z»5. itmnn. I Ljubljani, i tmk 26. oktobra I9Z0. LIH. leto Iihafa vsak dan popoldne, isTiemal nedelja In prozaike. •nseratl : Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m visine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m)m K 2*— notice! poslano, preklici, izjave in reklame l m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri veČjili naročilih popust Vprašanjem glede inaeratov naj se oriloži znamka za odgovor. Upr: vnlćivo „Slov. Narod«1' In „;jirodaa Tiskaro«'* ulica št. 5V pritlično. — Telefo« st 304. Znaflova vel|e * »Slovanski Narod1 v Jngealaai|l: celoletno naprej plaćan . K 180*— polletno ..•••••„ 90*— 3 mesečno ....... 45*— 1 ........15— Pri morebitnem povifianju se ima daljša naročnini doplačati. Novi naročniki nas pošljejo v prvič naročnino vedno IPJjnr* po nakaznici. Na samo nismena naročila brez ooslatve denarja se ne moremo ozirati. Llanlfanl ln po poeti i V iBtiameJie i eeloletno ...... K140*— polletno.......»,130— 3 mesečno......M 60— 20*— •opis« o#rei< 11 InnOova illca it 3, I. nadstrosj«, Telefon ttev. 34. la poalplaona In aonoolno Rokopisov ne vrača. Posamaana Številka velja 1 krono. Poltnina plačana v gotovini. Pogajanja o jadranskem uprzđanju z Itallfo. V Rimu, dne 23. okt. Glasovi, ki so krožili pretekle dni, da bodo napovedana pogajanja odložena na nedoločen Čas, so brez podlage. »Corriere d' Italia« naznanja, da je določen dan 30. oktobra za pričetek pogajanj. Povabilo je izdala italijanska vlada. »Corriere« dostavlja k temu naznanilu, da ako se pojavi intransigentnost na jugoslovanski strani, pade vsa odgovornost na jugoslovansko vlado, Italija pa bi v takem slučaju označila jadranski problem za italijansko-ev-ropskl problem in bi ga ne smatrala več za italijansko - jugoslovanski problem. Italija bi se čutila močnejšo in sicer dvakrat močnejšo, ker bi pokazala svojo odjenljivost na račun svojih velikih žrtev in ker bi mogla potem toliko bolj povdarjati svojo pravico do dogovorov, sklenjenih ob njenem vstopu v vojno. »Corriere« označa delegata Lesića In Stojanoviča, ki bosta spremljala dr. Trumbića, za moža, ki nista eksponenta intransigentnega toka v Jugoslaviji. Pogajanja se prično z najboljšo voljo, da se vsaj z italijanske strani doseže sporazum za definitivni mir za nas in za naše mejaše. Italijanska vlada hoče podari Evropi in svetu dokaz svoje iskre- nosti in lojalnosti napram potrebi, da so narodi umirijo. Glavna zastopnika pogajanj z italijanske in jugoslovanske strani ostaneta Sforza m Trumbič. Pripravljen pa bo vedno Giolitti, da v slučaju potrebe poseže vmes. Po oficijoznem poročilu v Tempu so predpogoji za pogajanja: !. evekua-cija koroških distriktov kot jamstvo ln dskaz s strani jugos!em>kc obia-I sti, da bo spoštovala dosedanje in j doče dogovore; 2. preliminarni sporazum o mejah na kopnem na način, da povsem zapro domača vrata in poslcdstvena uključhev gorske skupine Snežnika v itnttinn-ske meje; 3.) *p< lazum za efektivno politično varstvo italijanskih manjšin v Dalmaciji in za avtonomijo Črneirore In Albanije. Vprašanje glede Reke, ki je mednarodno, ostane ob strani. Sodi se, da ko se j otvori zbornica, bo že znan rezultat pogajanj. Italija bo stovld. kar mogoče za dosego miru na Jadranu in dobrih odnošajev z Jugoslovani, brez katerih evropski mir ne bo dosežen. — Končno je definitivno določen dan za pogatenra 30. oktobra na otoku »Tsola Bella« v jezeru »Lago Maggiore«, Srtglaia Moli in miml svohl Sprejetje predlogom finan£ne&s mlnfstes!. Beograd. 24. oktobra. Včeraj dopoldne ob 11. je imel ministrski svet sejo ter se je poglavitno bavil s finančnimi vprašanji. Ministrski svet je podal na tej seji svoj pristanek na izpopolnitvi proračuna in Izpremembo finančnega zakona, kakor je to predlajral finančni minister v sporazumu s finančnim odborom. Tudi ministra Kovačević in dr. Korošec sta pritrdila vsem predlogom ministra Sto-janovića. V svojem razlaganju finančnih predlogov je minister StojanoviČ opozarjal zlasti na to. da se njegov finančni načrt popolnoma strinja z idejami, katere so zlasti ameriški finančni strokovnjaki propagirali na finančni konferenci v Bruslju. Na tej konferenci se je mnogo tavorilo proti tudi samo delnemu povišanju uradniških plač ter se je priporočalo organiziranje konzum-nih zadrug. Dalje se je konferenca izrazila za nove davke, ki naj težijo na kapitalu do skrajnosti, vendar pa tako, da se s temi davki ne ogroža korenina kapitala. Enako, kakor se povišajo davki, pa se mora istočasno povišati tudi produkcija in od delavca je treba zahtevati kot ekvivalent, ki jih mora sedaj nositi kapital, čim bolj intenzivno delo. Minister Stojanović je v svoji razpravi nadali© povedal, da znaša skupna državna notreba 4600 milijard dinarjev. Kar se tiče skupnega uvoza, je znašal v preteklem letu 4 milijarde dinarjev, od česar je prišlo kot carina v državne blagajne 250 milijonov dinarjev, torej vsega skupaj samo 6%%. Iz tepa se najjasneje vidi. da današnja carina nikakor ne upravičuje draginje in da je kampanja proti povišanju carine samo strankarska borba proti finančnemu ministru. V seji se je razpravljalo se o tekočih poelih in je na koncu izoregovoril zunanji minister dr. Trumbič. Izvajal je, da so dne 28. t. m. antantni zastopniki v BeosTfldu izvršili novo demnr-so ter zahtevali, da naše čete iznrazni-jo cono A na Koroškem. Zunanji minister dr. Trumbič je sporočil poslanikom, da je naša vlada že pred demar-šo dala našim četam na Koroškem ukaz. da zapuste cono A, in da je evakuacija že izvršena. Zelo prijetno nas je presenetila vest iz Beograda, da se je tam sestavila posebna komi ija, ki se je bavila z draginjo in njeno zajezitvijo. Hlastno srno čitali redke vesti, ki so nam prihajale o ukrepanju in debati te komisije, toda poznavalci naših razmer, in najsi sem govoril, s komur sem hotel, so ostali skeptični, fn resnično nismo našli nikjer iskrenih besedi o pravih vzrokih današnje draginje, ki je vezana in izvira iz celega sistema današnjega državnega in zasebnega gospodarstva. Na eni strani šeoava valuta, na drugi strani na pogrešena gospodarska politika države, ki je videla povsod samo interese producenta, a mu bore malo koristila, pač pa pustila prosto pot brezmejno požrešnemu velekaoitalizmu, ki je zavzel v naši državi takoj odločilno mesto. Na tretu strani je zopet slaba ali sploh neizvedena organizacija našega rrsalega proHncenta omogočila židovskemu kapitalizmu, da je izrabljal šibko gmotno stran našega maJegra producenta in da je mogel špekulirati popolnoma svobodno in imeti, kakor smo se prepričali v zadnjih dveh letih, sijajne uspehe na vsej črti. Brezdvommo je sedanji modus izvoza pole*? naše neugodne valute kriv draginji. Osebne, nečedne špekulacije pridejo šele v zadnji vrsti v poštev, kajti podlaga jim je le ugodno inozemsko tržišče. Najvažnejše življenjske potrebščine, kot moka, mast in sedaj tudi goveje meso, se izvažajo, inozemstvo diktira cene, doma raste draginja, in pri tem mislimo, da podpiramo našega producenta in državne finance. Kar se producentu višje plačuje, to mora on vsled nastale draginje zopet izdati, a taktični dobiček ostane le izvozničarju. Videli smo tudi, kako spretno zna židovski izvozni kapital ugodno kupovati ob času največje produkcije in kako hitro skočijo cene, ko je pobav sal vse v svoja skladišča. Konzument je izročen brez vsakega varstva v milost in nemilost temu vzornemu gospodarstvu. In vidimo, da si le z najradikalnejšimi sredstvi pribori se kak košček iz ust mu odtrganega kruha. Izvoz moke in prašičev te navil cene do skrajnosti. Za Slovenijo, kot pasivno deželo, ima irvoz v današnji obliki še rrmogo hujše posledice. Uvažamo moko in slanino, plačevati jo moramo, kakor se nam diktira, od dneva do dneva višje, kar pa imamo mi. nam pa tudi izvozijo. Nahajamo se v stanju skokoma rastoče draginje, kar je najneugodnejši pojav v trgovini, ker odpira vrata vsem špekulacijam in dela ogromno nesigurnost v naši tngovint. Vsem tem pogosto kar sto- ali večprocent-ntm skokom je kriva v zvezi z valuto samo napačno urejena izvozna politika. Zanimiv učinek zlasti za Slovenijo ima zadnje od centralne vlade izdano izvozno dovoljenje za meso pitane klavne živine. Stvar je za prehrano Slovenije tako važna, da je neobhodno potrebno, da se o tem nekaj ukrene in reši našega itak zadosti bičanega konzumenta neprijetnega presenečenja. Cim je bilo izdano to dovoljenje, se je pričel nenanado-ma izvoz govejega mesa iz Slovenije na debelo. Pričel je Maribor, nato je sledila Ljubjana in za njimi še drugi. Ustanovile so se hitro izvozne dražbe, povpraševanje po pitani klavni živini je čez noč ogromno naraslo in takoj v prvem tednu so navili cene neverjetno, kajti Dunaj plačuje goveje meso prve vrste po 32 kron, druge vrste pa po 28 kron kg, postavljeno v Maribor in nakupova-!ec prevzame vse druge stroške. Potem seveda lahko konkurirajo fz-vozničarji med seboj, a naš konzument bo stal, ako se bo to vršijo še prav kratko dobo, pred dejstvorrjLSil-nega podraženja mesa. Tudi hrvatski izvozničarji