Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo Ja soboto. Na; očnica za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno SO vin.; za Nemčijo za cclo leto 12 K, za po! leta H K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol lete 7 K. PceHseitB« ftfttvSškifc £9 w» Reklamacije io poitaiae prerit, NefrauMrana plitsia s« ata «y?v jemaje. Hokosiaž »e a« msnja, Inauatt. 5s*»l»paa p»Ui-w*t£sa (iiiiaa 88 mm) m »krat 20 rta., ▼•3krat p« itgevsra. 26. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 31. marca 1909. Leto XII, NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo »Rdečega Prapora>, Ljubljana, Dunajska cesta štev. ‘20. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim poteče naročnina koncem tega meseca, da jo zopet ob-novč. Pri tem naj se ozirajo na to, da je naročnina od 1. aprila 1.1. naprej nekoliko povišana z ozirom na to, da izhaja od 1. aprila naprej „Rdeči Prapor" trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto ter bo veljal: Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto za pol leta za četrt leta na mesec Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta M 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah', v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. I4-— kron 7a— ii 350 ii 1*20 ii Mir. Po dolgi, dolgi dobi dvomov in strahu se danes lahko pravi: Mir je zagotovljen. Velesile so se sporazumele. Vlade vseh signatarnih držav, izvzemši seveda Avstro-Ogrsko, so v pon-deljek priporočile Srbiji, naj poda na Dunaju izjavo, katero ji predlagajo same. Ge Srbija ne bi ugodila željam velesil, bi jo zapustile in prepustile svoji usodi. V trenutku, ko to pišemo, se Srbija Se ni izjavila. Toda izključen je pač vsak dvom: Srbija bo izpolnila, kar zahtevajo velesile, kajti tega ne zagotavlja samo trezni razum, ampak s tem, da je začela odpuščati rezerviste domov, je te sama dokazala, da ne misli na nobene vojne pustolovščine. Vojna nevarnost je torej odstranjena. Aehrenthalovi časopisi pojo svojemu patronu slavospeve. S šmokovsko pesniškimi besedami opevajo baronovo politiko in deklamirajo o veli* kanski zmagi Avstrije v evropski diplomaciji. Čas nikarji, ki nadomeščajo pomanjkanje svojega prepričanja z bizantinsko uslužnostjo, so se od nekdaj odlikovali s tako bujno fantazijo. CasopiBje, ki se zaveda svoje dolžnosti pred narodom, ima pa vendar mnogo višjo, torej vse drugačno nalogo: Iskati mora resnico in jo priobčevati narodu. V luči res nice se nam pa kaže cela afera, ki je gnala tisoč in tisoč ljudi v obup, ki je izsesala težke milione *a povsem neplodne svrhe iz ljudstva, ki je grozila ■ strafino nesrečo, imenovano vojna in njene po iledice, v sliki, katera se bistveno razlikuje od one, ki jo dajejo oficiozni slikarji, Diplomacija deluje s skiivnostmi, zato je težko, pogledati resnici prav do dna. Diplomacija, ki se je obranila v dobi splošne ustavnosti, je sad meščanskega polovičarstva, nezmožnega, da bi priborila demokratizmu popolno zmago. V domači politiki je buržoazija premagala fevdalizem — s pomočjo zlorabljenega proletariata pač — in zdaj lahko odločuje v parlamentih o zakonih, s katerimi hoče utrjati svojo moč in varovati svoje interese proti domačemu prebivalstvu. Prav tam, kjer bi se morala pokazati njena moč v popolni gloriji, je pa prepustila ves vpliv in vse odločevanje v svojem jedru absolutističnim faktorjem in tako omogočila, da so vkljub »svobodnemu državljanstvu* ostali državljani v najkočljivejših, življenje celih narodov zadevajočih vprašanjih »podložniki* starega zistema. V državnem zboru odločuje buržoazija o davku na sladkor, o tobačnem monopolu, o železnicah in kanalih; brez vsakega parlamenta pa sklepajo Andrassyji in Bismarki zveze, podpisujejo Rifaat-paše in Greyi pogodbe, branijo Aehren-thali in Izvolskiji mir in napovedujejo vojno. V vseh kapitalističnih državah vlada meščanstvo, a njegovo gospodstvo je brezmočno, ničevo na polju zunanje