Telefon St. ltt.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Din.
DELAVSKA
POLITIKA
izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'-
Din
za inozemstvo mesečno. 32'— Din.
-a
POLITIČEN DNEVNIK
Malik oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 69.
V Ljubljani, petek 26. marca 1926.
Leto I.
Trbovlje - delavcem!
Vladna kriza na višku.
V nedeljo se bodo vršile v Trbovljah občinske volitve. Cela vrsta strank in strančic se bije za oblast v občini. Poražene bodo vse po vrsti, ker so se delavci združili in bodo združeni tudi zmagali.
Nujno potrebno je, da «ačne trboveljska občina redno poslovati, ker ge-rentovanja je bilo več kot preveč. In ker se stranke, ki so imele ves čas svoje gerente na občini, sedaj potegujejo za glasove, naj se ve, kako so ti njihovi gerenti gospodarili.
Ugotoviti moramo, da ti gerenti niso skoro nič delali za trboveljsko občino, temveč da so delali v glavnem le škodo trboveljski občini. Da nam ne bo kdo očital demagogije, citiramo dobesedno revizijsko poročilo z dne 22. t. m., kjer se bere med drugim sledeče:
... »Nadalje se je konstatiralo, da se za časa gerentovanja gosp. Fortiča niso vodili vobče nikaki zapisniki, da isti ni imel sestavljenega niti gerent-skega sosveta, namesto tega je imenoval nekoliko takozvanih občinskih podočnikov, kateri, so bili brez vsakega vpliva, vsled česar je občinsko gospodarjenje brez vsake kontrole.«
Vsakdo, ki zna citati in nekaj misliti, bo razumel, kaj pomeni to — vodstvo naj večje industrijske občine v državi po enem plačanem geren.tu brez vsake kontrole. — To je klerikalna avtonomija v praksi!
Prvi zapisnik o delovanju gerentov se je sestavil Sele 8. aprila 1925!
Nadalje se bere v revizijskem poročilu take-le stvari:
...»se je ugotovilo, da je ena in ista oseba zaračunala za ista potovanja različne stroške in dnevnice. Opazilo se je, da si je bivši gerent g. Kokalj — kot upokojeni višji žel. uradnik ~ •zaračunal polno vožnjo I. razreda. Vobče se je opažalo, da so nekateri gospodje prepogosto potovali, in da so ta potovanja bila previsoko zaračunana.
Glede gospodarstva občine vobče ... se opaža, da se ni držal proračun kot regulativ za gospodarjenje in da so se izdatki pri nekaterih postavkah prekoračili z ogromnima vsotami. Posebno pa izkazuje velike razlike proračunsko leto 1924.« (Klerikalno ge-rentatvo.)
V obračunu za 1. 1923. se bere v revizijskem poročilu sledeče:
"Potni stroški so so prekoračili za •144.50 Din vsled pogostega potovanja gerentov ter potovanja bivšega geren-J ^orena v Beograd, pri katerem so znašali potni stroški 3.200 Din.« —
\ ? i	za trboveljsko občino g.
radikal Miha Koren, ki kandidira za sedanje obč.nske volitve na listi sedanjega gerenta Voduška pod firmo > Kmcčko-delavska gospodarska lista.«
Pri kamnolomu je bilo 1, 1923 22.642 Din izgube! 1 otem pa pravi revizijsko poročilo o kamnolomu: »Pravo stanje se ni moglo ugotoviti, ker manjkajo vsi tozadevni zapiski in se tudi ni vodil ne obračun ne kalkulacijski račun.«
Izguba v 1. 1923. je znašala 11.256.82 Din. Revizijsko poročilo dostavlja k temu:
»Vzrok zgube se ni mogel ugotoviti, .ker se niso vodile tozadevne be-leike in obračuni. Razpoložljivi mate-".ial -ni zadostoval za potrebno konstatacijo.«
NOBENO UREJENO KNJIGOVODSTVO!
Za vse gerente je naravnost porazno revizijsko poročilo o knjigovodstvu
in računovodstvu, kjer beremo med drugim sledeče:
»Knjigovodstvo in računovodstvo ... z ozirom na veliki promet in raznovrstno poslovanje ni odgovarjalo potrebam občine... Zaradi teh nedostat-kov je bil onemogočen pregled stanja dolžnikov in upnikov, kakor tudi pregled dohodkov in izdatkov pri posameznih proračunskih postavkah...«
Pod gerentstvom klerikalca Fortiča se je v 1. 1924. na občinske stroške popravilo plazovni svet, ki pripada TPD. Ti .stroški za TPD so znašali 163.143 Din! O priliki 1. junijskih dogodkov leta 1924. je dala občina 67.214 Din pa ne za žrtve oi-junskega terorja, temveč za vojake in Žan dar je.
Dočim so gg. gerentje prekoračili proračun radi izdatkov za TPD, za vožnje I. razreda, za nepravilno občinsko gospodarstvo, so pa
ŠTEDILI PRI REVEŽIH
in tako se h. pr. ni postavila ubožna hiša, ki je bila proračun, jena na 250.000 Din!
Ker je imel gerent tako veliko plačo, je pa prihranil pri plačah za občinske nastavljence 3.300 Din.
KAKO SO GERENTI POSTAVLJALI TRBOVELJSKI VODOVOD!
Revizijsko poročilo pravi na 11. strani:
aZa vodovod je predvideval proračuni 1,200.000 Din, izdalo pa se je na račun izvršenih del I. dela Din 2,443.210.67, torej Din 1,243.210.67 več.« Zakaj se je •toliko izdalol Ker so izročili stvar najdražji tvrdki in iker je dobil sam inže-ner gosp. Sturm 63.502 Din! Celokupni stroški za ves vodovod so pa znašali 3 milijone 913.349 Din mesto proraču-njenih 1,200.000 Din.
Nadalje je razvidno iz revizijskega poročila, da so gerentje šparali pri šolstvu, ljudski, izobrazbi, revežih, da se ni dalo nič podpore potrebnim rudarjem, da pa so gerentje kljub temu prekoračili proračun, ker so dali za: trboveljski »Sokol« (Orjunaši) skupno •71.736 Din, Narodni Dom (Orjunei) v Hrastniku 50.000 Din, za klerikalni Društveni dom v Trbovljah 31.(KM) Din, za klerikalni Akademski dom v Ljubljani Din 3.000, za purgarsko pevsko društvo »Zvon« 3.500 Din, za kaplanijo in župnijo 15.420 Din itd., skupno v I. 1924-25 Din 238.158.
Tako ,se je zapravljal za TPD, or-junce in gerente denar, ki ga plačnjemo rudarji.
n
KAJ NAM JE STORITI?
V nedeljo 28. marca moramo vsi Trboveljčani in Hrastničani izpolniti svojo dolžnost in poskrbeti, da ne pride občinski z as top v roke nobene ge-rentske stranke (klerikalci, demokrati, radikali).
Preprečiti moramo, da bi razbija-ška lista Slapšakova (DeL-kmečki blok) uvedla novo gerentstvo nad trboveljsko občino.
Vse to bomo pa preprečili in uredili trboveljsko občino v prid delavcev, kmetov in malih obrtnikov, če bomo vsi kot en mož vrgli kroglico v
ČETRTO SKRINJICO!
to je skrinjico Združenih delavcev, ■združenih pristašev prejšnje komuni-..stično stranke, in soeijalistov, ki so nastopili na enotni
ZDRUŽENI DELAVSKI LISTI,
ki bo napravila konec gorentstvn, pritisnila TPD in uredila boljše žjvljenje za 95 odstotkov trboveljskih občanov.
