vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Vol j:! :
za celo leto 4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ipraviaišt vo ...TI ira" v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.
Uradniki in ljudstvo.
Ministerski predsednik dr. Koerber je poslal deželnim predsednikom pisma, v katerih jim naznanja načela, po katerih naj se ravnajo pri svojem uradnem delovanju. Uradniki, pravi ta ukaz, naj se strogo ravnajo po zakonu, pri odločitvah naj jih vodijo vedno le stvarni oziri in pa blagor Ij u dstva; Strogo naj velja načelo, da se zahtevam, katerih ^ zakonitih ali javnih ozirov ni neobhodno potreba zavrniti, čim največ mogoče ugodi. Oblastva prve- insianct? prihranijo s tem ljudstvu pota, čas in denar, ikto tako zahtevam, da se hitro rešijo vse zadeve in da se z vsakim dostojno ob-č u j ey Uradniki morajo vedeti, da njih naloga ne obstoji sa.iiio v točnem izpolnovanju redne službe, marveč s-paznim očesom morajo zasledovati potrebe ljudstva in vselej pričetiinicijativo, kadar vedo, 'da je od tega pričakovati koristi. S takim pažnim in skrbnim delovanjem se množi toli potrebni ugled in vpliv javnih oblastev. Posebno se bo pa to doseglo z neprestano, zaupno dotiko s prebivalstvom. V slučaju potrebe in dokazanih prestopkov je pa seveda treba porabiti vsa zakonita sredstva. Konečno pa ministerski predsednik izrečno zahteva, da noben uradnik pri izvrševanju svojih uradnih dolžnostij ne kaže kakorkoli svojega političnega mišljenja, in tudi izven službe naj uradnik nastopa pravično, kakor mu veleva stan. Ministerski predsednik pričakuje, da se bodo uradniki strogo ravnali po teh navodilih, in jih prosi izdatne podpore v izvrševanju skupne naloge.
Lep ukaz, samo da ne ostane bob ob steno ! Ljudstvo bode tak ukaz pozdravilo z veseljem in želi le, da se bodo uradniki tudi povsod in vselej po njem ravnali, in da bo vlada sama gledala na to, da se tudi res izpolnuje! Ko bi se uradniki res ozirali na potrebe ljudstva, ne bi nam mogli nasprotovati v tolikih važnih stvareh! Dokler nam pa pošilja vlada nacijonalne nemške uradnike, ki niti našega jezika ne zastopijo, ni misliti na potrebno dotiko teh uradnikov z ljudstvom, in dr. Koerber lahko svoje doneče navodilo vtakne v žep!
če se bodo uradniki ozirali na ta ukaz, potem nikakor ne smejo in ne morejo toliko nasprotovati slovenskemu uradovanju! Saj vemo, kako trnjevo pot morajo v tem oziru hoditi posamezniki, občinski zastopi, društva itd. ! Potem ne bo mogoče, da bo kak okrajni glavar nastopal kakor kakšen turški paša in strahoval ljudi z globami, ne meneč se za nobeno postavo!
In hitro naj delajo ! Dobro bi bilo, da bi g. dr. Koerber v tem oziru podregal kar pri svojih ministerskih tovariših na Dunaju, pri katerih n. pr. leže prošnje in prizivi za slovenske šole nerešeni leta in leta! In naj se ozremo kamorkoli hočemo, novi ukaz bo obrodil dober sad, samo — daga bodo tudi res izpeljali!
Vabilo k družbi sv. Mohorja,
Slovenci praznujemo letos stoletnico rojstva nepozabnega knezoškofa lavantinskega, Antona Martina Slomšek a. Koliko zaslug si je Slomšek pridobil za naše ljudstvo, mora biti znano vsakemu Slovencu. On nam je osnoval tudi družbo sv. Mohorja ; „plod je njegovega truda, rodila se je v njegovi glavi", pravi Slomšekov življenjepisec g. prof. dr. A. Medved, ter nadaljuje: „Ob stoletnici Slom-šekovega rojstva je torej družbe sv. Mohorja sveta dolžnost, hvaležno se spominjati svojega prezasluž-nega ustanovitelja. Nàrod naj ne pozabi, da je v prvi vrsti vse Slomšekova zasluga, karkoli je družba sv. Mohorja storila dobrega. On je sprožil prvi misel, naj se ustanovi; on je bil takoj začetkoma njen največji podpornik; on je spoznal živo potrebo take družbe v pouk in veselo razvedrilo slovenskega ljudstva."
V teh besedah je lepo izražen visoki namen in veliki pomen Mohorjeve družbe! Slovenci, vabimo Vas, da proslavite stoletnico Slomšekovega rojstva med drugim tudi s tem, da v čim naj-
V Celovcu, 8. februarja 1900.
večjem številu zopet pristopite naši družbi ! Zvesti naj ji ostanejo vsi stari udje, pridobijo naj ti pa tudi prav mnogo novih udov, da se bo po Mohorjevih knjigah med Slovenci vedno bolj širil in utrjeval Slomšekov verski in nàrodni duh!
Mnogih dobrot, katere ponuja naša družba svojim udom, ni treba znova naštevati. Opomnimo samo, da bode družba svojim udom letos poklonila sledeče knjige:
1.	„Anton Martin Slomšek". G. prof. dr. A. Medved v Mariboru nam je lepo in krepko opisal Slomšekovo življenje in delovanje in mnoge njegove zasluge za slovenski nàrod. Knjiga, ki bode tudi na zunanje lepo opravljena in okrašena z mnogimi podobami, naj v Slovencih ohrani spomin na njihovega velikega dobrotnika!
2.	„Zgodbe sv. pisma", VIL snopič. Učeni pisatelj g. kanonik dr. Fr. Lampe bo nadaljeval zgodbe sv. pisma, ki naj bi pač ne manjkale v nobeni slovenski hiši.
3.	„Priprava na smrt". Spisal je ta molitvenik, ki je preložen že v razne jezike, sv. Alfonz Ligvorski, poslovenil pa gosp. kanonik dr. A. Karlin. Knjiga obsega tehtna premišljevanja in razne molitve. Dobro bo služila Slovencem tako za domačo porabo, kakor za cerkev!
4.	„Slovenska pesmarica", II. zvezek. — Prvi zvezek naše pesmarice je udom dokaj ugajal in zelo pospešil slovensko umetno in nàrodno petje. Mnogo se je povpraševalo po drugem zvezku. Letos ga Mohorjani dobé in nadejamo se, da bodemo s to knjigo prav ustregli svojim udom !