politike. Njegovi diplomatje delujejo brez njega, njegovi diplomatje podpisujejo zaveze, o katerih meščanstvo in državljani sploh niti ne vedo ne. Tako je «svoboda», ki jo je posadila buržoazija na tron, prazen nič in suvereniteta ljudstva žalostna karikatura. Ker je diplomaciji prepuščena pravica vsakovrstne skrivnosti, je v sedanjem trenutku le mogoče, po pozitivnih znamenjih sklepati, kaj se je v dobi nevarnih papirnih bojev godilo med državami. Kdor bi tukaj iskal kakršnokoli etično pravico, bi plesal po ledu. Človek bi lahko počil od smeha, kadar bere, da se je Anglija zavzemala za pravice Srbije, ko je Rusija že priznala aneksijo, češ, da se ne sme sankcionirati početje velikih držav, ako hočejo zadušiti male narode; krvava ironija je taka pisava, ko je spomin na anglo- bursko vojno še tako živ, kakor da bi se bila južnoafrikanska tragedija odigrala včeraj, V vsem dolgotrajnem pogajanju je bila mala Srbija enostaven predmet kupčije med državami, ki iščejo koristi na Balkanu. Zaradi svojih interesov je Rusija vse mesece igrala svojo dvoumno vlogo in po tajnem ščuvala v Srbiji. Ko je nenadoma priznala aneksijo Bosne in Hercegovine ter povedala Srbom jasno, da ne dobe od nje ne ene puške na pomoč, ni zmagalo ipo znanje avstrijske pravice, ampak vpraianje, na katero bi bilo treba dobiti odgovor, se glasi: Kaj je Rusija dobila za to? Med neštevilnimi vestmi, ki so se y tem času podile po evropskih brzojavnih žicah, je ena ostala skoraj neopažena ter se ni ne ponovila, ne ko mentirala, kakor da je prišla le po pomoti in proti volji diplomatov v javnost. Tisti telegram je dejal, da se je med Aehrenthalom in Izvoljskim obnovil dogovor iz Miirzstega. če bi imela t* vest dobeseden pomen, bi se morala brez vsake pažoje kratkomalo odkloniti. Ko sta voditelja avstrijske in ruske zunanje politike v Murzstegu zajtrkovala in kosila in podpisavala punktacije, je bila Turčija še absolutistična država in »Evropa* je smatrala ne le za svojo pravico, »miriti* v Macedonijo, temveč je vedela, da se ji uboga Turčija ne more upirati. Kar je rusko-avstrijska diplomacija takrat sklepala o posredovanju v Macedoniji, se danes ne more obnavljati, ko je Turčija konstitucionalna in vzdržuje sama red y svojih deželah. Toda česar ni izvedela javnost nikoli o diplomaličnih sklepih, stoji na drugem listu in da sta se Aehrenthal in Iz-volskij pobotala o bodočih načrtah na Balkanu, je mogoče, verjetno in skoraj gotovo. Ge je pa stvar taka, tedaj je morala Rusija dobiti tak profit, da je bilo vredno, za to ceno priznati aneksijo Bosne in Hercegovine. Tudi ostale velevlasti so dale zdaj aneksiji svoj blagoslov. O Aebrenthalovi zmagi pa zato ni govora; vsa resnica je ta, da je sklenjena nekakšna kupčija, katere narodi ne poznajo. Žrtev je za zdaj Srbija, kateri nsjbrže nihče ne povrne ogromnih, za malo deželo skoraj uničujočih stroškov, ki si jih je nakopala z dolgotrajnim oboroževanjem. Vspeh, ki ga prinaša narodom sprava, je mir. Toda za ta vspeh se nimamo prav nič zahvaliti Aehrenthalu; kajti lani je bil mir v Evropi tako zagotovljen, da se nikomur ni sanjalo o vojni. V nevarnost je spravil Aehrenthal mir in če ni njegova politika navsezadnje povzročila vojne, je izpraznila državljanom žepe tako, da bodo še dolgo pomnili to slavno politiko. Turčiji 54 rai-lionov, za vojne priprave dozdaj še neznane neštete milione — to je sad Aehrenthalove ženial-nosti; in zakaj vse to P Da se »okupirana* Bosna imenuje »anektirana*, da smo vrnili novopazarski sandžak Turčiji, da smo si nakopali sovraštvo balkanskih narodov in nezaupanje cele Evrope. Taka je ta slavna Aehrenthalova »zmaga*. Ampak kdor pozna temeljne zakone kapitalizma, razume tudi to epizodo, ki ni ne prva ne zadnja v kapitalističnem svetu. * * * Velevlasti so v pondeljek po svojih zastopnikih svetovale v Belgrad srbski vladi, naj poda na Dunaju izjavo, ki je dogovorjena med Avstro-Ogrsko in ostalimi velesilami, dodatno