Belgrad, 26. marca. Demisijo vlade pričakujejo v najkrajšem času. Boj med Jovanovičem in Pa-šičem je vedno ostrejši in vplivni radikali napovedujejo padec Pašiča ter razkol in celo razpad radikalne stranke. Pašič sicer še okleva z •svojo demisijo, toda vse kaže, da ne bo dolgo držal in da bo delal brezpogojno za razpuist. parlamenta, to pa zato, da ne, pridejo v debato razne čednosti iii nečednosti sinka Radeta. V zvezi z bojem iSto-jadinoviča in Rade Pašiča je tudi odgoditev proslave Rašičeve osemdesetletnice.
Interpelacija opozicije k Ra-detovim aferam.
Belgrad, 26. marca. Opozicija je k znanim aferam Rade Pašiča in k njegovemu sporu s D. Stojadinovi-'čem vložila ostro interpelacijo. Eno so sestavili demokrati sami, ker v celoti niso mogli pristati na skupno interpelacijo, kajti sami so kol i kor-toliko tudi' udeleženi pri nekaterih aferah, drugo so pa. sestavili ostali klubi. Glasi se demokratska takole:
1. „Ali je Rade Pašič interveniral pri ministru za finance za izplačilo dolga delniškemu društvu za stroje in dela za mostove v Adamovu in na temelju kakih pravic se je on pojavil' v imenu te družbe?
2. Ali je finančni minister na njegovo intervencijo odredil izplačilo 10 milijonov češkoslovaških kron in izdal državne bone za 54 milijonov Kč ravno v trenutku, ko so mnogoštevilni stari leteči dolgovi ostali neizplačani in neurejeni?
3. Ali jd zunanjemu ministru kaj znano, da bi prišel Rade Pašič do čeka št. 483.033 in si dal izplačati znesek 508 tisoč dinarjev? Na kakšni podlagi naj bi se to zgodilo?
4. Kaj je storila vlada? Ali namerava izločiti vse posredovalne akcije, ki so med glavnimi vzroki draginje državnih nabav in ki škodujejo: ugledu države?
5. Kakšne ukrepe misli podvzeti država, da obvaruje dostojanstvo naše države in čast ministrov pred Rade Pašičevinii insinuacijami?
Ker mislimo, da tirja ta zadeva v narodni skupščini ne samo nujno razpravo, marveč tudi anketo, ki bo preiskala posredništva pri državnih nabavah, radi katerih se kompromitira ugled naše države, prosimo gg. ministre, da nam čimpreje odgovorijo, ali smatrajo to interpelacijo za nujno ali ne. Pridružujemo si pravico v slučaju, da bi iz katerekoli strani prišla kaka nova dejstva, da v interesu države in trpečega ljudstva, vložimo novo interpelacijo.“
Druga interpelacija se glasi:
„Znana stvar je, da plačuje naša država vse svoje državne in vojaške nabave dražje, kakor zasebniki, in sicer 100 odstotkov dražje in še več. Merodajni činltelji se izgovarjajo, da je temu kriv zakon o državnem računovodstvu, kar pa ni popolnoma resnično. Eden glavnih vzrokov je gotovo o tem, ker služijo državne nabave kot izvor bogatenju velikemu številu posredovalcev. Ti posredovalci so v zvezi s politiki. Izkoriščajoč svoj vpliv, izvršujejo posle v korist posameznih tvrdk. Posredovalci po-dražujejo državne nabave brez razloga. Računa se lahko, da nastanejo nabave mnoge milijone več, kakor hi se sicer plačalo, ker se morajo dajati provizije posredovalcem in njihovim pomagačem!11
Obeta se nova vlada.
Belgrad, 26. marca. 'Spor Stoja-diaoviea z Rade Pašičem je izzval vladno krizo in vse pričakuje, da vlada demisijonira še te dnii. Največ se govori o Ninčiču, ki naj bi
sestavil novo vlado, (lovori se tudi, naj bi prevzel finančno ministrstvo finančnik neparlamentarne, ki hi saniral nevzdržen finančni položaj.
Ninčiča so tudi ožigosali.
Belgrad, 26. marca. Pri proračunski debati zunanjega ministrstva je opozicija ostro nastopila in obsojala Nineičevo samovoljno zunanjo politiko, češ, da bi moral za navodila vprašati parlament, preden gre recimo v Rim, Genevo ali Pariz. Predvsem m.u je pa očitala hlapčevsko in ponižno dvorjenje
Mussoliniju in zagonetno in miste-rijozno razgovarjanje z njim, češ, ■da še danes ne vemo pozitivno, o čem sta sklepala. Podati bi moral ■natančno vsebino razgovorov, tako glede pakta, z Italijo kakor glede mnenja o razdelitvi Avstrije odnosno nje priklopi tvo k Nemčiji.
SOVJETSKA RUSIJA IN RAZ-OROŽ1TVENA KONFERENCA.
Berlin, 26. marca.. Za razorožit-vono konferenco vlada v sovjetskih političnih krogih veliko zanimanje. Načelnik vlade je te dni imel govor, v katerem je povdarjal, da Rusija ni samo zainteresirana pri vprašanju omejitve oboroževanja, temveč da namerava nastopiti tudi za omejitev ali celo za odpravo vojne industrije.Izjavil je, da nima preveč .zaupanja v Družbo narodov, vendar je pa dodal, da je ZlK-‘SR pripravljena sodelovati v pripravljalni komisiji za razoroži tve-■no konferenco, a. to pod pogojem, tla še konferenca ne ibo vršila na ozemlju take države, ki je v odkritem sporu z Rusijo. Načelnik sovjetsko vlade je nato odločno zavračal pisanje nekaterih inozemskih listov, ki skušajo zvaliti ura ZSSR odgovornost, za tež koče, ki so nastale glede sklicanja pripravljalne komisije za razorožitveiio konferenco.
STALIŠČE RAZOROŽITVENE KONFERENCE NAPRAM RUSIJI.
Ženeva, 26. marca. Kakor smo že poročali, je sovjetska Rusija poslala Zvezi narodov ostro noto, v kateri se je izjavila, da se nikakor ne udeleži razorožitvene konference, če se ista vrši v Švici. Za ta korak je sovjetska vlada navajala tehtne vzroke in zahtevala, naj se vrši konferenca v Kopenhagnu. Zveza narodov v početku na noto ni reagirala, zadnji polom jo je pa poučil in sedaj je odgovoril sovjetom generalni tajnik Zveze narodov Drumond in v odgovoru pristal, da se konferenca lahko vrši tudi izven švicarskega ozemlja.
SLOVENIJA NAJ SAMA VZDRŽUJE BOLNICE!
Belgrad, 26. marca. Iz finančnih pooblastil, ki pridejo v finančni zakon, je značilna postavka, ki pravi, da se bolnice v Sloveniji lahko sarne vzdržujejo z lastnimi dohodki in jim kredit deset milijonov popolnoma zadošča.
Trboveljska občina bo delavska.
Klerikalci obupujejo.
Svoj čas se je »Slovenec« zelo zadovoljno muzal, ko je začel hoditi Gustinčič in Zorita razbijat enotno listo trboveljskih in hrastniških delavcev. Ker Žorga ni imel dovolj svojih ljudi, da bi prišli poslušat njegove pripo-vesti o »anglo-ruskem komiteju«, so klerikalci sami hodili na Žorgine shode, da hi trboveljski rudarji mislili Že spet se kregajo ti socijalisti in .komunisti.«
Pa so se goljufali v svojih računih tako klerikalci kot inženir Gustinčič in njegovi študenti. Trboveljčani in Hrastničani so spoznali, da igrajo klerikalci in gustinčičevci dogovorjeno vlogo — razbijati delavske glasove in s tem iztrgati trboveljsko občino iz rok delavstva.
Upravnih svetnikov TPD pa ne bomo volili!
Klerikalci, demokratarji in radikali delavstvu nič dobrega ne želijo, vendar ibi radi dobili delavske glasove. Delavci pa vemo, da so ti gospodje v upravnem svetu TPD, ki reducira rudarje s privoljenjem klerikalnih in demokratskih upravnih svetnikov.
