Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eolo leto predplačan 15 gl(l., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en inosec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljii: Za eelo leto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj;\ tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izbaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludno.
Štev. 70.
V Ljubljani, V torek 29. marca 1887.
Letnilt "XV.
"Vabilo na naročbo.
„S LOVE NE C",
edini katoliško-konservatlvnl slovenski dnevnik
velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j i'i:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
OpravniMvo „Sloveiica".
Državni zbor.
Z Dunaja, 28. marca.
Kamniška in dolenjska železnica.
Budgetui odsek je v dauašuji seji razpravljal proračun državnih železnic. Dr. Tonkli poprijel je to priliko ter ministra kupčijstva poprašal, kako je s Kamniško in dolenjsko železnico. Minister je odgovarjal, da se Kamniška železnica samo zavoljo tega še ni mogla delati, ker so bile zapreke zarad podaljšanja te železnice do c. kr. tovarne za smodnik, oziroma zarad dohodkov, ki bi jih ta podaljšava prinašala. Toda dotične obravnave se bližajo h koucu, vojno ministerstvo prevzame poroštvo, da se bode ta kos izplačeval, in dosedanje zapreke bodo vsled tega skoraj poravnane.
Glede dolenjske železnice je minister odgovarjal, da je sostavil komisijo, ki pretresuje, ktera izmed nasvetovanih prog bode cenejša, krajša, priličnejša in v splošnjem oziru boljša, namreč čez Trebno ali čez Žužemberk. Tako toraj sedaj stoji z našimi železnicami.
Gospodska zbornica
je danes razpravljala bankino pogodbo in jo sprejela po nasvetu dotične svoje komisije, po sklepih poslaniške zbornice. Edina prememba, ki jo je predlagala komisija, in kteri je zbornica pritrdila, zadeva obresti, ki jih imajo dobivati delničarji. Poslaniška zbornica je bila sprejela 6odstotne obresti, gospodska zbornica jih je povikšala na sedem. Vsled te premembe pride bankini zakon jutri zopet v po-slaniško zbornico in se bo takoj izročil dotičnemu odseku v pretres in poročanje. Drugo branje bo v četrtek 31. t. m. in načelniki raznih klubov priporočajo svojim manj vestnim in bolj površnim udom, da naj gotovo pridejo k seji ter večine ne spravljajo v nevarnost, da bi zopet prišla v manjšino. V gospodski zbornici je govoril edini grof Thun in spominjal, da je vsled ogerske pogodbe v istini zginila avstrijska monarhija, da mi govorimo sicer o svojem cesarji, Ogri pa poznajo le svojega kralja. Ministerski predseduik je grofu Thnnu odgovarjal, da se vlada po vsem ne strinja z njegovimi nazori in da ima zakonito veljavo cesarsko pismo, ki določuje, da se ima naše cesarstvo imenovati avstrijsko-ogerska država.
Prihodnja seja bo jutri opoludne.
Program Celjskega volilnega odbora.
Celjski volilni odbor izdal je te dni program, kterega tu prinašamo okrajšanega, le v glavnih potezah, ker ves nam je zarad mnoge druge tvarine predolg. Glasi se:
častiti volilci!
V kratkih tednih pristopite k volilni mizi. Korak je resen, kajti državni poslanci imajo kot udje po-stavodajalne skupščine večinoma v svojih rokah Vašo in državno srečo in nesrečo. Po večletnih skušnjah ste se prepričali, da morate od poslanca več tirjati,
kakor le nekaj praznih besed in sovražnih napadov proti duhovščini iu proti Slovencem, ki z Vami žive. Po časnikih iu na javnih prostorih neprenehoma ometdvajo z hinavščino, lažjo in izdajo vsacega, ki se očitno prišteva Slovencem. Vsa ta sumničenja so izmišljena. Izmišljujejo si jih, da Vam vžigajo srd in sovraštvo proti Slovencem. More li to koristiti avstrijskim narodom iu naši državi? Hodijo li poslanci v državni zbor. da tam psujejo in zatirajo različne narode v Avstriji? — Gotovo ne!
Če je zatiran Ceh ali Slovenec, če je reven in beden, trpi vsled tega tudi Nemec, ker opeša ž njim vsa kupčija, poneha promet, in drugim premožnejim državljanom se morajo naložiti večja bremena, da se pokrije primanjkljej.
Avstrijska država zamore biti le tedaj močna in spoštovana, ako z enako ljubeznijo skrbi za v s e svoje narode. Vsi avstrijski narodi so zvesto vdani svojemu presvitlemu cesarju, le nekteri hujskači vzbujajo nevoljo proti državi in kopljejo Avstriji propad.
V nemškem klubu so možje, ki se javno potegujejo za tesno eolno zvezo z Nemčijo, in vendar že sedaj nemška država ceneje prevožuje svoje blago skozi Avstrijo, kakor mi Avstrijci po domačih železnicah.
Resnica je, da pride kolonijalno blago iz Hamburga ravno tako ceno v Celje, kakor iz Trsta. Ali se naj še Nemci vtikajo v šolske in sodnijsko razmere v okrajih, kjer prebivajo Slovenci? Ali se naj pečajo z rečmi, ki jim niso mar?
Pred dvema letoma jo vrli avstrijski rodoljub in Nemec prave korenine, baron Konigsvvarter, trdil na Dunaji pri odličnem, javnem shodu, da naše velike železnice gredo ua roke le velikim trgovcem.
Kaj so storili poslanci nemškega kluba? Kričali so o zatiranji Nemcev, zadržavali so vspešno delovanje ter sovražili druge narodnosti.
Sedanja večina državnega zbora je s postavo dne 25. maja 1881 razveljavila skopuško prostost, ktero so bili vpeljali nemški liberalci. Po novi postavi dne 25. maja 1883 zarubljenec ne smo
LISTEK.
Gledišča solnčna in senčna stran.
(Govoril v „Katoliški družbi" A. Kalan.)
(Dalje.)
Ako posebe še mi Slovenci pomnimo, da se je pri nas dramatična umetnost še le jela razvijati in da bo ravno v tem oziru požar gledišča važen, ker se bo treba nekam odločiti; in ker nam ne more biti vse eno, kako da se goji slovenska dramatika; ako imamo vse to pred očmi, menim, da sem naštel vzrokov dovolj, ki me popolno opravičijo, da Vam danes v »Katoliški družbi" govorim o gledišči.
Kak pomen pač more imeti gledišče, da ga hočeš skoro nad cerkev postaviti, mi morda kdo seže v besedo?
S cerkvijo se sicer gledišče ne moro vsporejati; vendar pa opravičeno trdim: kakor je cerkev kristjanu med drugim šola krščanskega življenja, enako je tudi v mnogem oziru gledišče šola mnogim mestnim prebivalcem. Tu si obiskalci gledišča najemajo nazorov za življenje; po teh nazorih sodijo nravne zakouo, versko nauke; tu se ljudje pogosto
učč svetovne zgodovine. Ako toraj pri mnogih v gledišči pridobljeni ali vsaj vtrjeni nazori odločujejo njih nravno in versko življenje, ako po teh nazorih razsojajo zgodovinska vprašanja, pač ne more biti vernim katoličanom vse eno, kaki nazori da se tu obiskovalcem podajajo, da je toraj gledišče važno tudi iz verskega stališča. — Ko bi hotli glo-bokeje premišljevati dramatično umetnost, ko bi jej pretresali srce in obisti, ko bi si natančneje ogledovali njen namen, bi se nam marsikaj do sedaj še nepoznanega iu važnega odkrilo, toda to bi nas predaleč zavedlo v modroslovuo raziskavanje.
