VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 27. januarja, 2000, 58. številka )! I ■ rf: I .'I ll •b Izumitelj s Stare Gore Franc Belšak (levo) je ustvaril prvi evropski traktor (desno) na trda goriva. Čestitamo in se priporočamo z naslednjim Fenom 24. februarja! 1 'T 1"' j .1 I 1 * I januar 2000 tute Pen tute VESTNIK 34 TUTAUHI POSLANKA UREDNICA PROCESI MWŽARSKiH ODDAJ NA MV? Poglobljeno ■ h| — — gjH sodelovanje / - * t j J Murski val? Odkar je evangeličansko gmajno APAČE pre- vzela mlada domačinka VLADIMIRA MESARIČ, se je sodelovanje največjih cerkva pri nas vsaj na radgonskem območju bistveno poglobilo (merjeno od tal v globoko vodo), zato ne preseneča, da različne obrede in blagoslovitve vodita skupaj z dekanom ljutomerske župnije, ki je tudi radgonski katoliški župnik, ANDREJEM ZRIMOM (glej foto). Sicer pa vrla VLADIMIRA sodeluje tudi z apaškim župnikom JANEZOM FERENCKOM. tekal PENTUTA MESECA P 1 % J ‘2'1 Bombastične novice stresajo penlutarsko redakcijo. Tako zelo, da jih vseh niti ne moremo objaviti. Take, podkrepljene s fotografijami, pa že! Znano je, da se poslankam in poslancem v SLO-hramu ^pih misli o človeku in sočloveku počasi iztekajo minute ip ure sladke opojnosti. Konec leta bo potrebno poiskati fW t razen Če ne bodo znova kandidirali. — Ena od možnosti za narodnostno poslanko MARIJO POŽONEC je urednikovanje na MURSKEM VALU, kjer naj bi po zadnjem puntu goričkih Madžarov znova nastala redakcija za madžarski program. Če je soditi po avtomobilu, v katerega vstopa, tute niso samo tol FASHION TRENDI (I) ti I ti I bo I = ■ o C I UMRL NAJVISJI 0» ti bfi aj PREKMUREC! ce s A' ■Jfv '" ■'j r*! 7'^!' p «■ «1 5 / J* Odkar je diplomiral na ljubljanskem filofaksu (morda tudi že prej), njegovo srce hrepeni po cimprani hiši. Taki, kot so ji imeli nekdaj. Za zdaj BOŠTJAN ROUS (znan tudi kot markobandovec v mirovanju in tonski tehnik - voditelj - novinar - pripravnik na Murskem valu} še nima niti zemljišča niti denarja, ima pa ogromno volje in zagnanosti. Kdaj in kje cimprača bo, torej ni vprašanje. Večja dilema je čas, v katerem mu bo uspelo. Pentute mu želijo, da bi bilo to relativno kmalu, tudi zategadelj, ker mladi mož očitno ve, kako opravljen moraš biti, da uspešno lobiraš (na primer za razna dovoljenja in papirje pred gradnjo) pri odgovornih, ovsa , b V KJE JE SLAVICA ŠČEGETANA OD FERIJA? Til _F Po hudem boju s sončnimi žarki je v času tisočletnega prevrata pred BOGOJINSKIM ZADRUŽNIM DOMOM izgubil zadnjo bitko najvišji Prekmurec. Meril je (od tal proti nebu) natanko i.OOO (tisoč) centimetrov, kar je ekvivalentno desetim eno-metrskim Zemljanom. Neslutene višine so mu omogočile motorne žage, vihčar, bager za nakladanje sladkorne pese in druga gradbena mehanizacija. Vse skupaj zaman, ko je zavladala odjuga. Žal bomo na naslednjega NAJ... Prekmurca morali počakati do naslednjih obilnejših padavin {dež, megla in sekire ( Jebenti sunce! ne veljajo). frbo Med najbolj znane politike in gospodarstvenike, ki jih je dala pokrajina ob Muri, nedvomno sodi sedanji državnozborski poslanec, ZLSD-jevec Feri Horvat (ena roka drži kozarec na mizi). Pentute ugotavljajo, da ga volilna baza v Radencih očitno čisla, saj se mu sladko smejijo tudi politični nasprotniki. Nekdanji župan Jože Toplak (čigar telo se ne stika z osebo na sredi) je namreč SD&jevec, za njegovo soprogo Slavico (s kupico v roki in zraku) nimamo tovrstnih podatkov. Vemo pa, da je prasnila v bučen smeh, ko jo je veseli Feri poščegetai. Kateri del Slavičinega ozadja je najbolj ščegetljiv, fotografija ne ponazarja. Natančna lokacija poslančeve levice je namreč nedefinirana, v nasprotju z njegovo jasno I levo politično držo. tekal Dobra volja je najbolja 1 ■ I s , T '£* T-V. ' »• iF I -* - - < Skupaj se veselimo, skupaj kapelčana pijmo! ■.:W^ iV P VESTNIK 35 tute Pen tute januar 2000 M. Vodeniku zaprli usta l\ 1 ll >»lll u g § X Ul Prvi mož komune GORNJERADGONSKE, gospod MIHA VODENIK, ni imun za klasične dobrote svinjske kuhinje. Prav nasprotno; uživa v blagodatih izdelkov iz pozimi zaklanih Živah, kar je prišlo na uho zezajočemu se GEZI, ki je nedavno desetič uspešno ZAIGRAL IN ZAPEL PO DOMAČE. Ne bodi len, je Geza skočil do Mihe in mu s klobaso lastnoročno »zaprl« usta (je kdo, ki to odobrava?). Sicer g. G, pravi, da je politik (župan) lahko vsak, humorist pa ne. Razen, če se poUtiki ne obnašajo komično, kar tudi ni tako redko. TEKAL NOGONOSTALGIJA TUdi žogobrcarskim analfabetom je bolj ali manj jasno, da se beltinska »žuto - plava« barka potaplja. Ko sta jo krmarila tvorec markastega nogometnega booma, plastičar VIKTOR KETLER iz ČENTIBE in za njim sodar MARJAN MAUČEC iz GAN-ČAN, se je vse skupaj še nekako izšlo za prvo slovensko ligo. Zato sta imela razlog svoja palca obračati navzgor. Kam bi ju naperila v času, ko rešitve skoraj ni več, ni težko uganiti... ____________ frbo Te va pa zdaj f Soboto odila na fuzbalt Se vam zdi, da je fotografija nastala ob snemanju kakšnega po bencinu smrdečega (dišečega) h ollywo od s ke ga filma? Nič takega. Gre za izvirno opremljen gostinski lokal EDIJA ŠTERMANA BANOVCIH, v -J.-: J- Tekoče storitve ponuja od konca rajnkega leta 1099, > O o praktično vsa oprema pa je iz avtomobilskih sestavnih delov. Stene bifeja krasi okrog 50 zaščitnih znakov različnih avtomobilskih blagovnih znamk. Seveda ni težko ugotoviti, da je Edi strasten ljubitelj avtomobilov. Katerega vozi zares, Pentute ne poročajo, jog Časi, zlati časi! Ep i I? H J r—1_ A l( |i ^1 VZPONI (NE ALPINISTIČNI) Milana Vincetiča kariera Uveljavil se je kot literat s čisto goričko dušo, ki je v svojih delih ne skriva in se je ne sramuje Poklicno je začel kot profesor slavistike in se vzpel na žurnalistič-ni Olimp, ko je v našem naj-tedniku urejal kulturo. ♦ EJ; A ni zdržal dolgo in se je odselil na Pomursko založbo - ta pa se je (v skladu z Milanovimi pričakovanji?) preselila k ljubljanskemu Hramu. Istočasno je MILAN VINCETIČ (na fotografiji z njemu najljubšim predmetom tipkovnico in ekranom) v najožjem vodstvu društva SLO-piscev, ki ga vodi tudi naše gore list Evald Flisar. Bo naslednja njegova postaja matica Ljubljana? ekec 53 N te 1 r Novinar Hegeduš okradel ekologa Lorena Kaj se lahko zgodi, če nisi ob pravem času na pravem mestu, je nedavno izkusil najznamenitejši od soboških čistilcev okolice, kuštanovski rojak SLAVKO LOREN. * til tf-' 'i H, O 7 ■Fil I J’ . K I k V ”5 r m j hi .‘i I i 5 III J i ■ I i*ij r/ /».. r r; J JI I 1^ Iden pa gor zmetenl i; 4. -tx- Lepega zimskega dne je namreč službeni tricikl pustil čakati (go- vorijo, da se mu je, Lorenu, mudilo na fiziološko potrebo). In v tem trenutku jo je primahal mimo kmetijski in strokovnjak za belo tehniko, sedmosilaš BORIS HEGEDUŠ: tatinski pogled levo in desno, spoznanje, da v bližini ni nikogar, in huššš, že je vozilo izginilo za vogalom. Agencije ne poročajo, koliko je znašala odkupnina, saj je dobil Loren čez čas službene stvari nazaj. Zastonj gotovo ni bilol - man januar 2000 Pen VESTNIK 36 Spom^” pogled skozi okno II učakali Iva spremeni življenje Hvalice? Pa se je začelo. Še eno volilno leto v demokratični republiki Sloveniji. Da gre zares, dokazujejo pospešeni sestanki parlamentarnih preiskovalnih komisij, na katere vabijo Kučane, Drnovške, Janše, Kacine in druge pomembneže in na katerih se ne pogovarjajo o temah, zaradi katerih sestankujejo, ampak politizirajo v nedogled. Kot jara kača se vlečejo pogovori na temo volilnega sistema. Janša in Peterle ponavljata, da je ljudstvo na referendumu odločilo, da bomo na naslednjih volitvah volili po večinskem dvokrožnem sistemu in da bo Evropa neizmerno zaskrbljena, ako bo parlament suspendiral voljo ljudstva. Ob znani Krivičevi podmeni, da je vprašanje, ali je 44 odstotkov izražena volja ljudstva, ko pa ustava zahteva večino vseh, ki so glasovali, to pa je za navadne smrtnike polovica ali 50 odstotkov, nasprotniki večinskega sistema izražajo bojazen, da ta pomeni smrt za majhne stranke in izrazito levo - desno blokovsko polarizacijo. V interesu slednje sta se Janša in Peterle že povezala v prvi del »novega« Demosa in čakata še na pridružitev Podobnikove Ljudske stranke, ki pa se obnaša kot kmečka nevesta, saj povezovanje z dvema strankama, ki sta ta hip v ostri opoziciji, in vloga druge vladne stranke nekako ne gresta skupaj. Jasno je, da bodo morali tudi na levi polobli slovenske partitokracije odgovoriti: Pahor še kuha zamero do Drnovška, ki je postal mandatar s pomočjo Združene Uste, potem pa je vlado oblikoval s Podobniki Jelinčič računa predvsem na to, da bodo volitve po starem sistemu, saj v novem nima možnosti, kot jih nimajo tudi Desusovi upokojenci Kučan, po njegovih besedah se veliko špekulira s tem, kaj bo storil predsednik države pred koncem nepreklicno zadnjega predsedniškega mandata, drži svoje adute pod mizo. Javno se ne KOM n TAR opredeljuje, čeprav je jasno, da imajo levi največje možnosti v hipotetični kombinaciji Drnovšek - Kučan ali, še bolj hipotetično, v združeni levici pod Kučanovim vodstvom. Glede na dejstvo, da