Zato jih pa bodo rudarji 28. marca obsodili.
»Marcel Žorga je veliko pokvaril.«
Včerajšnji »Slovenec« jamra radi polomije gustinčičevcev v nedeljo v Hrastniku in pravi dobesedno sledeče: »... ti so tudi napravili nekaj shodov, stvar so si pa jako poslabšali s svojim dolgobesednim gospodom Marcelom.«
Zakaj ni všeč »Slovencu« polomija teh agitatorjev«! Stvar bo takoj jasna, če se spomnimo Trboveljčani in Hrastničani tega, da neki navdušen agitator za Gustinčičev »Del. kmečki blok« govori: »Ker mi ne moremo dobiti svojega župana, bomo pa glasovali za klerikalnega.«
Pa tudi za klerikalnega ne bodo mogli glasovati ti razkolniki, ker večino glasov in mandatov bo' dobila »Združena delavska lista«.
Krinke dol!
»Delavski Politiki« smo zelo hvaležni rudarji, da je prijela za vrat klerikalne mandatarje in dokazala, kako služijo TPD, istočasno se pa dobrikajo rudarjem..
Delavci, ki so bili pri klerikalcih v zmotni misli, da jim bodo ti pomagali, so naravnost presenečeni nad postopanjem klerikalcev in vsi pravijo:
Združimo vse svoje delavske glasove v 4. skrinjici!
Samo ena skrinjica je za rudarje!
Listi pišejo, da je za volitve v trboveljsko občino postavljenih sedem list in sedem skrinjic.
Delavci pa pravimo:	Samo ena
prava skrinjica je in pa šest mišnic, ki jih je postavila TPD, da bi se mi vlovili v nje kot podgane.
Toda na te pasti nas ne bodo vlovili; prazne ostanejo njihove mišnice, polna krogljie pa bo
4.	skrinjica — Združene delavske liste.
Kdo se briga za reducirane rudarje?
Razni agenti TED so tako drzni, da pod raznimi firmami lovijo delavske glasove. Rudarji pa niso tako kratkovidni, da ne bi vedeli, kaj počenja TPD z nami. Vemo pa tudi to, da se stvarno briga za rudarje le Delavska zbornica, ki smo jo mi izvolili. Sodrugi, ki nas zastopajo v Delavski zbornici, so pa tudi naši kandidati na
Združeni delavski listi
in zato bomo v nedeljo napolnili 4. skrinjico, da se bo tudi v trboveljski občini delalo v naš prid.
Marcel Žorga — kaj je z Rusijo?
Strokovne razredne organizacije in Dol. zbornica so sklenile, da popišejo celo stanje odpuščenih rudarjev in da jim najdejo novo zaposlitev. M. Žorga je pa agitiral nekaj z Rusijo, ukrenil pa ni ničesar, da bi res dobili kruha brezposelni. Žorginih resolucij in fraz imamo že preveč, naši otroci, in žene hočejo kruha.
Zakaj ne bi bili enotni?
8. februarja smo pri volitvah v Del. zbornico zmagali z absolutno večino glasov nad demokrati, nar. socijalisti, klerikalci in Beruotovci. ker smo vsi zavedni delavci volili Združeno delavsko strokovno listo. To nam je nauk, kako naj postopamo, da bomo zmagali tudi v nedeljo pri občinskih volitvah v trboveljsko občino. Vsi, ki smo 8. februarja volili listo Združene delavske strokovne zveze, moramo v nedeljo voliti Združeno Delavsko listu.
Pokažimo, koliko nas je!
Ultraekstremisti so zato sestavili svojo listo v Trbovljah, da po pripovedovanju njihovih lastnih zapeljancev pokažejo, koliko pristašev imajo v ri r-bovljah. Sedem let so v Trbovljah vladali- demokratski in klerikalni ge-renti. Po sedmih letih imamo šele trboveljski občani pravico, da si izvolimo svoj občinski svet. Gre za to, -da se tekom 7 let zavoženo gospodarstvo popravi tako, da bo imelo kaj koristi 95% trboveljskega prebivalstva. Gustinčič, Žorga pa pravita, da jima gre le za to, da se prešteje njune pristaše. Nam pa ne gre za osebe, nam ne gre za štetje in druge take zahteve, nam gre za kruh, zato bomo volili
Združeno delavsko listo.
Brezvestneži.
Ni v delavskem pokretu večjih brezvestnežev in škodljivcev, kakor so ti »Naprejevci«. Vse njihovo delo je samo razbijanje. Kadar pa zahteva delavstvo nekaj konkretnega od njih, mu pa ponudijo neki pravilnik in druge take pšenično valutne bedarije. Zato ti komedijanti ne smejo dobiti niti enega glasu.
Sijajno uspelo zborovanje Združene Delavske liste.
V ponedeljek se je vršil v Trbovljah shod Združene Delavske liste. Na shodu je govorilo več sodrugov. Vladalo je najboljše razpoloženje, kar nam je dokaz, da bomo v nedeljo gotovo zmagali.
Kaj bo z borzo dela v Mariboru in Murski Soboti?
Maribor, 24. marca.
Živimo v dobi demontiran ja soei-jalnih ustanov. Povojne in revolucijske pridobitve proletarijata se sistematsko odpravljajo; ministrstvo za socijalno politiko se je sedaj lotilo celo borze dela. Ukiniti jih hoče malodane povsod, celo v Mariboru in v Murski Soboti. Proračunske dvanajstine žalostnega spomina, ki potečejo koncem marca, so še za silo omogočevale obstoj tem ustanovam. Podpore brezposelnim delavcem niti ti dve borzi dela nista mogle navadno izplačevati, ker je vlada naložila za brezposelne delavce nabrani kapital v belgrajski Hipotekarni 'baraki. Vendar sta ti dve borzi dela mogli vsaj vršiti svojo posredovalno delo in deliti brezplačne železniške karte delavcem, ki so šli za delom v druge kraje.
Večni naval brezposelnih delavcev pri teh posredovalnicah priča, da so bile in da so še vedno potrebne. Vkljub temu pa, da plačujejo delavci in delodajalci v štajerski oblasti za vzdrževanje iborz in podporo brezposelnih letno nad milijon dinarjev in da je doslej stala 'borza dela v Mariboru le 92.000 Din', ona v Murski Soboti pa okoli 30.000 Din letno, se je v novem proračunu črtalo tudi te postavke, tako da moremo z gotovostjo računati, da bosta obe borzi v kratkem ukinjeni. Da bi pa mogle vendar vsaj za silo še dalje obstojati, se je obrnil minister za socijalno politiko potom velikega župana na mariborsko občino — in morda tudi v Mursko Soboto — z željo, da prevzame ona posle borze dela v svojo upravo in jih vodi sama dalje. Občinski svet mariborski je ta predlog na svoji današnji seji odklonil, odnosno ga rešil v tem smislu, da je občina sicer pripravljena prevzeti borzo dela v svojo upruvo, vendar pa Je pod pogojem, da se ji nakažejo vsi v to
svrho v našem kraju vplačani prispevki.
Istočasno je naslovil minister tudi na Del. zbornico vprašanje, če je ona pripravljena odstopiti od subvencije, ki jo prejema pod tem imenom v prilog delavskih posredovalnic v Mariboru in v Murski Soboti. Delavsika zbornica je na to tudi pristala in sedaj nastane vprašanje, če in pod čegavo upravo naj ti borzi dela nadalje obstojata. Mariborska občina se je h rani, Delavska zbornica pa je sklenila prepustiti svojo subvencijo ministru socijalne politike Ibaš za vzdrževanje obeh borz in kljub temu ponuja minister borzi občinam.