5.	„Slovenske večernice", 52. zvezek, bodo podale mnogo kratkočasnega in poučnega berila : 4 povesti, igrokaz, poučen sestavek itd. „Večernic" Slovencem ni treba znova priporočati ; poznajo in radi jih berejo povsod!
6.	„Koledar“ za 1. 1901. bo izšel v isti obliki kakor doslej in obsegal prav raznovrstno gradivo, tako da bo ponujal vsakemu nekaj.
To je torej književni dar, ki se že marljivo pripravlja v družbeni tiskarni in knjigoveznici. Slovenci, na Vas je, da te knjige romajo v čim največjem številu med naš nàrod, da se naša družba razširi povsodi! — Gg. poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trudoljubivo nabirajo širom domovine raztrešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošljejo kakor druga leta do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine!
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dné 5. februarja 1900.
_______	Odbor.
Dopisi.
Iz Velikovca. (Bolehanje otrok.) V mestu in v okolici otroci močno bolehajo na ošpicah. Mestna šola je že teden dnij zaprta, tudi v „Nà-rodni šoli" se je dné 1. februarja pouk ustavil do 12. februarja. Otroci tožijo za glavobolom, potem pa dobijo po telesu polno rudečih pikic. Stariši naj pazijo, da se otroci ne prehladijo, posebno, da, preden bolezen ni celo izginila, ne hodijo na zrak. Priporoča se tudi otrokom medice kupiti, da bolezen hitreje mine. V internatu „Nàrodne šole" dozdaj nobena gojenka ni obolela.
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Veselica.) Slovenska zastava veselo plapolajoča iznad Šercer-jeve gostilne je dné 4. t. m. popoludne privabila nebrojno množico zavednih Podjunčanov k rednemu občnemu zboru ter veselici naše Ciril-Metodove podružnice. Z vidnim navdušenjem so pričujoči sledili poučni besedi č. g. Jož. Rozmana, ki je govoril o šolstvu na slovenskem Koroškem. G. govornik je s prav uvidnimi dokazi ovrgel skrajno nepravične zahteve liberalnih naših nasprotnikov gledé
Štev. 6.
šole. — Mnogo smeha je povzročila med občinstvom burka „P ra vi c a se je izkazala", ki so jo domači mladi igralci res v začudenje vseh prav povoljno igrali. Naš „Korotan“ je pel, če se upošteva, da so skladbe — vsaj za naše razmere — bile precej težavne, z velikim navdušenjem in prav dobro. Želimo le, naj bi se enake veselice prirejale še večkrat, ter tudi po drugih krajih naše Koroške!
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Ugled učiteljev zopet v nevarnosti!) Nedavno smo čitali v „Miru“ veselo novico, da letos začnejo zidati v Šmihelu poslopje za mlekarnico. V ravno istem članku se bere, naj bi po vzgledu učitelja-tovariša, g. Jakliča v Dobrepoljah, tudi naši koroški učitelji kaj storili nàrodu v prid ter ljudstvo pomagali reševati iz socijalne bede, in ne povdar-jali samo svoje „naprednjaštvo“. Seveda je bila ta opazka našim gg. učiteljem odveč. „Če stopiš mački na rep, se zdere!" in „resnica v oči kolje". Ves razjarjen in ogorčen se vsede eden izmed naših „modrijauov-naprednjakov“ za mizo — če jo ima (sicer se pa papir dà tudi ob steno pritisniti in popisati), pomoči spretno pisateljsko svoje pero v črnilo — ki je najmanj semkaj iz Berolina naročeno, ker mora biti „rajn-tajč“, približno tako kakor češki muzikantje, — ter začne misliti, kako bi le neki začel, da bi bilo bolj neumno in bi z vso silo skovani članek povzročil večji učinek! — Koj v začetku članka nam je še pravičen; saj pripozna, da je Šmihel prav prijazna vasica, in da biva v njej velika večina slovenskih „klerikalcev“. Oh, ali pri besedi ^klerikalno" globoko vzdihne in milo zaječi, in kar vsa njegova posili-nemška kri mu v žilah zaostane, ko mora še celo pripoznati, da so pri nas nekateri gospodje „popolnoma črni!" Ob, v koliki nevarnosti je pač ugled naših gg. učiteljev zaradi teh nepoklicanih „klerikalnih“ Šmi-heljcev, in še tisočkrat bolj zaradi popolnoma „črnih"! V duhu ga vidimo revnega, sneženo belega golobčeka, kako ves prestrašen leta po svoji sobi, boječ se, da bi se zadel ob kaj črnega, klerikalnega" in si ne očrnil naprednjaško-liberalne in nemčurske svoje slave ! — Pusti pisateljevanje, se vleže k počitku, a zdajci se spomni, da si je že koj pri prihodu od g. župnika izprosil slamnico za svojo postelj. Kar vzdigne ga in že je zopet pri prejšnjem delu, da skaže vsaj na ta način v „Karnt-ner Wochenblattu" g. župniku za njemu revežu izkazano dobroto svojo hvaležnost ter odkrito vsemu „naprednjaškemu“ svetu pové, da s črnimi noče imeti nobene dotike; pa „naprednjaki“ itak vedó, da je „fehtati“ pri „črnih" še vendar najbolje! — Heil!
Iz Šmihela nad Pliberkom. (,,Pustite pse, da lajajo, — to kaže le, da jahamo!") Pod naslovom: „Laži črnih" čitamo v „Freie Stimmen" od dné 20. januarja iz Šmihela ostudno psovko na vrli naš pevski zbor „Korotan“. Umazani dopisun se spodtika nad večkratnimi pohvalami, ki jih je sprejemal „Korotan“ v „Miru“, ter imenuje v skrajni svoji predrznosti te zaslužene pohvale „laži črnih", češ, da Korotanovo petje občinstvu ne ugaja. Le počasno, gospodine dopisunček! V istem dopisu govoriš, da se ta pevski zbor ne dà očitno nikoli slišati! Ko bi Ti imel samo betvico možganov v črepinji, bi take budalosti ne pisal! Pomisli! V enem stavku enega in istega dopisa lažeš, da Korotanovo petje občinstvu ne ugaja, v drugem pa, da se zbor ne dà nikoli očitno slišati ! Morda pa vendar še znaš pamet toliko rabiti, da bodeš vedel, da tega, kar se ne dà nikoli slišati, ljudje ne morejo hvaliti, pa tudi ne grajati. Ako tedaj še nisi videl bedaka, ali kakor v preslavnem svojem članku praviš, „Tropf-a“, kupi si pri g. Mory-ju za 6 kr. zrcalo ter se va-nj poglej in videl bodeš »Tropfa" v lastni svoji posilinemški koži ! Da si pa lažnjivec Ti, Ti kmalu dokažemo ! V svojem spakedranem članku praviš, da se „Korotan“ ne daje nikdar javno slišati! Kaj neki je pač pri nas Šmihelcih bolj javnega, nego cerkev ?! Ko bi Ti le enkrat ob nedeljah in praznikih bil pri božji službi, bil bi slišal javno petje vrlih naših „korotanskih“ pevcev! — Fej Te bodi, lažnjivec! — Ako Ti ni mar bivanje med nami, Ti radovoljno plačamo pot, da spraviš
I
svoje kosti v blaženi „rajh“, kjer Ti bodo v Tvojo povoljnost krokali Tvoji nemški Miheljni!