je Kučan star šele 59 let, in glede na energijo, ki jo še vedno kaže, sem skoraj prepričan, da se čez dve leti, ko mu poteče zadnji predsedniški mandat, ne bo umaknil v pokoj. Ostanejo še stranke, ki so iz parlamentarne bitke izstopile na preteklih volitvah. Peršakovih demokratov praktično ni več, enako tudi za Ljerkino stranko nihče več ne ve, kaj počne. Za zelene je bolje, da ne poskusim ugibati, kateri so pravi. Predvsem kažejo zelenost, kar se zrelosti, ne pa okolja tiče, In zdaj skok v ljubo nam'pokrajino. Vedno očitneje postaja, da so se naši poslanci navzeh predvsem slabih manir svojih predhodnikov: še vedno so najbolj disciplinirani glasovalci svojih strank, V splošnih, političnih in načelnih debatah so neopazni. Pri lobiranjih za rodno pokrajino pa so prehitro zadovoljni z drobižem za cesto, pločnik, kolesarsko stezo, Marija Požonec se ne znajde povsem v navzkrižju problema, da je narodnostna poslanka, da pa je večina pripadnikov narodnosti kmečkega porekla. Manjšinski organi so se je skoraj povsem odrekli, ker pa očitno namerava še enkrat kandidirati, išče pota, k^o se jim spet prikupiti. Sedanji lendavski župan Kocon bo zelo očitno prvi resni protikandidat legendarni anju, če se bo res odločil za narodnostno kandidaturo. Kaj pa drugi? V večinskem sistemu bo Feri Horvat moral zamenjati stranko za možnost zmage. Špindler, Gerenčer in Džuban so v pravi stranki, desnica pa je Pomurje očitno tako zanemarila, da je težko verjeti, da bi v pol leta uspela narediti ustrezne kanone. In Ciril Pucko? Akrobacija s prestopom v Drnovškov tabor ga je stala veliko živcev in energije, vse pa kaže, da bo poskusil še enkrat, Ali bo to na listi LDS ali kako drugače, bo pokazal čas. Tu bi si najmanj upal napovedovati. Predvsem pa bi bil vesel generacijske zamenjave. Naj bo še tako bogokletno, med pomurskimi poslanci pogrešam zajedljivega, vztrajnega in pikrega predstavnika, kakršen je, oprostite na izrazu, Ivo Hvalica. Bojim pa se, da bomo po koncu jesenskih volitev ugotavljali, da je vse, kot je bilo. Kaj pa to pomeni za raz,voj Pomurja, za njegovo prepoznavnost, za pomurska jajca, pa lahko vidimo iz dneva v dan. MARJAN DORA »Gledala je skozi okno, me uzrla, nato pa letela za mano,« je pripovedoval Ludvik Frumen iz Murske Sobote o prvem srečanju s svojo ženo Helgo. Spoznala sta se na Dunaju, kjer je Ludvik delal v tovarni hladilnih naprav, Helga pa bila zaposlena v tovarni, kjer so izdelovali vzmetnice. »Bila je ljubezen na prvi pogled,* sta zatrdila v en glas, ko smo Ludvika spraševali o tem, kako osvojiš in poročiš pravo Dunajčanko. Zvedeli smo tudi, da se je jima je na Dunaju rodila tudi prva hčerka, leta 1966pa je bil čas, ko je družina sklenila, da se bo preselila v Slovenijo. »Morala sem si ogledati, kam bom šla< »Moral sem opraviti državljansko dolžnost, iti k vojakom,« je razložil Ludvik in dodal, da mu je še zdaj žal, da se je vrnil v Slovenijo. Ob vrnitvi so mu namreč večkrat očitali, zakaj ni oženil domačega dekleta, da ni nič vreden. »Toda ljubezen premaga vse ovire,« je hitro dodal naš sogovornik. Helga domačega kraja ni zapustila s težkim srcem, Slovenijo je dotlej že večkrat obiskala. »Morala sem si pač dobro pogledati, kam bom šla,« se je postala kuharica v vrtcu v Prešernovi ulici v nasmejala ob pripovedovanju. »Nekateri moji Murski Soboti. Njeno delovno okolje je postala kolegi na Dunaju so bili namreč takrat še pre- kuhinja, kjer je prekuhala dobrih dvajset let. pričani, da njihovi sosedje onstran meje še vedno živijo v jamah in zemljankah.« Pa ni bilo tako. , , . . Nekatere jedi je poskusila pripraviti sama, za Čeprav sta se z možem na Dunaju pogovarjala v druge je našla recept v knjigah, pri tretjih je bila nemščini, se je Helga po prihodu v Slovenijo hitro poleg tašča. Danes kuha vse, od bučk in ku- naučila slovenščine, še bolj pa prekmurščine. Njen takrat 27-letni mož je bil pri vojakih, ona pa je ostala v Murski Soboti s tastom in taščo. Moževa pojasnil; »Dve leti ni poskusila bučnega olja, starša sta sicer znala nemško, toda doma so se Prepričeval sem jo na vse možne načine, pa ni in pogovarjali v prekmurščini. Že takrat so se začele težave z državljanstvom. Slovenskega oziroma da je celo okusno.« jugoslovanskega državljanstva takrat ni imela, zato tudi službe ni bilo mogoče dobiti. Po letu dni I ■ j j Kaj se je Ki Ludvik prepričal JS*? "A "M O poskusi bučno olje tl' v je napisala vojski prošnjo, naj ji vrne moža, saj je bil v zakonu edini, ki je imel službo in s tem tudi redni dohodek. »Za nič na svetu ne bi šla nazaj J »Prošnjo za državljanstvo smo v Beograd pošiljali kar dvakrat,« smo izvedeli od Ludvika. Pri prvi pošiljki so nas po treh mesecih obvestili, da se je vsa dokumentacija izgubila. S Helgo sta vzela pot pod noge in odpotovala na Dunaj, kjer sta ponovno zbrala vse potrebne papirje. Poslala sta jih v Beograd in čakala, dokler ni prišlo novo sporočilo, da je dokumentacija znova izgubljena. Nato sta obupala, v novi državi, ki se imenuje Slovenija, pa je Helga morala za pridobitev državljanstva na izpit, Ker je zmanjkalo pet točk in vprašanja o požaru v Ljubljani, ima Helga po 34 letih življenja v Murski Soboti še vedno samo avstrijski potni list. Toda s tem se ne obremenjuje. Vsako leto pošlje v Ljubljano prošnjo za podaljšanje tako imenovane vize, cariniki na mejnem prehodu pa so se tudi že navadili, da imata mož in zena vsak svoj potni list - slovenskega in avstrijskega. Na Dunaj ne hodi več, včasih se odpravijo v avstrijsko Radgono ali Gradec. Ljubezen premaga vse ovire Življenje v avstrijski prestolnici spremlja prek televizije, pri tem pa poudarja; »Za nič na svetu ne bi šla več nazaj.« Kako okusno je bučno olje? Helgino življenje po prihodu v Slovenijo je povezano z otroki. V Murski Soboti se jima je rodila druga hčerka, za kakšen dodaten dinar pa je doma pazila tudi na druge otroke, vse dokler ni Zanimivo je, da se je kuhati naučila šele v Sloveniji. maričine omake do mesa in gob. Poudarek pa mora biti na domači kuhinji, Ludvik pa je pri tem ni šlo. Ko pa je enkrat le poskusila, je ugotovila, Kljub napornemu delu, smo izvedeli, se v pokoju ne počuti najboljše. »Pogrešam otroški vrvež. • K 11 iR Navajena sem bila, da je okoli mene polno ljudi,« je dejala, »Zdaj kuham le še za domače in imam srečo, da mož ni izbirčen, saj poje vse, kar mu pripravim.« Kosilo za 22 ljudi Z eno od kuharskih dogodivščin so povezane tudi počitnice na morju. »Sedemnajst let zapovrstjo smo hodili v Biograd. Počitniška prikolica še zdaj stoji na dvorišču. Poznali smo že skoraj vse ljudi v kampu in jih nekega dne gostili pred svojim počitniškem bivališčem, »Takrat sem skuhala za dvaindvajset ljudi,« je Helga preštela goste. Tisti, ki niso prišli na kosilo, so se lahko okrepčali v dveh kioskih, ki so jih imeli Frumnovi v bližini plaže. V enem kiosku so prodajali pijačo, v drugem hrano, teraso pred njima pa je Ludvik naredil sam iz kamnov, V službi si je vzel tri mesece brezplačnega dopusta, »Imeli smo celo svojega natakarja. Nedavno sem zvedel, da se z gostinstvom že dolgo ne ukvarja več, temveč je postal eden od pomembnih mož hrvaške vojske,« je vedel povedati Ludvik, Iz tistih časov so tudi fotografije Ludvika in Helge na čolnu, na gliserju, ki je rezal valove morja v bližini Biograda, Z njim je Ludvik prepeljal VESTNIK 37 Pen januar 2000 eP' Eni n JF Ludvik Frumen je s svojim gliserjem prepeljal veliko soboških pomembnežev. veliko soboških pomembnežev, danes pa so ostali le še spomini in slika večjega pomorskega prevoznega sredstva, ki bo ostalo samo neizpolnjena želja. Psička v letalu Ludviku in Helgi danes dela družbo psička. Tudi majhna pekinezarka ima svojo zgodbo, Ludvik v šali pravi, da je bila soseda jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, V Slovenijo so namreč psičko pripeljali iz V fl6 i" '■ t> 'A. L*^ Vojka Žunič in Maja Leden - ob pogledu nanju sta se očeta zagotovo počutila odrasla. In bila ponosna. ODRASLA JE SE ENA GENERACIJA STARSEV Beograda, natančneje iz jugoslovanske preš [I f S oboški gimnazijci so imeli tretjo januarsko soboto prvi maturantski ples tisočletja. Dobro so se spomnili, kajti biti prvi tudi v tem primeru je lahko koristno. Hitro opraviš in se potem posvetiš učenju za maturo. Pri sponzorjih pa zbudiš pozornost in radodarnost. Gostitelj plesa se bolj potrudi in zanimiv si za medije. Maturantom iz 4. b in d je dobro uspelo. Bil je njihov večer. Pred svoje učitelje in starše so stopili urejeni in bolj odrasli, kot so jih sicer vajeni. Iz naših posnetkov pa je čutiti, da je zares odrasla še ena generacija staršev. Maturanti, naj vam uspe biti prvi in najboljši čim pogosteje v življenju! Dejan Šbul je samozavestno odplesal z mamo Marto. V kontroli je bil oče Viktor, trenutek pa je ovekovečil Penov fotoreporter Jure. <1 iV I h Očetje so prišli s fotoaparati, da bi ovekovečili enega najlepših dogodkov v življenju. Na delu smo ujeli (od levej Bojana Ficka (maturantka Tjaša], Ivana Gerenčerja (maturant Blaž) in Slavka Švendo ( maturant Anin). t, Črno-belo-barvna fotografija s tastom in taščo je spomin na Helgin prihod v Mursko Soboto. Staša Gaber med svojimi najbližjimi. Smilja Baranja ni mogla skriti ne veselja in ne ponosa, da je odrasla tudi ob drugi hčerki. tolnice je priletela z letalom, saj nekdaj takšnih pasem v Sloveniji še niso redili. Ponjo so morali na letališče v Maribor. Med obiskom smo ugotovili, da je psička, kljub svoji majhnosti, glasna, Helga pa se z njo velikokrat odpravi na sprehod ali obisk k prijateljici. Znanje Helgine nemščine znanci večkrat potrebujejo, čeprav zdaj že veliko ljudi govori nemški jezik. Rada pomaga tudi osnovnošolcem in srednješolcem, ki jim jezik naših sosedov čez mejo ne teče najbolje. Na odgovor na vprašanje, ali se Helga krega v slovenščini ali v nemščini, smo v šali dobili t 1 odgovor: »Pol pol.