Delavstvo bo moralo pač gledati, da obe instituciji kakorkoli ohrani in jih še izpopolni., da bosta služili svoji soeijalni nalogi, zato je priporočati — predno obe instituciji propadete — da prevzame po možnosti Del. zbornica za Slovenijo vsaj za trajanja tega proračunskega leta obe borzi dela v svojo upravo in jih vzdržuje s subvencijo, ki jo je bila namerila obema borzama.
Zavedamo se pač vsi važnosti tega vprašanja in smo zato uverjeni, da bo delavstvo našlo vzlic skromnim sredstvom s katerimi njegova Delavsika zbornica razpolaga, način in možnost, da se obe posredovalnici vendarle ohranite. S tem bo obenem naše delavstvo pokazalo, da zna bolje razumeti ta in taka vprašanja, nego naš parlament im ;pa naši ministri.	j. k.
Pravijo...
da je bil včasih pošten in dober mili slovenski rod. V potu svojega obraza je živel, životaril, se trudil. Goljufije, korupcije, sebičnosti iri požrešnosti je le malo poznal. Vo-livni guljaž je bila edina korupcija v dolgočasnih političnih slovenskih ‘bojih.
Pa postali smo veliki. Postali smo politiki in diplomati. Tudi ministrov je imel cel kup ta dobri slovenski rod. Zato pa so dnevno bolj pogosti 'škandali, afere in politično •prebujenje je že precej korupcije spravilo ata noge. Danes se otepajo očitkov demokrati, jutri zakrivajo in tajc svinjarije svoje klerikalci in kadar je sila največja, takrat prešerno poje v klerikalnih vrstah tbo-ben verski in avtonomaški.
Sodnija pa se hoji poli ten ib tožb, političnih procesov ker vendar ne gre, da bi državotvorni elementi, macijonalni in verni ter verski ljudje okusili ričet jugoslovanski.
Zanimiva bi bila statistika po nevrednem odlikovanih in rz zaslužnimi križi zaznamovanih jugoslovanskih ljudi.
31
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
Drama v petih dejanjih.
Prevci FERDO DELAK.
DOKTOR: Čakajte! Dopustite, da končam! Hotel sem reči, da ste ravno na las tak kakršen stel l’u vidite! Pa saj nima smisla, da si tu nekaj posebno objasnujemo! To v resnici nima smisla! Da! Vse je tako ostudno plitko! Ta grozna, skoro antipatična plitvost, to ste vi celi! Neki nizki kriminalni nagoni, zamotani v papir najneinleligentnejšega tiska! Da, da! To ste vi! Ubili ste petorico, in Andrej je šesti, in oni ubogi Ksaver, in trojica v predoru, in včeraj na pokopališču četvo-rica! Dobro ste začeli! Štirinajst glav! V tem trenutku vam je jasno, kaj pomeni pravzaprav teh štirinajst krvavih glav! A samo trenutek! Ker kakor hitro vi o tem mislite, že lažete! Glejte! glejte, vi se že pn-pravljate da to porečete! Vi hočete to povedati s celo nekim izvrstnim talentom. Evo, ne! Vi že imate argument kontra. In jutri sploh ne boste hoteli priznati, se razgovarjali z menoj! Tak ste, nič ne more!
KRISTIJAN: Čutim le to, da se mi, da vas ni! Meni je gleno — boli me glava -DOKTOR: Čujte me! S tem da ste vse preobrnili v nek liberalen trik, da mene ni, s tem stvari niste spremenili! Jaz nisem agitator nobene stranke! Meni ni nič do vašega glasu! Vi boste dali svoj glas meni, pa če boste hoteli
Vaš >! Vi
Vi
ali ne! Zberite se! lažete! Vi ste pijan KRISTIJAN: Jaz nisem DOKTOR: Ne! Sedaj je
mijski proces! Plini, dioksidi, elementi, sli rideset Celsija. Formule! Jasne kemijsK
formule...	.
KRISTIJAN: Kaj je z menoj* Sem h jaz? Da! lo je soba! Doktor! Srečko! Mah Srečko, bolan' Ah da! Bolan! Gospod doktor'
otrok umira. fantazirate! pijan!
vse le še navaden ke-dioksidi, elementi, stike
čujte me! Jaz nisem
Prosim vas. pijan, in tudi vi niste ! Sedaj vem, kaj go-spominjam! Vsake
pijani! Nihče ni pijan vorim! Vsega se točno	„
vaše besede se spominjam! Jaz grem preko tega! Nisem užaljen!
O nekaterih stvareh ste slabo informirani! V' krivo gledate! Popolnoma krivo! Ni tako, kakor vi mislite! A
to
m
da ste tu se
sem pijan
! In zdi
vse motno in me-ranjen sem —
po ln orna
jaz mislim, da bi vi brez ozira na vse morali vendar vzeti v obzir, da sem jaz oče v tem slučaju! To gre ° enem očetovskem srcu! Vidite! Mogoče ni nihče v celem mestu tako ljubil svojega otroka kakor jaz! Jaz sem končno vse svoje težnje projiciral v to malo mojo srečo, in ta mali deček je bil edini magnet, ki me je vlekel ven iz lega pekla! Jaz bi se vtopil v blatu, če bi ne bilo tega otroka ...
DOKTOR: Obdaste se z nekimi pernicami, z nekimi stanovanji, in potem mislite, da ste stvar rešili. Ti vaši mali prostori, za katere plačate trideset kron mesečno, to je vam življenje! Izven teli sten za trideset kron mesečno, izven tega je človek lahko vse: krvnik in žival in pošast! A tu notri ste sentimentalne kokoši! Oh! Ta vaš piščanček vam je bil magnet iz blata! A sedaj vas stvar
boli kakor podgano, ki se je vlovila! In cvilite! Vi imate samo eno idejo: Kako bi se bilo mogoče izvleči! A tokrat se ne bose izvlekli! Mali bo čisto gotovo umrl!	,
KRISTIJAN:	To	je okrutno od vas. gosi
doktor! To ni človeško!	.	•
DOKTOR: To ni nič manj okndno ‘"dih! L
človeško, kakor ono, km s	ko ste
tista vaša policijska tlaka, m ono, ko st glavo tega malega nedolžnega otroka vrgli v i2ro Nič manj okrutno od stoterih vaših okrutnostih v poslednjih oseminštiridesetih
urah.	. v , • i »	.	.	,
KRISTIJAN: Jaz nisem nič kriv! In otrok čisto
"gotovo ni kriv! To je absurd!
DOKTOR: Nihče ni ničesar kriv! Niti oni mrtvec
tam na križu ni bil kriv, pa so ga vseeno
raspeli! Da! A tudi vaši prijatelji niso ^
krivi! Dobri ljudje so bili to. ”?1.in^seeno
otroke kakor	vi!	Pa	vi	s^n«!	Tako	je
okrutni! In še kako okrutni! r „ Mene
to! V ostalem!	Kaj	jaz	h!|£lit)Icoj	imam	še
še čakajo moji pacijenti!	.	že tako
mnogo posla!	In	vse	je
mnogo jalovo KRIST
jaiovui	.	„si Ostanite samo
STIJAN: Gospod, P^”ak0r je Rog je res še minuto! Cujte rm • nlmam talenta za kar jaz govorim. • 'lagatjj Ne vem kako igralca! Jaz ne i , . 0 sc me vaše besede v bi varh pokaza ,	jca :ej Hotel sem se tu
bistvu prunej1’. ^ spoznpl sem, da govorite skregati z	^	g	gospod, kar sle vi rekli!
resnico! To J ^ im kakor Hoga očeta
bo-««
štev. 69.
„D H L A V S K A P O LITI K A“.
Stran 3.
Križem sveta.
NOVA KAZNILNIŠKA INDUSTRIJA.