Iz Klanc pod Reberco. (Prebrisan tat.) Pred kakimi tremi tedni je bilo ukradeno Pavleju Žmavcu, gostaču pri Jerebu v Mlinčah, 80 gld., čisto nova, praznična obleka in hranilna knjižica za 205 gld., shranjenih v mestni hranilnici v Celovcu.	Še le po nekaj časa je Pavlej povedal, kaj
se mu je pripetilo. Šli so takoj k Miklavcu in brzojavili v Celovec na hranilnico, da naj ne izplačajo, če bi kdo prišel po denarje s knjižico s to in to številko. A brzojavilo se je nazaj, da knjižica s tako številko tam ni znana. Šel je tedaj Lekšej, mežnar iz Klanč, v Celovec, kjer so po daljšem iskanju vendar našli ono številko in kjer so mu tudi zagotovili, da dobi, ako se ne najde stara knjižica, v treh ali štirih mesecih novo knjigo. Tako je vsaj še ta denar rešen. Kot tata sumničijo nekega človeka, doma iz Štajerskega, ki je služil prej pri Vrapniku in je tedaj dobro poznal vse prostore pri Jerebu. Bil je takrat ravno v Dobrlivasi zaradi več tatvin, ki jih je izvršil v Podholmu, v preiskovalnem zaporu. Bilo je nekega dné zvečer ob šestih, ko ga je peljal sluga od zaslišanja nazaj v ječo, preoblečenega že v jetniško obleko. A naenkrat se tat obrne, dà slugi krepko zaušnico, da je videl tri solnca naenkrat, vrh tega mu še iz-podmakne nogo, tako da je sluga padel, tat sam pa je odnesel med tem srečno peté. Kavno tisti čas je tudi bilo pokradeno pri Pavleju. Pozneje so našli v parni ono jetniško obleko in ležišče, kjer je tat bržkone spal. Nekega dné je dobil Jereb po pošti zavoj, v katerem je bila ona praznična obleka Pavleja, vsa obnošena in onesnažena. Bila je poslana iz Kranja pod imenom nekega Jezerčana, da bi tat tako odvrnil sum od sebe. „Poštena“ duša, ki vrne vsaj nekaj nazaj; seveda si je kupil od onih 80 gld. novo obleko.
Iz Možice. (Veselica.) Dné 27. jan. zvečer je imela tukajšnja požarna hramba, obstoječa iz rudarjev in njihovih uradnikov, ples v dvoranah gosp. Krauta, pri katerem je prav dobro s virala godba iz Št. Jurija pri Celju. Pred začetkom plesa je godba zaigrala novo koračnico „Burenmarsch“, katero je občinstvo z zanimanjem in mnogim veseljem poslušalo, kajti ravno ta večer je došla novica, da so hrabri Buri premagali angleško armado pod poveljstvom generala Warrena. Udeležba pri plesu je bila velika, prišli so tudi oddelki požarne hrambe iz Črne, Pliberka in Guštanja in vse je bilo Židane volje, pa tudi postrežba in naprava je bila izborna. Plesalo se je, kakor je pri takih prilikah navada, do belega dné, znabiti je plesalo tudi po dnevu marsikateremu po glavi.
Od Sv. Križa nad Črnečami. (Naša cerkev.) Marsikateremu bralcu BMir-a“ je gotovo dobro znana lepa romarska cerkvica „sv. Križ nad Črne-čamiu. Vsak, ki je enkrat bil tam, se rad spominja lepega kraja in če le more, zopet pride. In res! Lepa, na novo popravljena cerkev na precej visokem hribu, na meji Koroške in Štajerske, je že po vsej svoji legi kakor ustvarjena za zbirališče pobožnih vernikov. Pred kratkem smo dobili za našo cerkev dva nova kipa : Presveto Srce Jezusovo in Srce Marijino. Izdelal ju je dobro znani umetnik, g. Alojzij Progar v Čelovcu. Naročili so kipe še rajni g. prošt Anton W a k o n i g, ki so kaj radi zahajali k sv. Križu. Kipi so tukaj, a plačani še niso ! Morda se najde po širnem Koroškem in Štajerskem, in kamorkoli „Mir“ te vrstice prinese, kak poseben častilec in prijatelj sv. Križa, ki poseže bolj ali manj globoko v svojo mošnjo ter nam pošlje kak dar v oni namen. Prisrčno zahvalo izreka vsakemu takemu že poprej v
farno oskrbništvo v Crnečah.
Iz Ojstrice nad Spod. Dravogradom. (Vme-ščenje.) V nedeljo dné 28. jan. smo imeli v naši farni cerkvi veselo slavnost: inštalacijo ali vme-ščenje novega našega dušnega pastirja, č. g. Aleša Jelena. Vkljub težavnemu in dolgemu potu je prišel č. g. prošt Cvetko Isop sam novega gosp. župnika vmestit. Po sprevodu iz farovža v cerkev je stopil na lečo č. g. C. Kramer, farni oskrbnik v Crnečah, in je razložil faranom, katerih je bila cerkev polna, medsebojne dolžnosti in pravice dušnega pastirja in izročenih mu ovčic. Potem je sledila inštalacija, po kateri je še č. g. prošt povzel besedo, da farane še enkrat opomni, naj so dobre ovčice novega duhovnega pastirja. Na to je pel novi g. župnik slovesno sv. mašo in s sv. blagoslovom je bila slovesnost končana.
Iz Št. lija. (Zahvala.) Znano je, da je č. g. župnik dr. Amšl, ne gledé na obilne težkoče, napravil kopališče v Jezerci nad Vetrinjem. Čeravno še leto dnij ne stoji, so se vendar že pokazali neprecenljivi uspehi, posebno ker zna g. dr. Amšl z zdravilno dobroto vode združiti tudi milosrčnost in krščansko usmiljenost. Hvaležnost in očetovsko veselje je gnalo podpisanega, katerega hčerka se je v tem kopališču ozdravila v teku treh tednov od skoro neozdravljive bolezni, da na tem mestu izreče vsem osebam, ki so tako skrbno stregle štiri-
letnemu otroku, najtoplejšo zahvalo. Bog jim plati! Bog naj blagoslovi celo podjetje!