« Med drugim se je menda n' V I o N s g ea c £ 3 ® _ o c c bu S e d d 'O (8 "3 c "S ” “ * g o “ - 3 2 povabljena v evropske integracije, če bo imela spore glede državne meje. Oboji smo prisiljeni, da se dogovarjamo resneje in z več strpnosti, I Ne smučam. Z veseljem pa spremljam dosežke naših tekmovalcev po televiziji. Pen januar 2000 VESTNIK 30 .'f 1 4^ O Branko Semen M) O a M nogi evropski politiki in kulturni delavci so si začrtali v letu 2000 ustvarjalno delo; A ambicije so znane - okrepiti evropsko sku- I ,J' t;, cS h' d v , i - Ludvik Olas v Ko nas je ob popolnem sončnem mrku pot zanesla na severovzhodno Goričko in smo nedaleč od Šalovec po starejšem mostu prečkali Krko, nas je napis na tabli opozoril, da je tu v bližini izvir najsevernejše slovenske reke Krke. V rahlo valoviti pokrajini je bila to za nas prijetna geografska osvežitev. Potruditi si se moral, če si hotel pod mostom videti tudi vodo. Nekaj podobnega doživiš tudi takrat, ko prečkaš Ščavnico še v srednjem toku. Sta pa to reki, saj imata več svojih pritokov, svoj vodni režim, katerega je treba upoštevati zlasti ob visokih vodah, ko se ob topljenju snega pojavi še močnejše deževje ali poleti močni celinski nalivi. Takrat ti sicer manjši vodotoki prestopajo bregove in poplavljajo nižji svet v neposredni bližini. Z regulacijami smo poplave sicer omilili, naložili pa smo si nove skrbi pri vzdrževanju urejenih vodotokov. Marsikje smo posegli v biotop na ravnega okolja Vse to velja tudi za Ledavo. Reka Ledava izvira na skrajnem južnem delu Gradiščanskega v Avstriji, se nato v sorazmerno ozki soteski (za subpanonske goričke razmere) prebije skozi paleocojski svet skrilavcev m pri Sotini prestopi državno mejo. Na to je bil pozoren tudi Anton Melik pri pisanju Slovenije in najbrž pravilno sklepal, da je po tej soteski naselje podedovalo svoje ime. Zgornji tok reke na slovenski strani je vezan na tektonsko prelomnico prvega reda, na katero se je naslonila tudi Raba v spodnjem toku. Ta prelom se nadaljuje tudi čez Muro na slovensko stran. Madžari ga imenujejo Raba tdres. Ledava je tu izoblikovala najširšo dolino na Goričkem, ki hkrati loči miocenski svet od pliocenskega goričkega na vzhodni strani Jugovzhodno od Cankove se začenja srednji tok Ledave, kjer teče reka južno od diluvialne terase že na aluvialni ravnini. Po eni razlagi naj bi jo sem odrinila reka Mura v času močnejše akumulacije, po drugi pa na) bi bila to umetna struga, nastala z regulacijo v dokaj odmaknjenem zgodovinskem obdobju. Mogoče pa je še kakšen tretji vzrok, ki mu danes še ne dajemo dovolj poudarka. Med Goričkim in Pohorjem, to je na svetu med dvema prelomoma prvega reda (rabski, balatonski), imajo vse tekoče vode dokaj vzporedni tok: Ledava z Muro jugovzhodno od Radgone, Ščavnica in Pesnica pa z Dravo med Mariborom in Ptujem. Odločala bi lahko tudi tektonika s prečnimi prelomi. Ledava dobiva največ pritokov od severa, to je z goričke strani Vse to so potoki, stalni vodotoki, ki so skozi stoletja poganjali mline in žage za domače potrebe. Ob velikih nalivih na Goričkem so dobili hodourniški značaj in takrat skupno z Ledavo ogrozili raven svetob njej. Ta je imel v celoti poplavni značaj in na njem je prevladovalo vlagoljubno rastje. V spodnjem toku, kjer Ledava že zapusti osrednji prodni pas prekmurske ravni in se severovzhodno od obeh Polan približa Lendavi, se v njo izlivala Črnec in Kobiljanski potok, nato se na državni meji z Madžarsko združi s Krko. Spodnji tok Ledave je bil zaradi pogog)ih poplav v sedemdesetih letih preteklega stoletja reguliran. Urejeno je bilo tudi sotočje s Krko. Po vsem tem. kar smo povedali, Ledava kot tekoča voda presega značaj potoka Kateri vzroki so vodili ljudi, da so spremenili naziv reke Ledave. ki so ga geografi uporabljali za njo skoraj dve stoletji? Leta 1832 so na Madžarskem izvedli popis tekočih voda in jih razvrstili v potoke, reke in veletoke. Ledava je takrat dobila naziv Lendva folyd, torej reka Ledava*. Geografi, ki smo pisali razprave o tej pokrajini, smo naziv v tem smislu tudi uporabljali. Želimo, da se nam dosledno priključite tudi negeografi. Varnicgyenek Vizi Lcirasu, $lr 37-40. ZQlamegyei Levcltar420j pnost, omogočiti Evropejcem, da se počutijo povsod doma, da ne potni listi ne jeziki in tuje valute ne povzročajo neenakopravnosti, kakršnih koli kompleksov. Kultura je bila že v prejšnjem stoletju korak pred političnimi idejami - omislila si je evropska mesta kul-tiue (tudi Ljubljana je odigrala to vlogo, čeprav nekako neučinkovito) in skušala opozoriti na bogastvo, dediščino in dragocene izkušnje posameznih nacionalnih kulturnih vrednot. Šlo je za zbližanje med umetniki pa tudi popotniki, obiskovalci številnih pestrih kulturnih prireditev na evropskem zemljevidu. Letos se bodo evropska mesta nagledala klasičnega in modernega baleta; na fotografiji par nizozemskega Dans Theatra. Devet kulturnih središč Letošnji program je zamišljen zelo ambiciozno, kar devet mest ima vzdevek kulturno mesto. Evropska skupnost je odločila, da so v letu 2000 to mesta Avignon, Bergen, Bruselj, Bologna, Helsinki, Krakov, Praga, Reykjavik in Santiago de Compostela. Vsako od teh mest bo v tem letu ponudilo nekaj svojega, izvirnega, bodisi iz zgodovinske preteklosti bodisi kaj modernega. Tako bodo v francoskem Avginonu (120.000 prebivalcev) pripravili razstavo sodobne umetnosti, ki bo trajala šest mesecev, medtem ko se bodo v norveškem pristanišču Bergenu (120.000 prebivalcev) začele prireditve že 17 februarja, poudarek pa je na folklornem festivalu. V Bruslju (1.000.000) bo vrhunec prireditev septembra, ko bodo pripraviti tekmovanje najboljših plesalcev in koreografov. V Bologni (400 000), znani po tradicionalnem knjižnem sejmu mladinske književnosti, bodo pripravili razstavo sodobne umetnosti Ideje duha evropske identitete in tudi razstavo z naslovom Naslikana Italija, ki bo predstavila pokrajinsko, pejsažno slikarstvo. Znani književnik in esejist LImberto Eco pa prostozidarskih simbolov, saj je bil Sibelius član prostozidarske lože Soumi. Vanjo je bil sprejet leta 1922 v New Vorku. Tudi Krakov (750.000) bo letos v znamenju kulturnih prireditev, kar pa ni nič čudnega: mesto je bilo že od nekdaj poljska kulturna prestolnica. Tamkajšnja J agielonska univerza bo letos praznovala šeststoto obletnico svojega delovanja: tu je diplomiral tudi jugoslovanski nobelovec Ivo Andric. Iz Krakova je prišel v Ljubljano predavat nemirni popotnik in prostozidar Jakob Pentzel (1749-1819). Žiga Zois je imel rad njegovo družbo, ker je bil profesor eden najbolj izobraženih mož v Ljubljani. Obvladal je osemnajst jezikov, bil je zelo nadarjen, bil pa je, žal. tudi pijanec. Ko je umrl A. T. Linhart, mu je sestavU latinski epitaf Na gimnaziji je poučeval med drugim tudi Jerneja Kopitarja. Ko se je sprl z Žigo Zoisom, je odšel v Trst, kjer pa prav tako ni ostal dolgo . Tako neki ljudje v preteklosti niso našli samo poti iz Krakova v Ljubljano, marveč tudi iz Ljubljane v mesto pod Vavlom kot na I Praha 2000 ŽMKt I IL T lil L. M iJ 1 H primer danes že pokojni profesor Tone Pretnar, odličen poznavalec in prevajalec poljskega jezika. Sicer pa je v Krakovu zrasel režiser Roman Polanski. 