i»i]itl>ili«l>i|i<l»iNl>iNIMNI»iHiM!<l»iMi»'l'<l»iNl> MIHi<IH'0jHln|'0^0!0l<l>'MIH<0i|'<l>M<iM:<l»
IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8
ŠTEV. 4.
APRIL 1040.
LETO. XIX.
Vsi:
Pesem prvoobhajancev
Joža Vovk Poti:
\ naših dušah zdaj prebivaš, ( ista srca s-o oltar, dobri Jezus, bodi z nami. ne zapusti nas nikdar!
Prvi:
Zdaj grome na pot življenja, I i greš z nami. -dobri Brat. ne bojimo so trpljenja. I i pomagaš vsaki.kral.
Drugi:
Naša srca so vsa bela. oista kakor lilije, I i nam varuj nožno ovci jo. da ga grob koda j no stre.
Revna oče sta in mali, skora j sem sirota jaz. danes pa smo vsi bogati, saj si. Jezus, Ti pri nas.
Četrti:
Jaz sem pa še čisto majhen, srček moj jo še d roba n, danes pa zares sem velik, v meni biva lezus sam.
Ce povprašate za srečo, vsakdo toži izmed vas, ali jaz tako povem vam, da sem najbolj srečen jaiz.
Šesti:
Jaz poznam pa še nekoga, ki se sreča mu smehlja, to je, bratci in sestrico, moja zlata mamica.
Sedmi:
Jaz jih pa poznani veliko, našo mamice, očete, našo brate in sestre, ki se z nami vesele.
Osmi:
Res, najlepši dan življenja zdaj praznujemo mi vsi, ker smo Jezusu postali sestre, bratci ljubljeni.
\ naših dušah zdaj prebivaš, čista srca so oltar, dobri Jezus, bodi z nami, ne zapusti nas nikdar!
Naš kmet, njegov jezik, narodnost in država
F. S. Finigar (Nadaljevanje)
4. Država
Ker je za vsako organizacijo treba mnogo žrtev, je pač najbolje, ako je v njej čim več članov, da bremena laže prenašajo. I ako je z narodom, ki se združi v državo. Najlepše je. ako je '•narod tak, da ima svojo državo. Po pravičnem vladanju bi bilo lahko v eni državi mnogo narodov. Ali skušnja uči. da človeška sebičnost premaguje pravičnost in so v takšni družbi majhni teptani. Bolje je, ako so združijo v državo vsaj sorodni narodi. tako smo so Slovenci čisto prostovoljno zvezali v eno državno organizacijo s Srlbi in Hrvati. Niti malo nočem posegati, kaj jo bilo in kaj še utegne biti napak pri tej združitvi, lino stoji: Slovenci smo srečni, naj so zavedamo ali no, da smo se združili v to veliko državo z našimi brati. \ svojem jedru jo naša država bogata. Navajam Francoza, ki je dalj časa živel v naši državi in jo vso prepotoval. Rekel je: »V Jugoslaviji jo toliko bogastva v zemlji, v vodah in povsod, da se mi Francozi 110 moremo meriti z vami. Je pa tudi res, da je za sedaj gospodarstvo še preveč razsipno in bi Francozi propadli, če bi tako delali. \i no morete, ker vam kar po sili kipi življenje iz zemlje.«
Seveda so za državo nujne tudi žrtve. In je čudno: vse hoče od državo pomoč, podporo, službo, ceste, bolnišnico. pokojnino — toda čez davek pa vse zabavlja. Država nima na kaki zvezdi svojih finančnih zakladov, vso mora priti od davkov . I n čo hočemo od državo vso imeti, ji moramo tudi dati.
Ako smo razmišljali o veliki dobrini. ki je narodnost, in tudi o dolžnostih, ki jih imamo, ko smo in moramo bili narodno zavedni, moramo ob tem razmišljanj n opozoriti tudi na držav no zavednost.
5. Državna zavednost
I a združitev ljudi jo lahko kaj različna. Državo sestavlja lahko en sam narod. lahko tudi več narodov. Združitev ljudi so lahko izvrši tako. da so ljudje čisto svobodno združijo v državo. ali pa močnejši šibkejšega nasilno pridruži k sebi. rak i m narodom pravimo, da so bili podjarmi jen i. Najlepšo pa je. ako se narodi sami od sobo. prostovoljno in svobodno združijo v eno državo. Po takem svobodnem združenju je nastala naša velika Jugoslavija. Slovenci smo bili prej stoletja priključeni tuji državi, delili so nas po mili volji in niso nam dopustili, da bi bili vsaj v eni celoti, v oni deželi, kljub zahtevam in prošnjam. Kljub lepi Salom i državi, kljub cvetoči Priibinovi in Kocljevi. kljub bojem l.judevika Posavskega in vsem kmečkim puntoni in političnim programom je zmagal močnejši in mi smo ostali podjarmi jeni narod. Zato ni prav nič čudno, da ob takih razmerah živa državna zavednost v nas ni mogla pognati korenin. Toda po svobodnem združenju s Hrvati in Srbi v našo narodno državo je prišel čas, ko je treba za vsakega, da jasno ume in občuti, kaj je to: naša država! Nič več nismo podjarndjeni narod, smo brat med brati, smo tisti, ki smo v svobodno združenje prinesli s seboj svojo lepo. s silnim trudom in naporom od naših dedov pridobljeno kul-lurno in gmotno dediščino. Sedaj nam mora biti naša država, naš skupni dom tako svet in nedotakljiv, kakor je kmetu njegov grunt. Niti podi zemljo si 110 da v zeti, brani jo s ki v jo in pra v do.
Jo vprašanje, ali je naša zemlja, naš skupni dom. naša Jugoslavija res vredna našo ljubezni? t e sami sdbi ne verjamemo, verjemimo vsaj tujcem. ki prihajajo k nam iz sosednih držav. Prav vseli sodba je*: \i no veste. kaj imate. Pri vas je paradiž. Te sodbe so utemeljene po trdih skušnjah. So [)a tako sodbe tudi upravičeno. Naša država ima toliko zakla-
(lov \ zemlji, rudo. oroinog, v vrtovih in poljih, v obširnih gozdovih, v živini. v vodah, \ jezerih, \ morju, da bi po sodbi veščih tujcev prav lahko še dobro prehrani i la in zaposlila več kol še enkrat toliko prebivalcev, čeprav imamo mnogo goličav in nerodovitnega skalovja. To spoznanje pa nam mora rodili v srcih ponos, veselje in ljubezen do takega (lonna, ki mu pravimo: I a doni je naš!
Seveda so ugovori uprav ičeni in neupravičeni. češ to iu to ni prav. to in to je krivično, to in to jo slabo urejeno. Gotovo imajo države, ki so stoletja stare, ina r.fikaj bolje urejeno. Naša država je mlada in čez noč ne more bili vse tako, l^akor bi radi. A če k je streha pušča, da zateka, ne bo pameten gospodar zato hiše požgal. kar je pokvarjenega, bo popravil. Večna resnica je: podirali je lahko, to zna vsak. zidali in boljšati pa je težko iu tisti, ki so najpridnejši za podiranje, so najslabši za ustvarjanje boljšega in novega. Sloji to, kar Bog ne daj: kamor koli bi nas vrgel svetovni vihar, .povsod bi prišli iz dežja ped kap. iz raja med trnje in osat.
Kdor iti objesten prevratnež in ga ne žene bleda zavist, mora imeti to jasno spoznanje. Seveda pozabiti ne smerno, da smo država mi vsi in da je od modrosti in poguma 'državljanov odvisno, kako bo upravljano njih posestvo. Politika je skrb za javni blagor, je bilo Krekovo načelo. Zato bo tudi poštena državijanova zavednost in modrost našla pota, da tiste, ki bi bili zajedavci ob javnem ter ob splošnem blagru državljanov, neizprosno izključi od vsakega javnega dela.