Le zgodovino dramatične umetnosti pokličem na pričo, da je ta umetnost res važnejšega pomena, nego mislijo tisti, ki gledališče popoluo prezirajo, pa tudi mnogi tisti, ki je pogosto obiskujejo. — Pa ne vem kako, zopet mi je ugovor pod peresom. Zgodovino kličeš na pomoč za svoje trditve, kaj pa pravi cerkvena zgodovina, kako cerkveni očetje in pisatelji govore o gledišči? Ali ne veš, kaj Tertnlijan piše: „Kristjani ne smejo pri razuzdanih igrah omadeževati ne oči, ne ušes, ue jezika?" Kje je še kaj podlega in nizkotnega, da bi še ne bili predstavljali na odru? vpraša Klemen Alcksandrijski. Celo ua oder so nas spravili; največega zaničevanja vredni
ljudje nas zasmehujejo in najprijetnejša igra paganom je tista, kjer so brezozirno zasramujejo kristjani, toži Gregor Nazijauški.
Da vse te pomisleke razjasnimo, moramo vedeti, da je o času teh pisateljev gledišče že popolno zgrešilo svoj namen, izgubilo svoj pravi pomen in vsled tega ni imelo več iz nravnega stališča pravice živeti. Kakor imamo namreč dandaues vzrokov dovolj svariti zoper gledišče, ker se v njem zlorabi dramatična umetnost, tako tedaj kristjani.
Ako si hočemo važni pomen dramatične umetnosti pojasniti, treba se nam ozreti na grško gledališče, na grške igre, ki so nam morda še v spominu iz klasičnih študij gimnazijskih.
Aeshilos, Sophokles, Evripides v tragediji, Ari-stophanes v komediji tekmujejo ua grškem gledišč-nem odru za lavoriko. Lepa slika se nam pokaže, če se v duhu ozremo na grško gledišče v tem času!
Dramatična umetnost tukaj ni vsakdanje roko- , delstvo, kakor pri nas; ni za vsakdanjo zabavo, nima lo Igre so boge versko-prazuiških iger. Le oglejmo si gledišče! sredi krasnega, bogato ozaljšanega gledališča stoji žrtvenik, bogu I)ionyzu posvečen. Thymele so Grki
- , --—f ■ * ------*	— ---------j ----- T " > k
namena, ljudem krajšati dolzoga časa. Ne E^i. bogovom posvečene, iz njih odseva značaJR"-^*^
več razdejati svojega poslopja. Sedanja vlada je po-državila mnogo železnic ter vpeljala nižjo voznino.
Odkar jo Taaffe na krmilu, nemški klub ni druzega storil, kakor napadal druge narodnosti ali pa vlado. V tem klubu je bil tudi dr. Ilihard Foregger, Vaš dosedanji zastopnik, ki v 13 letih ni ničesa storil v prid Avstriji in njenim narodom.
Mi pa tirjamo od svojega prihodnjega poslanca pravo avstrijsko obnašanje in v prvi vrsti odlično delovanje na narodnogospodarskem in državno-pravnem polji. Tako pride čas, ko poneha sovraštvo do Slovencev, ter umolknejo v Avstriji apostoli Velikonemčije.
Ta program pridobiva si vedno več tal, iu gotovo ga tudi Vi, častiti volilci, odobrujete. Pokažite tudi v dejanji, da ste z nami enacib misli, in pobijajte kandidaturo dr. Foregger-jevo, čigar program je sovraštvo in nestrpljivost.
Proti g. dr. Foregger-ju stopil je toraj kot samostojen kandidat c. kr. sodnijski pristav v Kozjem, gospod
<lr. Karol <>ieliu$>skoim.
Zaupni možje narodne stranke so sklenili podpirati njegovo kandidaturo, Ker je pokazal, da je pravičen obema narodnostima. Potegoval se bo za narodnogospodarski napredek, posebno pa za potrebno varstvo domačega dela.
Pridite toraj 15. aprila 18 8S v polnem številu k volitvi in volite z nami priporočenega kandidata.
Celje, 22. marca 1887.
Slovenski volilni odbor.
Govor g', posl. Mili. Vošnjakii
v državnem zboru dne II. marca 1887 pri razpravi o bankovnem predlogu.
(Konec.)
Najprej najdemo tu stavek (bere):
„Ker pri obema deloma cesarstva medsebojno priznani pravici za ustauovljenje samostojnih novčnih bank ideja, ustanoviti državno novčno banko po nemškem vzoru — ne glede na zadeve avstrijske ^tradicije" in težavo, poplačati dolg 80 milijonov avstro-ogerski banki — nima nikakega upanja, da se vresniči itd."
Gospoda moja, jaz si stvari ne mislim tako temno, zlasti kar se tiče ustanovitve samostojnih novčnih bank. ^Tradicija", ki je do nas prešla, naj bi le nacijonalno banko kot novčno banko imeli na razpolaganje, ta „tradicija" (ustno sporočilo) ni druzega, ko „tradicija" in s „tradicijami" vendar ne sme poslaniška zbornica preveč računati, marveč naj razsodi prvič, je-li mogoče drugo zistemo vpeljati in drugič, bi bilo li smotru primerno, to storiti ?
O možnosti nečem zarad tega dalje razpravljati, ker vem, da bode prečasten gospod govornik za menoj v tej zadevi pojasnoval upravo takozvanih a m er i k a n s k i h bank, to je oni zistem, ki je v nekem oziru v nasprotji s predlogom, s kterim se pečamo in ki stoji na stališču monopola.
imenovali ta altar. Prizorišče obdaja na dveh straneh marmornato, umetno-arhitektonično izdelano stebrovje in nad sedeži, ki se zvrstoma vzdigujejo, ni s papirnatim zlatom olepšanega stropa, mar sinji, vedno jasni nebes grški, dviguje se nad njimi. Ozadje prizorišča ni omejen, kakor sedaj, ampak gledalcu segajo oči daleč tje po grški zemlji in se radujejo zvečer v morje tonečemu solncu!
V kako krasni zvezi ste si tukaj umetnost in narava!
Igrati začno. In kaj vidijo gledalci? Njih očetje nastopajo na odru; ljudje vidijo, kaka jim je bila osoda; gledajo svojih pradedov slavna dela, pa tudi grozne hudobije; igre kažejo jim zmago za plemenito delovanje in kazen za zlobo; s tem pričujoče pretresajo, navdušujejo ali jih svare in groze. Tako je v tragediji. Drugič zopet v komediji nastopajo maske z orkestrom na prizorišči ter z zbadljivo besedo in pikrimi dovtipi ljudi spominjajo dolžnosti do bogov in do domovine; med posameznimi prizori pa stopa po odru kor, pevajoč moli, uči, sam miren, pomiruje iazburjene strasti. Kako blagodejna šola to za gledalce; zares toraj je dramatična umetnost spolnovala svojo vzvišeno nalogo: z lepim mikati in s pomočjo lepega navajati k dobremu.