7b živi No-belova nagrajenka pesnica Wislawa X X X 11' p: 1 I 1 češki plakat o Pragi 2000 (evropsko kulturno mesto) Szymborska- Med drugim je napisala pesem o tem, kaj je politika: Otroci svoje dobe smo, doba je politična. Vse tvoje, naše, vaše, dnevne zadeve, nočne zadeve, to so politične zadeve ... Če želiš ali ne, tvoji geni imajo politično preteklost, koža politični odtenek, oči politični pogled. O čemerkoli govoriš, vse ima drugačno politično govorico. Tddi če greš po borovem gozdu, delaš politične korake po političnih poteh. Tudi nepolitični verzi so politični in zgoraj sijoči mesec ni več mesečina. Bili ali ne biti, to je vprašanje. Kakšno vprašanje, odgovori, dragi. Po- mi po letu 1981, se sprehajal po Glavnem trgu, kupoval spominke v Sukniencah: trg je veličasten, saj obsega 200 krat 200 metrov in po njem sem se vozil s kočijo, pokleknil pred Mickiewiczevim spomenikom in moral mihčniku pokazati svoj potni Ust ter plačati kazen zaradi provokacije. Vse to je bilo, ko je bil Krakov rdeč ne samo od starih opek, marveč tudi od poUtične ideologije. Sovjetske ideologije ni več, opeke pa so še starejše, njihova patina zgodovinska. Letos bo v Krakovu gledališki festival, predstavili bodo stare kabaretne sporede: aprila bo festival sakralne orgelske glasbe, julija mednarodno srečanje klarinetistov. Najbolj zanimivi pa bodo verjetno dnevi židovske kulture. In Praga (1.250.000)? Kaj bo ponudilo to mesto Kalke in Haška, dveh literarnih ekstremov? Oba sta umrla istega leta, ne da bi se v življenju srečala. Kafka je obiskoval kavarne v prvem nadstropju, Hašek je posedal v pritličnih pivnicah ... Direktor družbe Praha gospod Michal Prokop je dejal, da bodo pripravili vehk knjižni sejem, organizirali dneve evropskega filma, naredili novi program laterne magike, mednarodni teden plesa, gledališki projekt Tovarna 2000 . Praga ne potrebuje posebnega sporeda, v mestu se namreč kar naprej kaj dogaja, kajti v njem živi čedalje več mladih ljudi, nadarjenih študentov z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije, mladih Američanov pa je že skoraj 30.000.. Tu še vedno predseduje (in piše svoje kritične tekste) predsednik češke države Vaclav Havel, tu je mogoče prepoznati monumentalno arhitekturo Jožeta Plečnika, v knjigarnah pa najti celo kakšno slovensko knjigo ali poezijo, prevedeno v češčino ... pripravlja festival komunikacije z naslovom Netmage. V Helsinkih (500.000) bodo priredili meseca maja tekmovanje dirigentov, septembra pa bodo pripravili nastop najboljših evropskih violinistov. Prav tako bodo v Helsinkih praznovali 135. oblet nico rojstva velikega skladatelja Sibe-liusa. Ko je imel glasbenik devet let, je začel igrati klavir, s petnajstimi leti pa viokno. Študiral je v Berlinu in na Dunaju. Po vrnitvi na Finsko (1890) je začel skladati. Ko je leta 1914 odšel v Ameriko, je bil že avtor štirih simfonij in violinskega koncerta. Po vrnitvi iz tujine se je naselil v bližini prestolnice, v kraju Jarvenpaa, kjer je tudi umrl (|957). Sibeliusova glasba ima po svetu mnogo privržencev (ustanovili so celo klube Sibeliusa). Glasbenik je napisal sedem simfonij. Ob neki priložnosti je izjavil, da ni literarni skladatelj: '"Glasba se sama začne tam, kjer se konča beseda. Vsak prizor lahko naslikaš, lahko izpoješ z besedami, simfonija pa je lahko samo glasbena« Najbolj znana je njegova simfonijska legenda Finlandia (1889). Glasbeni kritiki so zanjo napisali, da je skladba polna litično vprašanje . Srečal sem jo, to simpatično pesnico v davnih sedemdesetih letih, ko sem prihajal v Krakov na mednarodni filmski festival. Celo član Reykjavik (150.000), najsevernejše evropsko mesto, bo pokazal vse, kar ponuja Islandija, predvsem nacionalno umetnost. Špansko romarsko mesto Santiago de Compostela (130.000) pa bo pripravilo razstavo z naslovom Podoba zemlje in podoba Boga, obenem pa bodo pripravili Milenium mušic Festival. Tak bo letošnji kulturni zemljevid Evrope. Devet mest, devet prizorišč, devet pogledov na kulturno preteklost in morda tudi na prihodnost Kaj parni? Murska Sobota sicer ni nobena prestolnica, vendar leži nekje na sredini, na križišč-u teh kulturnih centrov - do Prage ni daleč, tudi do Krakova in Bologne ne. Se bomo odpravili na izlet v ta mesta ali del teh kulturnih dobrin povabili na obisk? Mogoče bodo gostje radi prišli, saj mnogi že vedo, kako smo Prekmurci gostoljubni. In malo je mest, ki to gostoljubnost lahko ponudijo tako gostoljubno in kot kulturno dobrino, civilizacijsko vrednost. ' žirije sem bil. Vabili so me na sprejeme v I galerije, na Vavlu sem se zaljubil v polj- g sko zgodovino in sli- g šal šalo, kako je Bog | pri ustvarjanju sveta I rekel, kako bo ■■zafrknil« Poljake in jim | postavil domovino I med Nemce in Ruse 1 .. V Krakovu sem bU., J ko je tam snemal Spielberg svoj film o holokaustu Schindlerjev seznam ... Obiskoval sem politične kabarete, ko to ni bilo priporočljivo, ker je pri vhodu stala policija in zapisovala imena obiskovalcev Poslušal sem prepovedane podzemeljske pes- I ll ’l i I Krakov 1983 (na sliki od leve proti desni); avtor članka, Laco Volko, slovaški filmski kritik, danes veleposlanik v Indiji, in Milan Vlajčič, filmski kritik iz Beograda januar 2000 po Pen tepanje VESTNIK 42 I I 4 1^1 Vroči Kairo, velemesto ob Nilu, v katerem se včasih soparne meglice ne dvignejo ves dan. Egipt - dar Nila Mirela Cvjetkovič je bila s svojim »ruk-zakom< čudež za muslimanska dekleta. Za ženske v Egiptu je namreč značilno, da so v javnosti po glavi pokrite s šalom, nosijo ohlapna oblačila, dolga do tal, najbolj zveste pa še rokavice, ne glede na letni čas ali temperaturo ozračja. Nagradni kviz s vprašanjem Katera na sliki je Mirela? je tako popolnoma odveč. že od Herodota naprej so opisovali starodavni grški zgodovinarji in popotniki Egipt kot »dar Nila«. Po njegovi zaslugi je postal Egipt največja oaza sveta, katere starodavni zakladi civilizacije, starejši od 5000 let, tri žetve na leto sredi Sahare in turistični raj na 2700 km deviško čistih plaž, obdanih s prozornim in turkiznim morjem, še danes vzbujajo čudenje pri ljudeh. Potujem torej v Egipt, najprej v Kairo, nato na jug države pa na obalo, prek Sueza na polotok Sinaj, v planine, na obalo s koralnim grebenom, nazaj v Kairo, domov. Grandiozne piramide v Gizi so eno od sedmih čudes sveta. , 1 Kairo je tudi mesto tisočerih mošej, obenem pa daje zaradi pr e nasičenosti ljudi, prometa in puščav videz enoličnega, sivorjavega mesta. Le kdo Sl ne bi zaželel okusne zelenjave, ki jo domačini prodajajo kar na tleh, med vso drugo umazanijo in odpadnimi vodami?! Prodaja zelenjave je mnogim Egipčanom edini vir zaslužka, s katerim preživijo svoje družine, za druge pa vir preživetja, s katerim nahranijo družino. ' l f J15 . L -»'ih- I .■■■s 'M 4; Iv ‘^'1 ‘J IP ; ■ ■ I '■ ■ ■ - -.'f Hieroglifi krasijo in s svojimi pričevanji bogatijo skoraj vsak tempelj, ki jih je vzdolž Nila v Egiptu na tisoče. Gorovje Sinaj Odkar so na jugu (v Asuanuj zgradili velik jez na Nilu, ni več nevarnosti zaradi krokodilov. «1 VESTNEK 43 po Pen tepanje januar 2000 V objemu starodavnih piramid in skrivnostnih sfin Mati sveta Kairo je srce Egipta, tako imenovana barantanja, najpomembnejše pa je, da za mati sveta. Visoki bleščeči hoteli in poslovne stavbe gledajo na ceste, na katerih avtomobili in avtobusi bučijo takoj znižati na polovico. Prodajalec bo mimo oslovskih vpreg in njihovih trdoglavih voznikov, V egiptovski prestolnici živi 18 milijonov prebivalcev. Ljudje zapuščajo rodovitna polja ob Nilu in se selijo v velika mesta z željo po boljšem dajnega rituala vam lahko ponudijo kavo zaslužku. Po drugi strani pa živi nešteto ljudi celo v starodavnih grobnicah, znanim pod imenom Mesto mrtvih. Pomanjkanje stanovanj je ogromno, avtobusi so prenapolnjeni, prometni kaos neverjeten. Policisti usmerjajo promet samo v času »špice«. Semaforjev in prometnih znakov ne uboga nihče. Vožnja zahteva veliko spretnosti, s katero se odlikujejo kairski vozniki, medtem ko se vsakokratno prečkanje ceste spreminja v pravo avanturo. Pravi hazard je nočna vožnja, ker luči običajno ne uporabljajo, če pa jih, pa le kot opozorilo. Ravno promet v Kairu je bil ena prvih stvari, ki sem si jih v Egiptu dodobra zapomnila. Ob pristanku mojega letala me je namreč na letališču pričakal prijetni mbžakar z napisom v visoko iztegnjenih rokah: «Miss Mirela«. Ateja, šofer slovenske ambasade v Kairu. Si predstavljatel Jaz v popolnoma študentski opravi, kavbojke, majica, jopa, in ravno mene pričakuje šofer! Prste je imel vmes seveda Vlado Kolmanič, ki je takrat še opravljal svoje delo na veleposlaništvu v Kairu, in prav njemu in njegovi družini se moram zahvaliti za prečudovite trenutke v Egiptu. Z Atejo sva se pozdravila in se po vseh carinskih formalnostih odpeljala. Ah, vročina na letališču, ki je v teh septembrskih mesecih dosegla tudi 40 in več stopinj Celzija, ni nič v primerjavi z vožnjo, ki mi jo je namenil šofer. Kar te ne ubije, te naredi močnejšega. In jaz sem postala močnejša. »I have everything you need!* Sledili so dnevi ogledovanja Kaira. V starem središču mesta je bazar Khan El-Khalili nakupovalni paradiž za vsakega turista. Usnje, zlato, srebro, preproge, parfumi, začimbe, papirus so le najbolj stojijo znamenite piramide. V treh pira znani prodajni izdelki. Povrh vsega pa še prijazni prodajalci; »Weicomel What’s your name? Nationality? Looking, loo-kihg to my shop’ I have everything you need!« Zelo prijazno, a kaj, ko se že po nekaj trgovinah ta prijaznost spremeni v nadlegovanje. Najboljša stvar pri lovu na spominke niso spominki. Navdušenje velik pomen Sonca tudi m čudno, da je I ob sprehodu po ulicah bazarja je primarnega pomena. Na tem obhodu je potrebno vzeti s seboj le dobro mero piramide vzameta dih. Konstrukcija ene smisla za humor in radovednosti. Če se ga od sedmih čudes starega sveta nav- .. 