kupujejo pri nas in izvažajo na Dunaj. Ker je zimska doba tu. bo izvoz mesa, kar je bilo v poletju nemogoče, vsakomur omogočen, in jasno je, da se bo forsiral, kolikor mogoče. Brez vsakega dvoma je, da bo učinek na naš domači trg žalosten. Vsak dan nova iznenađenja, vsak dan bolj rastoča nesigurnost mora celotni naši trgovini IzpodkopatI tla in ji vzeti še to solid-nost, kar si jo je obdržala. Za Slovenijo je zgoraj navedeni izvoz govejega mesa skrajno neugoden pojav, ker mi nimamo take preobilice klavne živine, da bi nas silila do izvoza, a vendar moramo z zavezanimi rokami to gledati. Prepoved Izvoza samo za Slovenijo bi prav nič ne koristila, ker bi potem Hrvatska s centralo v Karlovcu kupovala naše vole in jih izvažala kot hrvatsko blago. Razvila bi se prav živahna prekup-čija in tihotapljenje ter podpiralo samo verižniške elemente. Pričakovati bi bilo, da bo državna uprava vsaj nekoliko ščitila konzumenta in ga ne bo pustila popolnoma utoniti, a današnja praksa nam je pokazala, da je manjkalo dovolj volje in tudi sposobnosti za to. Spekulativni velekapitalizem se Jo fantastično razvil, izpodkopal solid-nost trgovine in spravil državo v vedno rastoče težkoče. Javno mnenje je neugodno, nezaupanj« in nezadovoljstvo, in to od strani najresnejših slojev, raste od dne def dne bolj in daje tal destruktivnemu življu. Malemu trgovcu se očita vsa krivda na draginji, njega zadenejo vse policijske odredbe, čeprav je oni v pretežni večini le orodje velefirrrL Naš človek se zastonj povprašuje, zakaj mora plačevati moko po 16 K in mast po 50 K, ko imamo tako preobilico. Rekapituliramo, da je poleg naše labilne valute današnji sistem izvoza, ki ustvarja za vse mogoče proizvode kar čez noč nastale skoke v cenah ter ustvarja s tem vso neizmerno škodljivo nesigurnost v trgovini, bistveni in glavni vzrok draginji. Cene čez noč rastejo in zopet padajo, in nastalo zmedo, ki je pogosto napravljena samo umetno, uporabljajo spekulativni elementi v, naši državi v svoj prid, In kakor vt-dlrrjo, s sijajnimi uspehi. A naš konj zument stoji tu brez obrambe in not vidi nikjer rešitve. Vsa upanja se mu izpremene v razočaranja in smemo se čuditi, če opažamo na vsej črtf nezadovoljnost. Komisija v Beogradu, ki se je pečala z vprašanjem draginje, je pričela, kakor smo videli Las redkih poročil, pobijati to hidro In iskati glavo pri repu. Vse grde špekulacije malega trgovca, proti kateremu se največ govori. Imajo podla* gro samo v veliki nesigurnosti naše trgovine vsled silnih skokov, ki jih povzroča naš sedanji izvoz in igra z našo valuto. Vse policijske odredbe, in naj se, če rrrislimo optimistično, izvajajo Še tako dosledno, ne bodo koristile nič. Omejitev -igre z našo valuto in ureditev izvoza tako, da bo onemogočena vsaka osebna špekulacija pri tem, fn ustvareno vse} nekoliko stalnosti v cenah, bodo glavni stebri za pobijanje draginje. Za Slovenijo, kot pasivno deželo, ima današnji izvozni sistem, ki izvira \ti nadprodukcije Hrvatske in Srbije. Še posebno neugoden učinek, ker se izvaža še to, kar imamo, čeprav nimamo v taki rmeri, da bi nas sililo v izvoz. Dobiček gre v žep ne toliko producentu, ker mora ta dati vsledf nastale draginje drugih potrebščin to zopet nazaj, pač pa le izvoznemu kapitalu. Slavko Plemeii. Fran Govekar: 117 Sottanfe. (Dalje.) >Ker se tudi v nemški literaturi pojavlja hrepenenje po svobodi, ni izključeno, da dospe revolucionarni duh končno celo k nam.« je ugibal Desselbrunner, toda Murat ga je smehljaje zavrnil: »Iz Nemčije se imate nadejati le vodene limonade ali dolgočasne pridige! Za revolucionaren podvig je treba imeti v sebi sile, odvažnosti, energije! Izmozgani od strašnega despo-tizma, duševno in srčno ubiti in letanrični nemški narod pa take energije še dolgo ne najde v sebi. Morda poslednji med poslednjimi! Nemci se upajo revolucijonirati le v oblačnih višavah fantazije, poezije in filozofije. Le v sanjah imajo pogum, biti svobodni. V svoji naivnosti sanjarijo, da se dajo uresničiti ideali z moralnim in etsko estetskim vplivanjem na vladajoče mogotce. To pa ostane seveda brez praktičnih posledic« Dr. Repič je medtem večerjal, poslušal In nestrpno čakal, kdaj se mu ponudi prilika, da se loti generala Murata s svojo prošnjo. In takoj ko je nastal premolk, se je nagnil k sosedu. »Ali ni izključeno, da pomorete ubožne-mu, a izredno nadarjenemu dečku, siroti, s kmetov na ljubljansko šolo, gospod general?« »Prav rad. gospod.« »Toda deček živi Dar ur od Poetotoe.c »Kje?« »Na Ubeljskem. v župnišču. Star kaplan ga je vzgajal in poučeval doslej; toda deček je odrastel in želi z neverjetnim fanatizmom nadaljevati šole v našem mestu.« »Zelo me zanima. A kako naj najdejo naši ljudje vasico in dečka?« »Župnik VVenigar in poštar Hueber v Postojni bi dala vsa napotila. Izročil bi zanju nismo in ostaln bi ukrenili vi, gosood general?« »Abbe* VVenigar! Tn poštar Hueber!« se je razveselil Murat. »Vrln postemaVa! Preživeli smo v Postojni v njihni družbi nekaj prijetnih uric. Večkrat sta mi pripovedovala, da sta se bala naše vojske, kakor bi se bližala čingiskan in Atila. Ko pa smo se ločili, so iima stale solze v očeh. Prav všeč mi je. da ste me spomnili na niu. in ko pošljem po tistega dečka, ju gotovo razveselim s svojim pozdravom.« In domenila sta se ... Spodaj v veži pa je srkal dolgokrakt mestni policaj Kozlevčar merico vina, ki mu ga je prinesla sama Verderberica. Oblizoval se ie. ker vino mu je dišalo, kakor zmeraj, »Pri treh gavtrožcah«. »Oh, edino vi, gospa, irntate dobro srce za pojanega tn trpinčenega mestnega policaja!« se ji je dobrikal. »Pljuča bi človek moral pustiti na cesti in si noge do rogovile obrusiti! Leti tja, dirjaj sem, nesi to. poišči ono, pokliči tega. odvedi onega: noč in dan. v de^frt, prahu, vročini, na burji, vedno haidi. hajdi! kakor lovski pet alf najemniška kljusa!« In še je hotel javkati in lagati. Zakaj resnica je bila. da je postaial v vsaki krčmi tet blebetal in renotnira! povsod tako dolgo, da ie končno dobil svoio merico. Zadnje dni pa ie postajal najrajši pri Verderberlci. Dobil ie tu pač vselej kak prigrizek, s čimer ga v teh dragih časih niso sicer nikjer drugje obdarili. »Pa še malo založite, gospod Kozlevčar!« trta je rekla Verderberica ter pokazala na obilno skledo telečje obare s krompirjem, ki jo je po* stavila pravkar predeni kuhinjska dekla. »Ali tfospa. kako naj se upam? In s čim naj odslužim toliko vašo dobroto?« — A že je sedel za kamenito mizico in grabil po Široki žlici. »Mar ne služite vsemu mestu, torej tudi meni? In zvesto, neutrudljivo! Služabnik javnosti ste in vsem meščanom bi morala ležati na srcu skrb, da nam ne omagajo taki-le varihi reda, miru m poštenosti. AH ni res? In pomagati bi vam moral v vaši težki službi vsak človek. Sto frankov je razpisanih za onega, ki najde Georga Dandena. Niste ga še našli, ker vam nihče ne pomaga. A jaz vam oomorem. da si zaslužite Hsto nagrado. Hočete?« Gospa Nežika se je znala prikupiti vsakemu gostu in besede je umela rostavljati, da je bil vsakdo pripravljen storiti vse zanjo. Kakor bi ga bil z medom mazal okoli ust in obenem s kurjim peresom šegečkal za ušesi, se je pravkar režalo Kozlevčarjevo lice. Zdaj pa ga ie sunilo, da mu ie odletela žlica po mizi ln se mu zaletel velik kos teletine v goltancu. Planil ic pokonci, debelo požrl in zazijal: »Ali je mogoče?!« »Povem vam. če me ne izdaste!« »Pri živem Bogu vam prisegam: nikoli nikomur!« »Dr. Repič je šasćrjev zagovornik, kakor veste.« »Tega nisem še slišal.« »Njemu pa je povedala Kalanka. kdo je Dand4n.« »Njemu? Zakaj pa meni ne?« »Vi pač niste tako lep in mlad!« »A—? Kalanka torej —?« »In dr. Repič 'rgrata pod isto odejo! Tudi tega ne veste?« »Marijanica? Najpaštenejša žena le. bi btl prisegel vsako uro.« »Pa bi bili vselej prisegli po krivem. Naj-fifrša hmavka je! Ali niste sami pravili, da vidite Repiča vedno laziti k njej?« »Moja žena ga je videla. A le dvakrat.Uniona« SLS shod vo-liloev in nevolilk, proti strankarski legitimaciji. Shoda se je udeležilo okoli 1000 pristašev SLS. — Minister n. r. Josip Gostinčar je kratko govoril za >plemensko avtonomijo«. Zboroval-cem se je dalje predstavil bivši poverjenik za socialno skrbstvo dr. Andrej Gosar. V svojem deviškem govoru je največ kritiziral program JDS. Na predlog dr. Stanonika so zborovalci odobrili naslednjo listo SLS za Ljubljano: dr. Andrej Gosar, uradnik, Ivan O g r i n , stavbenik, Rudolf S t r-n a d , in dr. Vinko Gr egorič. Zadnjega je predlagatelj imenoval zvestega čuvarja kranjske deželne avtonomije«. Ali bodo klerikalci šli v Ljubljani v boj v znamenju >stare kranjske deželne avtonomije«? — Socialno - demokratska stranka bo kandidirala v Ljubljani kot nositelja liste Etbina Kristana, kot dm*ri na listi je bivši minister Anton Kristan. ss M nistrski s\et Dne 23. t. m. je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10.30 do 13.30. Na tej seji so razpravljali o tekočih državnih poslih. Razen tega je bilo sklenjeno: 1. Da se od 25. t m. do 5 decembra ne izvršujejo nobena premeščanja fn razvrstitve državnih uradnikov. 