A ta beseda ^tradicija" daje mi povod še k eni opazki. Tudi gledd napisa na bankovcih, gospoda moja, prišla je do nas neka »tradicija".
To je ^tradicija", da napis ni bil le eno-, oziroma dvojezičen, kakoršen se nam sedaj v sprejem priporoča, marveč da se je pri napisu prejšnjih bankovcev oziralo na vse v deželi navadne jezike.
Vprašam, čemu se je „tradicija" glede napisa na bankovcih v nemar pustila? (Prav res! na desni.) Ali ni to nedoslednost?
Potem povdarjala se je tudi težava, povrniti takozvani dolg 80 milijonov. Gospoda moja, jaz menim, ako bi šlo le za teh 80 milijonov, bi je jaz za svojo osebo, in kakor menim, tudi velik del gospodov tovarišev z veseljem dovolil v obliki državnega posojila, da bi se v tem oziru z banko pobotali.
Toraj jaz menim, da, ako se sklicuje na težavno povračilo teh 80 milijonov dolga, to ni popolno opravičeno, marveč hotli so le stališče vlade in po-godbinega odbora, oziroma njegove večine označiti, da bi bilo namreč najbolje, ako ostane pri stari „tradiciji" monopola avstro-ogerske banke.
Glede resolucije št. 2., ki zadeva presojevalce, kteri naj se sklicujejo iz kmetijskih krogov ali prav za prav, kakor slove v osnovi: iz krogov deželno-kulturnih svetov in kmetijskih družb, sem pač s tem popolnoma zadovoljen, da smejo dotični kmetijski krogi tudi oddati svoj glas pri presojevauji menjic.
Toda ne morem se sprijazniti z načelom, da so za to, namreč za imenovanje teh presojevalcev, deželni kulturnis v e t i in kmetijske družbe poklicane, in sicer poklicane izključljivo, iu to — kakor sem že prej povdarjal — iz tega vzroka, ker želim, naj bi avstro-ogerska banka primerno podpirala obrtne iu gospodarske zadruge.
Kmetijske družbe in deželno-kulturni sveti imajo svoj sedež v deželnih glavnih mestih in so sestavljeni nekako večinoma iz takih oseb, ki niso podučene o kreditnih potrebah dotičnih krogov po deželi in ki so drugič tudi manj podučene o zmožnosti kredita zadevnih krogov, kot oni zavodi in skupščine, ki so vedno v najožji dotiki s kmetijskimi krogi po deželi, in to so kmetijske obrtne iu gospodarske zadruge, tiste posojilnice, ki imajo v prvi vrsti namen, malega in srednjega posestnika preskrbljevati z osebnim kreditom.
V tem oziru dovolil si bodem pri posebni obravnavi predlagati neko spremembo, visoka zbornica pa naj jo smatra vtemeljeno z razlogi, ktere sem povdarjal.
Kar slednjič zadeva predlog manjšine glede uvaževanja vseh deželnih jezikov na ban-kovčnih napisih, izrekam, da bodem z ozirom na član XIX. državnih osnovnih postav glasoval za ta predlog manjšine, ker ne razumem, od kod prihaja, da se mora pri veljavi člana XIX. glede enake opravičenosti vseh deželnih jezikov na tako važnih papirjih, kakor so bankovci, ona jasna določba o priznavanji naših narodnih pravic, prezirati. (Prav dobro! ua desni.)
Vzrok, zakaj se za to malenkost, kakor se je o svojem času v odborovih sejah povdarjalo, pre-
Res lepo je v dobi cveta izpolnovala pri Grkih ta umetnost svojo nalogo; vendar nas pa ta hvala ne sme zmotiti, da bi trdili: vsestransko je bila dovršena dramatika pri Grkih. Kako hoče izgubljeni sin, in tak je bil tudi grški narod, vse to doseči ; prinesel je sicer doto iz raja, a prinesel seboj tudi greh, slabost, omejenost.
To nam spričuje tudi grška dramatična umetnost. In ravno pri Grkih, kjer so se pri človeku vsled mnogih vzrokov tako bujno iu vsestransko razvijale njegove duševne moči, se vidi, kako omejeu v svojem dušnem življenji je vsak, kdor je ločen od pravega Boga.
Na idejalnem, dela in življenja veselem grškem narodu sloni kakor silna mdra vsem strašna osoda, kteri se klanjajo celo mogočni bogovi. Vera v osodo je Grke ovirala v vedi in v umetniji, pa tudi v življenji. Grk čuti toliko dušnih sil v sebi, vse hočejo na dan, se žele razviti po prosto izvoljenem potu, a kaj: vsaj človek nima proste volje; kar mu je vsled osode od bogov namenjeno, to se izpolni na njem; ali človek hoče ali noče, zato se neizprosna osoda ne meni. Pa vsaj, da bi človek vedel, zakaj je na svetu, kaj je njegov namen, Čemu trpi in dela — na vsa ta vprašanja mora Grk molčati. Odtod črna
piramo, je ta, da tega ne smatramo za »malenkost". Prostor, kjer bi stal narodni napis, mora se majhen imenovati, a načelo je veliko (Dobro! na desni.), in načelo se zmuzne, ako se pri enem „koncu" izpusti, često popolno, enako spolzki ribi, iz roke.
Jaz povzamem svoje misli glede uasveta manjšine v tem, da bodem zanj glasoval, ker priznam njegovo opravičenost ter ga smatram v temelj e-nega v državnih osnovnih postavah. (Prav res! na desni.) Sicer pa bodem glasoval za prehod v posebno obravnavo. (Dobro! na desni.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. marca. Notranje dežele.
V hrvaškem deželnem zboru se je 24. t. m. vršila konečna obravnava o petletni legisla-tivni dobi. Sekcijski načelnik Stankovič je govoril za petletno dobo, Derenčin za svoj protipredlog; na to se oglasi bau grof Khuen-IIedervary. Njegov govor so poslanci odobravali. Pri glasovanji jo bil postavni načrt o petletni dobi spejet z veliko večino. — Nato se je zbornica posvetovala o srbski postavi. Dr. Medakovič je priporočal več pristavkov o popolni srbski avtonomiji, verski šoli. Pri debati je poslanec Posilovič razžalil bana. Sekcijski načelnik Spevec odločno ugovarja Posiloviču. Zbornični predsednik predlaga, da se Posilovič izključi za 30 sej, čemur večina pritrdi.