7 = ■ Tempelj Kom Ombo odločite za nakup, je barantanje ne izogibno. Vsak ima seveda svojo tehniko kraljev v Luksurju, mestu odmevnega terorističnega stvar, ki jo želite, ne pokažete preveč zanimanja. Ponujeno ceno je potrebno nad tem dejanjem seveda hudo šokiran in vam bo ponudil svojo »najnižjo" ceno. Če ta še vedno ni zadosti nizka, bodite vztrajni in se smehljajte. Kot del pro- ali čaj, ki pa v nobenem primeru ne obvezujeta k nakupu. Če še vedno ne morete doseči cene, ki ste jo pripravljeni plačati, lahko mirne duše odidete, saj je na bazarju na stotine trgovin. Meni je razkril vse čare bazarja moj šofer. Sama sreča, da je bil z mano, saj sem dobila marsikatero stvar prav po egipčanskih cenah, te pa se zelo razlikujejo od cen za turiste. Kofta in kebab In ko sle že enkrat na bazarju, je skoraj neodpustljivo, če si ne odpočijete v kavarnici ob kozarcu kave ali čaja, pri tem pa uživate ob kajenju vodne pipe ali, kot jo imenujejo Egipčani, »šiša«. Kajenje je poseben ritual, pravi kadilec svoje »šiše« nikoli ne nosi s seboj. Sterilizirano in z dišečimi tobaki lahko najamete »šišo« v vsaki kavarnici ali restavraciji. Kadijo pa prav vsi. Moški, ženske. Tudi meni je Ateja naročil »šišo«. Na začetku skeptična, a kasneje navdušena nad novim doživetjem sem veselo kadila. Egipčanska kuhinja temelji na turški kulinarični tradiciji. Meso, ne svinjsko, pripravljajo kot čevapčiče ali ražnjiče Dve najpopularnejši jedi v Egiptu sta kofta in kebab. Če si zaželite hitrega vegetarijanskega prigrizka, v uličnih, kioskih prodajajo falafel, pečene žitne polpetke s svežo zelenjavo in fižolom v egipčanskem kruhu, ki je zelo podoben lepinji. Voda iz pipe ni pitna, Le zaradi enega požirka so lahko posledice zelo neprijetne, zato je priporočljivo piti ustekleničeno vodo. Raj za duše |, Nedaleč vstran v Gizi, ki je postalo vzhodno predmestje Kaira, že tisočletja 4 midah so grobovi faraonov četrte dinastije; Keopsa, Kefrena in Mikerina, Vhod v piramide je vedno na severni strani, kjer je po antični religiji »raj za duše«. Vzhod- . , na, sonce rojevajoča stran pomeni novo u, življenje, zahodna stran pa, kjer sonce umira, mesto vladavine mrtvih. Glede na bilo glavno egipčansko božanstvo Ra, bog Sonca. Velikost in veličastnost Keopsove Vhod v Dolino kraljic in Dolino ■ napada islamskih skrajnežev na turiste. kljub vsemu napredku znanosti še do danes ni pojasnjena. Piramide je gradilo na stotisoče sužnjev tudi po dvajset let. Le kako so dvigovali kamnite bloke, težke dve toni? Faraoni, bogovi na zemlji, so svoje grobnice začeli graditi neposredno po prevzemu oblasti. Vanje pa so jih polagali mumificirane z najljubšimi igračami iz otroštva, zlatimi in drugimi dragocenimi predmeti, ki bi jim pomagale v življenju po smrti. Zelo zanimive so solarne barke, s katerimi so mumije faraonov prepeljali čez Nil. Te barke so zakopali v bližini piramid, da bi faraonom zagotovili prevoz v naslednje življenje. Po Nilu navzdol Sama takšnega prevoza nikakor nisem potrebovala, zato sem se iz Kaira odpravila na sever Egipta, v Aleksandrijo, čudovito mesto z mediteranskim utripom. Ostanki starorimskega amfiteatra v Aleksandriji Lt Mesto, kjer noč privabi na ulice stotine ljudi, ki posedajo na trgih in kavarnicah, -t iJJ se družijo in zabavajo S skrajnega severa sem se odpravila na jug države v deželo Nubijcev. Tukaj sem prvič dobila občutek, da sem v Afriki, med temnopoltimi ljudmi, ki živijo na starodavni način v vasicah in hišicah, zgrajenih z blatnih opek. Okrog in okrog vasic so plantaže datljev, banan in manga, smrkavi otroci pa se namakajo v osvežujočem Nilu. Njihovi očetje se ob polni luni s starodavno jadrnico odpravijo na lov rib po Nilu, ki jih nato prodajo v večjem mestu. Starodavne jadrnice jim predstavljajo tudi drugačen vir zaslužka Turistični. Nič lepšega ni, kot z vetrom jadrati po Nilu navzdol. Seveda je to dovoljeno le do velikega jeza na Nilu, v Asuanu, ki ne prepušča krvoločnih krokodilov. Tako nas je skupina osmih ljudi tri dni uživala pod milim nebom, gledala, kako so nubijske vasice ostajale nekje daleč v ozadju skupaj s starodavnimi templji, in mislim puščala prosto pot pod milim, jasnim nebom. Nepozaben občutek, ko človek kar pozabi, kako hitro beži čas. Nanjo je stopil tudi Mojzes Čas me je priganjal in svojo pot sem nadaljevala v zahodni del Egipta, ki meji na obalo, obdano s koralnimi grebeni, severna točka pa je Sueški prekop, povezan s polotokom Sinaj. Gora Sinaj, znana po Mojzesovi poti, kjer mu je goreči grm prišepnil vsebino desetih zapovedi, je sredini polotoka Sinaj in po višini druga najvišja gorska točka v Egiptu. Gora privlači množice ljudi vsak dan, da se povzpnejo nanjo in uživajo v veličastnem sončnem vzhodu. Nikakor se ne more primerjati s sončnim vzhodom nikjer drugje, niti ne na obali s čudovitim koralnim grebenom, katerega lepote sem prvič v življenju odkrivala pod morsko gladino. Narava je Egiptu res podarila številne naravne lepote! Barvasti kanjon, kot ga opisujejo Egipčani zaradi lepote barvnih kamnin, iz katerih je kanjon zgrajen, je že po svoji naravni lepoti čudovit, ko pa človek vstopi vanj na eni strani in izstopi na drugi, se še enkrat prepriča, da je v primerjavi z naravo neznaten. A spet tako velik, da lahko nosi v srcih dogodke in spomine. Mirela Cvjetkovič januar 2000 VESTNIK 'H Marijina prikazovanja --------------P©n-------------- Zgodilo se je v Drakovcih in na Kureščku Ko bi ljudi ne eta 1881 so v spodnjem delu Drakovec pri Mali Nedelji zgradili kapelo in jo posvetili nebeški materi Mariji. 1994. leta so kapelico, v kateri je kip Marije, ki drži v naročju Jezuščka, lepo obnovili. Nove so tudi poslikave; sliki sv. Ane in sv. Antona, ki sta v notranjosti kapele, in slika Jezusa med otroki, ki je na pročelju zvonika. Nad vhodnimi vrati v kapelico pa je geslo; Sveta Marija -pomoč kristjanom. Slovenci s(m}o veliki Marijini častilci. Mnogi, ki so se k njej zatekah z molitvijo ali so romali v katero od njenih svetišč, pravijo, da so bili uslišani, Marija naj bi obvarovala slovenski narod (in druge narode, ki živijo pri nas) pred najhujšim, ko smo se odločili za samostojno Slovenijo. 1992. leta so bile na Slovenskem cerkvene slovesnosti, na katerih s(m)o se zahvalili za pomoč in se predah tudi v prihodnje Marijinemu varstvu. Marija, Jezusova mati, pa se občasno prikaže v svoji zemeljski podobi, ponavadi otročičkom ali povsem preprostim ljudem Leta 1890, devet let potem, ko so zgradili v Drakovcih kapelo, naj bi se prikazala Marija drobceni deklici Alojziji Vrabl, in sicer v gozdnem svetu v Rožnem dolu. Od takrat je minilo 110 let, toda vest o prikazovanju se prenaša iz roda v rod. Nekaj več o tem nam je povedala domačinka 82-letna Ivanka Andrašič, ki je v času Marijinih prikazovanj v Drakovcih seveda še ni bilo na svetu, pač pa ji je o njih pripovedovala babica Marija, rojena 1856. leta, torej je bila (babica) v času, ko se je prikazala Marija, stara 34 let: ■Veš kaj, Ivanka, tam dol v Rožnem dolu se je nekoč prikazala Marija. Videla jo je deklica iz našega kraja. Glas se je hitro razširil in začelo je prihajati veliko ludstva. Deklica je videla Marijo ob hujki (borovo drevo )^« Še pri nekaj drugih Drakovčanih sem povprašal o nekdanjih Marijinih prikazovanjih in vsi so povedali podobno zgodbo. Nihče pa ni vedel, kakšna je bila nadaljnja dekletova usoda Znana pa je usoda dveh ljudi iz množice, ki je prihajala v Rožni dol. Orožniki tedanje Avstro-Orgske niso dovoljevali shajanj in ljudi so O razgnali orožniki razganjali tudi tako, da so vanje streljali Smrtno zadeta sta obležala dva vernika iz malonedeljske okolice. * K Z ■ Ivanka Andrašič, po domače Hanica, je stara 82 let, toda ne mine dan, da ji v ušesih ne bi odzvanjala novica o Marijinih prika- Tako je bilo nekoč. Danes pa ljudi zaradi verskih čustev nihče ne razganja. V kakšni nadštevilni občini bi bilo celo veseli, ko bi se zgodilo kaj mističnega, kajti to ne bi prispevalo le k večji duhovnosti (morda celo spreobrnenju »zakrknjenih« grešnikov), ampak tudi k verskemu oziroma romarskemu turizmu, kot je v znameniteni Medžugorju v BiH in tudi vse bolj znanem Kureščku pri Ljubljani, kjer je že nekaj let deležen Marijine milosti nekdanji partizan, ki pa je sledil notranjemu glasu in po ženini snmti postal duhovnik. Gre seveda za očeta (tako želi, da ga ogovarjajo) Franceta Špeliča, o katerem smo v Fenu že objavili daljšo reportažo. Tokrat pa prinašamo nekaj informacij o njegovem zadnjem videnju - srečanju z Marijo - kraljico miru. Očetu Francu se je Marija prvič prikazala 10. februarja 1990. leta na Kureščku, 18. septembra lani pa mu je zaupala, da bosta imela zadnje srečanje »na viden in slišen način« 8. septembra 1999 - na dan katoliškega praznika brezmadežnega spočetja device Marije. Glas o tem se je razširil, med drugim tudi prek interneta, in na dan napovedanega videnja se je zbralo na Kureščku več tisoč ljudi. »Ob napovedani uri je prišla Ona, kraljica miru. Znak njenega prihoda je bila neznana sila, ki je vidca podrla na tla (tako kot ob drugih videnjih). V tistih svetih trenutkih, ko so naša srca prekipevala od zovanjih drobni deklici iz Drakovec, kakor veselja in radosti in so se v