2. Razpravljaj ln prejel se je proračun z Izpre-membami, glede katerih se je doseglo soglasje med finančnim ministrom in večine finančnega odbora — Narodno predstavništvo v agoniji. Današnje >Novosti* pišejo pod naslovom: >Konec začasnega narodnega predstavništva«. Na včerajšnji seji na rodnega predstavništva so je pokazalo to, kar se je že dolgo pričakovalo, to je, da ta parlament ni več sposoben za delo. Na sejo je prišlo komaj 50 poslnn-cev. V obče se misli, da bo naslednja seja dne 12. decembra, t. j. na dan sestanka konstituante. Predsednik je le bolj radi oblike naznanil, da bo določil dan prihodnje seje. Gotovo pa je, da se narodno predstavništvo dolgo ne misli sestati, ker dobivajo člani parlamenta daljše dopuste. —d — Kriza v dalmatinski vladi. >No-vosti« javljajo iz Splita, da poda predsednik dalmatinske vlade dr. Kr-stelj ostavko, in to zato, ker se ne strinja s tem, da prevzame dr. Lozovina, ki je član ljudske stranke, poverjeni-štvo za prosveto v pokrajinski vladi. = Zakon proti draginji. Projekt zakona proti draginji, o katerem se ie toliko govorilo in od katerega se je toliko priča-kovalto, je prišel menda v svojo zadnjo fazo. Predložili so ga parlamentarnemu odboru. Kakor se trdi v parlamentarnih krogih, večina poslancev tega odbora odločno nasprotuje predlaganim odredbam. Povsem se da soditi, da od vsega projekta ne bo ostalo nič. Ako tudi fzide, bo pretrpel velike izpremembe. Odredbe zakonskega predloga proti draginji so paralizirane z predlogom ministra za notranje posle, z zakonom o redu ln delu ln spoštovanju države. Ta zakon, kakor je znano, predlaga proti brezvestnim trgovcem m Špekulantom slične ukrepe, kakor zakonski predlog za pobijanje draginje. — d = De k) državnega odbora. Državni odbor je dovršil svoje delo in določil predsednike volilnih odborov. Sedaj se pišejo dekreti Seljačka Snaga« prinaša izjavo dr. Poljaka, da izstopa Iz demokratske stranke in da namerava ustanoviti samostojno seljačko stranko z imenom seljački savez. = Nov šef bosanske vlade. Beograd, 24. oktobra. Tekom današnjega dne bo imenovan za predsednika bosanske vlade Vojeslav Šola, demokratski disident, ker je dosedanji predsednik bosanske vlade dr. Srskić urgiral svojo demisijo. — Ra d i će va kandidatura. Na včerajšnji seji hrvaške pučke seljačke stranke je bil postavljen za kandidata te stranke kot nosilec liste v zagreb-ptj varaždinski in srenski županiji Stjepan Radić. Stranka se ne bo spuščala z nobeno drugo stranko v kompromis. — K pogajanjem z Italijo pravi tržaška >L* Emancipazione«. da je od sestanka odvisna tudi italijanska bodočnost Republikanci stoje na vzvišeni straži Mazzinijanskih načel in s Tom-maseom žele dobrih odnosa]©v med obema narodoma na temelju prijateljskega zaupanja. Temeljna točka sporazuma mora biti zagotovitev življenskih pravic manjšinam. Zato zahteva list, fla se Slovanom v Julijski Benečiji dalo vso pravice, ki jih uživajo državljani Italije. To je gotovo lep glas, ali za-legel ne bo nič, ker prevladuje in odločuje y italijanski javnosti nacijona-Usticnn pretiranost. = Italija uveljavi londonski pakt? >Idea Nazion^le« piše ob priliki odhoda zunanjega ministra Sforze k ministrskemu predsedniku Glollitijn, da !e njegovo potovanje v zvezi z novimi logodki ki se tičejo jadranskega vprar tanja. Odkar je bil grof Sforza zadnjič Ci Giolittiju, je treba zaznamovati ob-,vo jugoslovenskega zakona za kon-tfUnaato, jugoalovensko okupadio Ko- roške in odločitev italijanske vlado, da ne more odnehati v jadranskom vprašanju. To so glavni vzroki, radi katerih je šel grof Sforza na razgovor k Giolittiju, ki ni vedel nič ali pa zelo malo o jadranskem vprašanju in katerega je informiral grof Sforzo v duhu odpovedi, ki pa smatra sedaj londonski pakt za predpisano rešitev. Zdi se, pravi list, da se je jugoslovansko časopisje v zadnjem času pomirilo napram Italiji in se uzadovoljuje s citati iz italijanskih dnevnikov. as Po volitvah v avstrijski parlament. Izvoljen je tudi bivši avstro-ogrski zunanji minister Czernin. >N. Fr. Presee« je jako vesela te izvolitve in meni, da ima tako avstrijski parlament vsaj enega odličnega politika, ki pride v poštev na prvih vodilnih mestih. Czernin Ko baje zunanji minister. Novi predsednik parlamenta bo najbrže Vladimir B e c k, ki je bil ministrski predsednik v stari Avstriji. Krščanskosocijalna vlada bo takoj začela iskati dobre zveze z Madžarsko, ker je nasprotna mali entent.i Komunisti so bili pri volitvah grozno poraženi. Dobili so na Dunaju 14.000, v vsej Avstriji 20.000 glasov. Dobili so manj glasov kot imajo članov. Cehi nimajo nobenega zastopnika v avstrijskem parlamentu. Češka kan-didatinja je imela nesrečen naslov socialistična in demokratična«. Volilci pa so bili razpoloženi narodnostno in proti socijalnim demokratom. Potem pa je bil nadškof Pifl poklical k sebi vse češke duhovnike na Dunaju in jim naročil delati za zmago krščanskih socijal-cev. To se je tudi zgodilo in tako je ostalo 37.000 čeških volivcev brez zastopnika. = Podkupljen list o Koroški. Pariški >Eclair« piše z ozirom na dogodke na Koroškem: Jugosloveni niso zadovoljni samo s tem, da so prelomili mirovno pogodbo z okupacijo koroškega ozemlja, ampak razširjajo tudi tendenciozna poročila o nemškem nasilju s pomočjo zaveznikov. Nasproti tej hudobni propagandi 6e morejo ugotoviti sledeča dejstva: Ozemlje, na katerem se je izvršil plebiscit, se nahaja po sklenjenem premirju, torej dve leti, izključno v jugoslovenski upravi, ki je lahko pripravila javno mnenje po svoji volji. Demarkacijska črta med to cono in ostalo Koroško je bila ves ta čas hermetično zaprta in vojaško nadzirana po Jugoslovanih. Medzavozniška komisija v Celovcu je z veliko težavo dosegla omejen promet. Trditev, da so Avstrijci pod takimi pogoji mogli vplivati no izid plebiscita, ni samo laž, ampak tudi krivica napram med-zavezniški komisiji. Tako ravnanje ne more služiti jugo6lovenski stvari, ampak odtujuje simpatije zaveznikov. (Tako poroča pariški list. ki je v službi madžarske vlade. >Beczi Magvar Ujsag« in Vilag Ujsag« sta priobčila 13. t. m. natančne podatke o organizaciji madžarske propagande v inozemstvu. V tem poročilu stoji med drugim, da je madžarski poslanec Praznovskv kupil pariški >Eclairc. ki piše v madžarskem duhu in katerega vodi Madžar Praznovskv. Op. uredništva.) = Dr. Korošec in koroški plebiscit >Beogradski Dnevnik« priobčuje članek ^Koroška in naše jedinstvo«, v katerem piše med drusrim: »Največje breme odgovornosti glede plebiscita pada na samega dr. Antona Korošca, ki ni znal najti pota in načina, da bi svoje rojake poučil, da je treba iskati edinstva ne toliko s Hrvati in Srbi, kakor predvsem s Slovenci. Sicer p* kdo ve, zakaj je to tako. Morda je to radi tega, ker so tudi koroški Slovenci pred nami Sumadinci za 100 let naprej kot vsa Slovenija, kakor to lepo piše list Koroščeve stranke >Slovenec«. In sigurno je to tako, ker kako naj izhajajo izobraženi narodno in versko zavedni ljudje s Šumadinci, Bosanci ln hrvatskimi Zagorci, ki so sto in sto let zaostali? Končno pa je dovolj tudi to, da se le-rl lahko ponašajo, da jim je prvak sSlovenčevec stranke napravil čast, da je stopil z višin karavanških planin na njihove ravnice in močvirje, da jim mi ni struje in da se v svojem dostojanstvu ponižava skrbeč za prehrano in promet. Sicer pa, kam naj gre pop, kakor na pogreb svoje domovine pri izviru Drave in Save . . .« — Zgodba o župniku in jugoslo-venskem papežu. V beograjski »Politiki« čitamo: >V kupeju II. razreda se poleg drugih potnikov vozita tudi častnik iz Srbije in župnik tam od nekod iz hrvatskega Zagorja. Razgovor se, naravno, suče o novih volitvah, o kon-8tituanti, o urMitvi države. »Najpametnejše bi bilo«, pravi župnik, »ako bi se ljudstvu prepustilo, da si absolutno svobodno izbere vse: obliko in ureditev države. Toda vam Srbijancem bi to ne ugajalo.« — »Kako da ne, zakaj ne?« odgovarja oficir. »Nismo mi tako zlobni ljudje, pa izbirajmo, ako baš hočete, med republiko in monarhijo, izborimo potem tudi kralja, samo da se enkrat složimo.« Župnik ga gleda malo neverno, vendar le dobre volje, nato pa oprezno pripomni: »Toda kar se tiče vere in cerkve, bi Šlo še malo težje . . .« »Bog ne denil« ga prekine oficir. »Radi sloge bi mi žrtvovali tudi svoio posebno cerkev. Tudi ▼ tem vprašanju se mi lahko ujedinimo in si potem izvolimo tudi našega jugoslovenskega napeža . . .« Toda Jedva je izgovoril oficir po*>dnjo besedo, je skočil župnik poparjen in ves razburjen po konci klicaje: »To pa ne, to pa ne more biti I Samo eden sveti oče Je . X Rima < a. Razgovor Je bil končan. 