Na Of/er.skem je vojaško vprašanje na dnevnem redu. Vojska je in mora biti v Avstriji mednarodna, a Madjari bi radi imeli svojo ogersko, sa-mostojuo armado in tako pretrgali najmočnejo in skoraj da zadnjo vez, ki jih veže s Cislitavijo. Ni še leto minulo, ko so listi dan ua dan pisali o „Janskem". To zadevo, ta prepir izvili so iz trte madjarski šovinisti, polnili časniške predale, rogovilili v zbornici in ščuvali po ulicah, češ, da je v nevarnosti „madjarska država". „Janskega afera" ni bil le slučaj, marveč le posamezno dejanje žalostne igre, ki jo predstavljajo madjarski „nezadovoljneži", gotovo ne v Korist Avstrije. Iu kjer je ropot, krik in vrišč, tam tudi dijaštvo stori svojo „domovinsko" dolžnost. Tako lansko jesen, tako zopet letos. — Znano je, da je nedavno dijaška deputacija prosila honvednega ministra barona Fejervary-ja, da smejo enoletni prostovoljci delati skušnje za častnik v skupni armadi v madjarskem jeziku. Minister je dijakom razložil nepostavnost in nevarnost njihove prošnje ter jim odrekel pomoč v tem oziru. Dijaki so bili, se ve, nezadovoljni ter so skušali napraviti demonstracijo. Akoravno sta jim mestno glavarstvo in vseučiliščni rektor prepovedala shod, vendar so se 25. t. m. zbrali na nekem vrtu. In — čudno, prečudno — policija jim tega ni zabranila, marveč k shodu še poslala uradnika. To je dijakom dalo pogum. Ker pa je k shodu došlo le malo njihovih tovarišev, sklenili so prirediti nov shod, med tem pa tudi še druge pridobiti za „narodno stvar". Policija jim je dovolila drugi shod, in plakati ob cestnih voglih so naznanjali pomenljivi dan. Kakor modruje madjarsKa mladina, mora honvedni minister „uarodu" izpolniti željo ter mu priboriti samostojno madjarsko armado. Ni čudo, da ima dijaštvo toliko poguma in da se vtiče v državne zadeve, ko jih podpirate državnozborska „skrajna levica" in „zmerna opozicija" in še policija zraven. Glasilo „zmerne opozicije" piše, da naj se pri ogerskih polkih nastavijo le ogerski častniki in madjarščina naj bode
nit, ki se vije skoro po vseh grških literarnih delih.
Vse to se tudi javi v grški tragediji, ki je vsled tega žalostna tragična uganjka, kakor pravimo. Vendar kaj je tragično, to so Grki le slutili, popolno niso vedeli; to nam še le krščanstvo kaže; kaj je t resnici tragično, to nam kaže Kristus na gori Kal-variji razpet na sv. križi. V času umreti, s tem pa dobremu in pravemu priboriti večno zmago, to je tragično, in to se je zvršilo v najpopolnejši, najveličastnejši svetovni tragediji ua gori mrtvaških glav, in zamotani vozel tej drami razrešil, ne, presekal se je na velikonočno jutro, ko je Jezus častitljiv od mrtvih vstal!
Dasi je toraj dramatična umetnost Grkom le nepopolno izvrševala svoj namen vsled veljavnih verskih nazorov, vendar tudi to borenje za lepo in dobro in zoper hudo, je na grški narod blagodejno vplivalo iu mu hranilo še dolgo ča6a idejale, ko so drugod tavali narodi že v spolzli materiji.
(Daljo prih.)
poveljiii jezik. Tudi v zbornico so možje zanesli to vprašanje. V soboto je vprašal poslanec Meszlenyi vojnega ministra zarad njegovega odgovora, ki ga je dal dijakom. Tudi znana trojica „skrajne levice", Hoitsy, Polonyi iu Herman, govorila je strastno proti nemškemu jeziku v armadi. Kakor vidimo, pride vojaško vprašanje v nov tek. Odločujoči krogi pa bodo, kakor po navadi, neodločno odgovarjali in boječe zagovarjali državno korist. Tako vedno narašča zlo in spodkopuje državi trdno podlago in zaslombo. — Skrajna levica je tudi odklonila pokojnino vsem vdovam in sirotam skupne armade ter jo privoščila le honvedskim. — Kakor poročajo novejša izvestja, sklenili so v nedeljo madjarski dijaki, poslati prošnjo do državnega zbora, da se pri ogerskih polkih vpelje madjarščina. Dijak Rudnyanski je prebral pri shodu pesem „črno-rumeno", ktero mu je navzoči mestni glavar, Chudy, zaplenil zarad protiavstrijske vsebine. — Minister baron Fejervary je izjavil v klubu liberalne stranke, da je armada skupna in ne more priporočati madjarščine pri izpitih rezervnih častnikov. Bomo videli, kaj se bode izcimilo iz te zadeve.
Tnaiije države.
Ruski car se v kratkem odpelje v Krim, dan še ni določen.
Nek dopisnik francoskega lista „Figaro" vpraša znanega Katkdva, če sta Rusom všeč francoska generala Boulanger in Saussier. Katkov mu odgovori, da sta jim všeč, ker sta nasprotnika komu-nardom in francoski kolonijalni politiki. Francija ne sme drobiti svojih moči po vnanjih deželah, kakor tudi Rusija ne. To je podlaga evropskemu miru in pravi vzrok francosko-ruskega prijateljstva. Trocarska zveza je itak mrtva. Bismark ne bo več cara pridobil za Nemčijo. Da bi cara odvrnili od Francije, strašijo ga s francoskimi revolucionarji in v Petrogradu snujejo proti njemu zarote. Car želi veliko in močno Francijo. Če se Francija približa Rusiji, postane zveza med njima gotova. Le škoda, da Francija v bolgarskem vprašanji ni pokazala svoje veljave. Bismark ne sme sam voditi evropske politike. Rusija hoče Franciji pomagati, in Anglija bo kmalo imela opraviti z Rusijo, ko se ta brez boja približa Indiji.
Ob obletnici volitve princa Aleksandra knezom Bolgarije, 17. aprila st. st. snide se najbrž sobranje. — V Solijo došel je zastopnik augležke banke, da se dogovori o posojilu 25 milijonov. — Bolgarski odposlanec Stoj lov je došel v nedeljo 27. t. m. na Dunaj, da povpraša o volitvi kneza. Iz Dunaja se morda poda v Darmstadt, da poizve, bi se li Aleksander hotel vrniti? — Radoslavov je bil na popotovanji po deželi povsod navdušeno sprejet. — Nekdanji poveljnik v Vidinu, podpolkovnik Lubomski, je zarad agitacij izgnan iz Sofije in naročeno mu je, mirno bivati v Novem selu pri Plovdivu, dokler se mu vladno dovoli kam drugam se preseliti.
Nemški veleposlanik pri livirinalu, pl. Keudell, je dal svojo ostavko. Keudell je bil zaupljiv prijatelj kneza Bismarka, dokler je še bival v njegovem obližji. Zadnji čas pa se je ohladilo to prijateljstvo. Ker se je Bismark z laškim poslanikom v Beroliuu dogovarjal o nemško-avstrijsko-laški zvezi, podal se je Keudell v Nemčijo domov, da se zopet sprijazni z Bismarkom. Da se mu ni posrečilo, priča njegova odstavka. — Kakor „Opinione" poroča, je poslanik v Kvirinalu pl. Keudell izstopil iz službe le iz zasobuih ozirov. — Minister vnanjih zadev, grof Robilant, razglasil je poročilo generala Gene-ja. Iz njega se razvidi, da je Gene podaril Ras-Aluli 800 pušek v nadi, da reši Salimbenijevo ekspedicijo.