Janez Piček, kmet na Otožu.
Iz Beljaka. (Raznoterosti.) Vkljub „slabim časom" smo Beljačanje še precej veseli in „luštni“' v predpustu. Vsi plesi — in bilo jih je že precejšnje število — so se dobro obnesli, posebno telovadci in južne železnice uradniki so priredili lepe, krasne plese. Ples južne železnice uradnikov dné 27. jan. je bil sijajen ples, kakoršnega v Beljaku že dolgo ni bilo: obiskali so ga vsi dostojanstveniki, bogati trgovci in meščanje. — Velikanski sneg, ki je bil padel meseca grudna, po nekod čez en meter visoko, je vsled južnega vremena skopnel do dobrega; a dobil je naslednika: od včeraj sneži naprej neprenehoma, tako da bode zopet promet ustavljen, če ne neha kmalu. — V prilogi pošljem Vam dopisnico, ki kaže sad nemškutarije, ki se tako „cartano“ širi in goji po naših šolah, in za katero naši kmetje v svojej nevednosti celo prosijo! Morda jo razglasite. A se vé, tisti, ki bi najbolj potrebovali spreobrnenja v svojem dosedanjem postopanju, so po ravno tisti nemškutariji tako poučeni, da še spoznali ne bodo strašanskih hib in napak, katerih mrgoli v tem krasnem plodu koroških utrakvističnih šol! Evo jo! Sd) gebe btr ju biffen bi mir uuf ber Jìeiffe gegangen ift ifj Ijab mifjen bi§ jum Solmejner jo getjen ba§ il) fòlig feinen atfjen fjabe gef)abt unb if) nidjt jo jdjnel bafjr jo Ijctte gefcnt gefjctt bi§ fjeim beim jdjnel getjen jdjhnjt unb beim faren fertili unb jejt tf)u i£) jeijt fjuften. itd.
Iz Bori. (Nagla smrt. — Ošpice.) V sredo 17. januarja opoludne so našli ljudje tukajšnjega gostača Jošta mrtvega v njegovi koči. Bil je bolj slabe pameti in nobenemu človeku ni prav zaupal; zavoljo tega je tudi večji del svojega denarja vedno nosil s seboj, nekaj ga je pa imel doma skritega. Akoravno je zapustil še precej denarja, ni se upal kaj jesti, ali si kako boljšo obleko ali sicer kaj privoščiti. Sorodniki so pred kratkem prosili, da bi mu postavili varuha ali kuratorja, vendar se to sodniji ni potrebno zdelo. Tako je prišlo, da je, ko je živel čisto sam za se in tudi ni rad videl, da bi kdo prišel v njegovo kočo, čisto sam umrl, brez da bi kdo to slutil. Ko ga par dnij niso več videli in ko se na trkanje in klicanje ni oglasil, odprli so s silo zaprte duri ter so ga v prav žalostnem stanu našli mrtvega. Umrl je bržkone vsled srčne vodenice, pa tudi vsled gladil in mraza, ker je, kakor zgoraj omenjeno, prav po neumnem varčeval. Čuditi se moramo, da je za popravljanje tukašnje farne cerkve oziroma za napravo novih zvonov pred nekaj leti podelil večjo svòto. N. v m. p. ! — Poročal sem zadnjič, da je preteklo jesen tukaj razsajala griža in da je na tej bolezni umrlo 9 ljudij. Zdaj v novem letu umrla sta tu zopet dva otroka na ošpicah in vsaj tretji del vseh šolarjev leži na tej bolezni bolan. Zavolj tega so šolo zaprli za 14 dnij.
Iz Ukev. (Cerkvena slavnost.) Dné 20. januarja smo obhajali pri nas že 300 let staro pobožnost sv. Boštijana. Kakor vsako leto, so tudi letos prišle procesije s preč. gospodi duhovniki iz Žabnic, Trbiža in Naborjeta. Udeležba romarjev na dan sv. Boštijana ni bila sicer tako velika, kakor druga leta, a za to je prišlo v nedeljo na vrh še veliko romarjev iz kanalske in ziljske doline.
Iz Ukev. (Važna pravda.) Naši posestniki tožijo, da se njih služnosti (servituti) vedno bolj in bolj krčijo. Ne mine mesec, da bi več naših kmetov ne bilo kaznovanih, bodisi zaradi paše na posestvih verskega zaklada, ali zaradi lesa. Tako oskrbništvo, oziroma ravnateljstvo posestev verskega zaklada v Gorici, kmetom ni hotelo dovoliti prodajati les, katerega so dobili kot servitut, in ako ga je kdo prodal, so ga kaznovali s tem, da prihodnja leta ni več dobil lesa. Seveda posestniki s tem niso bili zadovoljni ter so se pritožili na c. k. okrajno glavarstvo, katero jim je priznalo pravico, da smejo kot lastniki z lesom delati kar hočejo, da ga torej smejo tudi prodati. A zoper ta odlok okrajnega glavarstva v Beljaku se je pritožilo ravnateljstvo posestev verskega zaklada v Gorici na deželno vlado, ki je ta priziv kot neopravičen zavrgla, istotako je storilo tudi poljedelsko ministerstvo. Dné 18. jan. se je v tej zadevi vršila obravnava pred upravnim sodiščem na Dunaju, pri kateri sta zastopala ukov-sko sosesko gg. Fr. Ehrlich in Vaclav Keil. Upravno sodišče je odlok c. kr. okr. glavarstva p o-trdilo. Zmagali so torej naši kmetje ! Vsled te zmage je zavladalo v Ukvah veliko veselje, zakaj kakor se sliši, dobijo zdaj Uklani vsled te razsodbe za prejšnja leta lesa v ceni blizu 8000 gld.
Iz Ukev. (Skrunjenje nedelje.) Osupniti mora vsakega katoličana ravnanje g. inženirja iz Trbiža, ki menda ne pozna tretje božje zapovedi in železniškim delavcem izplačuje zaslužek v nedeljo predpoludnem ob času, kadar se ravno opravlja služba božja. Tako je imenovani gospod vsaj storil dné 31. decembra. S postopanjem uradnika c. kr. državnih železnic so bili delavci jako nezadovoljni; sevé da v obraz povedati nihče ni si kaj
upal, a po strani so mrmrali: „Cel teden ne moremo priti k sv. maši in še v nedeljo jo moramo izpustiti." Vemo sicer, da je gospod inženir imel koncem meseca decembra veliko opravka, a vendar ga to nikakor ne more opravičiti gornjega očitanja.
