, Goronjfko, dne 6. marca 1918.
Pratic Modic,   s^prjg.   Danilo,   tretje^o'ec,   sin.   Ljud« mila, h-:i   Franc« Lovro,  Luka, Anton. brat;e.
'i                V neizmerni   žalosti   javljamo, da nam je kruta uso-
^      da ugrabila našega ! ju bega, dobiega brata, svaka in strica,
;       gospoda
i       Lojzeta Jannša
j      kateri   je v   torek   zjntraj   ob   pol  eni uri nenadoma pre-
5       minul.
:                 Pogreb se je vrSi! ▼ Cetrtek 7   marca 1918 ob 5. uri
1       popoldne na tukajšnjem pokopaliSču.
1                 Vsem prijateljem   fn   znancem, kf  so pređrage?a po-
^       kojnika  v tako   obilnem   Stevilu   sprenvli  na zadnji    poti, imenoma    Se   vlč.   g    Župniku   Berniku   naS iskreni: Bog
\       plaćaj t
1                 Preblagemu pokojniku našo moli te v in blag spomin j
i                Domia.e. dne 8. marca 1918.
Žalujoči ostali.
I       ____
I         Zahvala.
I                 Bog povrni vsem sorodnikora, prijateljem in znancem
xt fzkazano sočutje fn udeležbo pri  pogrebu mojega ntpo-fabnega soproga, gospoda
Josipa Zorna.
I                Zlasti  pa srčna hvala 1.   gospodom   duhovnikom  in
\       cenf. gosp. tovanšicam   in  g.  tovansem ranjkega, ki so ga ,      spremili na zadnjem ro:u ter mu   zapeli ob grobu v slovo.
j                LOKA, 6. suSca 1918.
I                                                                                                                                             n^A^n\^n^A ft^nV     ^V^ftn^n^nl
•                                                                      učiteljeva vdova
Kuolm Is nrU9e rok«
• mlatilnico •
I  x   vrati »om el! motorfaaa, kl |« w
đobrem stan«.  Ponudbe na naslov:
I t«A« B* BGStavastanta Cmivrti pri
|                         IcffrlH^.                       1060
jUoieneia kandidata
aH vsaj zanas?jivaga uradnlka
ki je izurjen v lustriranju in manjšem
notars^em   konceptu   potrafcafa  io
t. avirila tLckr. notar *r. rtrba«
▼ Marlfcoro.             1033
:: Straaka Uf %m dobra plaćo ::
stanovanje
obstoječe \z kuhinje, dveh sob drvar-n;ce ali pritiklinc, 6* fm aiPaoca sa tmkoj In Tsa| sa aekaf aiasecav.
v prostem času bt se pomagalo v vit-narstvu ali v kaki drugi ekonomični stroki.   Naslov  pove upr. »Slov. Nar."
Jabolčnlk iĐ brošs¥2t
ter vtnala.kakovosftl predaj* ▼•ako koliolBO tvrika
M. Wilcherf Eggenberg pri Gradcu, Janzgasse Nr. 10,
Zcntlita   pottuaSa.
^(ladmnič, ztar 36 imt trg naobrafmn. %mit ynanJa j mla* denfo do 24 Ut sporosti v svrho posnerše fenitve Cen;. ponudbe ako mogrete j Sliko pod m}ugo-stavija/tCS)?1' na udt. ,£L Aar.u lainosi saiamlmna.
| Marljiva dokle |
■      vešča Soecerijske stroke, ur-     I
■      na prodaja Ika so oarotaio. ol
■      Predstavi naj se v C i. kr« 61
! 1   tovarni za glino,   I
%^    Most« pri Mnbllaal.        š
dobra KUHARICA
proti alokri a4oa so ilokiB. -
Piednost imajo kavarn^Ske stroke '-pjene Isfotam wm oililajo wwm~ ttirt žoaoplol kl ofemnaki, kakor »prfsse«f »TagesDost«, »ArDeitervriHe« »Laib. Zfg«, »Meggendorffr«, »Flie* gende Blfitter«, »Narod«, »Slovenec«, »Obzor«, »Novosti«, »Tedenske slike«, »Ilustr. tednik«, ter razni drugi.
■osjr^s^BBj ss^bj       ^f ^v^psaaa^Bv      ^      ^PvSA^assBj      rvnvv^Hv^
■s^^P/a     a^^^as^BP^BBp     s^^BBHS^aan?     vv^     asj^pss^BB^a^pSsiB^B^psv
Pooečnne slike
io nararnc velikoati,   kakor tudt
oQutc jwrtrete u platu
izvršaje ametniško po Tsakl loto-gra'Mi                     1S5
prvi JotofTtiski ia poveCeralai zavod
v QM\**K Xo\*rnik* iL 34 a.