Še so ugovori, češ preveč smo obremenjeni z davki. Sodobne države so že tako urejene, da so bremena davkoplačevalcev zelo teižka, a prav gotovo povsod še težja ko! pri nas. Sodobni človek izgublja pogum, da bi rastel sam iz sebe. Vse zahteva od države: službe, ceste, mostove, podpore vseh vrst, velikanske bolnišnice, drž. zavetišča, pokojnine, železnice, oboroževanje vojske itd., brez konca. Če pa so državni stroški tako velikanski.
ni čudno, da so tudi bremena državljanov težja. Kdor pa misli, če porušimo svoj doni, zapravimo svoj narodni grunt, da nam bodo bogsigavedi od k je letela pečena piščeta v usta, je le pomilovanja vreden neumnež.
I)a torej svojo državo ljubimo, imamo dosti razlogov. In če jo ljubimo, se moramo svojih dolžnosti tudi zavedati: v nas mora biti močna državna zavednost. Ponazoril bi jo z izgledom: angleški uradni list ima poseben prostor z napisom: Kotiček vesti. V vsaki številki bereš: Ta in ta je poslal državni blagajni toliko in toliko, zato ker je preračunal, da se je davčni urad zmotil in mu določil premajhen davek! — To je zrela državna zavednost! Na Finskem je bival vseuči-liščni profesor Salvini iz Neaplja in je [joveda.l, da je našel med ribiči in drvarji doktorje prava in modroslov-ja. Čudil se je, pa so inu razložili: Mi ne študiramo zato, da bi bili nepotrebno breme na plečih države, marveč zato, da se vrnemo med narod in da z njim in zanj delamo. Sedaj razumemo tudi, zakaj je tam tolika pripravljenost na vse žrtve, ako bi j itn kdo ogrožal njih zemljo.
(Prosveta naj bo visoka šola, ponavljam: šola, ne pa sam teater in še nekaj postavljanja pri kakem taboru. Pri svetinje imamo: vero, narod, domovino. Če so nam te deveta skrb. potem smo se izkoreninili, potem je bankrot neizbežen. Kar so očetje v trudu in znoju zorali in vsejali, naj nam bo sveto. Zagrabimo z veseljem za plug in na delo! Osvoji nas državno lahko kaka močna velesila, narodno nas ne bo zatrla; če bomo hoteli res živeti svoje kulturno življenje. ga tudi bomo. Pogin kulturnega in še celo katoliškega naroda bi bil samomor. (Irci so vse izgubili: jezik, posestva, samostojnost, pa so se preboli I i skozi 400 let do nove svobode svojega naroda.)
Kdor zaničuje so sam. podlaga je tujčevi peti!
Zdrava narodna zavest naj se kaže o dejanju in ne samo o besedi!
4*
Naše prosvetne in mladinske organizacije
v Maribora
Po svojem položaju v sredini nekdaj narodno najbolj ogroženega slovenskega ozemlja, zaradi intenzivnega narodnega in prosvetnega dela prvih naših prosvetnih delavcev ob začetku tega stoletja, pa zaradi današnjega položaja kot naravnega središča severnih Slovencev, je Maribor bil in je pomembno središče našega prosvetnega dela.
Ta svoj položaj si je Maribor ustvaril leta 1900. z ustanovitvijo mladinskega glasila »Naš dom« in v naslednjih letih z vzorno izpeljano organizacijo mladeniških in dekliških zvez. katerih sedež je bil v Mariboru. Kot prosvetno središče severnih Slovencev se je nato Maribor okrepil, ko je dobil Slovensko krščansko socialno zvezo kot centralo vseh katoliških izobraževalnih društev na Štajerskem. Odslej, zlasti pa po vojni, je v Mariboru nastalo vodno več centralnih organizacij, delo se je vodno bolj diferenciralo, nastajale so samostojne mladinske centrale, nastala je narod-iioobrambna organizacija, razvila se je močim politična organizacija, ki je nekdaj v Mariboru imela svoje središče za vso Štajersko. Vse to je povzročilo, da je v Mariboru jelo primanjkovati prosvetnih in javnih delavcev, kar se je v mariborskem društvenem živ ljenju močno poznalo. Zaradi položaja, ki ga je Maribor imel kot 'prosvetno in politično središče štajerskih Slovencev nikakor ni bilo mogoče zanemariti dela v centralnih organizacijah, ker bi se to premočno čutilo po vsem podeželju. Zato je nastopila nujna posledica, da je trpelo lokalno društveno živ ljenje, kar se je zlasti poznalo v ma jhnem številu mariborskih lokalnih prosvetnih in mladinskih društev, po pičlem številu njihovega članstva in zlasti ludi po prosvetno zanemarjeni najbližji mariborski okolici. Take razmero so bile v Mariboru vse do razpusta naših prosvetnih organizacij, ko so inieia-torji tega zloglasnega kulturnega
škandala mislili, da bodo uničili organizirano slovensko katoliško moč. Razočaranje teh ljudi pa ni izostalo, l ini je bil likvidiran nam sovražni politični sistem, je začelo novo življenje po vsej Sloveniji, zlasii pa ludi v Mariboru. Ne le. da so se centrale okrepile, zaživelo je tudi krajevno društveno življenje, v mesto je prišla vrsta novih prosvetnih delavčev. In tako se je zgodilo, da ima Maribor po neka j letih trdega dela tako razvito katoliško društveno življenje, kakor ga doslej še nikoli ni imel. To nam daje tudi pobudo, da javnosti prikažemo mariborske prosvetne in mladinske organizacije, njih delo in potrebe.
Centralne organizacije
Najmočnejša in najpomembnejša osrednja mariborska prosvetna organizacija je Prosvetna zveza v Mariboru. naslednica nekdanje Krščansko socialne zveze v Mariboru, ki se je na pobudo dr. Kreka ustanovila v letu 19tib. Predsedstvo je takrat prevzel dr. Anton Korošec, ki je ostal predsednik do leta 191').. ko ga je na tem mestu zamenjal današnji predsednik dr. Ilohnjec. I ako j po svoji ustanovitvi je Slovenska krščansko socialna zveza pričela s silno močnim delovanjem in posvečala zlasti veliko pozornost mladeniškim in dekliškim zvezani, ki so bile takrat tako močno razširjene in so tako agilno delovale, da se je o njih zelo pohvalno izrazil tudi dr. Krek. \ tistih časih, zlasti v zadnjih letih pred vojno, je zveza priredila •ogromno vrsto narodnoobramb-nili predavanj, prirejala zlasti socialne tečaje in skrbela, da se je slovenski tisk razširili v sleherno slovensko vas. Svetovna vojna je seveda skoraj docela ustavila prosvetno delo. tako da je bilo treba v letih po vojni začeti znova. Leta 1922. je v Zvezi načelo novo življenje, ki je naslednjega leta do vedlo do reorganizacije Prosvetne zveze. Da l»i dvig-
nilu smisel za prosvetno delo in mu postavila trdne temelje je v lelih 1924. do 1926. priredila kmečke, delavske in mladinske dneve, ki so zla-sli poudarjali stanovsko misel kot temelj vsega ljudsko izobraževalnega dela. Danes šteje zveza 250 včlanjenih društev. \ tem številu pa niso všteti razni odseki, ki delujejo v okviru v Zvezi včlanjenih društev, kot odseki pri Prosvetni zvezi delujejo Pevska zveza. Zveza Ljudskih odrov, ki ima svojo izposojevalnico kostumov in skrbi za izdajo primernih ljudskih iger ter vzdržuje zbirko ljudskih iger. Prosvetna zveza ima v Mariboru svojo močno Prosvetno knjižnico na Aleksandrovi cesti 6. kateri so vključene tudi potovalne kn jižnice, ki so proti majhni odškodnini na razpolago včlanjeni,in društvom. Prosvetna zveza obsega teritorij vse lavainiinske škofije.