1111 Novičar. Rj
Na Koroškem.
(Prešernov spomenik.) Odbor, ki je imel sklepati o načrtih za Prešernov spomenik v Ljubljani, je priznal prvo častno nagrado v znesku 600 K g. akad. podobarju Iv. Zajc-u na Dunaju, drugo častno nagrado v znesku 400 K pa g. akad. podobarju Alojziju Progar-ju v Celovcu. Vseh načrtov je bilo došlo 6. Gosp. Progarju od srca čestitamo !
(Prenaredba volilnega reda za mestni zbor.) Mestni odbornik Dietrich je dné 23. jan. v mestnem zboru predlagal, naj se volilni red za celovško mesto prenaredi. Ustanovi se naj mestni svet (Stadtralh), odborniki naj se volijo za 6 let in vsako drugo leto naj se en volilni razred povsem obnovi. — O kakem razširjanju volilne pravice se gospodi niti sanje ne! Na to nacijonalno-napredna gospoda ne misli, pač pa sklepa, kako bi si še dalje časa ohranila mehke mestne sedeže.
(„Siidmark.“) Zadnji izkazi pravijo, da je to društvo dovolilo na Koroškem sledeče podpore : Šolarjem v Pliberku za kosilo 40 K, strugarski šoli v Naborjetu 400 K in „nekemu učitelju" (! !) 60 K. Škoda, da ne imenujejo tudi imena tega učitelja, da bi vedeli, kdo za Judeževe groše izdaja slovensko mladino. — Darov je_„Sudmark“-a med drugimi sprejela na Koroškem : Šmohor 3 K, Žel. Kapla 47 K, Velikovec 70 K, Pliberk 153 K, Bistrica 83 AT, ter iz B e roli n a (!) kot „reichs-deutsches Weihnachtsbàumchen" 200 mark! — Tem številkam ni dosti kaj dostavljati, saj smo že dostikrat osvetlili namene tega društva. Slovenci, te številke naj vas vspodbujajo, da vstrajno in požrtvovalno podpirate slovenske zavode, zlasti pa družbo sv. Cirila in Metoda ter „Našo stražo" !
(,,Bismarkring” pa celovški mestni očetje.) V seji mestnega zbora dné 23. jan. je g. podžupan dr. Metnic zopet enkrat jahal velikonemškega konja. Vprašal je župana, kdaj se bo izpeljal znani sklep o „Bismarkringu“, t. j. kdaj bodo tam nabili nove tablice. „Cesarjev obisk je že davno minul (!), a mnogo nad ni izpolnil (!), zato ni vzroka, stvar še dalje zavleči in mestni zbor smešiti v očeh prebivalstva." — Ta samoizpoved gosp. podžupana je prav zanimiva. Kaže, da so svoj čas s sklepom čakali le, dokler ne odide cesar, in da se našim gg. mestnim očetom razne nade niso izpolnile. Res, nadejali so se raznih križcev in naslovov, a — vse je izostalo ! Niti enega odlikovanja ni bilo in zato sedaj točijo bridke solze ! Župan Neuner je na ono vprašanje odgovoril, da je magistrat prosil za potrdilo od strani vlade (!), a da od tam še ni bilo rešitve ; on bo zahteval, naj se stvar hitro reši. (Klici: Vlada naj vlogo vrne nerešeno.) — To je torej najnovejši čin naših mestnih očetov, ki znova kaže njihovo avstrijsko domoljubje, ki je pri njih živo le tedaj, ko pričakujejo — križcev in naslovov!
(Dnhovske zadeve.) Župnijo Šmarje v la-budski dolini je dobil č. g. Jan. Inanger, župnik v Dobrijah; župnijo Dropolje pa tamošnji provizor č. g. Janez Tschernitz.
(Drobiž.) Na polju zmrznil je v Zgornjem Miihlbachu dné 31. jan. 79 letni gostač J. Schmolzer. — Na plesu umrla je dné 29. jan. v Himmelbergu gospa M. Rauter, soproga tamošnjega tovarnarja. Končala je ravno nek ples, nakrat ji je postalo slabo in zgrudila se je mrtva na tla. Zadela jo je srčna kap. — Urednik „Karntner Zeitung“-e g. Tschulick zapusti Celovec ter se preseli v Bolcan na Tirolskem. — Trojčke (deklice) je porodila kmetska hči H. Hoi v Meiseldingu. Ista ženska je predlanskem porodila dvojčke.
Po drugih slovenskih deželah.
(Skupno romanje v Rim) povodom svetega leta nameravajo napraviti iz Ljubljane po Veliki noči. Vožnja od Cormonsa skozi Asisi in Loreto v Rim in nazaj bi stala za III. red 32 K, za II. red 60 K. Prijave za romanje sprejema do 20. febr. uredništvo „Slovenca" v Ljubljani.
(Dopolnilna volitev) v Gorici je bila dné 29. jan. Volilna borba je bila nad vse strastna in le z žalostjo je mogel človek čitati poročila o globokem razporu med rodnimi brati, o razporu, ki ima svoj uzrok samo v osebnostih. Volili so dvakrat. Pri prvi volitvi je dobil dr. Stanič 126, grof Coronini 114 in dr. Tonkli 34 glasov. Pri ožji volitvi je zmagal grof Coronini s 158 glasovi proti dr. Staniču, ki je dobil 128 glasov.
(Drobne novice.) Laški deželni in državni poslanci so inaeli dné 29. jan. v Trstu shod, na katerem so se posvetovali o jezikovnem vprašanju. Sklepi so ostali tajni. — Umrl je v Gor. Logatcu dné 27. jan. nadučitelj g. Ivan Kerne. Bil je vzgle-den učitelj in dober narodnjak. — V Eadgoni je razneslo pod zemljo plinovo cev. Več delavcev je bilo lahko ranjenih, porušilo se je zidovje ter razdrlo tlakano cesto nad cevjo na več metrov daljave.
Križem sveta.
(Spravna konferenca.) Ministerskemu predsedniku se je posrečilo pripraviti razne poslance k temu, da se udeleže spravne konference, ki naj do-žene spravo med Nemci in Čehi ter tako omogoči redno delo v državnem zboru. Konferenca je pričela delovanje dné 5. februarja v prostorih mini-sterskega predsedništva na Dunaju. Češko zastopa 22, Moravsko 12 članov. Wolf in Schonerer sta udeležbo odklonila, ker jima ni za nàrodni mir, marveč živita le od hujskanja in prepira. Dal Bog pogajanjem tudi kaj uspeha! — Državni zbor se po izjavi min. predsednika zbere med 15. in 20. febr.