Izrezijavanje postaja v Newyorku zdaj nova jetniška industrija. Ta industrija daje kaznjencem delo v jet-nišnicah, ki seveda dela konkurenco p) ostim delavcem in tovarnarjem. Tovarnarji, ki izdelujejo ladijske modele iz petnajstega stoletja kot n. pr. ladijo Krištof Kolumbovega brodovja, ali ikot je ladija Mayflower in drugo, ki so takrat plule po oceanih.
V neki jetnišnici so odprli tri delavnice, ki izdelujejo te ladijske modele, katerih se ljudstvo poslužuje za okrašenje sob. Kaznjenci izrezljavajo te modele zelo skrbno im lično. Njih delo je v detajlih izvršeno zelo fino. Ti modeli so tako poceni, da ne morejo zunanji tovarnarji konkurirati, čeprav dajo zunaujo lupino vliti. Ladije so stale navadno od dolarjev 50 do dolarjev 100, toda modeli, ki so izdelani v jetnišnicah, se dobe za 20 dolarjev.
Razmere v delavnicah te jetnišnice so zelo slabe. Tako izjavlja Narodno društvo za informacije o jetnišnicah. Poslopje je zelo staro, prostor v delavnicah je omejen in 'nezadosten. Industrij «e ni toliko, da bi imela polovica kaznjencev delo. Zato je pa dovoljeno kaznjencem delati zase ali da drug kaznjenec kaj naroči zase. Kaznjenci izdelujejo vrečice, posute s ^koljkanii, ovratnice, kovčege, potno torbice in ladijske modele. Ti produkti 6e zdaj prodajajo obiskovalcem ali pa odjemalcem zunaj ječe. Neki kaznjenec, ki je imel denarja, je odprl zunaj kaznilnice prodajalno za prodajanje Produktov, ki so bili izvršeni v jetnišnici.
Delavci, ki so vposleni v kaznilni-skih industrijah prejmejo od 10 do 50 procentov mezde iz državnega sklada za blagostanje. Kaznjenci, ki delajo za sebe, prejmejo, kar dolbe; kaznjenci, ki izvršujejo runa ja naročila, pa dobe to, 2a kolikor se pogode.
Nova delavsko-knietska stranka na Japonskem. Proletarska stranka na Japonskem, ki je bila ustanovljena zadnjo jasen, je bila na zahtevo vlade razpnščona Voditelji so zdaj posku-si i z drug,, stranko in v ta inamen se je \ ršilo zborovanje delavskih in kmetskih delegatov 5. marca v Osaki. Nova stranka se imenuje delavsko-ivmetska stianka in izključuje iz svojih vrst vse ekstremistične elemente. Na čelu stranke so večinoma zmerni soci-jalisti. Program, ki so ga sprejeli na zborovanju, vključuje razoroženje, pravico .do stanke, kolektivno mezdno pogajanje, revizijo tovarniških zakonov, oseurnik in minimalno mazdo; zahteva odpravo nočnega dela za žene in otroke ter državno zavarovanje zoper brezposelnost in bolezni ter starostno pokojnino.
Ilaroni olja podpisali pakt. Ameriška Standard Oil kompanija in sovjetska vlada sta sklenili prvo pogodbo, katera se smatra kot velik udarec za angleške oljne barone. Na podlagi pogodbo postane Vacmun Oil Co., podruž-Standard 011 kompanije, edini v^ini agent sovjetskega petroleja kHodružnica se je zavzela, da od sov t0.60 (1° <sto tiso6 ton Petroleja
večdolarj! U trustu po ki JC
trgih	nižja cena na svetovnih
Deset
n ji- Zad
zcnsk zblaznulo vsled povod-
povzročaleje 1pov<Hln1ji * Holandiji so n<lj() * <1« jo ilo&et zeiusk ablaor
>I 'tn(lrens -Se napotil na iskanje pra-Zn°V* *	• Soboto °dplul Amerike
či|‘ini ' aziskovnlec Andrews po naročja a,ll< l ^k(“ga naravoslovnega mu-kjer An<^revvs Jr namenjen v Orijent. mož ° & ekspedicijo, obstoječo iz 2(i ikaniV)1"1 tovorni*' avtomobilov in 75 Gobi K	v sredino pustinje
nesti a 1amen le ekspedicije jo dopri-v. 0 da je. bila Azija mati člo-i. \ j 2‘vljenja v Evropi in Ameri-i. . n rews trdno upu, da bo našel s . i on Pručlčveka. Ekspedicija se bo najuzc vruiia -ejc preteku kakih rlvoh let. Prod feti je Andrews s svojo ekspedicijo našel važne stvari v mongolski pustinji, zlasti silno stara jajca mnozavrov.
Motno ie. da so nekatera mila dobra. BoijJe, kakor 5chicht-ovo ni niti eno. Najboljše Je edino :
Schichtovo milo
znamka ..Jelen".
Kupujte le najboljše milol Pri uporabi se izkaže, da Je nejcenejše.
Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot „ravno tako dobra, kakor Schichtovo".
Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT in znamka „JELEN".
Dnevne novice
Po dva dolarja sedež pri obešanju.
V neki jetnišnici v Ameriki so obesili zamorca Harrisa. Obsojen je bil na smrt, ker je napadel Margareto Bryant že potem, iko je ubil njenega soproga in dva otroka. Jetniško dvorišče je foilo polno ljudstva. Več ko dvesto oseb pa ni dobilo prostora na dvorišču. Ti ljudje so odšli na bližnjo garažo in so plaačli po dva dolarja za sedež. Harrisovo dejanje je zbudilo splošno pozornost. Njega je morala varovati milica, da ga ljudje niso linčali. Tudi civilizacija.
Pljučnica bo kmalu premagana. Medicinski znanstveniki na čikaški univerzi so odkrili, da je mogoče izmeriti ubijajočo silo 'bacila pljučnice s posebnim električnim aparatom. Dr. I.
S.	Falk, profesor higijene in baktero-logije poroča, da bo odslej lahko dognati o vsakem .bolniku, ki trpi na pljučnici, da li je njegova bolezen ozdravljiva ali ne. On tudi upa, "da bodoči eksperimenti v tej smeri privedejo do odkritja seruma, ki ozdravi in prepreči bolezen.
Feljtonist.ična vihravost. V nekem domačem dnevniku, ki drugače uživa precejšen ugled in je tudi drugače vsega spoštovanja vreden, beremo: »Goro-stasen Indijanec zavihti bojno sekiro in mala skala, na kateri je ležala pajčevina, se je zakotalila v brezdno tik jame.«
Kultura.
Drama.
Petek, 26. marca: Ana Christie. Red D. Sobota, 27. marca: Ob 16. uri pop. Če pride čarodej, otroška predstava društva Atena. Izven.
Opera.
Potek, 26 marcu: Zaprto.
Sobota, 27. inarca: 'Koncert gospe Ade Poljakove. Izven.
Ako ni drugače označeno, se prično predstave v drami ob 20., v operi pa ob pol 20.
Prihodnja operna premiera se poje v ljubljanski operi v nedeljo, dne 28. t. m. in iscer Katallanijeva opera »La Wally«. Opera »La Wally<;, koje dejanje se vrši v Tirolskih alpah, je stalno na repertoarju vseli Velikih gledališč posebno še v Italiji, nedeljska ■premiera pa je prva vprizorltev to opere v .Tugoslaviji.
Koncert operne i>evke Ade Poljakovo. Po dvakratnem gostovanju v naši operi, v operah »vBoheme« in »Ma-non« poje gospa Poljakova v soboto zvečer ob osmih v dramskem gledališču koncertni program, ki je sestavljen iz svetovne literature skoro vseli narodov, v prvi vrsti pa iz bogate ruske literature. Gospa umetnica poje vse pasmi, ki so na sporedu v originalnem jeziku. Občinstvo pa opozarjamo, da se vrši ta koncert v dramskem gledališču in to vsled tega, ker je dramsko gledališče bolj akustično. Predprodaja vstojmic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Cene navadne operne.