4 Telefonska in brzolaona poroCila. ZAHTEVA.IMO KOROŠKO JUŽNO OD DRAVE. — d Zagreb, 23. oktobra. (ZNU.) »Riječ« javlja z Beograda: Nsia vojska je pričela izpraznjevati cono A na Koroškem. Zdi se, da bo zahtevala naša vlada, da se naši kraljevini pridrli ozemlje južno od Drave, v katerem je večina glasovala za nas. VSI SMEJO KRŠITI POGODBE. —d Beograd, 23. oktobra. (ZNU.) »Politika« javlja iz Trsta: Italijanski listi poročajo iz Rima, da Giolittiju in njegovi vladi ne bo lahko premagati sporov pri rešitvi jadranskega vprašanja. Ako bi se mu tudi posrečilo, da izvrši stvar z Jugoslavijo, sta tu 6c D* Annunzio in Millo, brez katerih se jadransko vprašanje ne more rešiti. D* Annunzio ne misli zapustiti Reke, ako se ne ne zajamči, da se obdrži sedanje stanje na Kvarnem, iste namere ima pa tudi Millo glede Dalmacije. Millo je dal D' Annunziju po odobrenju bivšega ministrskega predeenika Nittija častno besedo, »da ne bo nikdar in po nikaki ceni zapustil okupirane Dalmacije«-. Italijanski listi pravijo, da se Giolittiju ni treba vznemirjati zaradi te ali one ovire, ker sta mu Llovd George in francoska vlada na sestanku v Lauza-ni in Aix les Bainsu obečale, da zavezniki ne bodo delali nikakih ovir, ako bi Giolitti — prisiljen po nepopustljivosti Jugoslavije — bil prisiljen, da vporabi londonski pakt. Razen tega pa itak mnogi mislijo, da bo Giolitti proglasil aneksijo teritorija, ki ga london. pakt dodeljuje Italiji. Ako bi Giolitti rudi pristal na »svobodno Reko«, bi gotovo zahteval z njo teritorijalno kontinuiteto. NI NADE NA USPEH!__ — d Beograd, 23. oktobra. »Politika« poroča iz Rima: Oiornale d* Italia« piše o jadranskem vprašanju in veli, da ni pričakovati, da bi Imela pogajanja kaj uspeha, ker bo Italija po plebiscitu na Koroškem zahtevala, da bodo Julijske Alpe meja med Italijo In Jugoslavijo. Na to Jugoslovani ne bodo pristali. Prav tako ne bodo sprejeli itali:anskega predloga glede Reke in dalmatinskih otokov. Obtemtakem pogajanja tudi topot ne bodo Imela nobenega uspeha. REAKTIVIRANJE ČASTNIKOV IN SOLUNSKI PROCES. — Beograd. 23. oktobra. V nekaj dneh izide ukaz o reaktiviranju nekaterih častnikov, ki so bili obsojeni v solunskem procesu. Mod temi častniki so: Milan Milanović, Ceda Popović, Vladja Vlazir. dr. Lika Markovi«, Milan Lazarević. Zatrjuje se, da se bodo reaktivirani častniki takoj zopet vpo- kojili, nakar bodo zahtevali revizijo solunskega procesa, Reaktivacija in zahteva po sopetnl vpokojitvi Je dalo radikalne stranke ln dr. Ninčića. ZA ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMflTJO. —d Pari«, 22. oktobra, »Victorir« piše: Nobena sila na svetu ne more braniti šestim milijonom Avstrijcev, da se priklopijo Nemčiji, temmanj, ker se njih upravičene in razumljive želje popolnoma strinjaio e pojmovanjem Francozov o samoodločbi narodov. Mnogo pametneje bi bilo, ako bi francoska vlada vpoštevala dejstva in gledala na to, kakšna jamstva in predpravice bi mogla pridobiti, ako bi prostovoljno izjavila svojo zadovoljnost s priklopi tvijo- VLADNA KRIZA V AVSTRIJI. —d Dunaj, 22. oktobra. Zveza soci-alnodemokratskih poslancev je imela danes dopoldne sejo, na kateri so se socialnodemokrateki člani vlade pozvali, naj spričo novega političnega položaja zapuste svoja mesta kot državni tajniki in državni podtajniki. Zveza je soglasno sklenila to: Koalicija med socialnodemokratsko in krščanskoeoci-alno stranko se je meseca junija izjalovila. Takrat je zveza krščanskih so-cialcev pozvala večino narodne skupščine, naj prevzame vlado. Ker se je ta branila izpolniti to dolžnost, je bilo sploh nemogoče sestaviti vlado. Zato se je morala narodna skupščina razpustiti, da bi volilci sami odločili, ali naj kr*čancki socialci ali socialni de-mokratje sestavijo vlado. Sedaj Je odločila volitev Po demokratskih nače-lih imajo krščanski socialci dolžnost prevzeti vlado. Zveza je odklonila vsako udeležitev pri vladi. Proporčni kabinet, sestavljen le za izvedbo volitev, je 6vojo nalogo izpolnil. Zveza pooblašča 8ocialnodemokratske člane vlade, da odstopijo s svojih mest GRŠKA IN VOJNI KRIVCL — d Sofija, 24. oktobra. Listi objavljalo, da je grški opravnlk Panurlas Izjavil bolgarski vladi v imenu grške vlade, da odstopa Orška od svoje zahteve ro izročitvi vojnih krivcev ln sicer pod pogojem, da zajamči Bolgarska, da bodo krivci sojeni pred bolgarskimi sodišči. GRŠKI KRALJ NA SMRTNI POSTFIJI. — d Beograd, 23. oktobra. »Politika« poroča Iz Soluna: Od snoči se ie stanje grškega kralja zopet poslabšalo. Snoči je bila temperatura preko 40*, žila 135 do 150, dihanje 40—48. Davi je nastopilo docela kritično stanje. Temperatura je padla na 39*, žila na 134, dihanje na 40. Kralja vzdržujejo z umetnim ogrevanjem pri življenju. fieođreSeisa r?omouina. — Drugi kongres Jadranskega zbora, ki se je imel vršiti kakor že naznanjeno 31. t m. in 1. aovembra v Beogradu, se je odložil na nedoločen čas. Opozarjamo na to vse zaupnike In delegate. — Imenovanja in premeioenja v sodni službi. Voditelj okrajne sodnije v Komnu Fran Dominko in sodni svetnik Anton Manzoni v Trstu sta imenovana za sodne svetnike pri deželni sodniji v Trstu. Voditelj okrajne sodnije v Bovcu Fran Vidmar in okrajni sodnik Mirko K o r s i č v Gorici sta imenovana za sodna svetnika pri okrožni sodniji v Gorici. Sodnik dr. Anton Gnezda v Trstu je imenovan okrajnim sodnikom, okrajni sodnik Milan Z g o m b i 6 pride za okrajnega sodnika v Pulj. Za okrajne sodnike so imenovani: Ivan S u 6 a n j za Podgrad. dr. Milan Bogataj za Senožeče, Filip O e r n e za Komen, Ivan B r e 1 i h za Bovec, dr. Fran F e r 1 a n za Cres. Za voditelja okr. sodnije v Sežani je imenovan okrajni sodnik Karel B e n i č. Sodnik S. Mogorovič je premeščen iz Buzeta v Volosko. Za sodnika sta imenovana avskultanta Fran Kompara in Josip K e r n e v. — Slovenske ljndske šole v Gorici, v katere se je vpisalo 606 otrok, so zasnovali Italijani tako, da se otvori j o za prvo šolsko leto trije razredi za dečke in dva za deklice, za drugo dva in eden. skupaj torej 8 razredov. V teh razredih pa se imajo slovenski otroci naučiti toliko italijanftčine, da bi bili potem spodobni za pouk v italijanskem jeziku od 3. razreda dalje. To je po tujce valni ea, ne pa slovenska ljudska Šola! — D* Annunzio potuje natihoma ob Jadranski obali. Bil Je v Trstu in baje tudi v drugih obrežnih krajih, te dni se Je mudil tudi na italijanskem obrežju. To je v zvezi z velikansko agitacijo za Dalmacijo, ki se razvije te dni po Italiji. Za nedeljo je organiziran velik shod v Milanu za Dalmacijo. Prifllo je tja tudi nekaj dalmatinskih Italijana-feev. Tako se razpleta povsodi po ItalijJ. razpoloženje proti vsaki popustljivosti v jadranskem vprašanju. Italijani hočejo izvesti londonski pakt in še mnogo več. — Italijanski teror. Jadranski zbor javlja: V zadnjih dneh razširjajo fašisti po zasedenem ozemlju cele kupe propagandne literature, v prvi vrsti za to, da požive in okrepe moralo pri naših italijanafeih, drugič pa za to, da s pritiskom in terorjem izsilijo od naših rojakov podpise na peticije za sprejem londonskega pakta. En izvod take peticije je prišel v roke Jadranskemu zboru. Jadranski zbor jo dotično peticijo poslal zunanjemu ministrstvu s prošnjo, da varuje naše rojake pred terorjem fašistov, ki hočejo izsiliti njihove podpise z namenom, da bi mogli Italijani še pred pogajanji pokazati, da imajo v okupiranem ozemlju mnogo pristašev. Te peticije morajo na pritisk in vsled terorja fašistov podpisovati naši rojaki. Tako podpisane peticijo morajo pozneje pošiljati Giolittiju, Sforzi, parlamentu in senatu. Jasno je, kaj hočejo Italijani s tem in ni težko uganiti, kakšen namen da imajo fašisti z izvabljanjem podpisov na omenjene peticije. V prvi vrsti hočejo dokazati zunanjemu svetu, da samo prebivalstvo okupiranega ozemlja zahteva aneksijo. Drugič pa hočejo dovesti našo delegacijo v neugoden položaj s tem, da prijavijo množico podpisov. Proti takemu postopanju Jadranski zbor kar najodločneje protestira, ker je to potvarja-nje prave volje našega življenja v zasedenem ozemlju. Jadran., zbor naproša vlado, da naj zastavi ves svoj vpliv pri vseh roerodajnih evropskih faktorjih v to, da 6e nastopi proti temu nemoralnemu načinu borbe in potvarjanju resnico. Podpisi: Izvrševalni odbor Jadranskega zbora. — Petarda na železniškem tiru. Ponoči 18. tm. Je našel čuvaj pri čuvajnici št 122 ob km 202'200 blizu Trsta na železniškem tiru petardo. Ravno tisti čas Je prihajal vlak iz Trsta proti Gorici. Petarda je izročena vojaški oblasti. Dneune oestl. V Ljubljani. 