k svoji noti, poslani avstro-ogrski vladi dne 14. marca. V zvezi s tem je dosežfln z velesilami tudi popoln sporazum glede qa razveljavljenje členka 25. berolinske pogodbe. Tozadevni nasvet dunajskega kabineta odobrč vlade te dni. * •Magdeburger Zeitung* z dne 88. marca javlja iz Peterburga: Car je včeraj sprejel avstro-ogrskega poslanika grofa Bechtolda v daljši avdijenci. Diplomatje so mnenja, da se je razmerje medRusijo in Avstro-Ogrsko znatno izbolj šalo. * Londonski * Times*. piše: Srbski ministrski predsednik je izjavil našemu belgrajskemu dopisniku, da se bo Srbija zdaj z Avstro-Ogrsko neposredno pogajala, s čemer se srbska vlada doslej ni mogla sprijazniti. * Srbsko vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero je preklicalo poziv prihodnje vrste rezervnikov k orožnim vajam. 2e pozvani rezervniki ostanejo doma. Vesti o izrednih odredbah so neutemeljene. V mestu vlada mir in red. Življenje po belgrajskih ulicah ima docela običajno lice. Občinstvo je popolnoma mirno. Državni zbor. Zbornica je zaključila svoje zasedanje in je šla na velikonočne počitnice. Rešila je zakon o živinskih kugah, potem pooblastilni zakon za trgovinske pogodbe, končno pa nujni predlog socialnih demokratov o miru. V petek ponoči se je zaključila zadnja seja. * ■ ' Seja v petek se je začela ob 11. uri dopoldne. Nadaljevala se je Specialna debata o živinskih kugah. Poročevalec Povše je zahteval, naj se odklonijo vsi socialno - demokratični predlogi, ki so šli za tem, da ne bi moglo poljedelsko ministrstvo, ki je popolnoma pod vplivom agrarcev, čisto po svoji volji izdajati prepovedi o uvozu živine. Take naredbe bi se morale predlagati državnemu zboru in bi izgubile veljavnost, če jim parlament ne bi pritrdil tekom šestih mesecev. Seveda je večina ugodila agrarcem in odklonila socialno-demokratične predloge. V nadaljni debati je socialni demokrat Hlberman predložil dve resoluciji, Prva zahteva sredstva za pobijanje goveje tuberkuloze, druga pa zakon za zavarovanje živine. Zakon se je sprejel v drugem in tretjem čitanju. Potem je prišel na vrsto trgovinsko-politični pooblastilni zakon. Poročevalec gospodarskega odseka dr. Licht je priporočal odsekove predloge. V debati so agrarci zopet napenjali vse strune, da bi pod vsakovrstnimi pretvezami preprečili trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Socialni demokrat Seltz je odločno nastopil za pooblastilni zakon ter je posebno naglašal, da so trgovinske pogodbe potrebne tudi za utrditev miru. Očital je agrarcem, da hočejo obstruirati, in je dejal, da bodo socialni demokratje glasovali za predlog odseka. Po zelo dolgotrajni debati, v katero je posegel tudi trgovinski minister Welflkirchner, se je zakon sprejel z 257 proti 95 glasovom. Sledilo je takoj tudi drugo in tretje čitanje. Skoro brez debate se je sprejel zakon o trgovinski pogodbi z Etiopijo. Potem so vložili socialni demokratje svoj nujni predlog za mir. Predlog se glasi: „Vlada se poziva, da popolnoma izrabi svoj ustavni vpliv na skupno vlado in jo pripravi do tega, da tudi zanaprej nadaljuje energično in vztrajno svoj trud za ohranitev miru.* Med meščauskimi strankami je napravil predlog veliko zmešnjavo. Ti junaki nimajo pri takih rečeh nikdar svoje sodbe, ampak prvo vprašanje jim je vedno: Kaj poreče vlada? — Tudi tukaj so bili kar brez glave in vsakovrstne govorice so frčale po zbornici, zlasti ta, da se bo seja zaključila, preden pride socialno • demokratični predlog na vrsto. Končno se je vlada potolažila in je spoznala, da Avstrija ne bo izgubljena, če izreče, da je za mir. In ko se je vladi shladila kri, so bili naenkrat tudi meščanski gospodje poslanci prijatelji miru. Tako je prišel predlog vendar na razpravo. Utemeljil ga je dr. Adler z velikim, duhovitim govorom, ki izide v posebni brošuri, katero izda stranka z vsemi govori socialnih demokratov v parlamentu o političnem položaju in o militarizmu. V debati se je oglasil ministrski predsednik baron Blenerth ki je zatrjeval, da delujejo vsi merodajni faktorji v monarhiji za mir. Dr. Ebenhoch (kršč. soc.) je dejal, da je njegova stranka sicer za mir, ampak da bi bila že kmalu vložila predlog, da je avstrijska potrpežljivost že preveč dolgotrajna(II). Končno je predložil dodatek: .pod samoposebi umevno predpostavko, da ne trpe ugled in interesi monarhije. Pri tem izrekamo svojim vojakom, ki opravljajo težko službo ob meji, svoje najtoplejše simpatije.