Ujo se zaltit iii
Poizve se: FolfaMka •. *l. 61.   1039
Absolventinja
tra> taoafa*  zmožna  s'ovenske^a   in nrmškega jezika, toli prlaiarao slal ko v Lfvkliaal aU okolici. Ponudbe
pod #,Isf ataloa 1101" na upravn §tvo .Slovenskega  Naroda«.     1103
1 orofaao ao takof alokra
•: kuharica :•
Plača po dogovoru Istotam sa sprof-saats^i ajof- ilvllf a "M sa tta ooam. B1M1HBA, ffranMskaaska ailoa ista. • I aadatroaja.     1077
Pouiuiem nemščino
in vse predmete
:-: ljudskih šol :-:
pod »mffilmi pogofl. —
Naslov  pove   upr. »Slov. Nar.«   1093
Prodam 500 kg prešanega
pristnega modu,
osi atorsk nepokvarjenih in popolnoma rabmh tajIdorBiFoolk pon|ov. —
JOSIP FRANK, CirmoJnjI**«   Oclen|»Ho.
ssaar*   iaaa   ^^  đsAaa*   ^cBssa
: hlapec:
oženjen  dobi stanovanje, samski
sasBssasB^  S brano. aasa^BaBssst
ANTON 8TEINER, Jir—?■ «L 18. Tmw.
rperhlJBiaj
nem5kega   jezika   v govoru 3 I In   pisavi   zmožna,   spretna —• strofeptska, ki je vešča tuđi stenografi je, se proti aoorl
Lateat takof aprafasa. Predstavi naj se v c In kr. tovarni za glino, k* »rt UaMl«aL     ml
[■hb]
TLT                     in                     TfT
Rokrajtaskc
se dobe v veliki
izbiri v
Jbntt Injilinf4
preieraova ol 7.
m                                 m
•• IrlIdila ••
kdtera   je   kot   taka   že   službovala,
pri dna, poštena dobi  dobro slntbo
pri I. Baaaik,  lal^ika  cesta 21.t
Ljnbliana.               1110
U6o sa ▼ Kamniskl bUtlnl —    sa eelo sexijo    —
•. UlcillUlullll AlflllUVdiljB .•
obsto eče iz 2—3 sob in kuhinje proti dobri plači. Ponudbe na y, 'Ostat pro-dal stav. 183, Liablfana.          1078
:•: Dvo oakrooio tri motoSno :•:
meblorane sobe
če treba z uporabo   kuhinje,J a© oddajo tak oj stranki broz
Otrok.   Naslov pove upr. »SI. Nar.«
VbF* Proda mm neka] "M
- alkoholnih in nealkoholnih -
ESENC.
Vpraša se: T. ZOBE, trgovina« iosonloo - Sava,   fforonfsko.
vrelec kisle vode
se proda za 120.000 kron. Vpraša se na upravo .Slovenskega Naroda" pod ,10o'o obrestt«.                             966
Zamenjam Trtši™*
Naslov pove oprava „SI. Naroda" 1069
'i? stanovanje
soba s kvh!n|o sa dve osebl brez otrok. — Ponudbe pod „Ove osebl'
1111" na uprav. »Slov. Naroda«. Uli
Isče se proda|alka katera je že v papirni trgovini ali knjiga.™i službovala. Nastop službe po dogovoru. Cenj. ponudbe naj se po§-Ijeio na upravo »Slov. Naroda«  pod —   „112.194 /1048"    —    1043
HT   ISie se   "VI
služkin ja m
iz dežele za vsa hišna dela proti me-sečnt plači 40 K ter hrano in stanovanjem. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.                  998
Mm!
dal mi
MEDO
rRestavracija „pri Maltfu"^ Ljubljana, Selenburgova ulica St. 7
MT pod Jadraiulco banke. ~W9
Totijo se priznano DOBRA VINA.
9BBF* Zo zborovanja, tojo, shode na raspolago velika saparatna loba. "9tt Z& mnogobrojen obisk se slavn. občinstvo priporoča                                            velespoštovanjem
^1104                                            STANKO JESENKO.j
■aaaaaaaaaar                                   .                                                                                                           ^■»■aaaaaa«
PodaljSaj svoje življenje!   C«3
Mogoče je   podaljsati  si  življenje, preprečiti bo-   \J§^&$L
lezni,  bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati,   ne- i/i ^ ■■^1
stanovitne trdne  in  nesrečne vesele storiti.         jLt^h>s»r i
Kaj tiči za vsako boleznlfo?    ^JStl
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dra- ^ r^r I gih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah ir ^-jSfj pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki.
Veselo srce
je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novi mi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem  vsakomur kdor piše ponj
popolnoma zastoni.
V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi  bil oviran pri pokliču, moč Živčevja in miši-čevja nadomestiti, utrujenost,  potrtost, raztresenost, oslabe-lost  spomina, nevoljo do   dela in druge znake bolezni pa   I odpraviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure.   I
Naslov:                                                                  I
I Srest Orseck. Berlii 1 W. lUrkgrafeastrasse 63, jM. 456.