Nemška gospodska zbornica, je 24. t. m. formalno sprejela cerkveni predlog s pristavki škofa Koppa, da sme namreč država ugovarjati le pri oddajanji trajnih župnijskih služeb. Tudi glede redov veljala bo le postava iu ne bodo odvisni le od mi-nisterskega sklepa. Da nova postava ni kaj posebnega, kaže že to, da je večina v odseku črtala, kar je bil dovolil minister. Sploh je še vprašanje, bode li poslaniška zbornica vse tako potrdila ali ne, kar so sklenili v gospodski zbornici. Škof Kopp je sicer glasoval za celotni predlog, toda s sledečim pri-stavkom: „ Težko se odločim, bi li glasoval proti ali za predlog, če glasujem za predlog, vstojim v nasprotji z večino katoliškega naroda. Če nasprotno glasujem, nasprotujem svojim tovarišem, ki upajo, da bo predlog zadovoljil marsiktere koristi. Pa tudi cerkvi in državi bi nasprotoval, ki želite miru. Te odgovornosti ne morem prevzeti. Upam, da bodo poslanci v drugi zbornici dobro premislili, ko bi se morda pri tej ali oni točki moglo bolj ozirati na na želje cerkve. S to opomnjo boin glasoval za postavo ter pristavim svoje pojasnilo v imenu muogih udov visoke zbornice." Predlog pride še v zbornico poslancev, kjer se morda še kaj predrugači.
V	Madridti so te dni prijeli več sumljivih oseb. Tudi v Barceloni, Valenciji, Sevili, Valadolidu so prišli na sled republikanskim zarotam ter mnogo oseb dejali pod ključ. Po doželi je mir. Naj bi tudi ostal nekaljen.
V	kratkem bode svet zopet obračal svoje oči v Afganistan, kjer se pripravljajo resne reči. Guverner turkestanski je dal povelje Iskeudru kanu, .da posede Herat z 12.000 možmi.
Izvirni dopisi.
Izpod Šenturške gore, zadnja tretjina marca. Malo pride tako lepih dopisov v „Slovenčeve" predale, kot so oni s Šenturške gore, ker so v pravem pomenu polni cvetja in petja in enakih reči, kar ogreva in raduje človeku srce. Ker so oni gori na Gori bliže solnca, so tudi bliže pomladi. Gori so imeli že zelenje in cvetje, pri nas v dolini ni bilo nič kot polno snega in ledu, o cvetju ne sledu. Skoraj bi bili zavidno pogledovali tje gori k onim srečnim, ko bi ne bil postni čas, kjer je zatajenje potrebno in zapovedano. Zadnje dni pa je zima menda za slovo nas še enkrat prav po domače obiskala, da je ue pozabimo tako kmalo, iu zdaj smo zopet na isti stopinji mi v dolini in tam gori na Šenturški gori; le toliko smo zdaj mi na boljem, da še nismo vživali ljube pomladi in nam ni treba po nji tožiti.
Sveti Gregor (12. marca) je prvi pomladanski dan, pravijo naši seljaki, in res je še nekaj kazalo, ker naš meteorologičui zapisnik kaže to-le: 13. marca začetek pomladi; oblačno, pa hladno. Ali urno se je vse presukalo in drugi dan smo bili že sredi zime; zapisnik pravi: 14. marca zjutraj dež od juga, popoludne burja in sneg. Tu ga imate, pomladi, sneg! Ali vremenski prerok ue sme priti nikoli v zadrego, tudi tukaj si pomore s staro pratiko. — Stara pratika nikoli ne laže, da ima marec rep zavit. Delala pa je zima precej neusmiljeno, ker 15. marca pravi zapisnik: sneg še vedno naprej pada, leži že 20 cm. visoko. Tudi naslednji dan ima enako mrzlo poročilo.
16.	marca tudi še sueg gre in leži že 30 cm. na debelo. Zdaj bo dovelj za pomlad, pa zima je srdita.
17.	marca stoji zapisano: grozno sneži, kaj bo z nami, pol metra ga je že zapadlo. 18. marca: gre sneg iu burja piha. 19. marca je praznik sv. Jožefa, zjutraj gre sneg, ob 10. uri se zjasni, solnce sije do poludne; popoludne oblačno in pusto, zvečer jasno pa hladuo. 20. marca zjutraj megla in mraz, popoludne se zjasni, solnce posije in sneg začne kopneti.
Ta nenavadna zima pa je prinesla seboj mnogo sitnosti in v naši okolici tudi nekoliko nesreč.
Eden je pogorel, eden pozebel, eden pa je krvavo obrezan bil. Vsi pa zimo krivo delajo svoje nezgode.
Tisti, ki se je opekel, je zimo najprej znotraj preganjal z žganjem, potem pa, ko se je ven preselila, je legel k ognju, in ker ni hitro čutil, kdaj je začel goreti, si je hrbet močno opekel, sicer pa razun bolečin ni druge škode.
Drugi, ki je ozebel, je ravno tako ravnal, da je začel znotraj reformovati, iu ker je preveč priliva!, je hotel v snegu malo se pohladiti, pa mu ni dobro storilo in mora zdaj nekaj dni trde ude zope stare pokorščine vaditi.
Tretji pa je v družbi enacih tovarišev modroval, da je v taki zimi bolje pri peči sedeti, kot po snegu tavati. Ker bi bilo pa škoda muogo časa brez koristnega dela tratiti, so si najkoristneje delo zbrali ter so začeli žganje pokoučevati. Slednjič pa se jim račun zmede, da bi predolgo ne trajalo, so vse zapreke in sitnosti na kratko z nožem poravnali. Posrečilo se jim je še precej dobro, ker nič hudega niso ravno učinili, razun, da so si malo prevroče krvi spustili, pa stare kože izrezali. To pa so sklenili, da novi družbi trezuosti vsi trije pristopijo kot ustanovniki na prvem mestu.	J. Kr.
Domače novice.
(Nadvojvoda Viljem), vrhovni nadzornik topništva, pripeljal se je včeraj zjutraj v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pričakoval gosp. deželni predsednik baron W i n k 1 e r in FML. vitez K e i 1. Odpeljal se je še dopoludne v Kamuik, kjer je c. kr. smod-nišnica; popoludne se je vrnil. Danes je nadvojvoda nadzoroval tukajšnje topničarstvo.
(Pri današnji dopolnilni volitvi) II. volilnega razreda v mestui zbor so bili izvoljeni od prišlih 136 volilcev, in so dobili glasov: Gogala Ivau 132, II r a s k y Vladimir 132, dr. Tavčar Ivau. 132, vitez Zitter Matija de Časa Cavalchiua 132, Benedikt Josip 131.