* Blankinl (Hrvat) pravi, da bodo Hrvatje iz vsega srca glasovali za predlog socialnih demokratov in za nujnost. Kunšak (kršč. soc. delavec) se odreka besedi (I). Po zaključni besedi drja. Adlerja se je predlog skoraj soglasno sprejel. Proti prvemu stavku Ebenhochovega dodatka so glasovali socialni demokratje. Drugi stavek je bil zopet soglasno sprejet. - S tem se je zaključila seja ob */« I. ponoči. Prihodnja seja se skliče pismeno. Konec Jnrjeve afere. Srbska skupitiaa je sprejela na znanje t vsemi proti enemu glasu, da se je dosedanji prestolonaslednik Gjorgje odpovedal svojim posebnim pravicam na korist svojega brata Aleksandra. S tem je — vsaj začasno — končana senzacionalna afera, ki je koncem zadnjega tedna potlačila zanimanje za vse druge dogodke v ozadje. To poročilo se bere zelo enostavno, pa je vendar največjega pomena in pojasnjuje marsikaj, kar je bilo v zadnjih mesecih temnega v Srbiji. Skoraj soglasni sklep skupftine, ki je bil sprejet brez debate, po-kazuje predvsem, da so bila od konca do kraja zlagana vsa tista poročila, ki so dannadan pripovedovala, kako neznansko pribljubljen da je mladi prevzetni princ po vsej deželi in kako globoko da sega njegov vpliv* Že ko se je Gjorgje odpovedal nasledstvu na prestolu, se je v Belem gradu ustanovila tvornica laži, ki je delovala z rokami in nogami, da bi bila rešila položaj nezrelega fanta; tendenciozne izmišljene vesti o protestih iz cele dežele, o simpatičnih demonstracijah, o oboroženem nastopu v prid kronprincu i. t. d. so poplavljale vso Evropo in tudi pri nas so padale na rodovitna tla v tistem časopisju, ki ne zna nikdar ločiti interesov nepotrebnih t slovanskih dinastij* od interesov slovanskih narodov. V Srbiji je bojna stranka in njej na čelu je stal Jurij. O tem ni dvoma. A danes je z dogodki potrjeno, kar smo govorili venomer: Vpliv te frakcije ni segal v mase naroda; bojni krik ni bil odmer narodove duše, temveč le hujskajoči glas osebnih interesov. Zdaj je pa bojna stranka na suhem in kakor vse kaže, ne bo nihče v Srbiji reševal kujskačev. Ce so notranje zadeve. Srbije z Jurjevim odstopom in 2 razglasitvijo Aleksandra za prestolonaslednika rešene, je seveda drugo vprašJnje. Razna poročila naznanjajo, da so Srbi sploh siti dinastije in da mislijo tuintam na temeljito izpremembn notranjih razmer. Čuditi se ne bi bilo, zakaj sreče niso imeli Srbi s svojimi knezi in kralji prav nič, pač pa mnogo škode. V srbskem narodu žive prav močni demokratični elementi, ki bi mu zagotovil kaj krepak razvoj, če bi se megli svobodno razvijati, kar je pa dinastična politika zlasti od časov Milana naprej neprenehoma ovirala. Dinastični interesi so v demokratičnem srbskem narodu tudi militarizmu dali velikanski vpliv, ki se je na škodo ljudstva še bolj utrdil izza oficirske revolte, katere žrtvi sta bili Aleksander in Draga. Prihod Kara-gjorgjevičev ni prav nič izboljšal položaja srbskega naroda, notranje bomatije se niso polegle, zunanje razmere so se poslabšale, gospodarske razmere so postale obupne. Čudno bi torej ne bilo, če bi se bil srbski narod naveličal Obrenovičev in Kara-gjorgjevičev in poskusil živeti brez njih. Koliko je tem vestem pripisati resničnosti, se seveda ne more presoditi iz daljave. * O seji skupštine, na kateri se je sankcionirala odpoved Jurja, se poroča: Zanimanje za sejo je bilo velikansko; ker so se po mestu raznašale vsakovrstne govorice, so se pričakovali senzacionalni dogodki, o