Pestro zgodovino ima za seboj današnja Podzveza fantovskih odsekov v Mariboru, ki kot organ Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani vodi in nadzoruje blizu 100 fantovskih odsekov. Nekaka prednica te podzveze je bila nekdanja Orlovska ekspozitura in podzveza. Po razpustu Orla je bila v Mariboru pod okriljem Prosvetne zveze osnovana Zveza fantovskih odsekov, ki pa je z razpustom naših prosvetnih organizacij morala prenehati s svojim delovanjem. Po vpostavitvi Prosvetne zveze je tudi Zveza pričela zopet delovati ter se po ustanovitvi samostojne organizacije Zveze fantovskih odsekov reorganizirala v tem smislu, da je postala organ nove organizacije in ji je bil z nekimi spremembami dodeljen teritorij nekdanje orlovske podzveze. ostali del teritorija prejšnje samostojne Zveze fantovskih odsekov pa je kakor za časa Orla prevzela Fantovska podzveza v Celju.
kot odsek Prosvetne zveze posluje v Mariboru tudi centrala dekliških krožkov v lavantinski škofiji pod imenom Zveza dekliških krožkov v Mariboru. \ tej zvezi je trenutno včlanjenih 140 dekliških krožkov. Zveza ima v Celju svojo Pod z vezo
dekliških krožkov, ki ji je poverjena skrb za 60 dekliških krožkov. Dekliška zveza v Mariboru torej ni samostojna organizacija po vzorcu fantovske organizacije in je zato tudi organizacijsko ločena od Zveze dekliških krožkov v Ljubljani, ki je tudi odsek ljubljanske Prosvetne zveze. Vse štiri organizacije pa obe Prosvetni zvezi in obe Dekliški zvezi, složno sodelujejo na skupnem prosvetnem programu, čeprav ju loči organizacijski ustroj.
Med centrale naših organizacij moralno šteti tudi obe mariborski fantovski okrožji, Slomškovo okrožje in Mariborsko okrožje. Prvo obsega dekanij i Maribor levi breg in Jarenino ter del mariborskega mesta in šteje 10 odsekov, drugo pa deduje v dekani jah Maribor desni breg in Hoče ter delu mesta in šteje 12 odsekov. I udi dekliška organizacija ima v Mariboru svoje okrožje, v katerem je včlanjenih 23 dekliških krožkov.
Krajevne organizacije
Predaleč bi nas do ved lo, če bi hoteli opisati delovanje in zgodovino vseh mariborskih ter bližn jih prosvetnih društev. Zato jih naj le navedemo. \ mestni in stolni župniji imajo Stolno prosvetno društvo, iz katerega je izšlo današnje samostojno Pevsko društvo Maribor«, v frančiškanski župniji delujejo kar tri društva, v Meljtt, v Košakih in v Krčevini. v inugdalenski župniji so pred nedavnim ustanovili Prosvetno društvo pri Sv. Magdaleni, že prej pa sta bili ustanovljeni Prosvetni društvi na iobrežjii in v Radvanju. Svoje društvo ima tudi nova župnija Sv. Jožefa v Studencih. V Prosvetni zvezi so včlanjena še tudi naslednja mariborska društva: Ljudski oder. hi je obenem nosilec malone vsega dela Zveze ljudskih odrov, Poselska zveza. Krščanska ženska zveza v Mariboru, Kaiol.-mladina in Društvo mariborski h boges lovcev »Slomšek«. Pripravlja se ustanovitev društva na Teznein.
\ Mariboru in v njegovi najbližji okolici deluje danes 9 edinici fantovske organizaci je: Fantovski odsek I,
Fantovski odsek II, Fantovski odsek v Vajenskem domu, "5 pomladki na mariborskih srednješolskih zavodih ter Fantovski odsek v Studencih, na Pobrežju in v Rad vanju.
Tudi dekliška orgamizacija je po svojih edinicah neprimerno močnejša kakor nekdaj. Seda j delujejo Stolni dekliški krožek. Frančiškanski dekliški krožek in dekliški krožki v Radvanju. v Studencih in na Po-brežj u.
Društveni prostori
Kakor mora leži nad vsem mariborskim društvenim delovanjem pomanjkanje lastnih društvenih prostorov. Le malokatero društvo se more pohvaliti, tla ima svojim potrebam odgovarjajoče prostore. Centralne organizacije, kakor Prosvetna zveza. Zveza dekliških krožkov in Pod/veza fantovskih odsekov se skupaj z /vezo ljudskih odrov in še dvema drugima organizacijama stiskajo v tesnih pisarniških prostorih v prvem nadstropju sedanje palače Spodnje-štajerske ljudske posojilnice na Aleksandrovi cesti št. b. krajevna društva pa »gostujejo« po raznih prostorih, ki so namenjeni drugim svrham. Mesto samo nima svojega društvenega doma s primernimi društvenimi prostori, solbami za sestanke in seje. veliko prireditveno dvorano nadonie-stuje skromna in neprimerna dvorana
na Aleksandrovi cesti b. Lastno streho in dom imajo le društva na Pobrežju. ki so si zgradila svoj Slomškov dom. ki pa tudi še ni povsem izplačan in zato kliče po dobrotnikih, ki naj omogočijo skorajšnje odplačilo dolga. Bolje kakor mestna društva sta preskrbljeni društvi pri Sv. Magdaleni in v Studencih, ki imata na razpolago cerkveno oziroma samostansko dvorano, slabo se pa v tem pogledu godi društvom v Radvanju. ki se morajo zatekati v neprimerne in premajhne šolske sobe.
Dekliškim organizacijam deloma od pomore ta iz te stiske Dom na Slomškovem trgu, za večje prireditve in tečaje pa Betnava pri Mariboru. Mladinski' organizacije. ki se bavijo tudi s telesno vzgojo, močno čutijo kot oviro dejstvo, da nimamo lastne telovadnice in ne dovolj velikega letnega telovadišča. ker ono na Livadi že predolgo ne odgovarja več velikim potrebam.
Ta pregled mariborskih prosvetnih in mladinskih organizacij bo pač vsakega mogel prepričati, da je v Mariboru potrebnih še veliko delavcev in da je potreba po novih in lastnih društvenih prostorih, po letnih telo-vadiščih. lastno telovadnico in veliko prireditveno dvorano velika in nujna. Kdor more in kdor ima voljo, naj pomaga!
Belgrajski Slovenci v svojih prosvetnih organizacijah
»Prosvetno društvo in Društvo Slovencev« sta še vedno osrednji slovenski kulturni organizaciji v Bel-gradu. Obe sta tudi oporišče še ostalim tukajšnjim slovenskim društvom. Tako nudi prosvetno društvo gostoljubje odseku kal. akad. starešinstva, kat. dijaški akademski organizaciji ter podpira tudi stremljenja slovenskih deklet, zaposlenih v IBclgradu in ki se v glavnem zbirajo na treh mestih. Mnogo jih je organiziranih v Slomškovi družini, del zopet v Marijini družbi, precej jih je pa tudi v
Slomškovem domu. ki ga vodijo slovenske šolske sestre v ulici Vojvode Milimka 46. Vse večje prireditve ima v prostorih Prosvetnega društva tudi Julijska Krajina, kakor tudi Legija koroških borcev. Društvo Slovencev ima isto tako na svoji strani svojo dijaško organizacijo. Slovensko žensko društvo in več društvenih pod-odsekov, ki nastopajo skoraj samostojno. kakor šahovski odsek in drugi.