(Profesor Šubic) je pretečeno nedeljo dopoludne pred muogobrojnim občinstvom v redutni dvorani predaval o vodi, nje potrebi za organičuo življenje,
o nje sestavi, o lastnostih ali svojstvih dobre vode, o nje vplivu na človeško zdravje, o nezdravi vodi in nje sestavi. Omenil je, kje se voda nahaja iu v koliki obliki. Povedal je, kako in zakaj se voda spridi. Govoril je potem o Ljubljanskih vodah. Omenil je dalje tudi, kaj so stari narodi o vodi pripovedovali, kako so skrbeli za zdravo pitno vodo, v misel je vzel nekake naprave v srednjem veku in potem je prestopil na naprave sedanjega časa, kako se namreč voda napeljuje. Konečno je prišel na predmet, za kterega se sedaj vsa Ljubljana zauima, na vodovod in ua napeljevanje vode izpod Skaručine ali iz Ljubljanskega polja. Ker je našim čitateljem več ali manj znana voda in nje svojstva, in je bilo o Ljubljanskih vodnjakih v teku lanskega leta po časnikih mnogo govorjenja in se je ta stvar posebno takrat pretresovala, ko nam je kolera žugala, zato ne mislimo tega na drobno obravnavati, povdarjamo le to, kar nam je gospod profesor o zatrosenji kolere v kakem kraji povedal. Dosti je, da za kolero bolan človek v kraji umrje, da njegovi odpadki pridejo v vodo, da ljudje to vodo rabijo in takoj se bolezen zatrosi v kraji. — Tega nas ne uče le^uče-njaki, marveč sami smo že to opazovali leta 1856. Tako so n. pr. ljudje bolehali in mrli po krajih na Gorenjskem, koder je Begunšica tekla; v Cerkljanski fari pa, koder je tekla Reka, vasi četrt ure oddaljene na Pšati niso imele te bolezni. — Da bi pa poslušalci ne bili preveč prestrašeni, je povdarjal g. profesor, da človek ne zboli vselej, kedar pije nezdravo vodo, ter to ne škoduje vsakemu; omenil je doktorja v Monakovem, ki je skozi trinajst dni pil vodo, ki je tekla po kanalih iz bolnišnice, za njim sta isto storila tudi dva njegovih učencev, a ostali so vsi trije zdravi itd.
Naj omenimo še to, kar smo slišali, da namreč nezdrava voda ue škoduje človeku le takrat, kedar jo pije, marveč tudi, kedar se z osmradljeno vodo umiva, s ktero lahko bolezen dobi, da sam ne ve
kako...... Vodovodne naprave v sedanjosti so
dvoje: 1. na vzdigovalno silo, 2. na lastno težo. Omenil je govornik, da na Angležkem oboje stane po 23 gold. na glavo, na Nemškem pa je vodovod, na lastno težo vode zgrajen, skoraj poldražji mimo onega z vzdigovalno močjo. — Za Ljubljansko mesto, rekel je g. profesor, so vodo preskušali na 53 mestih. Poslednjič so se prepričali, da bi le voda spod Skaručine ali iz Ljubljanskega polja namenu vstrezala. Podal nam je govornik zemljeslovno sliko gorenjske ravnine, Sorškega in Ljubljanskaga polja, ktero pretaka Sava in se je oklepata Šmarna gora in Vraušica, med kterima je ozka dolina. Vse vode izpod Grintovcev in Karavank pridejo to stran ali onstran pri Mengšu na površje. Med vodami ua Ljubljanskem polji in med onimi pod Skaručino ni mnogo razločka. — Meja, kjer neha dobra voda in se začenja slaba, se ne dd tako popolno določiti. Pravijo, da ima voda na Ljubljanskem polji nekaj več železnega oksida v sebi, ali to v stotisočih delih vode ne pomeni toliko. Tudi pravijo, da so v vodi na Ljubljanskem polji alge (povodne rastline). Nektere teh so škodljive, nektere pa niso prav nič škodljive. To reč bode treba še preiskovati. S tem je sklenil g. profesor svoje zanimivo in podučno predavanje, ter priporočal Ljubljani največo štedljivost, da bo imela denarja za potrebne zdravstvene naprave. — Mislim, da smo s tem sklepom vsi zadovoljni, ker povsod velja modrost in previdnost; ni treba vsega posnemati, kar se drugod vidi; tudi pri nas ni vse graje vredno. — Omenimo le, da so za velik napredek razglasili tako zvani: „Chamotte-tlak" in zarad njega dober tlak odpravili, sedaj se pa vidi pred kazino, kako se lepo ziblje ta toliko hvaljen tlak, ki bi imel trajati vsaj 10 let.
(XXXI. občni zbor Ljubljanske denarno obrt-nijske pomočne družbe), vknjižene z omejenim poroštvom, vršil se je včeraj v magistratni dvorani o navzočnosti 30 člauov pod predsedstvom, društvenega ravnatelja J. N. Horak-a. Kot komisar navzoč je bil c. k. notar g. Ivan G o gol a. Društveni ravnatelj g. Horak pozdravlja najprvo društvenike, ter jim naznani, da sklep lauskega občnega zbora dne 9. maja, c. kr. deželna sodnija, kot trgovska sod-uija ni odobrila in to zarad tega ne, ker se je bilo povabilo k občnemu društvenemu zboru objavilo v uradnem listu „Laibacher Zeitung" nekaj dni pozneje, kakor to zahteva postava (osem dni pred občnim zborom). Prenaredba pravil nasvetovala so bode danes vnovič v enakem smislu in to v prvi vrsti zarad tega, da z Ljubljansko denarno obrtno pomočno društvo izenači se drugim enakim društvom.