katerih se je ugibalo na vse strani. Galerije se bile kmalu natlačene. V časnikarski loži se je živahno debatiralo o predstoječih dogodkih. Ko se je pričela seja, so se najprej čitale vloge, česar ni takorekoč nihče poslušal Nato je predsednik Jovanovič naznanil, da ga je ministrski predsednik Novakovič obvestil o odpovedi prestolonaslednika in naprosil, da postavi to zadevo na dnevni red. V tem so prišli v dvorano vsi ministri. Ministrski predsednik Novakovič prečita pismo, s katerim se prestolonaslednik odpoveduje pravicam do prestola, nadalje zapisnik o včerajšnjem ministrskem svetu in kraljevo lastnoročno pismo predsedniku ministrov, s katerim kralj konštatuje odpoved in izraža željo, da bi princa Aleksandra proglasil za prestolonaslednika. Med čitanjem teh listin, ki so jih poslanci poslušali svečano mirno in tiho, zadone iz bližnje cerkve zvonovi. To je na vse navzoče napravilo globok vtis. Predsednik Jovanovič pravi, da mora narodna skupština napram tej odpovedi zavzeti svoje stališče, in predlaga, naj vzame skupščina listine, ki jih je prebral ministrski predsednik, na znanje. Z vseh strani odobravajo ta predlog. Predsednik Jovanovič konštatuje, da je njegov predlog sprejet. Poslanec Markovič zakliče: To je protiustavno! Skupščina ne sme tega vprašanja na tak način rešiti! Predsednik izjavlja, da poslanec Markovič nima besede. Stvar je rešena. Poslanec Markovič pravi, da ne bo govoril, ker mu predsednik ne dovoli besede. Postopanje skupščine je protiustavno. Zadovoljuje se s tem, da konštatuje. Zbornica preide na dnevni red. Občinstvo zapušča galerijo in — gleda debelo, ker so izostale pričakovane senzacije. •Samouprava* objavlja sledeči razglas kralja Petra: •Srbskemu narodu! Moj sin, princ Gjorgje, dosedaj prestolonaslednik, je imel povoda, izraziti svojo nepreklicno voljo, da se odpove avojim pravicam in prednostim kot prestolonaslednik, ki so mu Šle po ustavi kot mojemu prvemu sinu. Vsled tega sem se posvetoval v navzočnosti predsedništva skupščine in predsednikov državnega in kasacijskega dvora, z ministrskim svetom in sklenil, da sprejmem odpoved prestolonaslednika in da podelim njegove pravice in predpravice s pravicami prvorojenstva v soglasju z ustavo svojemu drugorojenprnu sinu, kraljeviču Aleksandru, ki ga s tem proglašam za dediča svojega prestola. Ko to naznanjam srbskemu narodu, prosim blagoslov božji svoji kraljevski rodovini in vsem dragim podanikom. Peter.* — Proglas so podpisali vsi ministri. * •Jugoslovanska korespondenca« poroda iz Bclgrada, da se vrše med srbsko vlado in kraljem Petrom pogajanja, da bi se kralj Peter odpovedal prestolu vsled nevspeha v zunanji politiki, To je tembolj verjetno, ker so vej poslanci skupštine dobili poziv, da naj ostanejo v Belemgradu, ker stoji domovina pred važnimi dogodki. * Sploh prihajajo iz Srbije različne kolikortoliko čudne vesti. Belgrajski listi ostro napadajo dinastijo. Neki list prinaša z debelimi črkami članek z napisom: »Volili bodemo kralja* ter pravi: Kdor je nesposoben, naj gre. Listi, ki so še pred dnevi pisali za prestolonaslednika, ga sedaj napadajo. «Štampa» pravi, da je v rokah oderuhov. Sumljivo je, ker listi nič ne omenjajo naslednika v prestolonasledstvu, princa Aleksandra. Vse je namreč za to, da postane prestolonaslednik sin kraljevega brata princa Arzena, princ Pavel, ki je po Belemgradu splošno znan in »sposoben*. Ne bi bilo nič čudnega, če pride vest, da se je Aleksander na korist princu Pavlu odpovedal prestolu. Vojaštvo v Belemgradu je baje silno razburjeno, ker se je kraljevič Jurij definitivno odpovedal pravicam prestola. Tudi iz notranjosti prihajajo vznemirjajoče vesti. Bati se je, da izbruhne revolucija. Govori se, da je dinastija Karagjorgje-vičev v nevarnosti. Nekaj poslancev namerava predlagati v narodni skupštini, da bi se Srbija proglasila za volilno kraljestvo. V Zemunu je razširjena govorica, da dobiva princ Aleksander mnogo pretilnih