Metode, ki so samo pri nas mogoče.
Pred dnevi je bila razpuščena Del. zbornica, odnosno, ji je bilo zabranjeno nadalnje poslovanje. Ker je pa ta prepoved, ki je bila vsekakor plod nečuvenih intrig od znanih nam strani, izzvala oster protest od strani delavcev in od strani lojalnejših strank, je minister za socijalno politiko dovolil začasno nadalnje poslovanje Delavske zbornice. Najbrže se bo ined tein časom razpravljalo o komunističnih mandatih.
Justiiikacije, publika in časopisje. Smrtna kazen je problem zase in rešile so ga različne države različno:	nekatere smatrajo
smrtno kazen zgolj za prohibitivno sred-tsvo, druge pa za poboljševalno sredstvo. Naprednejše so se oklenile slednje teorije, odpravile so smrtno kazen, ker ironija bi bila in sicer trpka ironija, skušati zločinca s smrtjo poboljšati! Toda je še nekaj držav v Evropi, ki se trdno oklepajo načela pro-hibitivnega sredstva, še hujše, načela zlo za zlo, ali domače: klin s klinom. Pri nas na pr. obstoja še vedno smrtna kazen in vsaka justifikacija je za našo publiko, posebej za naše časopisje „epoha“ zase in polne so kolone natančnega orisovanja zločincev in justiiikacije same, tako, da se človeku že gabi in se samo izprašuje, ali smo res padli tako daleč, da smo izgubili ves čut za etiko, estetiko in človečnost. Justi-fikacije bi že naj prenehale, ali pa, če se bodo izvrševale, da se ne hrani publike z ogabnimi popisi in jo ne zavaja k sadizmu.
Ljubljana. Končno le dohiva spomladansko, dasi še vedno mrzlo lice. Drevje je že začelo komaj vidno poganjati popje, zelenje je že nekoliko bolj živo in sveže, tudi jutra so jasnejša in živahnejša, že je čuti prijetno prepevanje ptic, ki zlasti zjutraj na vse načine tekmujejo med seboj, se prepirajo, vse pa oznanjujoč končno zmago pomladi. V prejšnjih dneh zapali sneg je skopnel in tudi ceste in pota so se izsušila. — Upajmo, da se vendar enkrat podnebje razgreje in da nam vzcvete resnična pomlad, katere smo že tako nestrpno čakali.
Klerikalna bratovščina. V Borovnici so sklicali lesni delavci strokovni sestanek. Na ta sestanek so prišli tudi delodajalci in — naravno — skušali v njih lastnem interesu preprečiti ustanovitev strokovne organizacije lesnih delavcev. S posebnim in izrednim veseljem je priobčil »Slovenec« o tem daljše poročilo, v katerem pripoveduje, da so delodajalci s svojo prisotnostjo na shodu onemogočili vsako nadaljno akcijo v svrho izboljšanja delavčevega gmotnega položaja — krono poročila pa tvori konec: »v .Jugoslovanski strokovni organizaciji se bodo organizirali delavci, takrat pa jih delodajalci ne bodo motili.« To žolto organizacijo krščanskih soeijalcev ustanavljajo v Borovnici delodajalci, klerikalci pa naj še nadalje trde, da je njihova strokovna zveza socijalno razredna organizacija.
Cerkev in država. Minister za vere je zadnjič v svojem poročilu iznesel natančen popis veroizpovedi v naši državi in opisal težkoče pri urejanju medsebojnih oilnošajev do države. Iz tega poročila je bilo razvidno, da imamo v naši državi 13 priznanih veroizpovedi. Razen teh je še nekaj nepriznanih, med njimi adventisti, nazarenci in metodisti. Na ta način smo po veroizpovedih najbogatejši v Evropi. Mini-ster je rekel: »Verska heterogenost v 'Uiši državi je pač taka, da vsaka cerkev hoče in zahteva čim samostojnejšega razmaha in da čim »igurneje utrdi svoj položaj in materijelno stanje. Zato so verski problemi v naši državi tako zmotani in mučni.« Rešitev vseh teh problemov je pa vsekakor jako enostavna. Država naj proglasi vero za privatno zadevo in cerkev loči od države. Značilno, da se država za tak korak ne moro zavzeti, značilno pa je tudi, da jo nedavno izjavil klerikalni poslanec v parlamentu, češ, da nišo prišli klerikalci v parlament po nared-•bi državnih oblasti, temveč po želji in privoljenju sv. stolice in škofov. Potemtakem ne smejo drugega poslušati in ubogati, kot samo cenkvene poglavarje — škofe. Pravično bi bilo, da bi sv. stolica in pa škofje potem zanje plačevali dijete in zmanjšani bi bili davki, ki jih mora plačevati narod za cerkvene takse. Absolutno smo pa mnenja, da je že
skrajni čas, ko se naj vera proglasi za privatno zadevo vsakega posameznega.
Roparski napad na Sv. Petra nasipu se je končno le pojasnil. Znano je, da so pisali listi skozi ves teden, da je nekdo napadel natakarja Pavšerja na Sv. Petra nasipu, ga težko obstrelil in mu pobral denar. Na licu mesta so našli revolver in žepni robec. Značilno je, da je Pavšer do zadnjega odločno trdil, da je bil napaden in o fingiranem samomoru ni hotel nič slišati: vsa policijska poizvedovanja po napadalcu so bila pa seveda brezuspešna. Končno je pa Pavšerja izdal žepni robec. Njegova gospodinja v Zagrebu je namreč povedala, da je to njegov robec. Nekaj časa se je obotavljal in obotavljal, končno pa pristal na to, da si je hotel končati življenje, ker ni mogel dobiti službe, in ker je trajno bolehal in ni imel' upanja, da bi kdaj mogel poročiti svojo zaročenko. Tako je Pavšer sam prihranil policiji dosti nepotrebnega dela in poizvedovanja.
Odmev svetovne vojne. Naše notr. ministrstvo je razglasilo, da se iščejo starši 15 do 16 letnega dečka. Deček je sedaj v nekem sam as tonu pri Lionu. Usoda dečka je precej romantična. Po okupaciji Srbije je našel v Solunu neki francoski častnik štiriletnega dečka z imenom Miha ji o Dimitrijevic. Častnik ga je oddal nekemu amerikanskemu stotniku, ikateri pa je najdenika pozneje oddal zopet v Solunu v francosko bolnico. Oskrbnica bolnice je oddala otroka zopet neki gospej Rejo pri Lionu, katera ga je končno izročila menihom. Deček je še sedaj tam in hoče zapustiti samostan. Zato išče ministrstvo notranjih del njegove starše.
V Ljubljani so zopet vjeli več laliko-živk, med njimi tudi takih, ki so iz nujne življenjske potrebe —• za kruh prodajale telo. Odpeljali so jih na policijo, jih tam preiskali in ugotovili, da jih je nekaj okuženih. Vse so se sklicevale na brezposelnost in nevzdržno življenje.
Napad. Trije maskirani roparji so napadli v Laškem posestnika Vladimirja Kačurja. Roparji so ga zvezali in mu zamašili usta, ter ga okrali. Imel je pa pri sebi samo nekaj denarja, 121 Din, ker je ravno preje izplačal strešno opeko v trgovini Pancerja
Samomor carinika. V Veliki Ki-kindi se je .ustrelil carinski blagajnik Milutin Mitrovič. Zbal se je revizije, ki je prišla iz Belgrada i.n ker je de-fravdiral ogromne svote, si je pognal krogljo v glavo.