marsikaterih jih je bila o tem pripovedovala babica, ki je tudi sama večkrat šla pod hujko. očeh zasvetile solze, smo se vsak na svoj način pogovarjali s kraljico miru. Tisti, ki Ko bi orožniki ne razgnali množice romarjev (in dveh pokončali), ki so se 1890. leta zgrinjali v Rožni dol v Drakovcih, bi verjetno imeli zdaj v tem kraju veliko cerkev. No, ljudje pa so zadovoljni tudi s svojo kapelico, ki oživi zlasti ob šmar-ničnih pobožnostih v maju. smo bili blizu vidca, ki je ležal na tleh z obrazom, obrnjenim v nebo, smo lahko opazovali njegov obraz in spremembe na njem. Videti je bilo, da se videc pogovarja, vendar nismo slišali njegovih besed; večkrat se je nasmehnil, prikimal in odkimal. Ko je bilo videnja po osmih minutah konec, se je oče Franc poslovil od kraljice rgiru z angelskim pozdravom: Ave Marija,« je zapisal od dogodku duhovnik Jože Senegačnik Videc - oče Franc Špelič ni takoj povedal, kaj mu je naročila Marija, pač pa je pozneje sestavil 11 strani dolg zapis. V njem je zapisal, da ga je kraljica miru spomnila na prejšnje njene nagovore in prosila: Živite evangelij in moja sporočila, ki so odsev Bež/e Ljubezni. ŠTEFAN L. SOBOČAN Če sta učiteljica (v tem primeru IBOLJKA KOZIC) in vzgojiteljica (MARIJA VEREN) ustvarjalen par in če v programu, ki se uradno imenuje Korak za korakom z enako zavzetostjo sodelujejo tako drugošolčki kot njihovi starši, uspeh ne more izostati. Tako so prejeli učenci 2. a-razreda tretje soboške osnovne šole kolek- r ( I ll' Srce in duša šole nekoliko drugače: vzgojiteljica Marij a Veren in učiteljica Ibolj-ka Kozic prideta tudi na dom, tokrat k učenki Sari. 1 »Iz Murske Sobote je popeljal vlak, ki je dolg kot številski trak.« (Tjaša, Sara] Pomemben del vzgoje po korakih so starši - pozabili smo jih vprašati, kaj so jih naučili njihovi otroci... NA MLADIH SVET STOJI A" Ais** • i s g -ga 2 S 'S ? a- -S 'C 12 a a 'S > N O d S 3" "41 y o 2 ’ £ "rt « g 3 ! o I dl h .-^l I tivno nagrado Slovenskih železnic za literarni prispevek in se z vlakom podali na izlet v našo prestolnico Ljubljano. Ob tem se srečujejo na raznih delavnicah, tečajih in krožkih ter si med seboj pomagajo. Če na mladih res svet stoji, bo na teh stal trdno! V k F 1 4- Pa še praznična gasilska. »Upamo, da bomo tak izlet še kdaj ponovili!* (Urškini starši] VESTNIK 45 Pen januar 2000 Nekaj rekordov tisočletja 999 Kaj nas čaka v letu .2000? y 999 • Nemka Angelica Unverhau iz Dienslackenaua je zbrala 168.000 kemičnih svinčnikov iz 137 držav. Najdražji svinčnik v zbirki je iz belega in rumenega zlata. • Guy van Keer iz Bruslja ima 4260 potnih listov in dokumentov za potovanje iz 130 držav od leta 1615 do danes. • Američan John Glen je s 77 leti najstarejši astronavt, ki je poletel leta 1998 v vesolje kot član Discoveryjeve posadke. • Do marca 1999 je ruska vesoljska postaja Mir 75000-krat obkrožila zemljo. • AndyWaIlace je dosegel z avtomobilom McLaren F1 doslej največjo hitrost z avtomobili standardne proizvodnje. Vozil je 386 km na uro. • Harrison Ford je dobil najvišji honorar za snemanje enega filma - 35 milijonov funtov. • Julija Roberts je igralka, ki je s nhnom zaslužila največ: 20 fllmov ji je prineslo 725 milijonov funtov. • Elvis Presley ima na svetu še vedno največ oboževalcev. ■ Špice Girls so postale pop skupina z največ reklamiranimi izdelki. Podpisale ( so pogodbe z desetimi oglaševalskimi agencijami, ki vključujejo tudi Mercedes, Pepsi, Sony in PIay Station. • Madonna je še naprej najuspešnejša pop zvezda. Prodala je več kot 100.000.000 CD-jev. • Lauryn Hill je dobila 10 nominacij za Granmiy, kar je rekord za žensko kot pevko. Osvojila jih je 5. Med moškimi ima rekord Michael Jackson. Leta 1984 je dobil 8 Grammyjev. • S 53 leti je Deboraah Harry najstarejša pevka, ki se je znašla na vrhu top liste tako v ZDA kot Veliki Britaniji. Bilo je leta 1998 s singlom Maria. • Sultan iz Bruneia je najbogatejši vladar na svetu. V denarnici in na računih ima 18,1 milijarde funtov, poleg tega pa tudi: 150 roUs roycev in 1998 drugih luksuznih avtomobilov. Ima tudi največjo vladarsko palačo, ki je stala 300 milijonov funtov. Zgradba ima 1788 sob, 257 toalet in podzemno garažo, ki se lahko primerja z normalnim mestnim parkiriščem. (Van Anderssen, Holandija) Letu 2000 vlada Saturn 9 kar naj ne bi bilo ravno preveč dobro, saj prinaša različne težave. Nas pa tudi opominja, da ne smemo pozabiti vrednot naših prednikov. 4. maja bo poseben dan. Takrat se bo v biku znašlo šest planetov. Počasnost in temeljitost pa tudi preudarnost bodo dobili takrat svojo moč. Dobro bo za ljudi z veliko zamislimi in idejami in za tiste, ki ne zidajo gradov v oblakih, ampak trdno stojijo na zemlji. Predvsem se zanašajte na sebe in ne iščite vzornikov, ker vas to lahko zavede. Največ priložnosti se ponuja devicam, rakom, bikom in kozorogom. NAGRAJENKE (IN -CI) VELIKOMALE KRIPENŽANKE nagrada (vozovnica za Vestnikov vlak in predstavitev na vlaku): Marija SEMEN, Dolnja Bistrica 31, 9232 Črenšovci nagrada (Vestnik v vaš dom - brezplačno pol leta) Franc KLAVS, Dalmatinska 49/4, 2000 Maribor nagrada (Murski val - brezplačna čestitka, kadarkoli in za kogarkoli) Marija ŠKRAJNAR, Ptujska 14, 9240 Ljutomer nagrada (praktična nagrada 1) Angelca PRŠA, Mala Nedelja 9, 9243 Mala Nedelja nagrada (praktična nagrada 11) Janez SEDONJA, Mačkovci 40a, 9202 Mačkovci ---------- , --------------------------------------------------- ■' Od 25, januarja do 22, februarja [ HOROSKOPEN Pripravlja: Agencija Hogod za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen o OVEN (21. m. - 20. IV.) bčutek, da se bo zgodilo nekaj posebnega ali p LEV (23. VII. - 22. VIII.) ljubezni opustite posrednika, ker ne bo delal za vas. STRELEC (22.XI. - 21. XH,j nenavadnega, je upravičen, ker tako kot doslej ne bo več Šlo. Na pot bodite pripravljeni. Čim več finančnih težav, tem več sreče v ljubezni. Ne prekinjajte stikov z osebo ali osebami, od katerih ste se kaj naučili. Naredite oceno nekaterih ljudi v vašem okolju in kakšen vpliv imajo nanj, nato ukrepajte. Vaš problem ni nerešljiv. Ravno tako ne poslušajte nikogar in potem se bo nekega utite, da je uspeh nekje blizu, in razmišljate, ali naj ga kar ujamete, ali še malce počakate. Niti v enem niti v dne odprlo: obdobje čustev in strastnih dogodkov. Za hitre drugem primeru ne morete zgrešiti, kajti trenutno ste v in premalo proučene akcije se tokrat ne odločajte, ker bodo obdobju, ko bo šlo vse kot po maslu. Kakšen problemček bi lahko za vas pogubne. Zdaj je pomembno, da naredite se znal pojaviti v zvezi z osebo, ki jo ljubite. Posvetite večjo analize (za karkoli) in se Šele na osnovi tega odločite za pozornost zdravju in ne iščite prepira z osebo, ki vam je v akcijo. Včasih pri postopkih nimate prave mere. BIK DEVICA sorodstvu ali se druži s sorodnikom. (21. IV - 21. V.) ovorice vas bodo napeljale na to, da boste razmišljali, ali niste prevarani, Dobro razmislite. Ljubezen (v vseh oblikah, tudi ljubezen do živali, sočloveka, narave ...): pred vami je uspešno, zmagovito obdobje, ki bo imelo vpliv tudi na druga področja (posel, učenje, itd,). Vendar: karkoli boste počeli, ne smete začenjati z dvomi in negotovostjo. Pazite, da vas čas ne povozi._______________ M DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) orali se boste potruditi in pobudo vzeti v svoje roke. Po 6. v mesecu začnite akcijo, ki ste jo načrtovali že lanskega leta. Če boste poskušali kaj novega, naredite to 21. v mesecu. Takrat bodo zvezde najugodnejše. Ste čvrsta oseba, ki lahko reagira v vsakem trenutku, vendar se je ta odlika nekako izgubila. Ponovno jo najdite! Dokaj burno obdobje boste z lahkoto preživeli, če boste nekoliko manj trdoglavi. Z RAK (22. VI. - 22. VII.) la neko zvezo se premalo trudite. Boste pa kmalu. naenkrat, ugotovili, kako lepo je biti v dvoje. Poslovno lahko poskušate marsikaj, ker vam izkušnje pomagajo prepoznati prave in neprave odločitve. Določene stvari naredite sami, ker vam nihče ne more pomagati, lahko pa se okoristi z vašim znanjem. Pravica vedno zmaga, vendar se je treba za njo boriti. Verjemite sebi in tudi drugim. j (23. Vin. - 22. IX.) ^L.mate odlične ideje, ki jih bo treba kmalu realizirati. Š tem, da se prav vsaka želja ne more izpolniti, se morate sprijazniti. Prihajate v srečno obdobje, ki bo kronano z dolgo pričakovanim veselim dogodkom. Vmes pride V KOZOROG (22. xn. - 20.1.) aša ambicioznost je večja od dejanske zmožnosti, vendar če jo izkoristite z dejanskimi možnostmi, ste lahko izredno uspešni. Če boste pretiravali, preti nevarnost, da se spravite v nezavidljiv položaj, ko vam nihče ne bo mogel obdobje, ko se bo izmenjavalo slabo z dobrim, ki vas ne pomagati. Okrog 15. v mesecu lahko pričakujete preobrat, sme presenetiti. To je dokaz, da upravljate svoje življenje. Če bo nekdo pričakoval ali prosil za pomoč, mu je ne Ne imejte posla z osebami, za katere veste, da živijo iz dneva v dan. O • i odrecite. Preteklost je preteklost! TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) bdobje prinaša