pisem, gotovo iz bojne stranke. Obljubljajo mu smrt, če sprejme prestolonasledstvo in ne stori vsega, da bi preprečil padec svojega brata. V nasprotju s temi vestmi se poroča iz Belgrada, da je končna rešitev prestolonaslednikovega odstopa v vseh političnih krogih vzbudila veliko zadovoljstvo, tembolj, ker se je bilo še vedno bati, da bo kraljevič Jurij pod vplivom vojaških krogov preklical svojo abdikacijo. Nedeljski listi poročajo, da je kraljevič Jurij nasproti vsem osebam — tudi nasproti Pašiču — kategorično izjavil, da ostane pri svojem sklepu, ki ga je prej dobro premislil. Njegova neovrgljiva namera je, da v najkrajšem času zapusti Srbijo, ker ve, da je to za blagor domovine, ki jo zelo ljubi, nujno potrebno. Razpoloženje v mestu je popolnoma mirno. Ljudstvo je razglas o polnopravnosti odstopa kraljeviča Jurija ia proglasitev princa Aleksandra za prestolonaslednika sprejelo čisto inirno. V političnih krogih se zlasti opozarja na dejstvo, da je skupština soglasno postopala in je L ko koalicijski vladi zagotovljena mirna in dosledna likvidacija cele zadeve. Ker se pa vojaškim krogom še ne zaupa prav, ostane konak zastražen. Tudi z dežele prihajajo vesti o popolnomu rednem in mirnem razpoloženju med prebivalstvom, * Gibanje proti Karagjorgjevičem narašča, čeprav si nezadovoljneži ne upajo na dan. Veliko častnikov in precejšen del inteligence zavrača vso odgovornost za neizmerno ponižanje Srbije v balkanskem konfliktu na kralja Petra in na člane »Slovanskega juga*. Obstoja celo stranka, — ki propagira po različnih več ali manj vplivnih osebah misel, da bi Avstrija Srbijo v slučaju revolucije okupirala, Karagjorgjeviče in zarotnike pregnala in poskrbela, za novo, pošteno dinastijo. »Zvono* še vedno ostro napada bivšega prestolonaslednika in naravnost propagira misel, naj bi se Raragjorgjeviči odstavili, ker so smešili Srbijo. »Dnevni List* piše: Veseli nas, da se je Jurij odpovedal prestolu, kajti po svojih lastnostih bi bil dober harambaša, ni pa sposoben za vladarja »kulturne države*. Politični odsevi. Dnevi barona Aehrenthala so baje šteti. Govori se, da odstopijo vsi trije skupni ministri, Aehrenthal, Burian in Schonaich, ko se izjasni položaj. Kot naslednika barona Aehenthala imenujejo bivšega ogrskega ministrskega predsednika Kolomona Szella, sedanjega guvernerja ogrske hipotekarne banke. Poleg Szella pa pridejo kot kandidatje za to mesto v poštev sedanji ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, ogrski minister notranjih del grof Andrassy in grof Zichy, zaupnik prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. Dasi vlada glede na osebo še negotovost, je gotovo, da bo Aehrenthalov naslednik Madžar. Zastopniki ogrskega ministerstva so odpotovali na Dunaj, da se odeleže skupne ministrske seje, na kateri se bo razpravljalo o carinskih pogodbah, predvsem o trgovinski pogodbi s Srbijo. V Pragi so bile v nedeljo zopet demonstracije, katere vprizarjajo že vsako nedeljo narodni radikalci. Na Vaclavskem trgu je nastopilo orož-ništvo, |ri je z bajoneti razgnalo množico. Aretiranih je bilo 20 oseb. Nadalje je policija izvršila mnogo hišnih preiskav baje zaradi protimilitaristične agitacije. Narodno - socialni urednik »Češkega Slova* Špatny in neki Hatina sta bila na podlagi spisov, ki so jih našli pri njih, aretirana. Tudi po deželi se je izvršilo več hišnih preiskav in aretacij. Izvolskij je baje prišel v nemilost pri carju in bo demisioniral. Časopisje ga ostro napada. Nemiki državni zbor je sprejel proračun za Kjaočav. Državni tajnik Tir pit z }e pri tej priliki izjavil, da Nemčija nikdar ni mislila na to, da bi ustanovila na Kitajskem gospodarsko ali politično gospodstvo, ampak je stala vedno na stališču, da bodi trgovina prosta za vse države. Proračun obsega tudi ustanovitev visoke šole za Kitajce v Tsingtavu. Razmere v Perziji so od dne do dne bolj zamotane. Mnogo begunov se je skrilo pred ša* hovimi četami v mohamedanskem