25. oktobra 1920. — Obletnica narodnega oavobojs-nja. Dne 29. oktobra se praznuje druga obletnica narodnega osvobojenja. V spomin Id proslavo tega najpomembnejšega dne v nali narodni zgodovini se vrsi ta dan po vsej Sloveniji, kjer ze nahajajo državni uradi, slovesna sluibs bo tja i zahvalno pesmijo »Te Deum« ln • pevsnjem državne himne. Službi naj prisostvujejo Javni funkcijonarji ln občinstvo. V manjših krajih naj se cerkvena slovesnost izvrši prihodnjo nedeljo dna SL oktobra. Raaobosiio naj se dne 29. oktobra povsod narodne aH državne zastavo. — Joroslovartski delegat plebiscitne komisije. Novo imenovani jugoslovenski delegat pri plebiscitni komisiji v Celovcu, minister Koeta R i s 11 e, se Je v soboto s večernim vlakom odpeljal iz Ljubljane v Celovec. — Cellrn prosišvn 28. oktobra! V prestavo 28. oktobra prirede Ljubljanski Cehoslovatd pod protektoratom general, konzula g. dr. Beneša v Opernem gledališču slavnostni koncert, ns katerem bodo i sodelovali razni čelki umetniki Vet do- 1 hodek ]e nar i njen naš! »Jugoslovenski Matici«. S t< f so dokazali tukajšnji Cehi, da niso s fio vredni bratje onih, ki so ustvarili vel j 28, oktober — dan čeho-slovaške os- ijoditve, temveč da so tudi enaki onim, J so tudi v najtežjih časih bili apostoli sjc /nske uzajemnosti. Dolžnost bele LjuMjr )i je, da se dostojno pridruži proslavi 26. oktobra m da tudi ona manifestira idej skupnosti. Vstopnice to v predprodaji v drogeriji Cvančaria v Selenburgo 1 ulici. Cene operne. — Dr. Susteršlč ns vidiku? Kakor poročajo z Dunaja, je tajakaj dospel bivSI kranjski d želnl glavar dr. Ivan Sester* šlč. Iz nj( gove bližnje okolice se je izvedelo, da Ima namen nastaniti na Koroškem, da od tamkaj vod- habsburško propagondo v Jugoslaviji. Te vesti soglašajo z informacijami zagrebškega »Hrvata«, Id piše med drugim: »Slovenski župniki in kaplani Izjavljajo, da bodo nastopali za klerikalno stranko šele ko bo le-ta vse potrebno ukrenila za povratek dr. Ivan šusteršlča. Dr. MandIČ Iz Sarajeva, ki je pristopil h klerikalcem in ki le inttrnen Šusteršlčev sotrudnik še iz stare Avstrije, tri naj sedaj odpotoval v Inozemstvo. (Pač na Dunaj uredništvo), da se tamkaj posvetuje z dr. Šusteršlčem. Dr. Korošec trna v Beogradu misijo, ne samo da pripravi pot Šusteršičevemu povratku, marveč da skuša Izposlovad odgodi tev volitev za konstituanto do spo-* mladic — Prehitro veselje nam oponaša sobotni »Slovenec«, ki smo po naših »Informacijah j a vil, da na letošnjem občnem zboru preide vodstvo Kmetijske družbe v roke pristašeev SKS. Od druge strani se nas pa Informira, da »ustanovnega« občnega zbora nove »Kmetijske drulbe za Slovenijo«, ld ga nova družbena pravila za letos predpisujejo, niti ne bo, ker se preveč boje kritike svojega brezdelja m razsipanja družbene glavinske Imovine. Enkrat seveda bodo morali sklicati ustanovni občni zbor Kmet. dr., a takrat bodo toliko napredno Izpadlih podruinlh občnih zborov razveljavili, da bodo imeli tisto zagotovljeno večino, o kateri »Slovenec« piše. »Slovenec« piše, da Je SKS naredila Iz Kmetijske družbe »poltikum« dočim vsakdo ve, da so se klerikalci zahrbtno m z nečuvenim sleparstvom polastili vseh odbomiškin mest ln niso pristali na najpo-nlžnelšl kompromis. Da bi »Slovenec« raj« molčal o sleparstvfh, ki Jih ne more dokazati, in se držal načela, da v hiši obešen-« ca ni govoriti o vrvi Klerikalci imajo posebno na Piki družb, strok, uradnike, ker vsi družb, odboru., vzlec svoji veliki naivnosti, vendarle čutijo svoj klavernl položaj napram tem uradnikom. Kmetijsko družbo hočejo po Susteršlčevem receptu, enako bivšemu kranjskemu deželnemu odboru narediti za tajno svojo strankarsko institucijo fn mesto kmetijskih strokovnjakov bodo nastavili »kmetijske veščake« žalostnega spomina, katerim bo imponiraj celo sedanji odbor. t Miha Verovšek. Zastavonoša našega Sokola Je padel nenadoma v grob* Nikdar več ne bomo gledali Jnnatškega Mihe z visokodvlgnjenim, ponosno v vetru vihraj očim praporom samozavestno korakati na čelu sokolskih polkov. Bila sta dva brata orjaka, Anton in MIha. Oba vesela, davtipna, vsekakor simpatična, povsod dobrodošla, dva nepozabna predstavnika pristno slovenskega humorja ln do« brodušne Iskrenosti NI Ju več med nami! Za Antonom se Je odprla prt slovenskem gledališču vrzel, Id Je ne Izpolni le dolgo, dolgo nihče več. In za Miho Je zazijal prepad, ki ga ne premostimo tako kmalu. L. 1867 se Je narodil MIha kot sin ljubljanskega umetnega vrtnarja, PosečaJ js reako, a že 118 .87 Je moral k želez. In brzojavnemu polku. Ostal Je ondl do L 1890. Nato je bil poštni pomožni uradnik v Beljaku, Brucku na Muri, v Oradcu In Mariboru. Ko se Je naveliča! tlačanlti, si Js poiskal zasebne službe; od L 1898 Je bfl upravnik »Slovenskega Lista«, obenem pa izvrstdn knjigovodja raznih zasebnih Industrijskih podjetij, dokler ga ni L 1900 župan Ivan Hribar pozval v mestno knjigovodstvo. Bil Je vesten, nadarjen In z vsa-mur prijazen uradnik. Vršil Je računsko in blagajniško službo. Zadnji dve leti Je H! kot bivši mestni računski nadrevident obenem blagajnik pri mestnem užitnlnskem zakupu. V novi poklic se Je zagnal s pravim fanatizmom. Hkratu je vršil posle ubožnega očeta za vodmatski okraj ter Ml predsednik političnega In Izobraževalnega društva JDS v Vodmatu. Ustanovil mu Je lepo knjižnico. Deloval pa Je še po raznfli drugih društvih kot neumorno priden, InicIJatlven m vztrajno požrtvovalen odbornik. Njegova agitatorska sila Je bHa nedosežna. Glavno delo je v svobodn. urah posvečal Sokolu, ki mu Je bil prirasel na dušo In srce. Udeleževal se je vseh rle-tov, vedno podjeten in temperamenten, ter Je nosil ns poslednji poti svojo ljubljeno zastavo neštevllnlm sokolskim bratom m sestram. Lani Je začel hlratL Odpovedoval mu Je glas. AH se ga Je lotil Isti črv v grlu, ki Je ugonobil brata Antona? V četrtek je šel šs zadnjič na lov, k! Je bil njegov šport Danes Je nepričakovano Izdihnil svojo blago dušo. Naj počtva v miru naš vrli, nepozabni MIhal — Več svetlobe. K naši sobotni notici o »Koroški gospodarski družbi« nas prosi leta, da naj priobčimo njeno sporočilo, da So nastale njene terjatve v Avstriji samo vsled tega, ker je pripadla cona A Avstriji V tel con! namreč Ima družba terlatve za aprovizadlsko blago, za katero ni prejela še ničesar. — Ive take nanr*;! Prejeli smo to-le o1*mo: V rubriki r>u«*vne ve«ti s* nahaja notica >T,e tako nsnrM«, v kateri se napsda okrnfno Hsva^tvn rndl odpusta neke r^možne moči Prenričan sem rln bod>te re«*nM ns 'inbo ponra^ vili to noMeo ker je vsebina v celoti zlasrsna. Resnica je: Deželna vlada Je z ozirom na to. da se je ustavilo izplačilo vojaških podpor, zahtevala ■ 3L 244 štev .5LOVrrN5Ki rsTAKUtr-, ane Z4. OKtoora itrzv. >ktobrom t 1. odpust dveh pomožnih noči. Služba se je odpovedala, kakor (e to običajno, po službeni dobi najmlajši pomožni moči Vandi Tro&t, ki je tudi v zadnjem času vzlic opetovanim pismenim in ustmenim opominom zanemarjala službo. — Okrajni glavar. — Iz Koroške Slovenije prihajajo žalostna poročila nafiih ljudi o nemškem nasilju. Tako je n. pr. zadnjo nedeljo napadla nahujskana tolpa nem-durjev in Nemcev iz Bistrice v Rožu, vas Sveče, kjer so divjali in tulili, da hočejo pobiti vse Slovence. V neko hi-So je padel iz tolpe debel kamen skozi okno mimo glave matere, ki je imela otroka v naročju. Slovenske hise so obmetavali s kamenjem, V Sen t Janžu v Rožu so Nemci napadli slovenskega posestnika in ga pretepli. Ko sta mu prišla na pomoč sin in hči, so pretepli surovo tudi nju. Naše zavedno slovensko ljudstvo živi v velikem strahu in gleda e krvavečim srcem, kako odhajajo jugoelovenske oblasti, ki so ga do sedaj varovale pred Nemci in pred še hujšimi nemčurji. — Iz Rožne doline smo prejeli od slovenskega kmeta pismo, pisano s trdo ožuljeno roko, toda polno najideal-nejše ljubezni do skupne jugosloven-ske domovine. V pismu pravi med drugim: Z mirno vestjo in s solznimi očmi moremo priznati, da smo storili svojo dolžnost Prodali so nas nemškutarji za Judeževe groše. Jočemo se kot mali otroci in srce se nam krči od bolečin, ko pomislimo, da nas bodo jutri ali po-jutranjem ločile Karavanke od naših ljubljenih bratov v svobodni domovini. — Imenovani so pri poverjoništvu za socialno skrbstvo: Sil van Pečen-k o za oficijala, Ivan L a p a j n e za kanci ista, Fran T o m a ž i n za defini-tivneera upravnega uradnika; Aleksander Kuharic, Maks d e š in Janez F 1 e g a r za upravne uradnike. — Telefon v Ribnici na Dolenjskem. Pri poštnem in brzojavnem uradu Ribnica na Dolenjskem se je otvorila dne 15. oktobra t. L telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Kinematografi v državni upravi? V Zagrebu se je vršil ssetanek lastnikov kinematografov, ki so ugotovili, da bi se morala vsled najnovejših državnih in meščanskih taks povišati vstopnina najmanj za 96%. Ker pa je to nemogoče, so sklenili, da zapro svoje kinematografe in predlagajo vladi, naj jih prevzame v svojo upravo, ker v privatnih rokah na noben način ne morejo več prosperirati, —d — Ogoljufano kinematografsko podjetje. V soboto so aretirali na Dunaju ing. Alfreda Bariea, ki je ogolju-zagrebško filmsko tovarno »Jugoslavijo« za pol milijona kron. Denar so pri njem še našli. — Prestop iz pravoslavja. Sarajevo, 24. oktobra. Tu se je raznesla vest, da namerava srbski pravoslavni metropolit Letica stopiti v katoliški samostan. Le ti ca je bil znan kot velik av-strofil. Zadnje dni je začel uganjati stvari, da so bili ljudje mnenja, da ni pri zdravi pameti. — Letošnja zima bo, kakor pravijo vremenski izvedenci, nastopila zelo zgodaj in bo precej huda. — Poroke. Poročil se je g. Fran 0 o-1 o b, mesar in posestnik z gdč. Pavlo Plambergerjevo. Bilo srečno! Dne 20. oktobra 1920 se je poročil gospod Mirko D u j c, učitelj v Murski Soboti v Prek-murju z gdč. Pavlo Kračunov o, hčerko veleposestnika in trgovca v Zrečah pri