Medtem ko ima Društvo Slovencev v glavnem prireditve družabnega značaja. Slovensko žensko društvo
pa vodi razne d obralo I 110 akcije. Prosv etno društvo tudi pod novim od-l>orom s Stankom K na f olj coni na čelu nadaljuje tradicijo toga društva, da /, zanimivimi prosvetnimi večeri zbira pod svoje okrilje vse slovensko čuteče elemente, pa naj bodo to višji uradniki ali pa čisto navadni delavci. Nobene stanovsko razliko ni mod članstvom. \ si so med seboj tovariši. \a ta način je Prosvetno društvo ohranilo marsikoga, ki bi se bil drugače odtujil in izgubil, kakor tudi ostala slovenska društva, so mora seveda tudi Prosvetno društvo borili stalno s problonidm kritja najemnine za društvene prostore. Vzdrževanje teh prostorov zahteva stalnih rednih mesečnih dohodkov ter ima odbor vedno precej skrbi, da zagotovi dohodke za nekaj mesecev naprej in na ta način omogoči redno društvenode-lovanje. Prosvetno društvo ima sedaj svoje prostore v zasebni hiši v Gara-šaninovi ulici št. 19. Prostori so lepo urejeni in človek v njih res občuti pravo slovensko domačnost, kar je v mnogi meri zasluga upravitelja Ga-serja in njegove gospe, ki se res trudita. da marsikateremu slovenskemu človeku nadomestita to. česar morda nima doma. /a udobno ureditev svojih prostorov se mora društvo seveda zahvalili svojim dobrotnikom, v prvi vrsti našemu narodnemu voditelju g. dr. Korošcu, ministru g. dr. Kreku, senatorju g. Sinodo ju, g. banu dr. Natlačeni!. ljubljanskemu županu g. dr. .Vdlešiču in -mariborskemu županu g. dr. Juvanu, industri jalcu g. Avse-neku in drugim. Vse glavne društvene prireditve so sedaj lahko v društvenih prostorih. Zunaj so samo večji nastopi manifostacijskega značaja. Zaradi razpoložljivih prostorov je sedaj lahko vedno več prireditev, predvsem prosvetnih večerov, ki so vsi dobro obiskani. Do sedaj jih je bilo že več. Zadnjo sredo v novembru je govoril g. minister dr. Kreki o razvoju notranjih in zunanjepolitičnih dogodkov. Prva decembrska] prireditev je bila Prešernova prosla-l va v veliki dvorani Ruskega doma.! Program te proslave je bil zelo skrb-
no pripravljen ter ga jo prenašala tudi kratkovalovna radijska oddajna postaja. Kakor vsako leto. je tudi letos Prosvetno društvo imelo tudi Miklavžev večer ter je obdarilo 50 slovenskih otrok z obleko in obutvijo. Svojemu članstvu je pripravilo društvo tudi pošteno razvedrilo na Silvestrov večer, v pustnem času pa prav tako z dvema družabnima prireditvama. Zadnjo sredo v januarju ji- bil zopet društveni sestanek. \ zvezi s finsko tragedijo je g. senator Smodej predaval o nordijskih državah. Po predavanju je bila tudi filmska predstava. Društvo si namreč že dolgo časa namerava nabaviti filmski aparat za predvajanje kulturnih filmov, le svoje lepe zamisli pa. žal. iz finančnih razlogov do danes še ni moglo uresničiti. Na nasledil jem prosvetnem večeru dne 28. februarja je predaval o llolandiji ter o naših izseljencih v teh krajih g. superior Pohar. Na zanimivo predavanje jo prišel tudi prevzvišeni g. nadškof dr. Ujčič.
Poleg Prosvetnega društva samega, so lopo razvija tudi kat. akademska organizacija, ki ima redne sestanke, ob ra vna vajo pereča dijake stalno zahaja Smodej in jim večkrat predava. Svoje redne sestanke ima tudi odsek kot. akademskega starešinstva. I udi dekleta imajo redne sestanke. Do večjih akcij od njihove strani pa le ne more priti, ker niso zbrane v enotni organizaciji, kar bi bilo potrebno danes še bolj, kakor kdaj koli prej, ker jo prišlo v Belgrad tudi precej slabili slovenskih deklet, ki so dosegli' to, da je ugled naših deklet v Bolgradu zelo, zelo padel. Iu kakor smo pred leti še brali po časopisih, da imajo v službi prednost Slovenke, danes že lahko naletimo na take oglase, v katerih posamezne družino naravnost izjavljajo, (jjjda imajo prednost vso druge pred [Slovenkami. I ako predvsem izjav l jajo družine, ki imajo otroke. Zato bi bilo nujno potrebno urediti raizmere Imed slovenskimi služkinjami v Bolgradu ter iz njihovih vrst odstraniti vso, kar med njo ne
na katerih se vprašanja. Med . senator
tudi
Ljudski oder
Nekaj misli o našem igranju
Slovenci smo narod igralcev. Dora-ščajoči otroci in dijaki poskušajo prve prireditve na (podstrešju, v šupi ali drvarnici ali kjer koli. Igrajo zase. a si upajo včasih .povabiti tudi odrasle. Igranje po društvih pri mnogih članih postane kar strast. Zgodi se dan za dnem, da najboljši odrski igralci zgulbe smisel za drugo prosvetno delo in so celo društvu odtegujejo. Kjer je d.ranuntsko delo dovolj živo. iso igralska družina kmalu počuti kot celota zase. ki živi v društvu svoje lastno življenje. Ako ni modrega in dovolj močnega idejnega vodstva, oder ka j lahko zaide na pota, ki so sčasoma ne skladajo več z nameni društva. Od tod križi z odri. pritožbe in problemi.
Igranje mnogih društev je podobno igranju otrok: saj se niti ne vprašajo, zakaj igrajo. V navadi jo, da se igra. in prijetno je. Igra ima pri njih. podobno kakor pri otroku, ta smisel, da uveljavljajo svojo telesne in duševne sile, se vadijo, ustvarjajo in se s tem bogate. Od tod tuidi ugodje, da tako radi igrajo. I udi ta igra ni brez pomena. Razumljivo je seveda, da je najlaže igrati burko, kjer se more igralec zares sprostiti in v veselju ustvarjati. Od tod dejstvo, da naša društva najraje igrajo vesele igre: burke, komedije itd.
Odri v prosvetnih društvih morajo služiti prosvetnim namenom. Ni dovolj. cla jim ne nasprotujejo, temveč pospeševati jih morajo. Žal. se takšne moči odrti težko popolnoma zavemo. Boljševiki širi jo svoje prevratne nauke morda najbolj uspešno — s kinematografskimi predstavami in odrskimi deli. Podobno morajo biti naši prosvetni odri glasniki naših prosvetnih idealov ter krščanskih resnic in dolžnosti, seveda na svoj način. Zato veljata za naše odre te dve načeli, po katerih moramo voditi naše igranje:
1. Prvo v naših društvih je izobrazba, ne oder. Zato so fantovski odseki in dekliški krožek, predavanja, knjiž-
nica važnejše stvari za mladino kakor pa oder. Zato je prav. da nihče no moro biti član dramatskega odseka. ako ni obenem član fantovskega odseka ali dekliškega krožka. Po pravilo morajo imeti vsa društva. Brez tega bo kdo dober igralec, vzgojen pa po naših idealih ne bo iu bo zato gnil in trhel član našega društva. Prej ali slej so nam bi popustljivo postopanje z igralci maščevalo.
2. Prosvetni oder ni in ne sme nikoli biti posnetek poklicnega gledališča. I o ima druge namene: gojiti odrsko umetnost, prosvetnemu odru pa je umetnost nadaljnjo sredstvo za prosvetno namene. Prosvetni oder more uspešno vršiti svojo nalogo, čeprav no goji Bog ve kake umetnosti. Zato ni prav. da društva hodijo po igre kar v dramsko gledališče in pri rede isto igro kar na svojem odru. Redno segajo previsoko in včasih i/, dragocene dramatične umetnine narode na svojem odru spako brez glave in ropa.
Skušnja kaže. da je oder tak. kakršen je njegov idejni in režijski vodja. Ta moro iz manj primerne igro ustvariti igro v prosvetno namene. Kjer tega ni. ga more nadomestiti dober svetovalec, bodisi od sosednjega društva ali v centrali. Dogaja se. da igralci, ki takega vodje nimajo. celo na prosvetnem odru zaigrajo I ri vaške svetnike . torej igro. ki so iz katoliških reči precej očitno norčuje. To je najbolj nujno za vsak oder: dober in idejno vzgojen vodja. Ni dovolj za odločitev, ka j bomo igrali, da pregledamo seznani iger, ki jih ima centrala na razpolago. Ni vse za vsak kraj. ni vse enako dobro in priporočljivo. Treba poleg tega še misliti na idejno vsebino vsake drame. To more le dober vodja ali sku-šen in razgledan svetovalec.