(Vojna v Afriki) je Angležem prinesla doslej samo poraze. V vseh bitkah so jih Buri do dobrega naklestili in Angleži niso mogli doseči še nobenih uspehov. Zadnja velika bitka se je bila ob reki Tugeli. Angleže sta vodila generala Buller in Warren. „Nazaj ne gremo več!“ je zaklical angleški general Buller svojim vojakom, ko je prekoračil reko Tugelo ter se napotil proti Ladys-mitu, kjer imajo Buri angleške vojake pod generalom Whitom ujete. Toda zdaj je general Buller vesel, da je mogel nazaj čez Tugelo in da ga Buri niso nabili kakor generala Warrena pri Spionskopu. General Warren je namreč korakal najprej proti Ladysmitu. Na hribu Spionskop je zadel ob Bure, ki so se mu navidezno umaknili, potem pa planili zopet z vso silo v njegove čete. Veliko jih je ubitih, ranjenih in ujetih. Angleži so se morali pomikati nazaj. Dva dni so bežali preko Tugele in varoval jih je pri tem prehodu general Buller s topničarstvom. Na Angležkem je vladala vsled ponesrečene bitke pri Spionskopu velika razburjenost Nevolja pa se ne obrača proti ministrom, ki so brezvestno zakrivili vojsko, ampak proti generalu Bullerju, ki stori vse na povelje od doma, a nima nobene sreče. Angleži so v zanje jako nesrečni vojski zgubili doslej nad 10.000 mož. Hrabrost Burcev vse občuduje. — Dné 30. jan. se je otvoril državni zbor. Vlado so prijemali, da vojske ni prav pričela. Vendar pa so vsi za to, da se nadaljuje. Do kakega konca?
(Kazen božja.) V Plavih na Češkem je prinesel brusilec stekla, J. Novotny, v brusilnico podobo presv. Trojice in jo je dal nalašč pod brus, da bi po nji tekla umazana voda z brusa. Drugi brusilci so ga svarili, naj tega ne dela, če tudi ne veruje v Boga. Novotny pa ni ubogal, ampak jih je še zasmehoval. Isti dan se je pa brus raztrgal in razletel v koščeke ; drugi brusilci, ko so zapazili nesrečo, so pobegnili in nobenemu se ničesar ni zgodilo. Samo brusilec Novotny je obležal na mestu z zlomljeno nogo. Po celi okolici so ta dogodek smatrali za očitno kazen božjo.
(Rodovitnost.) Milanski časnik „Corriere della sera“ poroča, da je v Tignale, okraj Brescia, neka Angela Bettanini, poročena Collini, pred kratkem srečno porodila trojčke. Novorojenci so popolnoma razviti, zdravi in živahni. Istotako se tudi mati počuti prav dobro, čeprav je zdaj v svojem 34. letu že 16 krat porodila. — Iz Rusije so pred kratkem poročali, da je neka kmetica porodila petero otrok in da so bili vsi čvrsti in zdravi !
(Koliko je rudečkarjev v Evropi?) Danski socijalni demokrat Lung je poskusil sešteti vse svoje tovariše v Evropi, in jih je naštel približno polpet milijonov. Po njegovem računu jih je: Na Ogerskem 10.000, na Norveškem 11,000, v Holandiji 15,000, na Španskem 20.000, na Švedskem
40.000,	v Angliji 48.000, v Švici 55.000, na Danskem 90,000, v Italiji 137.000, v Avstriji 500.000, v Belgiji 534.000, na Francoskem 1,000.000, in v Nemčiji 2,107.000. Vseh skupaj bi tedaj bilo
4.567.000.	To število sicer ni tako silno, vendar vsekako upoštevanja vredno, posebno če pomislimo, da je poleg organizovanih ,,socijev“ še mnogo delavcev in mnogo drugih ljudij, ki so „rudečega mišljenja in prepričanja1', in ki vtegnejo v odločilnem trenutku podvojiti moč „mokraške“ sile.
(Kdo ima od sladkorja največ dobička?) V neki štacuni so obesili na zid tablico s tem-le računom: kilo sladkorja stane 44 kr. Od tega dobi: tovarna za izdelovanje 133/4 kr., dobiček tovarne 9 kr., voznina 1 kr., diobiček prodajalca iy4 kr., davek 19 kr., vkup 44 kr.
(Nemško - nacijonalna demonstracija v cerkvi v Brnu.) V nedeljo 4. februarja dopo-ludne je bil v Brnu slovesno umeščen novi mestni župnik'pri sv. Jakobu, g. Riedl. Novega župnika je inštaloval sam brnski škof dr. Bauer, ki je pri
slovesnosti imel pridigo v obeh jezikih, v češkem in nemškem. Ko je začel pridigovati češki, zapustilo je vse nemško občinstvo precej hrupno cerkev.
(To in ono.) V Rimu je umrl kardinal Jakobiui. — Po mnogih mestih zopet razsaja influenca. V Madridu je do 5000 oseb zbolelo na nji.
—	Dné 24. jan. je umrla v Draždanih mati nemške cesarice nadvojvodinja Friderika Šlesvik-Holštanjska.
—	Nadvojvodinja vdova Štefanija se bo omožila z ogrskim grofom Lonya-jem. Poroka bo baje meseca marca. — Kitajski cesar Kwang-si je bil od svoje vladoželjne matere prisiljen, da je odstopil vladarstvo svojemu 9 letnemu sinu Putsingu. Koj, ko je odstopil, je tudi že umrl. Pravijo, da se je sam ustrelil, drugi pa, da ga je mati dala umoriti.
—	Štrajk v premogokopih na Severnem Češkem se nadaljuje, ker med tovarnarji in delavci ni prišlo do sporazumljenja. — Za župana v Pragi je izvoljen Staročeh dr. Srb s 43 glasovi. Prejšnji župan, Mladočeh dr. Podlipni, je dobil 41 glasov. Voliti so morali večkrat, ker se stranki nista mogli sporazumeti za skupnega kandidata.
Naša gospodarska organizacija.
(Vlada o gospodarskih zadrugah.) Državna vlada je izdala sledeča navodila deželnim vladam : 1. Politične okrajne oblasti in občine se naj opozorijo na važnost zadružnega delovanja. 2. V vsaki občini naj se, ako mogoče, ustanovijo posojilnice. 3. Posojilnice naj se združijo v zveze. 4. Posojilnice naj skrbijo tudi za skupno nakupovanje gospodarskih potrebščin (le kolonialno blago naj bo še izključeno). 5. Zveze naj prevzamejo skupno naročevanje. 6. Prodaja gospodarskih pridelkov se naj tudi po zadružnem potu uredi. Zato se naj nasvetuje z ozirom na krajevne razmere ustanavljanje in pospeševanje mlekarskih zadrug, konopljarskih, hmeljarskih, vinarskih, pekarskih, perutninarskih, konjerejskih itd.