V Mencingerjevo zajutrkovalnico sta
vlomila dva dobro izvežbana in informirana vlomilca in srečno izvršila svoj posel. Pobrala sta nekaj steklenic likerja, raznega mesa in iz nezaklenjenega predala še 1800 dinarjev. Za vlomilci ni nikakih sledov.
V Belgradu misterijozno zginevajo mladoletni dečki in deklice. Izvodni-štvo v Belgradu namreč precej bujno cvete in policija vneto zasleduje krivce. Značilno je, da zginjajo otroci boljših družin. Domnevajo, da akcijo vodi rafinirana družba, ki svoje žrtve transportira v inozemske javne hiše.
Prijatelji koles se radi zatekajo pred sodišče, ker tam morajo vedno puščati kolesij. pred vhodom. Te dni je neki železničar pustil kolo pred vhodom, se dalj časa zamudil na sodišču, pa ko se je vrnil, že ni bilo kolesa več. Kolo je bilo vredno 1000 Din.
V nedeljo zvečer je vojaška straža v Celju v bližini smodnišniee ustrelila delavca Karla Svedovniku. Vračal se je s sprehoda s svrijo zaročenko, pri šel je v preveliko bližino skladišča, in ne poznajoč vojaških predpisov najbrž na klic še dalje šel, nakar je straža streljala. Težko ranjenega so prenesli v bolnico in je le malo upanja, da okreva.
Prireditve.
Dramatični odsek Svobode v Šiški
priredi v nedeljo, dne 28. marca t. 1. v gostilni g. Valjavca delavsko dramo v
3.	dejanjih »Zvestoba«. Med odmori so-lo-petje sodružice Teranove. Drama po vsebini opisuje iste dogodke, kakor se sedaj gode v Trbovljah. Delavci, sodru gi in sodružice, ne zamudite te predstave! Začetek ob 8. zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji pri Konsumnem društvu za Slovenijo v šiški.
Tiskovni sklad.
Tiskovni sklad. Sedemnajsti iakaz. Nabiralna pola štev. 16. Sodr. Franjo Koren, Celje, nabral: za tiskovni sklad dnevnika »Delavska Politika«: Lipar Franc Din 3; Janežič Emanuel Din 2.25; Ribič Ivan Din 4; Novak Ivan Din 6; Ferdič Ignac Din 2.50; Plankar Martin Din 4; Felicijan Karl Din 5; Koren Franc Din 10; H. J. Din 25; Neimenovani, Ljubljana Din 0.75; skupaj Din 62.50. Zadnji izkaz Din 1512.50. Skupaj Din 1575.
Prijateljska tekma Red Star, Celje : Svoboda, Ljubljana.
Na igrišču SK. Primorja se je vršila dne 19. marca prijateljska tekma med celjskim Red Starom in našo »Svobodo«. Rezultat 3 : 0 za Red Star, ne odgovarja poteku igre, ker je bila -Svoboda« stalno v premoči. V prvem in drugem polčasu je ponovno oblegala nasprotna vrata, napad je lepo kombiniral, manjka mu pa sigurnih strelcev vsled česar moštvo Svobode kljub razmeroma dobri igri ni moglo doseči nobenega uspeha.
Pri gostih se je v prvi vrsti odlikoval vratar, ki je dobro ubranil par nevarnih strelov. Dobra sta bila oba branilca, zlasti levi. Napad je igral precej raztrgano, znal pa je izrabiti vse šanse, ki so se mu nudile. V sedanji postavi obeta postati Red Star ob smiselnem treningu zlasti v defenzivnem ozirh jako dobro moštvo.
Pri »Svdbodi« je treba predvsem omeniti srednjega krilca, ki je povsem zadovoljivo izvršil svojo nalogo. Dobra sta bila sicer oba ostala krilca, njuna napaka pa je, da ste mnogo premalo podpirala napad. Branilca sta bila na mestu, vendar gresta na njun račun prvi in zadnji gol. Prvi gol je bil itak lasten. Vratar ni imel mnogo dela. Napad kot tak je igral dobro, zlasti moramo povdariti njegovo lepo kombinacijo. Obe krili sta. pokazali dovolj prodorne sile, tudi trio je docela odgovarjal, manjkalo je enega samega ostrega strelca, pa bi Ibil rezultat popolnoma drugačen.
Sodil je sodr. Stresen. Občinstva malo. Pripravljeni smo bili itak na to, da buržuazija ne bo posetila naše prireditve, razven, če bi se vršila pred izredno .skupščino nogometnega podsa-veza. Gospodje nas niti toliko ne upoštevajo, da bi priznali, da je v našem slučaju nastopilo domače moštvo letos prvo proti izVenljubljanskemu. V včerajšnji notici (beremo, da se vrši prva taka tekma med SK. Primorjem in SK. Mariborom.
Maribor.
Žebot pogorel. Naši čitatelji se še .spominjajo, da jo Žebpt svoj čas vložil tožbo zoper s. Eržena, ki mu je v listu očital, da se jo bahavo vozil z avtomobilom po glasovnice, da so ga delavci v Št. Lenartu z grebljieo napodili In da ga je preprosti delavski zaupnik v go-
zaslišalo Žebotove in Erženove priče in smatralo očitke za dokazane in za poslanca nežaljive ter sklenilo tožbo zavrniti. Pogorel je torej Žebot na celi črti. Najprej z glasovnicami, sedaj še na sodniji. Značilno je, da so celo Žebotove priče izpovedale v njegovo škodo in v prilog Eržena.
Nedeljski ženski shod je sijajno uspel. Prostori v Ljudskem domu so bili natlačeno polni našega zavednega socijalističnega ženstva. Na shodu so govorile naše preizkušene Sodražice, posebej pa še ss. Pelikan in Eržen. Ženska sekcija Socijalistične stranke obeta pri nas najlepši razmah. Vadijo jo znane zaupnice sodružice: Dvoršak, Pin-ter, Krištof i. dr. Sodražica Pintarjeva je osivela v delavskem pokretu in že v stari Avstriji načelovala ženskemu so-eijalističnemu gibanju. Nekaj let po vojni je bila predsednica ženske organizacije v Studencih, dokler se nista mariborski in studeniška organizacija spojili. Ob priliki generalnega štrajka in Zaloške ceste so osivelo sodružico z možem vred zaprli v Dravsko vojašnico. Vse njeno življenje je doba boja za pravice in enakopravnost žena. Pod spretnim vodstvom in sodelovanjem vseh naših sodružic obeta žensko gibanje v Mariboru najlepše uspehe.
70 tisoč dinarjev za lepo sobo našega gospoda župana bodo plačali mariborski davkoplačevalci, zlasti pa delavci in nameščenci. Ravno v dobi, ko je beda dosegla svoj vrhunec, ko so umirali delavci lakote, ko se je množilo število beračev po mestu in se je reveže preskrbovalo v policijskih zaporih ob vodi in kruhu, so naši klerikalci prišli na salomonsko misel lepše, elegantnejše, veliko bolj razkošne sobe za mariborskega župana. 79.000 dinarjev so sklenili potrošiti v to svrlio in vsa javnost — tudi kapitalisti in celo klerikalci sami so se soglasno- dvignili proti takemu razmetavanju davkoplačevalčevega denarja. Posebno pa soci-jalisti. Zbali so se in izglodalo je, da se sklep ne bo izvršil. Od takrat je poteklo celo leto in klerikalci so mislili, da je javnost na to že pozabila, pa so šli, in te dni kupili ono opremo. Menda je zelo malo več število onih, ki Imajo le eno dobro besedo za tako gospodarstvo.
Ptuj.