No mislimo pa. da najbolj služimo prosvetnim namenom, ako igramo le občestvene igre. ali še boljo misterije. En misterij. kvečjemu dva vsako leto jo prav dovolj, a ta mora biti pripravljen versko, odrsko in sploh vsestransko. kar je najbolj mogoče. Mi-
sterij nij odru nit^ra bili .praznik za vso člane prosvete in vse katoliško družine -župnije. Svečan dogodek jo to. ki naj ostane v siponiinu in naj pretrese, piebudi in olbuja versko mrtve! Zato zahteva ntisierij vsaj dvakrat tako skrbne priprave kakor kaka druga igra. loda ni vsaka nabožna igra že misterij. Če hočemo igrali življenje kakega svetnika, ali eelo Matere božje, bodimo na moč previdni, da ne naredimo figure, ki bo prej smešila kakor poveličevale, sveto osebo. Zato moramo biti n. j)!, z i igran je .pasi jena. kjer nastopa eido naš Gospod sam. zelo. zelo previdni.
Igrajmo zmerno. Šlevilne predstave poplitvijo kakovosl naših iger in raz-vadijo cbčinst v o. Samo z igrami tudi nobenega d< ina ne bomo plačali. Zalo je pravi prosveti redno \ škodo, da najprej postavijo dom, da bodo mogli igrali, potem pa igrajo, da bodo mogli dom plačati. Taki igralci so prisiljeni igrati plehke igre. ker le te privlačujejo občinstvo.
Predstave morajo bili za ljudi ljub oddih, ki ima ludi zdravo jedro, ne pa zgolj plehka zabava brez vsebino in ideje. Pri njih naj l judje pozabijo svo jo topo in enolično vsakdan josl, pozabi jo sv oje skrbi in oprav ila, da bodo potem krepkejši. pod jetnejši in boljši za svoje poklicno delo. To je končno smisel našega odrskega dela v obče.	j. P.
Na eni zadnjih sej jo odbor PZ sklenil sledeče:
I. Po okrajih, kjer je podana možnost. naj bi ljudski odri v prihodnji zimski sezoni priredili igralno tekme. Vsako društvo naj bi si zbralo vzorno igro. s katero naj bi poleni nastopilo pri tekmi. Razsodišči', ki bi se v ta namen izbralo, bi prisostvovalo igrani in končno določilo, katero društvo je najboljše rešilo svojo nalogo.
Priporoča se gostovanje odrov pri sosednjih društvih. Iu gostovanja vplivajo vzgojno no samo na občinstvo. temveč tudi na domače igralce. Odri se čutijo med seboj bolj povezani.
Prepove se vsem odrom, da bi o posineim času po društvenih odrih igrali burke ali veseloigro. Od tihe nedelje pa do veliki' noči naj se igraje izk- jučno le nabožne in resne igre.
Lutkarski tečaji
7.a igranje /. ročnimi lutkami v okrilju revije Ljudski oder . dvomeseč-nika za vse panoge ljudske gledališke umetnosti, pod vodstvom urednika prof. Nika kureta in s sodelovanjem ljubljanske Pavlihove druščine .
Da se omogoči razširjenje ročno lutke na Slovenskem, jo rev i ja 'Ljudski oder . ki je začela v svojem sedmem letniku jeseni 19~9 propagando za te vrste lutkarstvo, sklenila prirejali enodnevne tečaje za igranje z ročnimi lutkami. leča je bo vodil urednik revijo prof. dr. Ni,ko Kuret. s praktičnimi predvajanji pa (bodo sodelovali člani »Pavlihove druščine;, ki se je ustanovila v okrilju ljubljanske radiofonske postaje.
I cčaji za, igran je z ročno lutko so namenjeni članom društev, ki so organ i za ran i v ljubljanski ali mariborski Prosvetni zvozi ter njunih ZLO in V DK. Kmečki zvezi. Slovenski dijaški zvezi. Slomškovi družbi. Krščanski delavski mladini itd. ter v raznih cerkvenih organizacijah.
L e čii j i se 'bodo vršili ob nedeljah ali praznikih s tonile dnevnim redom: Oh 9 zgodovina lutkarstva in različne v rste lutk (s slikami z epidia.sk,opo,m), ob 10."0 lutkovna igra v izvedbi članov Pavlihove druščine:, ob 11 teorija in praksa igre z ročno lutko. — Odmor. — Ob 14 Ijudskoprosv etni pomein ročne lutke (predavanje z razgovorom). ob 14."0 praktične vaje udeležencev. — Konec tečaja ob I-.
Kraj tečaja se javi posebej vsakemu priglašenem Tečaj se vrši samo. če se prijavi najmanj 10 tečajnikov. Najvišje dopustno število je 20 tečajnikov in tečajnic. Upošteva se vrstni red došlih prijav. Za prijavi joiiice nad 20 oseb se priredi po potrebi nov tečaj.
Prispevek za tečaj znaša 50 din in je vplačljiv ob začetku tečaja. Za prehrano poskrbi vsak tečajnik sam.
Tečajniki bodo uporabljali lutke, ki so izdelek zadruge »Razvoj« z Do-brepolj na Dolenjskem in so zaenkrat edine, kii jih je mogoče na trgu dobiti. Kompletna garnitura 10 glavic z oblekeami (Pavliha, Marjana, kmet, kmetica, kral j, princ, princesa, policaj, čarovnica, hudič) stane 500 ti in. Naroča jo se pri izdelovatel jici: Zadruga »Razvoj«, Videm-Dobrepolje (Dolenjsko).
»Ljudski oder« prireja tudi tečaje izven Ljubljane, 'toda le v krajih, kamor je dostop mogoč brez prenočevanja, in le ob nedeljah ali prazni-
kih. V takih krajih predlaga združitev tečaja z javno predstavo Pavli-hove druščine«. Zahteva se samo honorar »PavLihovi druščini« v znesku 500 din ter povračilo potnih stroškov in stroškov za kosilo za pet ljudi. Inikaso javne predstave ostane organizaciji, ki je tečaj priredila. Tečaj sam (za največ 20 udeležencev) je v takem primeru brezplačen. Za takšen tečaj je pisati na spodnji naslov vsaj tri tedne preti predlaganim terminom.
Vse prijave in vprašanja je naslavljati neposredno na naslov:
Prof. Niko Kuret. urednik Ljudskega odra«, Ljubljana. Za m i kova ulica 16.
Knjižnica
Pisma slovenskim fantom: »V življenje«
Pred nekaj leti so izha jala v orlov ski »Mladosti« pisma V življenje, v katerih je neimenovani duhovni prijatelj razlagal v zaupnem dopisovanju potrebo in veliko vrednost čistega življenja za slovenskega fanta, ki hoče biti nekoč pošten in odločen mož. Ta pisma so že takrat budila pozornost taiko po svojem lepem jeziku in prikupnem slogu, po iskrenosti pisanja in globini misli: knjižno izdajo pa so doživela šele sedaj po več letih, ko je njihov dober sad že zdavnaj preizkušen. Zveza fantovskih odsekov, ki je pred kratkim iztlala Ahči-itovo razpravo o Komunizmu, se je spomnila tudi na še hujšega sodobnega sovražnika v telesu in duši na nečistost, ki grozi pokvariti slovenski mladi rod. Zato je odkrila na novo ta pisma. V življenje iin jih v lepi knjižici (na 155 straneh) ponudila za veliko noč slovenskim fantom. 1 ako je zveza s svojima programskima knjižicama napovedala boj obema sovražnikoma. ki jima danes zaipada velik del slovenske 'mladine in pred katerima bi rada obvarovala slovenskega katoliškega fanta: nečistosti in komunizma.