7.	Naj se ustanavljajo žitna in druga skladišča.
8.	Zadrugam se bodo dovoljevale državne podpore. ■— Iz tega se razvidi, da tudi državna vlada uvideva veliko korist zadruževanja. — Res, vlada spoznava vedno bolj potrebo in korist »kmetskih zadrug11 ter jih hoče podpirati. Žalostno je le, da imajo razni uradniki tako malo smisla za to, in da n. pr. velikovško okrajno glavarstvo, menda lepim očem g. Pinteriča na ljubo, potrjuje kazni, katere slovenski zadrugi nalaga mestni zbor velikovški! O tem smo poročali v zadnji številki nMir^-a. Dobro bi bilo, da ti gospodje dobro pregledajo ukaz ministerskega predsednika Koerberja, o katerem govorimo v uvodnem članku. — Da deželni zbor noče pomagati naši zadrugi je jasno. Liberalno-nacijonalna gospoda ima za kmeta že od nekdaj samo lepe besede, v djanju pa mu nasprotuje, kjer le more. To si je treba zapomniti za čas volitev!
(Zadruge drugod.) V nemški državi je bilo 1. 1897. že 2728 kmečkih posojilnic, ki uakupavajo svojim udom tudi blago. L. 1897. so jim nakupili čez 14 mil. mark blaga. Toda vkljub tem se število samostojnih trgovcev ni zmanjšalo, ampak je od 1. 1882. do 1895. poskočilo od 380.228 na 476.642. Na Angleškem je vse polno zadrug in med njimi je bilo 1. 1890. okoli 500 konsumnih društev. V Švici je bilo 1. 1895. že 2500 zadrug med njimi 204 konsumnih društev. V Italiji je bilo 1. 1897. zadrug 1013. V Avstriji je bilo 1. 1896. nemških konsumnih društev 324.
Gospodarske stvari.
Kronska veljava
se je upeljala še le od 1. januarja t. L, a že po nekoliko tednih svojega obstanka ljudstvu ne ugaja in vzbuja po vsem opravičene skrbi. Da ima naša srebrna krona v sebi samo za 27 kr. srebra in da ji tedaj v popolno notranjo vrednost manjka 23 kr., to je v državnem zboru temeljito razložil poslanec Jakš. V nemalo presenečenje finančnega ministra je isti poslanec takrat ob enem rekel, da se je na severnem Laškem ustanovilo tajno društvo, ki je ponarejalo avstrijske srebrne krone iz najboljšega srebra in vendar je še imelo lep dobiček. To pa so stare reči. Novo je, da je naša sedanja denarna jedinka — vinar — premajhen denar in povsod, kjer je tako majhen denar podlaga denarni veljavi, je to v škodo majhnih kupovalcev in revnih ljudij sploh. Na Laškem in Francoskem imajo kot najmanjši denar „centim“, katerega pa med ljudmi skoro ne vidiš. Na Nemškem je najmanjši denar „pfenig“, ki se tudi v mnogih krajih, posebno v severnih, zastonj išče. Za »centim11 ali za pfenig11 ničesar ne kupiš, ker premalo velja. Posledica tega je, da se majhni denarji združujejo v večji denar po dva, kakor na Nemškem ali po pet, kakor na Laškem, kjer se pet-centezimovi denar imenuje »sold11; istotako imajo na Francoskem „sou“. Na Nemškem imajo dva-, tri- in pet-„pfenige“. Na Francoskem in Laškem so se „sou“ in »soldi11 tako udomačili, da se v vsakdanjem življenju drugače
ne računi; najmanjši denar, za kateri na Francoskem in Laškem kupiš kruh ali drugo pecivo, je „sold“ ali „sou“. Na sejmu ali v štacunah se za manjši denar ne prodaja. In baš tega se tudi pri nas revni ljudje bojijo. Ali ni tudi pri nas mogoče, da se začne vpeljevati to, kar se je zgodilo na Laškem in Francoskem? Tudi pri nas lahko začnejo naši trgovci pri novi veljavi ceno blaga »zaokroževati11 na 5 ali 10 vinarjev. Razni listi se tega bojé in pretijo posebno pekom z maščevanjem, ako bi jim v glavo padlo, ceno dosedanjih dvokrajcarjevih žemelj »zaokrogliti11 na 5 vinarjev. Kako radi bodo oderuhi »zaokroževali11 plačilo delavcem v svojo korist! S kratka, zdi se, da bode z vpeljavo nove veljave zopet samo revno ljudstvo imelo škodo. Ugovor, da nimamo denarja po 5 vinarjev, je prazen; imamo že poštne znamke po pet vinarjev in ne bode dolgo trajalo in bodemo imeli tudi denar po pet vinarjev. In potem bode pri nas kakor na Laškem. Tako je pravil neki izkušeni strokovnjak in je pristavil: Iz nove veljave se veselijo največ Židje in to je zelo sumljivo! Mislimo, da ima prav ! Koliko neprilik ima nova veljava v vsej kupčiji, pri računih itd., to mora itak že skusiti vsakdo !	Po „Del. Nov.u
Tržne cene.
V Celovcu, dné 1. februarja.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenica .	. rž .... ječmen. . . oves . . . turšica.	.	. pšeno .	.	. fižol.... krompir .	. leča .... grah .	.	.	10 8 8 4 7 14 2	56 44 30 63 50	13 10 10 5 9 18 3	26 55 37 54 12 24	—	konjev —	pitanih volov 21 vprežnih volov —	juncev 45 krav —	telic 55 pitanih svinj 245 prascev
Pitani voli so po — Jč do — K, vprežni voli po 248 K do 28G K, krave po 80 K do 250 K.
Sladko seno je meterski cent po 4 A 40 « do 4 A 60 v, kislo seno po 3 A — v do 4 A 20 slama po 2 A 90 » do 3 A 40 v.
Promet je bil precej slab. Sena in slame se je pripeljalo malo. Na živinskem sejmu je bila kupčija slaba.
Velikovec, dné 31. januarja. Prignalo se je 208 volov, med njimi mnogo pitanih ; cena pitanih volov 58 do 62 A. Cena tovornih volov 52 do 58 A metriški cent; 72 krav, 9 telic, 2 teleta, 6 ovac, 32 živih in 55 zaklanih svinj ; cena zaklanih svinj je 80 do 88 v za jeden kilo mesa.