svetišču Šah Abdul Azim; šahovi ljudje so jih pa tudi tam pomorili. Vsled tega je nastal velik strah med onimi, ki so pobegnili v turško poslaništvo. Turški poslanik je brzojavil v Carigrad, naj se pripravijo turške čete, da odkorakajo v Teheran, če bi poslaništvo potrebovalo varstva. Japonska vlada je baje nameravala zasesti vzhodno Sibirijo, če bi bila v Evropi izbruhnila vojna in če bi se bila Rusija vmešala. Aehrenthala dolže, da je Japonce naščuval proti Rusiji. Domače vesti. Našim naročnikom. Današnji številki priložili smo poitne Čeke. Prosimo vse one naročnike, katerim je potekla naročnina, da jo takoj obnove. Pri ožjih volitvah na Koroškem je bil v soboto v beljaškem okraju izvoljen sodrug Eich. S tem prihaja prvi socialni demokrat v koroški deželni zbor. V celovškem okraju je bil izvoljen nemški nacionalec Metnitz proti slovenskemu klerikalcu Grafenauerju. Slovensko nacionalistično časopisje pisari zopet tako, kakor da so hoteli socialni demokratje pomagati Nemcu proti Slovencu. Ta laž je prenerodna. Slovenci na Koroškem morajo spoznati, da jim klerikalna politika, kateri se vdajajo, samo škoduje. Če bi socialni demokratje pomagali pri ožjih volitvah klerikalcu, bi klofutali sami sebe; pri tem je čisto vseeno, če se klerikalec imenuje Slovenca ali pa Nemca. V sedanjem slučaju pa je bil socialistom nastop tembolj jasno predpisan, ker so imeli klerikalni Slovenci kompromis z nemškimi klerikalci in krščanskimi socialci. Da bi jim potem še socialisti pomagali, jesti iz dveh skled, bi bilo vendar preveč. Pa še posebno Grafenauer, ki mu je bil celo Hribarjev klub premalo klerikalen, da je uskočil v Šušteršičevega. V Ljubljani znani časnikar Milan Plot, ki živi že nekaj časa v Srbiji in se je zdaj mudil v Zagrebu kot poročevalec o cveleizdajniškem* procesu, je bil te dni izgnan iz Hrvatske. Najprej eo ga zaprli kot špiona, a ker mu niso mogli dokazati ničesar, so ga izgnali. Čudno je še, da ga niso sploh pridržali v zaporu, zakaj v sedanjih razmerah se na Hrvatskem ne vpraša mn go, če je kdo kriv ali ne. Vidi se pa, da m pod Rauchovim režimom tudi interesi avstrijskih državljanov v nevarnosti, pa se bo vendar treba o teh Škandaloznih razmerah zmeniti v avstrijskem parlamentu. Kakor znano, je imel tudi sodrug Etbin Kristan lani na Sušaku podobno, pravzaprav še bolj kričečo afero in značilno je za hrvatsko brezpravnost, da njegov re-kurz, ki ga je vložil na županijsko oblast v Ogulinu, še danes ni rešen. Nesreča na želenlct. V soboto zjutraj ob 5 15 se je blizu Javornika zgodila precejšna železniška nesreča. Vlak je pridrdral z Jesenic, kar naenkrat skoči službeni voz iz tira ter potegne s seboj še stroj. Službeni voz je padel na desno stran, stroj pa na levo. Osobje na službenem vlaku (vlakovodja in njegov pomočnik) sta živela v groznem položaju, vsa sta se pretresla in potolkla, do-čim je osobje na stroju manj trpelo, ker je stroj polagoma padel in je bilo s tem omogočeno obema (tako kurjaču kot strojevodji) malo bolj pomisliti na varnost svojega življenja. Vzrok, da je službeni voz skočil iz tira ter se prevrnil, je to, ker se je proga vsled snega in deževja na tistem mestu ponižala. V Idriji so pri občinskih volitvah klerikalci propadli v vseh treh razredih. V tretjem razredu so bili izvoljeni tudi socialno-demokratični kan-didatje. Penzijako zavarovanje. Splošni penzijski zavod za privatne nastavljcnce je notranjemu ministrstvu naznanil, da je število po zakonu z dae 16. decembra 1906 k penzijskemu zavarovanju kot ob-vezancev zglašenih nastavljencev znatno zaostalo za številom, ki se je pričakovalo na podlagi statistike. Iz tega se da sklepati, da veliko delodajalcev ali sploh ni zadostilo zglaševalni dolžnosti ali pa le delomo. Vsled tega opozarjamo politične oblasti na to dolžnost, ki ima za zamudnega delodajalca lahko neprijetne posledice, kajti zakasnela zglasitev je vsled dolžnosti, da mora delodajalec zaostale premije z