Pisma, ki jih duhovni voditelj piše dozoreva j očem u slovenskemu fantu, spremljajo njegovo rast iz slutenj. ko se v njem poraja spolni nagon, skozi vihar nevarnosti in mimo čeri k soncu in v čisto zrelost, ko je poklican. da postane mož ob ženi in nova celica za bodoče življenje, nova družina. V petnajstih pismih je pokazali ta razvoj otl prvega prebujanja in prve zaznave ljubezenskega čustva v zorenje, pri čemer duhovni voditelj skrbno, obzirno in uvidevno opozarja na moč volje in srca. na nevarnosti vseh stranpoti in občutje sreče fanta, ki je v viharju rešil svojo nedolžnost. Vzbuja njegovo fantovsko čast in viteštvo. ki naj brani dekle in ne peha v prepad. Pokaže mu slabe nasledke strasti in slabe volje, posledice prepovedanega sadu in usodo poteptanega cveta dekleta, ki je žrtev moške pohotnosti. pokaže pa tudii na nesrečo človeka, ki se vdaja strasti in ga unosrečujejo — njega in potomstvo — bolezni in nadloge, leda pravi slovenski fant bo ob zavesti svoje volje, svojega človeškega ideala pa tudi ob nadnaravnih sredstvih znal čuvarti svoje dostojanstvo in bo nekoč stopil v zakon kot zrel mož. ki je premagal vihar in stoji
trdo \ -slovenski '(družbi ikot zdravo drevo, ki ho rodilo zdrav sad.
Skof dr. Rožnian je knjižico še posebno priporočil slovenskemu fantu s posvetilom, kjer pravi: »Dragi fant! Prav tebi so namenjena ta pisma. Pisal jili je ivoj -dobili prijatelj v iskreni ljubezni in s srčno krvjo. Beri jih enako skrbno in sprejmi jih prav tako iskreno. \ življenje ti kažejo pot... I i pojdi s prijateljem, ki Ti
piše tale pisma. Vsem sodobnim zmotam iu mikom navkljub si pribori največjo zmago, da z n jopoistaviš trdne temelje zadovoljni in srečni družini.
lake natš škof. Tudi mi nimamo drugega dodati, kakor da je ta knjiga živo potrebna slovenskemu dozoreva jočem u fantu, po kateri naj sega sam in naj mu jo kupijo za veliko noč, za praznik vstajenja in prerojen ja!
PRIZEML1E
i
~6f- -o
Blejski prosvetni dom
Predstojništvo župne cerkve na Bledu je letu 1939. dovršilo prelepo stavijo, ki se s ponosom imenuje Prosvetni dom na Bledu. Delo je pripravil po vseh načrtih ing. arh. Fiirst z Bleda, ki je hi I postav l jen pred problem. ali naj dvorano postavi koi običajno v obliki podaljšanega četvero-ikota in če naj teren izkoplje ali ga pusti v padajočem položaju. Situacijo je rešil na la način, da je dvorano zgradil v obliki četv erokotnilka in lego uravnal po diagonali in v diagonalni smeri postavil odprt oder. S tem je pridobil, da sedeži padajo v terasah proti odru. \ hodna veža ima blagajno in vrata v dvorano ter vstop v garderobo. \ dvorani je 270 sedežev in 150 stojišč. Tla pod sedeži so v treli terasah, sedeži so prestav-ljivi in dvorana ima tudi 4 izhode. Oder je del avditorija. Prehoda med igralci in poslušalci torej ni. \ si so
pritegnjeni k igri. Srednji del odra je vrtljiv, kolesa teko po tračnicah. Dva valjarja navijata scenerijo na zaveso v vezano ozadje |>olikroga. kar je važno za akustiko. Za odrom je garderoba za igralce, prostor za kulise in za preoblačen je. pod tem prostorom in pod odrom je glavna garderoba nastopajočih. Služi tudi za predavanje. Garderoba za obiskovalce pa je na desni strani vhoda. Od tod je vstop v stranišče, nadal je so stranski vliodi in vhod v telovadnico. Kadar so prireditve, se knjižnica in sejna dvorana uporabl jata za bufet. Strop je kasetiran in poslikan, nosilno že-lezje je dekorativno obdelano in napravi kar najbolj ugoden vtis na obiskovalca. Društva opozarjamo, da si oib priliki izletov na Bled. ogledajo dom in poleg stoječo župno cerkev s krasnimi slikami akad. slikarja Pen-gova.
Društveni obzornik
Dobrepolje. Na bedo nedel jo je Prosvetno društvo petič priredilo pasi-jon. Obširna dvorana Jakličevega doma je bila nabito polna. Prireditev je izpadla odlično, l judstvo je v solzah v odmorih samo prepevalo postni' pesmi in odhajalo versko globoko prosim jeno. kot inisijou je vplival letošnjo veliko noč naš pasijon na množice, ki so ga prišle gledat tudi iz oddal jenih krajev . Odlično se je izkazala nova dvorana, ki je bila skoraj vsakokrat še premajhna za tako veličastno prireditev. Da so igralci odigrali svoje vloge odlično, to je pokazal vedno živahen oibiisik množic. Prireditev je tudi |>okazala. kaj zmore podeželsko prosvetno delo.
Mozelj. Naše Prosvetno društvo sc zvesto drži sklepov II. slovenskega dneva v Mozljti. Skušamo res postati prosvetno središče kočevskega podeželja. Obiskujemo sosednje Slovence v večjih naseljih in uprizarjamo igre. lako smo v Črnem potoku pri-
redili pretresljivo igro Dobrava . ki je izpadla v splošno zailov ol jnost. Oglašajo se še drugi kraji, želeč videti naš nastop. Obojestransko spoznavamo, kolike koristi so taki obiski in nastopi, zato se radi odzivamo. Obžalovanja vredno pa je. da so v slovenskih vrstah ljudje, ki neprestano trobijo, kolike narodne koristi je, če mi vsi obiskujemo njihove občne zbore in govore. Kadar pa mi priredimo kako prosvetno in narodno delo, takrat pa se ti ljudje domišljajo, tla hočemo bili mi. zavedni katoliški Slovenci, komur koli priprega. Pre-brid.ka so razočaranja, ki nam jih kaže čisto narodno delovanje v sodobnem človeštvu!
Dvorska vas. Na velikonočni ponedeljek so nas zopet Dvorjancii razveselili z res lepo podano igro »Pozna pomlad . Vse vloge so igralci izvrstno rešili: tudi novinci so se dobro izkazali. Seveda gre predvsem zasluga odličnemu režiserju šolskemu
upiaviitejju gospodu Namilil, ki ne-iimorilo drla v naši sredi za napredek vasi. Na njegovo pobudo so ustanovili sadjarsko podružnico, za kar so /o sedaj ka.žo veliko zanimanje in vnema za sadjerejo. Saj je bilo pretekli niesee v sadovnjakih oziroma vrtovih v so živo pridnih delavcev in čistilcev sadnega drev ja. Uspeh gotovo ne bo izostal.
Kamnik. Dramatični odsek društva Kamnik je na povabilo Prosvetnega društva v Stari Loki v nedeljo dne 7. aprila 1040 gostoval v dvorani Prosvetnega doma v Stari Loki z vojno dramo Konec potic. Odsek je s to dramo dosegel izven Kamnika večji uspeh, kakor pa ga \je imel doma.
Mekinje. Prosvetno društvo jo uprizorilo na belo nedeljo 51. marca, ko jo v Mekinjah žegnanjo . prav zabavno Nušioevo veseloigro Sumljiva oseba . Med odmori so nastopili domači taniiburaši.
Križe. Pevski koncert jo priredil na Belo nedeljo ob 5 popoldne v dvorani Križkega doma peviski odsek Prosvetnega društva. Pel je moški zbor in j c bilo na sporedu 18 pesmi, domačo narodno, umetne in nekaj koroških narodnih pesmi.