kterim se po postavnim potu ne more predpisati in nalagati toliko ogromnih davkov, ki imajo več prometa in plačujejo dosti manj, ko Ljubljansko obrtno društvo, kteremu je ualožilo finančno ravnateljstvo za preteklo leto 1000 gold. davka. Kot poverovatelje zapisnika imenuje društveni vodja gg.: Borovsky in Widmayer; kot skrutiuatorje volilnih listov pa gg.: Maks Benda, Franc Breskvar in Elija Predovič. Društveni računovodja g. Bradaška poroča potem o računskem sklepu društva. Dne 1. januvarija 1886 bilo je 260 udov, in je novih pristopilo 16, toraj je istih bilo vkupaj 276. Izstopilo pa je 15 udov in 31. decembra 1886 ostalo je udov 261. Denarni promet društva znašal je 358.219 gl. 83 kr. Opravilni promet društva pa se je povzdignil na 541.376 gold. Iz glavne bilance je razvidno, da znašajo posojila društvenikom 130.266 gl. 15 kr. Deleži udov znašajo 14.737 gold. 16 kr., hranilne vloge 102.292 gld. 31 kr., rezervni zaklad znaša razun društvene hiše v židovskih ulicah brez dolga še svoto 6697 gold. 70 kr., čisti dobiček narastel je v preteklem letu za 200 gold. 77 kr., dasi je bila potreba plačati dohodninskega davka 1000 gold. Načelnik pregledovalnega odseka g. J. Zor, naznani, da je pregledovalni odsek pregledal vse knjige in blagajnice, tudi shrambo za menjice, ter našel vse popolno v redu, toraj nasvetuje, naj občni zbor izreče društvenemu vodstvu absolutorij, komur se enoglasno pritrdi. Volitev štirih udov v ravnateljstvo, izvršeno po listkih ima sledeči izid: Izvoljeni so z veliko večino gg.: Ferdo Bilina, Franc Geba, Janez Mathian in Jakob Naglas. V pregledovalni odsek gg.: Jožef Geba, Janez Zitterer in Janez Zor. V imenu ravnateljstva predlaga društveni vodja, gospod J. N. Ho rak, naj se društvena pravila v smislu že v lanskem občnem zboru storjenega sklepa spremene, kteremu nasvetu občni zbor enoglasno pritrdi. Na predlog društvenega vodje g. Horaka dovoli se iz rezervnega društvenega zaklada za dobrodelne namene sledeče: Za zgradbo nove hiše katoliških rokodelskih pomočnikov 50 gold.; za ubožne vdove ljubljanskih obrtnikov 30 gold., za rokodelske učence, kteri so v poduku pri katoliškem rokodelskem društvu 10 gl. in za društvo »Narodna šola" 10 gld., ktere darila občni zbor enoglasno odobri. Na vprašanje uda g. Zupančič-a, zakaj se ne priobči glavnica z obrestimi, ktero so udje vložili, kakor prejšnja leta enako v tiskanem izkazu, kakor hranilnica, odgovori društveni vodja g. Horak, da nobeno društvo na enaki podlagi, kakor Ljubljansko denarno obrtno pomočno društvo, tega ne priobčuje. Vsakemu posameznemu udu je ua razpolaganje, da pride ali dopoludne ali popoludne v društveno pisarno, ktera je vsakemu znana in se tam iz knjig osvedoči, natanko, ker je račun za poslednjega posamezno sklenjen, kako stoji z njegovo vlogo, v koliko je premoženje narastlo. Take izkaze, kakor jih gosp. praševalec želi, priobčuje le kranjska hranilnica. Konečuo društveni ravnatelj še pove, da se deleži društvenikov obre-stujeje po 5°/0, njih hranilne vloge po 4°/0, za posojila pa se zahteva 6°/0 in so s tem plačani tudi koleki za menjice. Potem se zborovanje zaključi.
(Še beseda v pojasnenje.) Vredništvo »Laib. Zeituug-e" se zopet v današnjem listu prav neosno-vano v »Slovenca" zaganja. Ze včeraj in zopet daues se v reči vtika, ktere se mu ne v včerajšnjem in ne v sobotnem »Slovencu" nikakor niso očitale. »Slovenec" je dejal: »Laib. Ztg." je Sambaber-jeve speve »kot vzor popolnega nemškega pesništva" priporočevala in ni rekel, da jo to storilo vredništvo. Čemu se toraj vredništvo repenči, ako ono svoje sodbe o Samhaber-ju še ni izreklo in mu »Slovenec" tega ni očital ? Kako že pravi nek francoski pregovor: »Kdor se izgovarja, preden tožen ....?" Da se ne bode znabiti vredništvo nad besedo »Kolega" spodtikalo in od tega nepotrebne posledice suovalo, lo v kratkem rečemo: „Laib. Ztg." (tudi njeno vredništvo ne; ker drugje stanuje) nima nobenega kolega na »Stolnem trgu" in vredništvo »Slovenca" tudi nobenega v »Kolodvorskih ulicah". »Verstehen uns nun die Ilerren?"
(Okrajno glavarstvo Ljubljansko) šteje blizo 10.000 (le 64 manj) bojevnikov za črno vojsko.
(Gautsch proti Foreggerju.) Iz Celja se je uni teden »Slov. Narodu" poročalo, da so mislili nekteri volilci za nasprotnega kandidata proti dr. Foreggerju postaviti naučuega ministra Gautscha in da hoče baje baron Giidel v tej zadevi posredovati. Že une dni, ko so imeli na Moravskem dopolnilno volitev za dr. Šromom, so raznoteri časniki naznanjali, da se
med drugimi kandidati tudi naučni minister Gautsch poteguje za omenjeno poslanstvo. V istini so mu od neke strani ponudili mandat in dr. Gautsch je bil takoj pripravljen ga prevzeti ter je za svet vprašal svojega prednika, ministerskega predsednika. Toda grof Taafie bolje pozni razmere kakor Gautsch ter je poslanstva željnemu ministerskemu tovarišu rekel, da bi imel le v tem slučaji upauje izvoljenemu biti, ako bi mu mandat ponujali narodni volilci; ker imajo pa ti svojega lastnega kandidata, bi pri volitvi gotovo propadel, kar bi ne bilo ravno častno za ministra. Minister Gautsch vsled tega pametnega svota ua Moravskem ni kandidiral, ali razvidno je iz toga dogodka, da bi mu bilo državno poslanstvo dokaj ljubo, iu da bi mu bila tudi Celjska kandidatura všeč, ako bi imel upanje proti Foreggerju zmagati. Po našem mnenji pa je to nemogoče; narodni volilci so že izbrali svojega kandidata dr. G e 1 i n g s-heima in mu dali častno besedo, zanj delati in glasovati. Liberalni prenapeteži se bodo držali svojega dosedanjega patrona dr. Foreggerja, toraj bi naučnemu ministru ostajalo le nekoliko uraduih in pohlevnejših nemških glasov. Nasledek bi bil, da bi izmed treh kandidatov nobeden ne dobil čezpolovične večine glasov, in da bi prišlo do ožje volitve. Toraj bi nastalo vprašanje, kaj naj store slovenski volilci, ako bi prišla Foregger in Gautsch v ožjo volitev? Gotovo si ne želimo zmage frajmavrarja Foreggerja, ali glede dosedanjega poslovanja naučnega miuistra bi si vendar le ne upali trditi, da bodo narodni volilci svoje glasove oddali za Gautscha in mu pripomogli k zmagi držeč se načela, da bi bilo za narodno stranko manjše zlo, ako bi bil izvoljen minister Gautsch, kakor pa če bi zmagal dr. Foregger. Tudi to je res, da bi bil minister Gautsch kot poslanec v marsikteri zadevi prisiljen s svojimi tovariši glasovati zoper levičarje, kar bi morebiti vsaj nekoliko ohladilo njegovo sedanje prisrčno prijateljstvo ž njimi, ali pri vsem tem se nam dozdeva, da se narodni volilci v takem slučaji ožje volitve ne bi vdeležili in vojsko prepuščali tesnejšim zaveznikom obeh kandidatov. To potrjuje tudi neka opazka v sobotnem »Slov. Narodu", kteremu se iz Celja poroča, da narodna stranka ne misli in ne more misliti na Gautscha, nego.ostaja pri svoji dr. Gelingsheimu dani obljubi. Kakor se nam dalje prav zanesljivo poroča, baron Godel sam nikdar ni mislil na kandidaturo naučnega ministra, ki se mu tudi od nobene druge straui ni omenjala ter v podporo priporočala, pač pa so v nekterih volilnih krogih mislili na kandidaturo kneza Salma, ki ima na Spodnjem Štajarskem svoja posestva, in od kterega so se nadejali, da bi ž njim najlaglje proti Foreggerju zmagali. Ali knez Salm ni avstrijsk državljan, toraj tudi za poslanca ne more biti izvoljen. Mislimo, da bi pa tudi ne bilo prav, sim ter tje iskati kandidatov, ampak da je najbolje, ako se vsi nasprotniki dr. Foreggerjevi ze linijo v delovanju za moža, ki so ga izbrali narodni volilci, in da naj bo dr. Gelingsheim edini kandidat za mestno skupino Celjsko.