Promet z govejo živino je bil dober, prišli so večinoma mesarji iz Celovca; z živimi svinjami ni bilo prometa.
Dražbe.
Celovec. Dné 1. marca ob 10. uri, izba št. 85, Šuštarjeva bajta v Crezdolu, d. ob. Berde, vi. št. 28. Cena 1553 gld., najnižja ponudba 1018 gld.
—	Dné 8. marca ob 10. uri, izba št. 85, Čotejeva kmetija v Sepcu, d. ob. Sepec, vi. št. 40. Cena 14.361 A, najnižia ponudba 9575 K.
—	Dné 27. marca ob 10. uri, izba št. 85, Razpotnikova kmetija v Kopanju, vi. št. 12. Cena 10.288 A, najnižja ponudba 6860 A.
—	Dné 26. marca ob 10. uri, izba št. 85, Polzerje' a kmetija v Selu pri Žrelcu, d. obe. Sele, vi. št. 35. Najnižja ponudba 6550 K.
(Opazka: Vse štiri kmetije pridejo na dražbo vsled tožbe koroške hranilnice v Celovcu!)
Beljak. Dné 14. marca ob 9. uri, izba št. 4, hiša F. Tomca v Ledrerjevih ulicah št. 26 v Beljaku, vi. št. 153. Cena 6850 gld., najnižja ponudba 3500 gld.
Pliberk. Dné 20. febr. ob Vali - uri, izba št 2, posestvo Ant. Mortl-a, vi. št. 9, d. ob. Š m a r j e t a. Cena 2780 gld. Najnižja ponudba 1386 gld.
—	Dné 27. febr. ob ‘/all- uri, izba št. 2, Gratzhoferjevo posestvo, vi. št. 20. in 21., d. ob. Pliberk. Cenjeno na 5518 gld., najnižja ponudba je 3148 gld.
Trbiž. Dné 15. febr. ob 9. uri, Runcevo posestvo, vi. št. 162, d. ob. Žab niče. Cena 1411 gld.
Velikovec. Dné 17. febr. ob 11. uri, izba št. 4, hiša št. 16 na trgu v Velikovcu, vi. št. 3, d. ob. mesto Velikovec. Cena 7279 gld.
Vabila.
Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Zilji in okolico ima svoj letni občni zbor dné 18. t m. v hiši Boštjana Hebeina, p. d. Peček-a, v Smolčicah ob 2. uri popoludne po navadnem redu. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Hranilnica in posojilnica za Št. Lenart pri sedmih studencih napravi svoj letni občni zbor v nedeljo dné 18. februarja, ob 4. uri popoludne, v gostilni pri Majriču z navadnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi vse ude
načelništvo.
Kmetijski shod. G potovalni učitelj Šumi bode dné 18. febr. predaval v Gajlarjevi gostilni v Ločah.
Listnica uredništva.
V Prevalje: Malone vsi nemški listi, ki so poročali o zadnjem štrajku na Lešah, imenujejo kot okrajnega glavarja velikovškega, ki je takrat posredoval, g. R. Kreuter-ja. Torej ne vedo še, da je postal okrajni glavar g. pl. Mayer-hofer. Res, dobro in temeljito so poučeni ti listi, zlasti kadar eden od drugega — prepisujejo!
Ail
5)I(3Sfg)gRŽX5)gxgRB|
WWWWm
V Velikovec: Noben nemški koroški list ni prinesel poročila o zadnjem Vašem shodu, na katerem je velikovške „hajlovce“ tako imenitno premagal posl. Plaveč. Samo „Mir“ je o tem poročal! Zakaj so oni o tem tako trdovratno molčali, si lahko razlagate sami! — Tržne cene bo naš list odslej prinašal redno tako iz Celovca kakor iz Velikovca. Nemški listi o sejmovih v Velikovcu nimajo rednih poročil. Pozdravljeni !
Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1I28. uri zvečer v gostilnici hdtela „pri Sandwvrt-u“, kjer imajo odmenjeno svojo „klubovo sobo44, prva vrata pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli!
Loterijske srečke od 3. februarja 1900. Gradec	19	39	11	23	66
Dunaj	87	14	8	76	74
r|pXp|> v starosti od 11 do 13 let, poštenih L/tJuUlV} slovenskih starišev, se sprejme takoj za ministranta. Dobi obleko, potrebno hrano in na leto kakih 8 do 12 gld. plače v gotovem denarju. Več se izvé pri upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Priporočilo.
Janez Lavrič, pečarski mojster v Hodišah, mi je napravil za mojo orožniško vojašnico štiri peči, katere je izvršil in postavil trpežno in ceno. Zato Janeza Lavriča vsem prav toplo priporočam. V Kotmarivasi, dne 5. febr. 1900.
Matija Prosekar, posestnik.
I5ra«ly-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni ,,pri ogerskem kralju“
C.Brady-a na Dunaju I.Jleisdimarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Ena steklenica stanc .	.	.	40 kr.
Ikvojnata steklenica....	70 „
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis
Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.

Umetnijski zavod
za
slikarije na steklo.
USkarda
v Brnu.
Odlikovan osemkrat s prvimi darili.
Poseben zavod
za slikana cerkvena okna v vsakem slogu in vsaki izpeljavi.
Ceniki, proračuni, načrti in osnutki, kakor vsi strokovnjaški nasveti zastonj.


s"
7/711
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevich zavojih!

Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najokusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega naj cenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova prepove, najboljši nadomestek.
kava
%-
m

C. in k. dvorna
bratov
RIEGER
v KrnovHii (Jàgcrndorf)
avstr. Šlezija
izdeluje izvrstne in cene
cerkvene orgle.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.

Pristne
kranjske klobase,
pravi borovničar in brinjevec, žimo od 60 kr. naprej, pošilja
Albin Rant,
trgovec v Iv rsi i ij n.
Službo organista
išče v orglarski šoli v Ljubljani izvežbani koroški rojak. Dopisi v tej zadevi naj se naslovljajo na uprav-ništvo „Mira“ pod naslovom „0rganist št. 14“.
E. ZBITEK
podobar v Novo-sadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, turške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
BC~Ceniki se pošiljajo zastonj."«
Wazmi itilo.
Dné 13. februarja t. 1. se bode v župnišču na Djekšah ob 1. uri popoludne oddalo po dražbeni poti
zidanje farovškega skednja
v Kneži. Tesarski in zidarski mojstri so prijazno povabljeni. Prevdarjeni stroški znašajo 5172 gld. 25 kr.
Župnijsko
za Knežo na Djekšah,
dné 22. januarja 1900.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.