Hrast je. Naše Prosvetno drušlvo je priredilo na Belo nedeljo o1> 5 popoldne v svojem društvenem domu Pfei-Ferjevo dramo v treh 'dejanjih »Rož-niarin . Dejanje se vrši v okolici Kranja za časa svetovne vojne.
Stražišče. V nedeljo 10. marca sta l'() in D K v Šmarl nem pri Kranju priredila telovadno akademijo, ki je prav lepo uspela. Dvorana šmartin-skega doma je bila že pred napovedano uro do zadnjega prostora zasedena. Spored je bil zelo pester, obsegal jo petnajst točk, ki so bile nad vse pričakovanje dobro izvedene. Akademijo je otvor.il Zbor tridesetih članic in mladinski zbor pod vodstvom organista g. Plevela. V mladostnem tempu so sledile točke za točko. Nastopajočo so glodalci ponovno nagradili z aplavzom. \ al navdušenja so zlasti sprožilo gojenike — naš naj-
mlajši naraščaj — s svojim rajanjem pod naslovom: Pleši z mano sestrica«. Ljubko vajo so morale ponoviti, saj sla najmanjši gojenki vzbudili splošno vesolje. Sledil je govor g. prof. L. Zilka iz Ljubljane, ki je orisal smoter in cilj vzgojo mladino v katoliških organizacijah. Apeliral jo na starše in prijatelje nastopajoče mladine, naj svojo otroke zaupajo vzgoji v katoliških organizacijah. Ponovljena je bila št' simbolična vaja članic in simbolična vaja članov. — \ odmorih jo občinstvo z veselimi koračnicami zabavala kranjska godba. Z zaključno skupino vseh nastopajočih z igranjem in peljem našo himne je bila akademija zaključena. Lahko rečemo, da je ta prireditev razgibala katoliško javnost naše fare in ji dala novega duha in volje za delo katoliških organizacij.
Vclesovc. Na praznik sv. Jožefa je tukajšnjo Prosvetno društvo priredilo v cerkveni dvorani prvi Materinski dan. Prireditev je vsestransko dobro uspela. Na sporedu so bile dekla mafije. govor g. župnika o materinskem ži v I jen ju, n j i hov eni požrtvovalnem delu ler njihovi močni veri, iz katero črpajo moč za svoja junaštva. Ag.ilni in lieutriidljivi pevski zbor nam jo zapel nekaj pesmi, najprivlač-nejša točka pa je bila igra v 5. dejanjih Najdena hči«. Vsebina, ki je vzela iz rimskega življenja, ko si je krščanstvo šele utiralo svojo pot v poganski svet. junaška požrtvovalnost in saniopreniagovanje mlade kristjan-ke na oni strani ter propalost, zapu-šeenost in bedno ter brezupno življenje poganskih sužnjev, na drugi strani je morala ganili vsakogar, ki je imel resno voljo slediti igri. Igralke so prav zadovoljivo rešile svoje vloge, za kar gre vsa zasluga go. Čebu-Ijevi, ki je igro res temeljito našlu-dirala.
Jezersko. Prosvetno delo. Marsikateri obiskovalec našega planinskega kotička sii gotovo misli, da spimo ob vznožju Cri.ntavca zimsko spanje, ker se v časopisih nič no oglasimo. A tudi v zimskih mesecih no počivamo, če-
prav smo lihi in skromnii. Naša mladina se ob večerih zibira v Prosvetnem domu, kjer se v Prosvetnem društvu. Dekliškem krožku in Fantovskem odseku marljivo duševno in telesno izobrazil je. — Na velikonočni ponedeljek so vrli jezerski igralci .pod vodstvom g. Krča dovršeno igrali lepo narodno igro »Miklova Zala«. Do zadnjega kotička zasedena dvorana je z velikim zanimanjem sledila Miklovi Zali na njenih potih, v njenih borbah za Mirkota: v domovini. ogroženi i od mogočnih I urkov. oid Alinire in Tresoglava. Kako junaško so se boriti za vero in domovino oče Se rajnik, obdani od Roža-nov. Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge sijajno igrali.
Koroška Bela. Kakor večina FO in l)K v Sloveniji, je imela tudi naša družina svoj praznik na dan isv. Jožefa s skupnim sv. obhajilom, zvečer pa je priredila slavnostna akademijo v nabito polni dvorani cerkvene hiše na Koroški Beli. Akademija je nad vse pričakovanje lepo uspela, za kar gre vsa čast vaditeljem FO in vadi-teljicam K D. Na sporedu je bilo 18 točk, izmed katerih je pa zaobljuba mladcev zaradi nepredvidenih razmer morala odpaisti. Pri zadnji točki sporeda so nastopile naše vrle članice. ki so morale ponovno na oder. kar pa našim naprednim nasprotnikom ni brilo oči vidno všeč. ker so pričeli žvižgati in le našim fantom, kateri so ohranili pri vsem tem mirno kri. se imajo zahvaliti, da jih niso postavili pod kaj), kar bi se jim zelo prileglo, ker je ravno takrat pošteno deževalo. Ob koncu akademije, ko se je igrala naša »Fantovska himna so sicer nadebudni niladenčki hoteli zapustiti dvorano, kar so jim naši fantje preprečili s tem. da so se vstopili pred izhod, češ »če ste že tako dolgo vztrajali, boste pa še teh nekaj minut« rini morali so poslušati našo himno — hočeš, nočeš, moraš.
Olševek. Tukajšnji Dekliški krožek je priredil v nedeljo 7. aprila olb 5 popoldne v društveni dvorani Prosvetnega doma materinski dan z le-
pim in skrbno izbranim sporedom: I. Gojenke, telovadne vaje in prizor l'ri potočku . 2. Mladenke, vesela enodejanka »Čista vest . 5. Članice, simbolična vaja N jega ni in 4. Zgodovinska igra \ treh dejanjih Jef-tejeva hči«. Za to igro imamo zopet vse kulise nove. Naslikal jih je g. Je-rina. slikar iz Mengša.
Cerklje. Prosviiuc društvo je uprizorilo v nedeljo 7. aprila ob pol 4 popoldne igro v treh dejanjih Krivo-prisežnik . Pred igro je zapel nekaj pesmi pevski zbor Fantovskega odseka.
Šmartin pri Kranju. Dekliški krožek je uprizoril na belo nedeljo ob 3 popoldne dramo Po trnju do cvetja«. v kateri nastopajo sama dekleta.
Predoslje. Prosvetno društvo je uprizorilo v nedeljo 7. aprila v dvorani Prosvetnega doma zanimivo igro: Pod sovjetsko zvezdo .
V oklo. \ nedel jo 7. aprila je priredil Dekliški krožek s sodelovanjem članov Fantovskega odseka iz Šenčurja II. telovadno akademi jo. \ idoli smo lepo narodne plese in ljubke vaje naših najmlajših. Za razvedrijo so zapeli pevci in zaigrala farna godba.
Škofja Loka. Izdaja pri Novari Prosvetni oder našega društva nam je za belo nedeljo pripravil gornjo dramo v izredno lepem podajanju. Igra sama je bila že velikokrat ocenjena in je bila na splošno zelo dobro. v nekaterih točkah odlično podana.
Radomlje. \ Prosvetnem domu smo imeli v zadnjem času spet dve pomembnejši prireditvi. Na cvetno nedeljo in na praznik sv. Jožefa smo uprizorili Sketovo Miklovo Zalo«, ki je še vedno ena liajpriljubijenejših in najbolj obiskanih iger na naših odrih. Kako tudi ne! Saj je v njej obsežen lep kos naše slovenske zgodovine in prikazano vse gorje itn bridkosti našega kmeta pod turškimi napadi. Das i zahteva ta igra mnogo truda in sposobnosti od igralcev, se nam je vendar prav lepo posrečila.