Konjicah. Poroka. Poročil se je Vinko Mane r, železnični uradnik, z gdčno. Vido V r e z e c, učiteljico v Grabšta-nju. Poročil se je danes v Braslov-čah naš odlični tovariš g. Stanko V i-r a n t, glavni urednik »Jugoslavije^, z gdčno. Maro Omladičevo. Bilo srečno! — Štetje prebivalstva in živine po stanju z dne 31. decembra 1920 se izvrši po vsej državi. Preddela so že v teku. — Okrožni zdravniki. Razpisani sta službi okrožnih zdravnikov za zdravstveno okrožje na Trati pri Skof-ii Loki in za zdravstveno okrožje sev-niško. Natančna razpisa se nahaiata v Uradnem li?tu št. 122 in št. 123. Službi okrajnih babic na Prezga-njem in v §tansri sta razpisani v Uradnem listu št 12*2. narodno gospodarsfuo. — g V svrho enotnega nabavljanja državnih potrebščin se osnuje poseben Odbor za oceno državnih nabavk. Odbor posluje za nabavke v tuzemstvu in inozemstvu. Obstoji iz dvanajst delegatov, predsednika imenuje finančni minister. O poslovanju tega odbora je finančni minister objavil pooeben pravilnik (Službene Novine st. 227). Uredba ima namen preprečiti nabavke po pretirani ceni in osigurati, da se država obvaruje nakupa 6labe robe. — g Začasni postopek je izdal finančni minister v ta namen, da se uredi vprašanje, kakšnih predpisov se je držati onim prebivalcem na meji, ki imajo pašnike preko državne meje, ter za one, ki morajo obdelovati svojo posest onstran moja (Službene Novine štev. 227.) — g Glede plačevanja carine po konvencionalni in minimalni tarifi je izdal finančni minister navodila carinarnicam v Službenih Novinah št 227. Za uvoz blaga iz prijateljskih držav je navajati carinske postavke, ki jih navaja trgovska pogodba z bivšo Av- stro - Ogrsko. Ako take postavke za dotično blago ne obstoje, je vporabljati minimalne postavke srpske carinake tarife iz leta 1909. Ta vodila veljajo za države, ki imajo z nami poleg posebnih carinskih dogovorov tudi še klavzulo najbolj ugodovane države (srpsko: največje povlasčenje). Navedena vodila ne veljajo za blago, ki se uvaža k nam iz Nemčije, Avstrije, Turčije, Romunije, Bugarske in Madžarske. — g Med Avstrijo in Čehoslovaško se je sklenil dogovor zaradi vprašanja, kako se bo postopalo pri podjetjih, ki imajo svoj sedež v eni državi 6voje tovarne in obrate pa v drugi. Gre za takozvano nostrifikacijo, ki je tudi za naše razmerje do Avstrije praktično velike važnosti. Tudi pri nas je več velikih podjetij, ki imajo svoje sedeže po pravilih na Dunaju, tovarne in obrate pa pri nas. Prenos sedeža teh podjetij dela velike težave, ker je pri akcijskih družbah treba po določilih davčnega zakona plačati velike svote za slučaj prenosa. _ Kultura. — Ropertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. — Opera,: 25. oktober, ponedeljek: zaprto. Drama: 36. oktober, ponedeljek: Ljubimkanje, red C. — Dr. P. Pestotnik: Kako voditi in upravljati sokolska društva? (Nad 100 strani 8* z več vzorci za upravne posle, cena 22 K.) To je prvo delo te vrste v jugoslovanski literaturi. Društveno življenje je pri nas močno razvito, bilo pa je dosedaj brez strokovnih navodil glede uprave in vodstva. Vsako društvo je za svojo okolico važen kulturen in gospodarski faktor. Odbori se običajno hitro menjavajo. Ako društvo ni zgrajeno na trdnih tleh programatičnega dela in strogega upravnega poslovanja, se izgubi pri izmenjavi oseb cilj in pregled o izvršenem delu. Knjiga je odličen kažipot za poslovanje vsem tudi n e s o -kolskim društvom. — Notranja zveza med dobro upravo in idejo društvenega delovanja in njegovim končnim namenom je dobro povdarjana-Praktična navodila (priprava za občne zbore, kan&datne liste, vodstvo seje, občnega zbora, obravnavanje izrednih dogodkov, proračun, sprejemanje in izključevanje članov) so posebno potrebna mladim društvom. — Delokrogi, posli pravice in dolžnosti posameznih funkcijonarjev so točno začrtani, obširno in jako lepo popisani. Pri blagajniškem poslovanju se avtor ozira na večja in manjša društva. — Posebne važnosti so poglavja, v katerih pisatelj obravnava Sokolstvo napram vse-narodnim vprašanjem, socijalizmu, klerikalizmu in naprednostnim. Knjiga je pisana za življenje v društvih in se ozira na nadrejeno organizacijo samo kolikor je to potrebno Celo knjigo preveva ljubezen do Sokolstva in duh vdanega ter požrtvovalnega dela za višje cilje naroda, napredka, svobode, za idejale človečnosti in borbe proti vsemu, kar zadržuje to delo. Načelo praktičnosti, zmisel za kontrolirano delitev dela in disciplinirane organizacije novo knjigo še priporoča. Knjiga je izšla v zalogi Sokola I. in se naroča pri bratu Andr. Bercetu, Tiskovna zadruga, Ljubljana, Sodna ulica 6. Gospodarske vesti. _ S Nove takse. Z uradno naredbo o draginj skih dokladah državnim uslužbencem, vpokojencem, vdovam In njihovim sirotam od 29. sept 1920 Dr. Br. 130.000 (Službene novine od 7. oktobra 1920 br. 221) se povečujejo takse in sicer: L Takse, ki veljajo za vse ozemlje nale kraljevine«. Po br. 5 zakona o taksah. Za vse Pismene relitve administrativnih oblasti od 2 na 5 dinarjev. Po t. br. 52 zakona o taksah. Za pritožbe na državni svet proti rešitvi aH delu katerihkoli administrativnih oblasti od 5 na 10 dinarjev. Po t br. 230 zakona o taksah za pritožbe proti osebam In po t br. 229 od 3 na 6 dinarjev. Za pritožbe na državni svet ali kasacijski urad od 5 na 10 dinarjev. Prva, druga in tretja točka t br. 99a Iz člena e finančnega zakona za 1920 In 1921 se izpremene In se glase: Na vse vstopnice In sicer: 1. za gledališča m umetniške koncerte, poučna predavanja, ■»»ifliffigv* poučne in gospodarsko raz- stave, večere in javne vaje gimnasočsfs, sokolskih, orlovskih društev pa se plača taksa 10% od vrednosti vstopnice, 2. za bioskope, šamane, kabarete, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, magijske, spi-ritisiične predstave, panoptike, msneiarl-je, razne druge razstave, panorame, fotopi as tike In sploh' prireditve, kjer se zbirajo ljudje radi zabave In razveseli • van j a, se plača taksa 30% od vrednosti vstopnice. 11. Takse, ki veljalo za Srbijo ln Crao goro. Po t br. 1 u zakona o taksah na vse pismene ali protokolarne vloge ali prošnje sploh, kadar se vlagalo na kakršnekoli oblasti, tzvzemšl kralja hi Narodno skupščine, od 0-50 na 2 dinarja. Po t br. 3 zakona o taksah: Za spričevala In potrdila, ki jih izdajalo oblasti zasebnikom brez ozira, aH se potrdila Izdajajo o enem ali več različnih dejstvih, ki se nanašajo na eno In Isto osebo, od 2 al 3 na 5 dinarjev. Pc t far, 4 zakona p taksah: Za spričevala in potrdila, ki jih izdajajo zasebniki z istim namenom (omenjenem v t br. 3 zakona o taksah), med katera spadajo potrdila zdravnikov In drugih strokovnih oseb od 2 na 5 dinarjev. Po t br. 6 zakona o taksah: Za pritožbe Proti rešitvi nižjih administrativnih oblasti, poslane višji oblasti, v kolikor ni s tem zakonom določena kaka posebna taksa, od 2 na 5 dinarjev. III. Takse, ki veljajo za pokrajine izven Srbije ali Crne gore. Vse ostale pristojbine, ki veljajo v omenjenih obla-stvih, se poleg zvišanja po dosedanllh obstoječih odredbah, povišajo za 100% To povečanje taks velja od 1. novembra 1920 Iz kabineta mi .ustra za finance 20. oktobra 1920 — g Poziv konkurzn m upnikom Glavne posojilnice. Novembra meseca t i. se bo izplačala prijavljenim upnikom Glavne posojilnice v Ljubljani 8"'o kvota svojčas likvidirane glavnice. Vci upniki, ki so tekom časa spremenili svoj naslov, se s tem poživljajo, da prijavijo svoj sedanji natančni nas'ov obenem z navedbo številke vložne knjižice najkasneje do 2. nrvem-bra 1920 namestniku -ipravltelja konkurz-ne mase dr. Otonu Fettichu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica Št. !1. Oni upniki, ki so svojčas prijavil« svois terjatve jo kakem denarnem zavodu (hranilnici ali posojilnici), pa so med tem vzefl svoje knjižice nazaj, na? vpnšljeio na gorenji naslov potrdilo doti^nega denarnega zavoda da so uprav'eeni dvigniti kr,nkur2no kvoto in naznanijo tudi svoj natančni pa-slov ter številko vložne knjižice. — Mednarodni semenj za vzorce ▼ Trstu se je vrsU v času od 9. do 24. oktobra. Za ta semenj ki ima namen obuditi in poživiti zanimanje sza Trst in tržaško luko, se je delala iz Trsta razsežna propaganda. Prireditev naj bi povzdignila tranzitno trgovino Trsta. Tudi na Bavarskem so budil! interes za to prireditev. »Munchener Neueste Nachrichten* so imele posebno propagandno prilogo, Za Južno Nemčijo je Trat pripravna luka. Tržaški trgovski In prometni krogi se res trudijo za povzdigo kupčijskega prometa. Prejšnji avstrijski Llovd je sedaj »Lloyd Triestino«. Generalni ravnatelj je sedaj G. Ucelli. Llovd bo vozil v Levanto, Indijo In na daljni Vzhod. Družba »Cosulich« bo vozila v Severno, Centralno in Južno Ameriko. Lloydu manjka še ladij za intenzivni promet Družba »Tripcovich« vozi v Benetke. Ker so sedaj težave zaradi nedos tajanja direktnih železničnih tarif, se bo v kratkem vršila posebna prometna konferenca. Uvedli bodo tudi direktne bnzovlake med Trstom in Munchen. — Izraba vodnih *JI v 'f t'iji. I arka vlada je doslej '/dala koncesij za izkoriščanje vodnih sil rs več refO 2 rril'»oiia konjskih sil. Od teh ce 'e moglo zaradi visokih cen in pi*losti stavbnega materijala izgraditi doslej le 1*4 miliiona H P. 7a izdelovanje gnojil !djs'kwih) se bo porabilo 500.000 konjskih si1, za /elezne in cinkove peči pa bi se rabilo preko 4 milijone HP. Italija namerava rolacoma uvesti električni obrat na vseh *e'ezii;ih. Sklenil« so Že, da preurede 4225 km prof za eJekiiičnl obrat. S tem bi prerinili okroglo t% milijona ton premega m \*to. Ob sedanjih cenah, ko stane vag>i 7DKJ lir, b: z elektrifikacijo prihranili 8JO—000 milijona/ lir ra leto pri premogu. — g Modra galica. Po sklepu go-fepodarskofinančnega odbora ministrov se bo v krntl;em začela graditi pri bor-skem rudniku delavnica, v kateri se bo izključno za državo izdelovala modra galica. — Promet na Koroško. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja : V nedeljo, dne 24. oktobra prevzame v obratovanje propo Celovec—Pliberk av6trliska uprava južne že-Ie7nice. Vsled trga vozijo od pondel|ka dne 25. oktobra dalje naš: osebni vlaki na koroški progi le do Preval) In od-osno Iz Prcva'j. Promet med Prevaliami in Pliberkom je začasno z istim dnem ustavljen. nslnooella poročila. MFNTSTSKT PREDSEDNIK O KOROŠKEM PLEBISCITU. —d Beograd, 24. oktobra. Na vprašanje poslanca Gjure Džamonje o izida plebiscita ua Koroškem ter o njegovih posledicah Je predsednik ministrskega sveta dal nastopni odgovor: G. poslanec! Na predloženo mi vprašanje z vašim pismom od 19. t. m., ki mi ga je dostavil g. predaednik narodnega predstavništva z aktom št. 4510 od 20. L m. o izidu plebiscita na Koroškem in njegovih posledicah mi je onst, odgovoriti: 1. Plebiscit v ooni A je bil izvršen 10. oktobra na podlagi člena 50. st. germainske mirovne pogodbe. Po glasovanju izdana proklamacija plebiscitne komisije je bila nastopna: Za nas 15.278 glasov, za Avstrijo 22.025 glasov. 2. Sodeč po gotovih izjavah ob koncu glasovanja, je pretila nevarnosrt našim rojakom, vsled eeaar Je izdal naš delegat naredbo Četam, naj vkorakajo v cono A. 3. Za tem je plebiscitna komisija sklenila in zahtevala, naj izročimo upravo na podlagi st. germainske pogodbe, kar j« kraljevska vlada odreda 1 a. To je bilo nekoliko dni pred korakom, ki so g« storili pri naSi vladi zastopniki Anglije, Francije in Italije v zraislu zahtev komisije. 4. NaS delegat je vložil protet proti zlorabam, storjenih v coni A, s katerimi se tudi objas-li j uje tak izid plebiscita. 5. Naša vojska ima evakuirati cono, ker je konferenca poslanikov dala zagotovilo, da bo mir in red v coni A vzdrftevala plebiscitna komisija kakor tudi, da je v stana, upravljati jo. 6. Priznanje plebiscita, izvršenega na podlagi člena 50. st. germainske mirovne pogodbe, je naga dolžnost, ker to zahteva čast podpisa, ki je bil izvršen na tej pogodbi. AVSTRIJSKA UPRAVA NA KOROŠKEM. — d Dunaj. 24. oktobra. Kakor doznava »Polltische Korrespondenz«, se Izvrši predala uprave na koroškem plebiscitnem ozemlju na nastopen način: V ponedeljek 25. t m. dospeta avstrijska ga-varja v Veliko ve* !n Boro vije. V sredo dospe osobje političnih upravnih oblast. Obenem izroča posle Ingoflovensko »radništvo, ki se nato povrne v Jugoslavijo. Avstrijsko orožnfitvo prevzame od jugn-slovenskega orožrtštva varnostno službo v sredi novembra, število avstrijskih varnostnih čet bo znašalo približno 800 do 1000 mož. Mednarodna plebiscitna komisija se razpusti baje v sredi novembra. POSET REGENTA V ZAGREBU. —d Beograd, 24. oktobra. Prihod regenta v Zagreb je odgođen za nedoločen čas. ITALIJANSKA NEZADOVOLJNOST Z ZAVEZNIKI RADI KOROŠKEGA VPRA&ANJA. Rim, 23. oktobra. Rimsko časopisje se peča Intensvno s koroškim vprašanjem in pravi, da bo ostala obljuba jugoslovenskega zastopnika v medzavezniŠki komisiji najbrž mrtva točka Koroško vprašanje se zavlačuje pred Vrhovnim svetom, Trst pa mora še vedno gledati svoje poglavitne prometne proge z naravnim zaledjem v posesti Jugoslavije. Časopisje trdi. da sta Frandj* in Anglija nalašč odklonili italijansko zahtevo, da naj zasedejo zavezniške čete Koroško. Vsled tega so mogli ju gosi ove nsk bataljoni neovirano zasesti del Koroške. Da so francoske in angleške simpatije glede koroškega vprašanja na strani Jugoslavije, je razvidno tudi iz Jugoslovanom naklonjenega časopisja. Nato citira »o besede .Narodnih Listov" od 11. oktobra t L, ki pravijo: Ob priliki plebiscita na Koroškem simpatiziralo Francozi in Angleži z Jugoslovenl, dočim Italiiani očividno želijo, da izpade plebiscit neugodno za Jugoslovene. D'ANNUNZIO NAPADEN. — NAPADALEC LINĆAN. Reka, 22. oktobra. Včaraj je prišlo zopet do spopada med arditi in delavci. D'Annunzijevo .državo" občuti delavstvo podružnica SPD. gotovo prevzela t! last ali vsaj trajno upravo Piskerni-kovo kočo v Logarski dolini in jo po Votrobi razširila, tako da ni več potrebe zidati posebnega hotela kot konku*« renčnega podjetja proti nemškemu zavetišču, na svojem občnem zboru dne 16. julija 1920 sklenilo, da hoče prepun stiti svoje premoženje navedeni po* družnici. Vsi zHdružniki se poživljajo, da izjavijo do konca listop. 1920 načel-stvu, hočejo li zahtevati od zadruge svoj delež ali ga prepustiti na korist savinjske podružnice SPD. GWe zadružnikov, ki se ne bodo oglasili, dom-* nevalo se bode, da prepustijo svoj delež na korist savinjske r>ostarc s 50. letom, kritiki pa, trdijo, da se marsikak mož ne >posta*' rs>« nikoli ter da krepko >leti< do smrti. V Carigradu je živel neki mož 145 let, ki je dejal: >S 106. letom zakonskega življenja ni moški več mož in žeo- grozno in oepor proti D*Annunziju narašča v w!^T.m t£ • - i i i Selavsklh vrltah Ko so se pretepali arditi ni vec zena!< Ta je imel >krepka krila« torej prav do 108. leta. In neki pariški kritik piše, da je nedavno sre- in delavci, je stopil na ulico D Annunzio. Neki delavec ga p napadel. Arditi so na to planili na delavca in ga linčalL ŽELEZN1ČARSKA STAVKA NA ROMUNSKEM. — Bukarešta, 24. okt Na romunskih železnicah je izbruhnila generalna stavka, ki traja že od srede naprej. Prvotno je prišlo samo do delnih stavk In so zlasti stavkali kurjači, katerim se ni izpolnila njih zahteva po povišanju plače za 1000 lejcv na mesec. Vsled tega je bila proglašena generalna stavka. Vse železnice so ustavile promet Edino ekspresni vlak še vozi, ker je pod vojaško stražo. Bukarešta Je odrezana od vsakega prometa. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza poživlja vsa sokolska dru-žtva, da se po možnosti udeleže pogreba umrlega br. MIhe Verovfcka. člana starešinstva. Pogreb se vrši v sredo, dne 27. oktobra ob 4. uri popoldne. Zbirališče ob 3. uri na vrtu Narodnega doma. Bratska društva, izkazi te zadnjo čast zaslužnemu sokolskemu delavcu! Zdravo! Starešinstvo JugoeL Sok. Saveza. — Ljubljanska sokolska žsrpa naznanja bratskim društvom, da jo preminul njen vrli staroata brat Miha Veroviek. Poživljamo bratska društva, da se korporativno udeleže pogreba veleza-blužnega sokolskoga delavca v sredo popoldne ob 4. ari. Zbirališče ob 3. uri v Narodnem drnrai. o I4«Mi. 8. & čal v Kairu prijatelja, ki je advokat in šteje 90 let In vea srečen mu y* predstavil svojo ženko, ki šteje 18 Islfe ter je z možem baje silno srečna . . «, * 18.000 šol zaprtih, ker učitelji ne dobe stanovanja, tako poročajo iz VVashing-tona. V ameriki manjka v kmetijskih okrajih hiš in posestniki ne morejo sprejemati učiteljev na stanovanje m hrano. * Ljudsko štetje v Ameriki. Iz Wa«, shingtona poročajo, da znaša po aproksl- ] mati vnem proračunu števnega urada po* j množitev prebivalstva Združenih držav v ——————mmmmmmmmmmmm——————— j zacjnjj jj^j tako malo, kakor doslej šo Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani, nikdar v zgodovini ameriškem ljudstva, Brat Miha Verovšek, prezaslužni Zad"ie §tetJe Izkazovalo 105,786.106 sokolski delavec, dolgoletni nas zaata- Prebivalcev to Je narastka 15 odstotkov. vonofia, je nagloma preminul vPad sedanjega narastka se pripisuje svo* Bratje in sestre! Spremimo polno- tovnJ ' _ ^ . Številno nepozabnega brata k zadnjemu . Jfif !5 52? ??ežf* uočitku I Angleškem je precel ljudi, ki so do-; Pogreb bo v sredo ob 4. popoldne | tyd! v >Narodnem domu«. Odbor in vaditeljski zbor. — »Sokol I.c vabi bratsko članstvo k predavanju, ki so vrši v torek, 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu, Trg Tabor, St 2. Poročal bo profesor brat dr. IleMč o »Naši koroški tragediji«. Predavanje Je dostopno tudi naši mladini, zato pripeljite naraščaj s seboj. Za obilen posot se prlporaoa Iz-obraževalni odsek. — Zdravo 1 — Sokol itepanjavas se udeleži korporativno pogreba umrlega člana, brata Miha Vero vika. Draltoene oestl In priredltoe. — Zveza slu i ušesih odvetnikov v LJubljani Ima dne 31. oktobra 1930 oh H. dopoldne ▼ mestni posvetovalnici ljubljanski svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: a) Nagovor predsednika, b) Poročilo preglednikov, e") Sklepanje o ra združenju društva, d) Sklepanje o dru-atvenoni Imetja, Onosorjsao, bodi na dotah čila M la, K 15 in 20 društvenih pravi' in sočasno proieno za čim večjo udeležbo. — Občni zbor francosko - slovenske organizacije se ne bo vrlil v sredo 28 tm., temveč v sredo 3. novembra. _ k -'i 9 1 ' Tnrlstlha In sport. — Planinsko zavetisos »Rinka«, re-jzistrovana zadruga z omejeno zavezo, je z ozirom na to, da boda Savinjska Bedsv VVotton to je žena, ki Je stara 104 leta. Hodi okoli brez palice. Od svojega 90. leta dalje vstala ob 7. In hna za zajn-terk nekoliko svinjskega mesa, Jajca ln: kruh, potem gre s hčerjo na enotirni sprehod, opoldne kosi Juho, malo sočivja in kako močnato jed, popoldne spi par ur, po*, tem gre tzopet na sprehod, rvečer je rib« hi malo kruha s sirovim maslom, spat gre ob 8. Alkoholnih pijač ne uživa nikdar In tudi ne pusti, da bi se kadilo v njeni sobi Na 104. rojstni dan so Jo obiskali razni njeni otroci m sorodniki ter JI čestitali, ra kar se Je glnjeno zahvaljevala Polzoedbe. -i Našla se je zlata damska ura-zapestnica. — Dobi se Pražakova ulica, 10/11-, levo. Pes, voljčje vrste, ki je najbrža sledil, se je zatekel. Podatke da Zupa-nec višji poetni oficijal, Beethovnova ulica 7/IL Glavni urednik: Rasto Pustosletnltk'. Odgovorni urednik: Kipi se dobro ottraojeo harmonij. Naslov pove upravnIStvo Slovenskega Naroda. 