nemir in običajne razprtije. Če opa- zite, da prevečkrat izžarevate negativno energijo, se takoj VODNAR (21.1. - 19. II.) e karkoli pričakujete, da bo prišlo samo od sebe, se motite. Lahko pride, vendar bo to samo slabo. Ne spremenite. Imatevisokomišljenjeo sebi in mislite, da lahko razmišljajte o tem, da se je vse zarotilo proti vam. Previdni vse storite sami in da ste absolutno najboljši v vsem. Svetujemo vam, da za nasvet povprašate prijatelja. Pa še to-le: kompromis je tisto, ki pomaga k uspehu. ŠKORPIJON bodite, kajti včasih »prijateljem« preveč zaupate. Tudi na lažni občutek, da vam je sreča naklonjena, raje pozabite. Vendar: z malo truda in veliko pameti boste to obdobje lahko ugodno »prevozili«. Posebno skrb posvetite zdravju. L . (23. X. - 21, XI.) odnosu s prijateljem bodite previdni. Če se bo slabo razpletlo, bo velik del krivde vaš. Oseba iz preteklosti (ali pa tista, ki je že nekaj časa niste videli), bo spremenila vaše načrte. Finančna situacija bo imela vpliv na razvoj dogodkov in odnosov z nekaterimi ljudmi. N RIBI 2 (20. II. - 20. III.) astalo je nekaj praznin, ki jih boste v naslednjem obdobju morali zapolniti. Tu pa bo potrebna vaša sposobnost diplomacije ali istočasno previdnost, zvitost in odkritosrčnost. Tokrat se mirno prepustite osebi, ki jo ljubite. Več kontrole pri prehrani. Nedolžen pogled ni tako Naj vas vodi in odgovarja za vse, kar se bo zgodilo. Glas-nedolžen. Ljubezenski problem boste razrešili šele na ’ ' ' koncu meseca. nika s slabimi novicami mirne duše odpošljite. Noče vam dobro. Preveč ljubezni in denarja nikoli ni pametno imeti! P^n P«n |e, kratko reteno. Vrstnikova moseina •"'a tudi sicer zvezo z naravnim mesečnlin dklusom, Ustanovljaii je 011» da bi, v skladu z imenom In osociacllaml, učinkoval kot časopisni pen *•' penetrantnez (prodiratecl ter bil poln fotografil, kakor se za tabloid spodobi. Izdafa ga Podiet>e za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa Je Janko Votek, uredniki Pena so Bolan Peček, Jože Rituper In Irma Benko. ObUkuje ga Endrc Gonler, ra fblografl|e skrbita Nataša Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrt. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n januar 2000 Pen VESTNIK 46 ce 4 O •u c3 0 m O C ► (Z) > '' ••---.M' " ■ Z •#.* I a o 1 4A 1/ f J -.iU v tej rubriki smo že pisali, kako je Woody Allen pred dobrima letoma presenetil javnost, ko se je poročil s svojo hčerko - posvojenko Soon Yi Previn, ki je sicer vietnamskega rodu. Zdaj sta s soprogo ponovno presenetila javnost, saj sta se pred kratkim pojavila na newyorških ulicah z vozičkom in otrokom. Nihče namreč ni videl ali slišal, da je Soon Yi noseča. Hčerka je dobila ima po AUenovem pri- Ločitev -Odločila sva se, da nekaj časa preživiva ločeno,* sta po osmih letih zakona skupno izjavila Jane Fonda in magnat ameriških medijev Ted Itirner, eden od ustanoviteljev televizijske postaje CNN in seks simbol seksualne revolucije v šestdesetih letih. ”1^ Znana igralka in kraljica aerobike v osemdesetih letih, Jane Fonda, ki je film zapustila pred desetimi leti, je bUa že nekaj časa nezadovoljna z možem, o katerem pravi, da ga sploh ne zanima nič drugega kot biznis. Ločitev ljubljenem klarinetistu Bechetu. Lili St. Cyr je nova kraljica striptiza v ameriškem mestu Oackland. Pravi, da se je že pri petnajstih letUi odločila, da bo nekoč pokazala vse svoje čare, kar jih premore. Zdaj, po šestih letih ugotavlja, da se je pravilno odločila. Redno se ukvarja s športom, ima resnega fanta, s katerim se namerava poročiti, prek borznih posrednikov pa Išče primemo firmo, kamor bi vložila prihranjeni denar. »Striptiz je moj poklic, ki z mojim zasebnim življenjem nima nič skupnega. Svojemu fantu sem zvesta in on to ve ter spoštuje. Če bi delala kje v pisarni, vse življenje ne bi zaslužila toliko, kot sem že doslej,« je povedala novinarjem ob razglasitvi za kraljico striptiza. Hillary & Bill Pri Clintonovih že dolgo ni vse v redu, odkar pa se je Hillary odločila, da bo kandidirala za prvo žensko Amerike (zdaj je kot predsednikova soproga prva dama), pa so se stvari samo še poslabšale. Na dan je prišlo, da mu je ponudila še eno priložnost, in sicer tako, da počasi opusti politiko in ji začne pomagati pri kandidaturi in volitvah. Prepir se je začel nekaj dni pred odhodom CUntona v Turčijo. Menda se je prepir končal dobesedno takole (z dokaj visokim in močnim glasom): »Prenesla sem ponižanje z Monico, zdaj pa je bolje, da boš ob meni. Ce ml ne boš pomagal, te čaka ločitev, prijateljček!« Poznavalci razmer pravijo, da bi se to po koncu Clintonovega mandata lahko zgodilo. Hčerki Chelse prav tako ni vseeno, kar se pozna tudi pri študiju. Starše ima rada ui je proti ločitvi. Prepričana je, da bo oče končno popustil. Ali j' iT 'V, IV. /■5' '1 'A''- ali! Darežljiva Oprah Pravijo, da ima res veliko srce. Kako da ne, ko pa je za božična novoletna darila porabila milijon dolarjev. Z zasebnim letalom je v New York priletela s svojim dolgoletnim prijateljem Steedmanom Grahamom in na aveniji Madison obiskala tamkajšnje najdražje trgovine. " Med drugim je kupita 75 parov dragih čevljev znamke Pradin, veliko nalivnih peres, zlatih okrasnih igel, kozmetike, steklenih in kristalnih izdelkov, obiskala pa je tudi nekaj antikvariatov. Kakor hitro se je izvedelo, da je v trgovini Oprah, so se vanjo nagnetle množice. Oprah pa je takoj pobegnila. Nakupi so bili utrujajoči, zato je šla znana voditeljica vmes počivat. Spala je v apartmaju hotela Waldorf As-torta, kjer stane prenočišče 7.500 dolarjev! ■ M A, L M fL t 1 •V‘ Kmalu poroka L J Tisti dan, ko sta se zbudila pri Camilll Parker, ljubici princa Charlesa, tam sta bila na zabavi, sta javnosti sporočila, da se bosta kmalu poročila. Gre za Michaela Douglasa (50) in ChaterinaZeta Jones (30). Poroka bo takoj, ko bo Michael dobil uradne dokumente o ločitvi od soproge Diandre, s katero je 17 let živel v zglednem zakonu. vestnik 47 Pen rockregerep—januar 2000 5 Grega: Rojstni dan Grega, glasbenik, čarodej in animator, je izdal pri založbi Panika že štiri kasete: Kurje krave, Mačji rock’ n’roll, Vlak, s Stenom Vilarjem sta izdala skupni projekt Pika in Nejc, izšla pa je tudi kompilacija prvih dveh samostojnih kaset z naslovom Skrinjica želja. Pred nami pa so že nove pesmice, namenjene predšolskim otrokom, šolarjem razredne stopnje in njihovim i staršem. Njihov namen je, v družini zbuditi željo po druženju. Glasba otroke in njihove starše spodbuja k j skupnemu petju in zabavi. Vsebina je pozitivno naravnana, poslušalce vabi v naravo, jih nagovarja k 1 zdravemu življenju in razmišljanju, vzbuja domišljijo in ob razvedrilu prinaša globoka sporočila. J Producent nove kasete z naslovom Rojstni dan je Oto Pestner, ki je prevzel vlogo aranžerja, z vokalno ! skupino Pincchio pa je odpel tudi vse spremljevalne vokale, j Posebej bi lahko omenili nekaj skladbic, ki bodo pritegnile pozornost poslušalcev: duet z Otom Pestnerjem 1 Jest ne znam pet, skladba Ne čakaj, ki jo je napisal Gregov oče in so jo uspešno prepevali že Faraoni, simpatična g priredba ameriške tradicionalne o kmetu, ki ima kmetijo Ija, ija Jou in še bi lahko naštevali. Končno besedo J bodo, kot vedno, povedali otroci, katerih večina zna Gregove pesmice že na pamet. Grega svoje pesmi pripravlja in izvaja s srcem, iskrenostjo in profesionalnostjo. Sicer pa najmlajšim ni potrebne veliko razlage - poglejte ' njihov odziv na Gregove pesmice ali njegove glasbeno-animacijske nastope, pa vam bo takoj vse jasno ... .1 s' Čuki Ljubi me, ljubi je nova uspešnica s plošče Čuki & Štorklje. Avtorja skladbe tokrat nista Marko in Jože, ampak duo OK s Koroške. Jože in Marko sta pesem prepevala med služenjem vojaškega roka in se je spomnila šele po dvanajstih letih. Balada Ljubi me, ljubi je postala poleg skladbe Sončni žarek posebej priljubljena med nesrečno zaljubljenimi dekleti, zato so Čuki posneli tudi videospot. t- * I ■> V spotu so uporabljeni odlomki originalnih posnetkov s koncerta, ki se prepletajo z zgodbo preprostega dekleta, ki ji je od ljubezni ostala samo še slika nekdanjega dragega. Kot režiserja sta združila moči dva sodelavca, s katerima so Čuki že sodelovali - Vojko Anzeljc (režiral je spote: Krokodilčki, Ta vlak, Sončni žarek, Zanzibar, Vsepovsod ljubezen...) in - tokrat kot snemalec -Izidor Farič (sicer režiser spotov Hozentregarji in Štorklje), Spot je bil posnet na lokacijah v Borovnici in v tekstilni tovarni Rašica. Balinkugla Balinkugla je ansambel in je to, kar si izmislita Brane Vižintin in Marjan Kunaver. Tokrat sta si izmislila ploščo B. Že njuna prva plošča Žametna sociala zadira v vsakdanje probleme z rokerskimi riffi in zanimivimi socialnimi besedili, skratka nekakšen delavski rock. Druga plošča dopolnjuje prvo. Glasbena spremljava je krepak korak naprej od prve plošče. Glasbene teme izhajajo iz rocka in bluesa. Trden zvok je podlaga satiričnim in ironičnim besedilom: tematsko širšim in pestrejšim kot na prvi plošči, Lucija - priredba ® f' f 1 t I skladbe Lucille - je zaradi besedila