Razne reči.
— N o v o i m e n o v a n i general Jezuitov, o. A n d e r 1 e d y , je bil rojen 3. junija 1819 v Švici v kantonu Vališkem in je obiskoval šolo Jezuitov v Briegu. Sprejetemu v red Jezuitov izročen je bil poduk v literaturi v Freiburgu. Ko so spoznali njegovo duhovitost, poslali so ga v Rim, kjer se je pod vodstvom kardinala Pecci-ja, starejšega brata sedanjega papeža Leona XIII., učil modroslovja in bogoslovja. Pa obnebje mu ni ugajalo, vrnil se je nazaj v Freiburg. Ko je bila 1. 1847 premagana posebna zveza (Sonderbund), so pognali Jezuite iz dežele in zaprli njih šole. O. Anderledy-ja so v Avences-u vjeli in v ječo vrgli. Ko bi ga bili spoznali kot Jezuita, ne bilo bi se mu dobro godilo, a spustili so ga in on je šel v Cbainberry. Revolucija mu je meseca februvarija zopet potisuila romarsko palico v roko; šel je v Ameriko in tam misijouaril v Greenbay-u ob jezeru Erie. Leta 1850 je prišel zopet nazaj v Evropo in poslali so ga v Tronhiemmes pri Gentu, da bi tam podučeval o redu. Jezuitom se je odprlo široko polje za delavnost in o. Anderledy je zaslovel zarad duhovitosti iu neumornosti. Od Rena do Danciga so začuli njegovo besedo, a zdravje njegovo je pešalo in vstavilo mu govorništvo. Odsihmal se je pripravljal za visoko službo, ktera ga je čakala. Vodil je z učenostjo izobražbo svojih redovnih bratov. Bil jo rektor v Kolinu (Kiiln) in v Paderbornu; 1. 1863 jo ustanovil sloveči samostan Maria-Laach. V najvišje sve-tovalstvo je bil potem poklican in je bil tam asistont
za nemške pokrajine in zaupal mu je ne le o. Beks, marveč tudi ves red. 24. septembra 1883 je postal o. Anderledy pripoinočnik (koad)utor) o. Beks-u s tem, da postane prihodnji vesoljni prednik (general). To so je sedaj zgodilo, ko je umrl o. Beks. Razen klasičnih jezikov so mu znani vsi evropski jeziki zapadne Evrope. Red Jezuitov se odlikuje s tem, da ga nekteri nad vse čislajo, drugi pa na vso moč sovražijo; preganjan je pa ta red zmirom, ako ne v tem, pa v drugem delu svetli. Najslabši sad pa ni tisti, po kterem hudobni lantaliui največ krepelcev mečejo.
— Zveza avstrijskih zdravnikov bode poslala kot zvedeuca v posvetovalno zborovanje (enkžto) za državni zdravstveni urad dr. Gauster-ja, ravnatelja Spodnje-avstrijske blaznice.
Telegrami,
Dunaj, 29. marca. Vsi listi prištevajo iz-vanrodno voliko politično važnost odlikovanju z redovi, ktere jo danes objavil uradni list. „Fremdenblatt" piše: Odlikovanja no moremo drugače tolmačiti, kakor da cesar popolnem zaupa vodstvu vsega ministerstva in da je s tem pokazal svoje zaupanje. Milostni izraz krone smatrali bodo prebivalci in parlament kot dokaz, da je ministerstvo varovalo državno edinost, državne koristi proti vsem škodljivim nakanam in svoji upravi ohranilo stvaren značaj, akoravno mnogokrat napadajo njegove določbe. -- „Presse": Odlikovanje Taa-ffejevo priča o zaupanji do njegovega sistema, ki sloni na državni misli, državni koristi. Drugo dvojo odlikovanje priznava zasluge obeh ministrov in polog tega, da ministerstvo Taaffojevo no pozna strankarstva, niti je odvisno od slučajev trenotka. — „N. Wiv Tgbl.": Glede na parlamentne razmere morajo odlikovanja vplivati kot svetla luč na temne, zamotane politične razmere. „E x t r a b 1 a 11": Z odlikovanjem ministerskega predsednika je cesar zopet pokazal svojo zadovoljnost ž njegovim programom. In ta je pomirjenje avstrijskih narodov, kar je Taaffe pričel in kar zastopa že leta z veliko požrtovalnostjo. Odlikovanje D unajevvskoga in Gautscha jo tema izvrstnima ministroma no le najvišje zadostilo za marsiktero napake krajnih strank, temveč tudi boljša obramba proti tem napadom in večja autoritota. „N. Fr. Pr." in »Deutsche Ztg." imenujete odlikovanja kot naznanilo do večine državnega zbora.
Vremensko sporočilo.
C A	**
g Cas	Stanje	g u
-;--Veter Vreme S 1
onn.7nvn.ni« ^r^oraora toplomera	®w
opazovanja y nm p0 Coltiju	a «
R7u. zjut. 732 88 +2 0 1	si. svzh. jasno =
28.2. u. pop. 730-59 +12 G	si. jzap. „ 0 00
9. u. zvee. 732-55 + 5 4	si. szap. d. oblačno
Cez dan jasno, zvečer mrzel veter in nokoliko dežja. Srednja temperatura 6'7° C., za 0 6" nad norraalom.
Ptiiiiajska bor
(Telegratično poročilo.) 29. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (aW% davka)	80 gl. 65	kr.
Sreberna .. 5% ., 100., (s 16% davka)	81	„	70	„
avstr. ziata renta, davka prosta	113	.	70	„
Papirna renta, davka prosta	97	„	50	„
Akcije avstr.-ogerske banke .	886	,	—	„
Kreditne akcije . . .	285	„	60	„
London.......127	„	65	„
Srebro ..........
Francoski napoleond......10	"	12	"
Ces. cekini.......6	„	02	„
Nemška marke .	62 „	70
Oddaja se služba
cerkovnika in orgljavca
v Češnicah, pošta Lukovica, ter se zamore takoj nastopiti.
Prosilci naj se oglasijo pri župnijskem pred-stojuištvu.	(2)
Skoraj zasloii j!
Popotni pledi z barvasto krnjovino po 190 cm. dolgi in
135 cm. široki......po 1 gld.	90	kr.
Angložko posteljne odeje iz tkanega
flanola, posobno voliko ... „	2 „	85	„
Pivovarske odeje prvo vrsto ... „	1 „	90	„
Služabniški koci.........1 „	60	„
Konjske odeje, poselmo voliko in lino
200 oni. dolgo 140 cm. široko . „	1 „	90	„ razpošilja proti povzetju
M. T tTJTVI )HAKIN,
Taborstrasse 28, Dunaj.	(6)