Sodoitia in Gomora. Že dolgo časa so krožile po mestu vedti o nekem božjem namestniku, ki je imel posilila ljubavna razmerja s fanti. Iz nam neznanega vzroka je bil po prevratu pen-zijoniran kot 'kaplan. Nekaj časa nato je bil na ptujskem magistratu uranik, pa je bil tudi odslovljen. Ima svoje privatno stanovanje, kjer je nekaj časa živel skupno s svojo staro materjo, ki pa ni mogla pri njem vzdržati in se sedaj nahaja v hiralnici. Gospod pen-•zijonirani kaplan se je preživljal s poučevanjem stenografije, esperanta itd. Pri sebi na stanovanju je imel tudi nekega di jaka'iz bližn je okolice. Vkljub temu. da so ga starši vedno dobro zalagali z živili, je fant čedalje
bolj hujšal. Končno je fant moral v bolnišnico. Pri tem je prišla cela komedija na svetlo in prečastiti se je moral zagovarjati na sodišču. Dijak je bil seveda tudi že izključen iz šole. Sedaj se je tudi zaznalo, da je skoro vse fante, ki so pohajali k njemu v pouk, hotel na tak način izrabljati. V afero bo zapletenih okoli 8 fantov, ki so prišli' vsled poznanstva s tem božjim namestnikom v dotiko. Sveto pitamo pravi, da so sodomski grehi najhujši. Ali v lemenatih tega najhujšega greha ne razlagajo pravilno? — Fantje, ki so imeli ž njim opravka, pripovedujejo, da jim je razlagal božjo rejnico na tak način, da jim je izjavljal, da ni Boga, on sam je pa pop samo tedaj, kadar je pred oltarjem. Še do nedavnega je hodil brat maše, k minoritom v copatah.
Vzgoja? Na neki tukajšnji znani šoli se je dne 21. marca zgodil slučaj, ki se mora obelodaniti. Profesor, zelo razburljiv je zaradi malenkosti, ozir. kakor se je pozneje izkazalo, zaradi nervoznega nesporazumi jen ja pretepal nekega učenca prav nečloveški. Ker je učenec svojega soseda vprašal za neko pojasnilo, je ta profesor učenca potegnil iz klopi, ga vrgel ob tla in tako obrcal, da je fant iz nosa in ust krvavel in je moral takoj iskati zdravniške pomoči. Vprašamo javno oblast, na kak način si ona predstavlja, da naj naš mladi naraščaj hodi z veseljem v šolo, ako je v takih nevarnostih? Na eni strani silite učence z drakonskimi kaznimi na obisk šole, na drugi strani pa jih tako obdelujete? Odločno zahtevamo, da se ta profesor več ne prikaže na tej šoli, sicer naših fantov ne pustimo v take nevarnosti.
Redek jubilej. Dne 16. aprila bo obhajal vrvarski pomočnik Glaser Jurij 50-letnico, kar je zaposlen v enem in istem obratu, Strohmajer, vrvarju v Ptuju. Malo je danes takih obratov, ki bi imeli tako dolgo enega delavca zaposlenega, malo je pa tudi takih delavcev, ki morejo v enem obratu tako dolgo vzdržati. Ker sta pa bila v tem slučaju očividno oba drug z drugim zadovoljna, je sedaj čast obeh, da gledata skupno na preteklo pol stoletje, kar sta skupaj delovala. Pred desetimi leti je dobil Glaser ob štiridesetletnici od bivšega župana .zaslužni križec. Sedaj pa častitamo še mi G.laserju, pa tudi njegovemu delodajalcu.
Ženski shod se bo vršil v nedeljo, dne 28. marca popoldne ob pol 2. uri v društveni sobi gostilne »Pri pošti«. Vabimo vse delavske žene, da se ga udeleže v obilnem številu. Govornik iz Maribora.
Koroška Bela.
Občinski proračun. V nedeljo dne 14. marca se je vršila seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi računski zaključek za leto 1925. — Dohodki so bili sledeči: Din 276.615.17, izdatki pa 258.988.28. Preostanek kancem leta Din 17.626.89. Da obč. odbor ni držal križem rok, se razvidi iz tega, da je občina napravila precej koristnega v prid občanov, kakor izkazujejo tudi številke izdatkov. Največ se je potrošilo za šolska poslopja, to pa zato, ker se je prejšnja leta jako malo dalo na take zavode. V občini Koroška Bela imamo namreč kar tri šolska poslopja in .zraven podpiramo po številnem razmerju učencev -tudi meščansko šolo na Jesenicah, n1, pr. lansko leto smo izdali za meščansko šolo Din 17.150. V vasi Koroška Bela imamo dve poslopji in eno novo leseno pa v Javorniškem Rovtu. Iz tega je razvidno, da se ne branimo nositi precej visokih bremen za te prepotrebne -kulturne ustanove. Mnogo se potrosi tudi za razne obč, ceste in druge potrelbne naprave. Marsikaj nam še manjka v naši občini, n. pr. vodovod, sirotišnica, katero vsak dan bolj pogrešamo, tudi to bi lahko imeli, ako bi nekateri gospodje pri sestavljanju vsakoletnega proračuna pokazali več socijalnega sočutja. Pa vidijo le sebe. svojih bližnjih pa ne! Da znamo tudi kapitaliste ščititi in to vsi obč. odborniki brez izjeme, je razvidno iz tega, da imamo jako nizke obč. doklade na direktne -davke. Da smo mogli izdatke kriti, smo morali povišati trošarino na alkohol. To je dalo precej. Trošarina na žganje za leto 1925 znaša Din 50.429.29, trošarina na vino -za leto 1925 znaša Din 68.622.07 skupno dinarjev 119.051.36, tako da. tudi pri pijači nismo zadnji! Kar se tiče lista »Del. Pol.« smo prav zadovoljni z njim, le žal, da se premalo brigamo za delavski tisk, se rajši prebijamo za prazen nič. Zatorej proporočam vsem proletarcem in pa posebno še našim javorniškim in jeseniškim sodrugom: oklenimo so našega dnevnika »Del. Pol.« in sploh soci jalističnega tiska, ker brez čtiva ni zmage.
Sv. Lovrenc na Pohorju.
Javni ženski shod se bo vršil v nedeljo, 28. marca ob ,2. pop. v gostilni Brezočni-k (pri Šmelcerju) v Št. Lovrencu na Pohorju. —- Dnevni red: 1. Pomen ženskega tedna. 2. Cilj in zahteva delavske žene. — Vse sodružice in sodruge vabimo, da se ga polnoštevilno, udeleže.
Pri poročam
svinsko črevno mast po 15 Din kg, svinske želodce po 9 Din kg in čreva kuhane po 6 Din za kg
Anton Permozer
(Pleveak) Gaberja pri Celje.
Kdor si želi privoščiti najboljše in izvrstne vinske kapljice naj se potrudi
v restavracijo-hotel Mliklič
Kolodvorska ul. 43.
kjer se točijo najboljša in najcenejša štajerska dolenjska in dalmatinska vina, kakor tudi bizeljc, rizling burgundec, muškateljc, cviček, apolo itd. Priznano dobra kuhinja. V novi veliki dvorani „radio“ na razpolago,
|l Konzumentje 1 PIW Konzumenfjel	poceni
| Hakupujte svoje potrebšicne v prodajalnah 1 Konzumnega društva za Slovenijo r. z. z o. z.	PREMOG In sploh kurivo naj ga naroči pri
1 ' Solidne osne. Točna pootroiba. j) || PO"* Dobro blago. J |l Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2'50. 1) Delež Din 300 —. Jamstvo enkratno. m on n i 			11 '"—I11 " - 	 ■ ' 1 ■ 1 ' ■ ,	„ PRODUKCIJI" osrednji zadrugi asa nakup I*1 ProdaJ° r. z. z o. z. il UI1BL39HI, Tržaška testa, kolonija „5tan in Dom“. . . Ti.v l Rlasnlka nasl. v Lhihhnni. — Za
Glavni In odgovorni urednik: Rudoll Golouh.
•Lkarno odgovoren Mihael Rožanec.