pravi alter hit! Druge skladbe tudi sledijo vsakdanu, od ljubezenskih težav v Cirkusant-kah innataiitetnih problemov do kritike brez pravega teksta. Torej plošča, ki poslušalcem prinaša malo ironičnega rocka. Zadnji pozdrav Faraonov K • Začetek novega tisočletja (no, nekateri pravijo, da ni tako) pomeni konec za skupino Faraoni. Pravzaprav njihova usoda še ni povsem jasna, je pa jasno, da v taki sestavi, kot so bili doslej, nikoli več ne bodo. Tako kot se to dogaja v najboljših družinah in med najbolj harmoničnimi pari, se to dogaja tudi med glasbeniki, predvsem pa pri uveljavljenih skupinah, kot so Faraoni. Tudi za legende je prišel čas sprememb, predvsem pa si je spremembe zaželel njihov dolgoletni pevec Slavko Ivančič, ki se z novim letom podaja na samostojno pot. Zaželel si je predvsem več razumevanja med člani, a je žal naletel vedno na obratno. Edino Enco je bil tisti, ki mu je prisluhnil in ga razumel, a eden v skupini petih je premalo. Slavko se je odločil, da bo sebi in drugim olajšal glasbeno delo, vsaj kar se notranjega zadovoljstva tiče. Bodo Faraoni živeli še naprej? To bo pokazal čas, dejstvo pa je, da je to pravim faraonom uspelo še po več tisoč letih, in prav gotovo se bo zdaj dobro prilegla njihova skladba, v kateri pravijo: /Ve bom pozabi/ na stare čase, vsi za enega, eden zase, to edina /e pot spomina na mladost, na norost. Helena Blagne - »Osamljell Helena prodaja svojo Dušo in srce, in to tako dobro, da je plošča že zlata. Tako kot se je z veliko hrupa Helena Blagne Zaman umaknila z odra, tako se je z veliko hrupa tudi vrnila. Lansko poletje je za napoved svoje vrnitve pp porodniškem dopustu priredila koncert v portorožkem Avditorju, na katerega je povabila svoje stare pevske prijatelje. Med njimi bi moral biti tudi Miran Rudan, saj je mato pred tem z njim v duetu zapela slovensko različico evrovizijske zmagovalke ’99 Take me to the Haven. Žal Mirana na koncert ni bilo zaradi njegove hude prometne nesreče. Helena z obiskom ni bila ravno zadovoljna, saj je' bila dvorana napol prazna A Zadovoljnejša se je Helena vrnila iz Makedonije, kel* je na tamkajšnjem festivalu fl pobrala kar zavidljivo število nagrad. Doma pa jo je čakalo še eno presenečenje, platinasta plošča, ki jo je prejela za lanskoletno prodajo plošče Primadona. Na plošči Duša in srce, ki je nastajala pomladi in Izgodaj poleti, so sodelovali številni znani slovenski avtorji in glasbeniki pa tudi ŠJetdlm popularni slovenski pevci, ki so v duetih zapeli s HELENO BLAGNE. S t® ploščo se Helena vrača tudi k svojemu izvoru - k izrazitemu Heleninemu stilu, j jgoBBSditeranskemu melosu. Za skladbo OSAMLJENA, ki je slovenska priredba predstavnice za Evro- song izpred nekaj let z naslovom Nostalgija, je njen^j predvajanja na radijskih postajah, toda kot obljubljaj liba paročUa-pospešena dl. 1^ i .i Oii FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA županja občine Piran razpisuje javni natečaj za 23. mednarodni festival zabavne glasbe Melodije morja in sonca Portorož 2000. Prireditve bodo v Portorožu od 15, do 23. julija 2000. Natečaja se lahko udeležijo domači in tuji ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane. Za udeležbo pri izboru je prijavnina za posamezno skladbo 9.900 SIT. Prijavnino nakažite na žiro račun organizatorja, prijavnice pa pošljite do 3. aprila na naslov: Ag. PLAHUTNIK, BOŠAMARIN 32, 6000 KOPER Vse dodatne informacije dobite tudi po tel.: 066 40-t 990, ali po elektronski pošti: palhutnik.koper@siol.net. I ! 'i I II J VELENJSKI POOP ROCK ZBOR Ob štiridesetletnici mesta Velenje je nastala zanimiva pop rock balada Mesto sanj oziroma oda za vse in vsakogar, ki radi uživajo ob poslušanju tovrstne glasbe. Glasbo in aranžma za skladbo z naslovom Mesto s sanjami je napisal Zvone Hranjec, izvirno besedilo Ivo Stropnik, za glasbeno izvedbo sta ga priredila Marko Vučina in Drago Martinšek. Zapeli so Irena Vrčkovnik, Sanja Mlinar, Natalija Verboten, Matjaž Jelen, Matjaž Ograjenšek, Zoran Benčič, Simon Gorišek in Boris Jelenko, vsi doma z velenjskega območja. To stran ureja REGINA h I Pen Bralci Pena se predstavljajoč JoŽG Duh lZ:;,C|rrd*l) majhen po velikosti, velik po • V otroštvu sem bil razigran kot vsi drugi vrstniki • Moja rast se je ustavila pri okrog 130 centimetrih • Najraje se spominjam skakanja z veje na vejo • Pred dvajsetimi leti me je življenje priklenilo na invalidski voziček _ • Čas si krajšam s pletenjem, ribolovom, kuhanjem in pečenjem • Rad berem tudi Vestnik in druge časopise ILI- ^t. I h- 1 ■J [i ■ !•; J [ J ri' iJ' ' fjt’ Ji.-, Takšnih košaric in »opletenih* steklenic sem naredil že mnogo. S tem delom si krajšam čas. Ul— N To je spominska fotografija, ko sem obiskoval 3. razred osnovne šole v Križevcih pri Ljutomeru. Da bi bil večji, sem stopil na klop, na kateri so sedela dekleta. 'e vem, ali je ravno primerno, da se tudi jaz predstavim, saj sem že dvajset let priklenjen na invalidski voziček, kajti doletela me je paraplegija, to je bolezen, zaradi katere ne morem več premikati spodnjih okončin na nogah. Poleg jTfkv- '7y e' Kdor pride k meni, mu rade volje skuham in ponudim kavico. Vse to in še več drugih stvari zmorem, čeprav sem na invalidskem vozičku. ffc kit I ? iti I l»L= I * J '1, J Da sem nekoč res sam vozil traktor, priča tale fotograflja. elopa Sli PokUJ jo prti še mi 'I hitr domi DIJA PIŠ®K; tovarni v 1 ii doma iz Bahi^^^c za katerega se je iziKilp- J veseli. Rada šiva ftdiiia tovarni. V veselje’ pa h' likaj drugega, na printrr asba, ples, rdeče vrinSi^/J ' ■ ' ■* družčtlie’ 'vožnja z avto :imi sRetaxi^ tedbrfpri^^r Snr>,iF tega sem ostal precej majhen. Tako skoraj ves čas prebijem doma. Le tu in tam, kadar je nujno, me kdo kam zapelje z avtomobilom. Z vozičkom pa se lahko premikam le po hiši ali poleti še malo po dvorišču. Z vsem tem sem se že sprijaznil, kajti tako pač je. li J f. u h Ko sem še hodil Dokaj lepe , spomine pa imam na otroštvo, ko sem se med pašo krav lahko igral z drugimi otroki za »verič-kanje«. Plezali smo po drevesih in tekmovali, kdo je najsp-retnejši pri skakanju z veje na vejo. Mislim, da sem bil med lx)ljšimi. TUdi v šoli mi je še kar šlo, čeprav se mi je že poznalo, da je nekaj narobe z mojimi nogami oziroma rastjo. Kadar smo se fotografirali za spomin, sem pač stopil na klop, da sem bil videti tako visok kot drugi. Doma smo imeli kmetijo in zelo me je veselilo delo na polju. Imeli smo konje in zelo rad se spominjam, ko jih je oče vpregel v »kola«, da sva se peljala k mlinu, po kakšnih opravkih v Ljutomer, v Odrance k njegovim staršem ali kam drugam. Najbolj ponosen pa sem bil, ko sem v Murski Soboti naredil izpit za traktor Le prva pomoč mi je delala težave, drugo pa je šlo vse dokaj gladko. Seveda sem potem z velikim veseljem tudi marsikaj delal s traktorjem. Pedale pa so mi morali zaradi mojih kratkih nog kajpak prirediti. Toda moja bolezen je vedno bolj napredovala. Nekako sem lahko hodil še v letu 1979, potem pa me noge niso več držale pokonci. Moral sem se sprijazniti z invalidskim vozičkom. Za srečo ni potrebna velika riba To mi je življenje popolnoma spremenilo. Kljub vsemu nisem obupal, kajti razen bolezni nog sem še kar zdrav, Precej spretne pa so postale moje roke. Tako lahko pletem okrasne košare, mi jim pravimo »korpe«, ali opletam razne steklenice. Svoje znanje na tem področju sem pokazal že tudi šolarjem v Križevcih pri Ljutomeru in Odrancih. Tam so biti doma moji starši. Potem ko sva ostala z bratom Feliksom sama, on je deset let starejši od mene in dela na naši kmetiji, sem se lotil tudi kuhanja, Ftad skuham bujto repo, znam pripraviti golaž, ocvrte zrezke, paprikaš in drugo. Tudi orehove potice ali kvasenice so večkrat na najini mizi. Seveda lahko vsakemu gostu skuham tudi kavico. Najlepše pa je takrat, kadar me brat ati pa kdo drug odpelje h gajševskemu jezeru na ribolov Seveda morata biti primerno vreme in mesto glede na to, da sem na invalidskem vozičku. Večkrat sem že tudi tekmoval med paraplegiki in osvojil nekaj pokalov. Saj se ne hvalim, da bi ujel kakšno veliko ribo, ker te želje niti nimam. Veseli me, če prijemajo manjše in če jih je kar največ. Vsak četrtek pride k naši hiši Vestnik, ki ga zelo rad prebiram. Preberem skoraj vse, saj imam dovolj časa. Včasih gledam tudi televizijo pa radio poslušam. Veliko je ob meni tudi psijka Tačka, ki je moj najvecja prijateljica. Vsak dan pa komaj čakam, da pride na obisk k nam Milena Kavaš. Če je potrebno, mi prinese kaj iz trgovine, malo pospravi po hiši in se z mano pogovori. To je, kot sem zvedel, tudi njena služba vokviru javnih del v naši križevski občini Mislim, da je to zelo koristno za nas, ki smo na invalidskih vozičkih ali drugače bolni. Tako, to bi bilo na kratko vse o meni. Saj ne vem, kaj naj bi Še povedal. Zapisal: JOŽEF G BISTRIŠKI Oče in mama sta leta 1979 praznovala zlato poroko, In tudi to je bila seveda priložnost za spominsko fotografijo. Jaz spredaj stojim, starša pa sedita. Vsak dan komaj čakam, da pride na službeni obisk k meni sestra Milena.