8053 proda se zimska suknja, površnik, obleka. Ogleda se v Židovski ■lici slaščičarna Rozman. 8049 Oves ima ceno naprodaj Sever A Itomp. Ljubljana, Wol-lova niica 12 . 7997 zadnja parcela, katastr. št. 518. Vpraša e v prodajalni lonsnmncga drnštva v Spod Šiški. 7990 Srgovski vajenec £SE5šS*o se sprejme takoj v večjo manufakturno trgovino. Naslov pove uprava Slovan skega Naroda. 7943 trgovino dobro iiožo, 2££ kraju, vzamem v najem event. kjpim. Fonudbe cod .Noremter 1920" na eštno ležeče Šoštanj. 7937 stare in nove, se kupijo. Pcizve se: Jeraaova ulica št. 13. (Trnovo). 804G Gostilna pri Mm Krunicu" V Florijanski ulici se radi generalnega popravila prenočišč in hi5e sploh zapre. Začel se bode obrat po popolnoma zboljšanem načinu in v lastni režiji Postrežba bede izredno poceni in prvovrstna. Otvoritev se objavi v časopisih. Priporoča se v naprej A. KaJSež. Kovisfiov in torbic 99 šolskih ia tržnih nudi HULKBN 66 prva juijoslo venska tvoraiea Icovcenov, torbic in hotnsto robe- 8009 te ft RfflOii Bol St. 'i a. Na zahtevo drage volje se pošljejo vzorci v poŠt. paketih. litem otitelja, bi bi pooleva! uiinlinn Naslov pove upravništvo Slo-IIJUHIIU. venskega Naroda. f-047 Karcspondenta in knjigo vo 3 4 o zmožnega amerikanskega ^knjigovodstva, išče velika družba. Železninarii imaio prednost Ponudbe na postni predal 29, Ljubljana I. 805S Klimi O urodni ceni. Izve se v pis«rnt odvetnika dr. \Varzbacha v Ljubljani, Pred Škofijo 13 3 Katko Ipavet živinozdravnik Msrica \%m n]. PRta Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, tesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 \ M se dobijo najceneje in zahtevajte ponudbe od K. A. Kregar, Ljubljana, St. Petri Cesta 21—28. 7712 Pozor! U todna prilika! Prosta ae v Ljubljani velika hisa z obsežnim vrtom, ležeča na pe ife>ij mes'a. Stanova je s 1 februarjem 1921 za kupca. Cena samo 70 tboč din. Hiša pravkar temeljito renovi«ana. — Vpraša se in ponudbe pnd „Koruna* Ljubljana, Aleksandrova c 911. 79-8 se bo vršila 25. in 26- oktobra t. 1. od 9*—12.. ta od 2—5. aro pop. v predilnici, (Kolodvorska ul. 39). Prodajala se bo nova, stara hišna oprava, več motornih (motocikelnov) koles in mizarsko orodje s 5 skobelniki Hobelbank) ter več drugih pred metov. Torej pazite, mizarski obrtniki, ženini in neveste, na to priložnost! Ivan Goltes, miz. moister, Liu&llana- 7946 Idrlia psnra. Škoffia Loka. Franc Gslco mesar in posestnik Pavla Gg'9'3 roj. PiaMer noritnoa. ki uradnik Podpisano politično društvo naznanja, da je njegov večletni predsednik in odbornik nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega, se bo vršil v sredo 27. oktobra ob 4. uri popoldne iz Jenkove ulice. Politično društva za voteMi eKraj. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskoga Saveza naznanja žalostno vest, da je danes, dne 25. »oktobra nenadoma preminul član starešinstva br. Milu Uemušefe Pogreb zaslužnega sokolskega delavca se vrŠ1 v sredo, dne 27. oktobra od 4. uri popoldne iz Jenkove ulice. LJUBLJANA, dne 25. oktobra 1920. Starešinstvo Juge si. Sok. Saveza. elektrotehnične stroke k takojšnjemu vstopu. Reflektant naj bo vešč slo venskega in nemškega jezika, poznati mora ves v stroko spadajoči mate" rijal, obvladati kalkulacijo ter fakturiranje, snosoben mora biti oskrbovanja velike zaloge ter občevanja s strankami- Ponudbe naj se vpoS't?'-> z zahtevano plačo vred na naslov: Družba aa električno industrijo Maribor, Jurčičeva ulica 8. 8057 51 UaSiko sfovarišfe štofova pribora i odela Beograd, Kties Hfthajflova ul. br. 44. Tel. br« 515. Adresa za telegram: Slasti«! - Beograd. Ima uvrk na stovarištu veliki i lep izbor svakovrs< nih štofova. Prodaja na manje i više po vrlo po voljnim cenama. V najglobji žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri srčnoljubijeni oče, brat, stric in svak, gospod Miha Verovšek mestni via|i rac. rsvidtnt in posestnik, starosta lfablj. sokolske župe itd. po kratkem in mučnem bolehanju dne 25. t. m. ob pol 8. uri zjutraj preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 27. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Jenkova ulica na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 25. oktobra 1920. Globoko žalujoči ostalu Hotelska druiba v C«l)u proda velik dobro ohranjen ompleten po rta S z železnimi zastorji (Rollo). Visok je 3 m. Železnih za-storjev je 12, deloma 1*50 do 2'40 m širokih. Prodajo se tudi lepe nove stelaie s krasnim hodnikom za manufakturo in konfekcijo. Inte-resentje naj se blagovolijo obrniti na Hotelsko družbo pismeno ali ustmeno na Ljudsko posojilneo pri Belem volu v Celju. Proda sls 3 rolete 2 sta dolgi 26* m široki 102 m, 1 dolga 262 m Široka °4 cm z okvirji n 3 steklena vrata. Izve se Vila Drina na Bleda. 8001 listje za strope izdeloja ia prodaja na debelo in drobno m2 po K 4-80 prt veffifc na'očilh znaten odpust Steiaer-•j, Liubliana, Jeranova cUca ?/aovo. 4256 ki je popolnoma vešča stenografije in ^♦rojfcpisja Prednost imaio refiektan-'nje, ki imaio prakso v železnin^ ih nova dela se izvrSojejo v lastni ! .-ovinah. Strojne tovarna in li- nid točno in solidno. j v^rae d. d. L.'nai ana. 8025 ti mmmi Zlatar in iuvcSir Alcisii Fuchs Sefen^urgova aiiiCa O priporoča svojo veliko zalogo jnveiov zlatnine in srebrnine. Vsa popravn.-j i:: €;prelni2 se: I i JOTI JI Reilektira se samo na prvovrstne moči z večletno prakso, veš:i slovenskega in nemškega jezika. — Z znanjem srbohrvaščine imajo prednost. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je vposlati na upravu, lista pod Jt im\ j| ZialMSl'BOi^ Univ.msd, W- Z4ine ordinirati v LJu^BJani Igriška ulica 6.1 (za frMu nleliilei) ord od 2-3 pop. •j rivredns štedionica d. d. Filijal St. Kanjiza {Mli) otpočela je svoj rad, te naročito preporučuje svoje iltarsko odelenje, za nabavku svakovrsnih zemaljskih proizvoda. Obavlja sve vi ste bankarsko-štedioničkih poslova itd. Zrhtevaite ponudbo za lm bele papirne orefic^ od i/4 - 6 kf?; ki jih razpošilja na vagone in manjše količine LađoolM §sf, ErSstilKir, PreScrnooa nHca L Tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja. Telefon 148. Brzojavi: Papirsel Maribor. Zahtevajte ponudbo Sandrin, LJubljana ^eiika zaloga kot, podplatov, goni** Kea«k3 zaio^a iic><^is kos, ponpisiov, gonu* vsakovrstnega wS*iT8|ci§ nih jermenov in boksa ne de&eSo. 8033 Mestni trg G. Stev. 7790. 7504 iiiis ia Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1920: a) 18 ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle uboge obrtnike vojvodine Kranjske; b) 14 ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle uboge obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) 5 ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet ustanov po 20 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1920. Priloži naj se jim od občanskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt aH trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika aH trgovca. I CA krema za gLvIev Cisti, lika in konzervira usnje Proizvaja: flSLAVIAf< tvornica kemičnih proizvodov del. dr., 1A8JLEB, Ilica SIS Telefon 5-46. Brzojavi: „CEMU" Sprejme se starejša boljša pisarniška mol! katera ima prakso v manufakturni stroki. Ponudbe pod Mannfaktsra 7§7f" na upravo Slov. Naroda. 7979 IH rila Krnita viscKoiHai me-»m DKUiran «a .Korošec 7980* na upravništvo Slovenskega Naroda. 7960 Dobro vpeljana trgovina na Koroikea s posestvo« se ■hm21 a sli zamenja z drugo trgovino piOUd v Jugoslaviji. Ponudbe pod .Korotan 7950" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7950 Kunerte in pisemski papir s Hrtno kakor tudi osakš-:: oralne đraige fiikss^szs liorlBje ločno Harođss^ fiskaraa 9» 1» r,3 •a f f^ittia in n«* »Narodne tiskarne* Za iaaeratni dti odgovoren Valentin Kopitar« / 58 SV D091A