zamudnimi obrestmi vse naknadno plačati in se mu tudi lahko odvzame pravica odtegniti premijtko kvoto, ki zadene delodajalca, zvezana z denarno škodo in je zato v interesu delodajalcev, da tudi v dvomljivih slučajih, ako pretežno duševno delo pri nastavljencu ni dognano, pravočasno zglase svoje rastavljence. Na pestajalliča Novavai (Vil lanova) na lokalni železnici Trst-Poreč, ki je bila dosedaj navezana le na izdajo voznih listkov v vlaku, bo izdajal od 15. marca 1909 vozne listke Matej Ori-kovaz, ki stanuje tik postajališča. Vojaki v in izven službe in imetniki legitimacij za znižane vozne listke dobe vozne listke le v vlaku. Ce kdo ne kupi voznega listka na postajališču, tedaj to ne pogaja izterjevanje doplačil v vlaku po smislu g 21. obr. prav. Uravnava vipavskih vodi. Poljedelsko mini* strstvo je odobrilo načrte za uravnavo vipavskih vodil in proračun stroškov v skupnem znesku 1,152.000 kron. Z ozirom na redno poplavljanje državne ceste je ministrstvo za javna dela dovolilo 2 odstotka v okroglem znesku 24.000 kron državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je le načeloma zagotovilo državno podporo, katero pa določi v odstotkih tedaj, ko bodo dežela in udeleženci zagotovili svoje prispevke. Upanje je, da država prevzame vsaj polovico vseh stroškov. Poljedelsko ministrstvo je naročilo deželni vladi, da izyrši vodo-pravno obravnavo in dobi zagotovilo prispevkov od dežele in udeležencev. lS statistike O polagrl na Gradiščanskem se posnema: Koncem leta 1908, je bilo v vsem političnem okraju 1330 pelagroznih; od teh 542 moških In 788 ženskih. Najmanj pelagroznih se je kon-itatovalo v sodnem okraju korminskem, t. j. okoli 100 in v gradiškem okraju, to je tudi okoli 100; v tržiškem okraju je bilo 168 pelagroznih; sodni okraj červinjanski sam ima 962 pelagroznih. Ako M hoče v številkah povedati, kako je pelagra raz- širjena, so le podatki ljudskega štetja iz leta 1900. na razpolago. Alco vzamemo ra podlago te podatke, dobimo, da maša 962 pelagroznih v červi-njanskem okraju 3 7% vsega prebivalstva, ki šteje 25.866; v tržiškem okraju 168 pelagroznih l°/0 vsega prebivalstva, ki £t> je 15.611; v korminskem okraju 100 jvlagroinib 0 5% vsega prebivalstva, ki šteje 17 496; in v gradiščanskem okraju 100 pelagroznih 0 9% vsega prebivalstva, ki šteje 10.900. Med občinami červ-injanskesra okraja, kjer je pelagra najbolj razširjena, zavzemajo prvo — dasi žalostno — mesto občine Oglej z 222 pelagroznimi (od 2.219 prebivalcev, torej nad 9 5%)t Fiumičel z 223 pe'agroznimi (od 3 238 prebivalcev, torej 6 8%), Terc s 149 pelagroznimi (id 604 prebivalcev, torej nad 24 6%) i° Skodovaka s 76 pelagroznimi (od 795 prebivalcev približno 9 5%). Glede na starost 1330 pelagroznih, jih je največ od 10 do 15 let starih (327), potem od 30 do 50 let (288), od 50 do 70 let (239) in končno od 15 do 20 let (154). Skoro v vseh starostnih vrstah je pretežna večina pelagroznih ženskega spola, zlasti pa v starostni vrsti od 30 do 50 let, ki je v njej 235 slučajev pelagre, proti 53 slučajem, ki odpadejo na moški spol: torej nad štirikrat več. Naročajte in širite naš list! Umetnost in književnost. Program socialne demokracije v Avstriji. Gena 6 vin. »Delavska Tiskovna Družba v Ljubljani* je izdala v Ljubljani je izdala te dni lično brošurico z gorenjim programom. Obsega sledeča poglavja: 1. Kaj pomeni za nas program; 2. Program socialao-demokratične stranke v Avstriji; 3. Narodnostni program avstrijske socialne demokracije; 4 Organizacija avstrijske socialne demokracije. Priporočamo vsem, ki se za socialno demokracijo zanimajo, da si to lično brošurico omislijo. Iz stranke. Deželna konferenca za Štajersko je bila v Celju ob obilni udeležbi. Konstituirala sc je deželna organizacija Jugoslovanske socialno - demokratične stranke in je bil izvoljen odbor z začasnim sedežem v Trbovljah. Obširnejše poročilo objavimo v soboto. Društvene vesti. Akademija priredi nocoj ob 8. v