Igralci z režiserjc^u na čelu so se s svoje strani kar najbolj potrudili in dali od sebe vse, da so pripravili občinstvu čim večji užitek. Posebno velik korak naprej v igralski tehniki moremo zaznamovati pri nekaterih mlajših igralcih. Obenem pa je ta igra dala mnogim, ki še niso imeli prilike nastopili na odru priložnost, cla pokažejo gledalcem svoje sposobnosti. Vsi so rešili svoje vloge v splošno zadovol jnost. Nabito polna dvorana pri obedi uprizoritvah nam to potrjuje. Na velikonočni i ponedeljek pa sitno pripravili na čast našim materam lepo uspČdi materinski dan s prav pestrim sporedom. \ uvodni 'besedi je pozdravila nuše matere sestra Marta \ idergarjeva, na kratko orisala (pomen materinske proslave in povabila vse matere, naj zaupajo svoje otroke dekliškemu krožku, kateri edini jim mudi vzgojo v duhu katoliške vere in slovenske narodne zavesti. Nato so v prvem delu prireditve izvajali prosite vaje za leto 1940.: naraščaj, mladci in članice. Vsi so svoje vaje skrlbno izvedli, za kar jih je občinstvo nagradilo z viharnim pleskanjem. Sledila je clvode-janka »Materina slika«, ki so jo izvajale članice dekliškega krožka, s čimer je bil spored izčrpan. Prisrčna prireditev je napravila na občinstvo globok vtis.
Vrhnika. Zdaj je že drugi mesec potekel, kar se vrši pri nas v prostorih novega Prosvetnega c lomi a gospodinjski tečaj. Za dekleta današnjega časa je to zelo važna in potrebna naloga. Saj vemo. kako nezadostna jo prav v tem pogledu izobrazba, ki jo nudi našim bodočim gospodinjam, ženam in materam osnovna šola. In naša društva ter javne ustanove, ki jim je na srcu skrb za kulturni napredek vsega našega narodnega življa, se tega dejstva tudi dobro zavedajo, ko prirejajo za našo mladino razna strokovna predavanja, zborovanja, tečaje itd. P ako je tucli vrhniški pripravljalni odbor za gospodinjski tečaj storil brez dvoma velik korak, ko se je lotil tega tlela, da je namreč clail našim dekletom priliko za trimeseč-
no šolanje v raznih vprašanjih, ki zadevajo sodobno gospodinjo. Tečaj, ki je v rokah skrlbnega in nadvse vzornega vodstva gospodične Štefke Sedejeive z \ rhnike in Vide Kosmove iz Trbovelj, obiskuje 24 deklet. Pretekli mesec so bile tukaj na obisku gojenke Krekove gospodinjske šole iz Šiške in ko iso si tečaj pobliže ogledale. so se o n jem prav pohvalno izrazile. Naše tečajnice same pa so za veliko moč obiskale razstavo gospodinjskega tečaja v Bevkah, ki je bil prav tiste dni zaključen. Po kratkem velikonočnem oclihu pa so tečajnice organizirale zelo zanimivo, a obenem še bolj poučno enodnevno ekskurzijo na Dolenjsko. Izlet, ki so ga napravile v četrtek, 28. marca, in ki se ga je udeležilo tucli osebje pripravljalnega odbora, je sicer nekoliko motilo slabo vreme, ali nobeni ni Ibilo žal za ta dan, kajti videle so marsikaj, kar jim 'bo prišlo slej ko prej prav pri njihovem gospodinjskem vodstvu. — Najprej so se ustavile v Stični in si ogledale razne gospodarske objekte (mlekarno, mlin iitd.), nato jih je pa avtobus zapeljal na Selo pri Raho-hovi vasi, kjer jim je vodstvo velikega Severjevega posestva radevolje razkazalo nadvse zanimivo moderno čistilnico detelj.nega in lucerniinega semena, silose za shranjevanje živinske krme, vzorno živinorejo, vrt in cvetličarno, kar je deikleta še posebno zanimalo. Potem so se odpeljale na prijazni Čatež. Ali ker jim je božjo pot na prijazni Zaplaz zamedlo. so se podale naprej na Malo Loko. kjer so si ogledale vse zanimivosti ondotne gospodinjske šole. Tako je bil ta izlet res vsestransko poučen za tečajnice. Ko bo tečaj zaključen, bomo imeli tucli mi priliko pogledati, kaj so se naša dekleta v tem času naučila. To bo vsaj nekoliko pokazala razstava, ki jo IkmIo priredile dekleta na binkošti.
Slovenji Gradec. Občni zibor Prosvetnega društva je bil v nedeljo, dne 14. t. m. v dvorani Okrajne hranilnice. Vodil ga je predsednik iprimarij g. dr. Lojze Simoniti. Kot uvod je bilo zelo poučno in zanimivo preda-
vanje nisgr. Fr. Ks. \loška o pomenu prosvete. Po poročilih odbora so sledile volitve, pri katerih je bil izvod jen odbor, ki je bil izpopolnjen z novimi mlajšimi močmi. Pri slučajnostih se je govorilo o p ros loru iu gradnji novega prosvetnega doma ter o detlov nem načrtu. Sklenilo se je, (h. bo vsako sredo predavanje.
Slovenska ženska zveza, ustanovljena 10. decembra 1926 v Chicagu in leto nato priznana po zakonih države Illinois, je po zaključku mladinske kampanje, ki ji je prinesla 300 članic za nov i mladinski oddelek. 31. de-
cembra dosegla v članstvu obeh oddelkov število 10.500, njeno premoženje pa je tega dne znašalo 94.845 dolarjev. Pogoj za pristop je starost do 55 let. zdravje, praktično katoličan-stvo in slovansko poreklo. Znani so vežbalni krožki v svojih slikovitih uniformah, ki jih misli vodstvo uvesti tudi za novi mladinski oddelek, to je za deklice od 4. do 14. leta. Zvezo vodi kot predsednica gospa Marija Prislandova, mesečno glasilo Zarjo pa urejuje ga. Albina Novak. I. februarja se je začela nova kampanja za oba o<ldelka.
Slovenska Straža
Nabiralni dan
za kočevske Slovence
Slovenska Straža v Ljubljani priredi na vnebohod 2. maja 1940 zbirko za kočevske Slovence.
Naše dijaštvo bo na poziv svoje matice SDZ živahno sodelovalo z vsemi silami pri nabiralnem dneva. S svojim vsestranskim sodelovanjem bo naše dijaštvo, posebno v mestih znatno omogočilo uspeli to pomembne narodnoobrainhne akcije. \ en dar so naša idealna dijaška mladina ne bo zadovol jila le z delom. Pač ipa bosta vsak dijak in vsaka dijakinja doprinesla tudi skromno žrtev za kočevsko brate in sestre. Čeprav se mora našo dijaštvo boriti z velikimi gmotnimi težavami, vendar bomo žrtvovali dinar za kočevske Slovence, ki imajo velike socialne in narodnoobranibne potrebe, le morejo vsaj deloma zadovoljiti le s pomočjo vsakega za-
vednega člana naroda in države. Naša narodna in državna celokupnost mora zlasti v narodnostno mešanih predelih slovenskega narodnega ozemlja vedno in zvesto spremljati usodo tamkajšnjega ljudstva. Posebno v teh krajih smo dolžni skrbeti za ugled naroda in države! Ker se v polnem zavedamo svojo narodne dolžnosti, zato bomo po svojih skromnih močeh zbirko tudi gmotno podprli. Geslo vsakega našega dijaka in dijakinje naj bo: I udi jaz hočem žrtvovati svoj dar domu na oltar!
Nabiralni dan za kočevske Slovence!
Na Vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bc: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh!
Vsebina: Joža Vovk: Pesem prvoobhajancev. — F. S. Finžgar: Naš kmet, njegov jezik, narodnost in država. — Naše prosvetne in mladinske organizacije v Mariboru. — Belgrajski Slovenci v svojih prosvetnih organizaci jah. Ljudski oder / Nekaj misli o našem igranju / Lutkarski tečaj. — Knjižnica. — Blejski prosvetni dom. — Društveni obzornik. — Slovenska Straža.