Leto LXXV., St. 107 SprdlnoBe to ibboosmeoio Poštnina plačana v rotovini. Lfnbijana, sreda 12. maja 1^43'XXI UREUMATVO IM UPKAVA; LJUBLJANA, PIMjuuOJKVA EZJ5.LJTJC.no zastopstvo mm. ogi&m Is KrmJJevto* IftalDe n UNTONTr PUBBLICITA fTALIANA & MILANO O0W ONARIA ESCLUSIVA per ta pobbliciti d* provwuen» itaOna wA UNIONE PUBBUCTTA fTALlANA i. A- MILANO. Tenaclsslma resistenza delle truppe dell'Asse Rinnovati a tt a cehi britannici resplnti ml fronte dioftale — Si e distinta la di visi sne „Giovanl 17 apparecchi avversari distrutti H Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 11 maggio il seguente bollcUino nr. 1081: Sul fronte meridionale tunisino i rinnovati attacchi britannici contro le posipom ten u te dalla nostra prima armata, sono stati infranti de'la tenacissima resistenza delle truppe dell'Asse che con vio-lenti contras^at« ? incuranti della minaccia portata a tergo del loro schieramento, han-no annuPato ogmi venta^ino inizialmente consesrnito dairavversario. »lle azioni di qucstj ultimi giorni si e distinta per Mancin la divisione »Giovani Fascisti«. A sud-est d i Tunisi colonne nemiche di fanteria e carri armati, piuseguendo Favan- zata. hanno raggriunto. dopo duri conabat-timentj sostenuti con l€ force ita'o-tede-sche, la costa sud-orientale della penisola di Capo Bon. I porti di Algreri e Gabes sono stati eff i ca cemente bombardati. Incursioni aeree hanno avuto luoffo sn Trapani. Porto Empedocle e Pantelleria: si seirna'ann danni non rilevanti. Dalle artiglierie contraeree sono stati abbattuti 7 quadrimotori americani: 4 a Trapani, uno a Messina e due su Pan'cl-leria. Altri due quadrimotori e 8 caccia precipitavano in mare. ad opera di caccia-tori tedesehi. a Sud della Sicilia. žilav odpor čet Osi Na južnem odseku zlomljeni ponovni angleški napadi — Odlikovala se je divizija „Mladi fašisti41 — 17 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sfl je objavil 11 maja naslednje 1081. vo.ino poročilo: Na južni tuni ' < fronti so so ponovnj britanski napadi na postojanke, ki jih drž' naša L. armija, zlomili ob nad vse žilavem odporu osnih čet, ki so ne glede na to. da so bHe ogrožene s hrbta* v silovitih protinapadih uničile vs*- pridobitve, ki jih je dosegel sovražnik V akcijah zadnjih dni se je po svojem junaštvu odlikovala d vizija »Mladi fašisti«. Na jugovzhodu Tunisa so kolona sovražne pehote in oklopni \i nadaljevali prodiranje teT so po hudih bojih z itali 'ansI:o-no.mškiini silamj dosegle jnžnovzhodno obalo polotoka Cap Bon. Luki v Alžiru in v Gabesti sta bili učinkovito obstreljevan*. Sovražni poleti s« bili izvršeni nad Trapani, Porto Bmpeđocle in Pa?itelleria; javlja se neznatna škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 7 amer:ških štiriniotornikov; 4 v Trapaniju, 1 v Messini. 2 pa nad Pantelierijo. Nadaljnja 2 štirirnotornika ter 8 lovcev »e, je zrušilo v niorjr ob jnžni Siciliji. Njihovo pogubo so povzročili nemškj lovci. Pregled položaja Berlin, 11. maja s. Glede vojaškega položaja v Tunisu poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da se junaški odpor ita-lijansko-nemških čet med Bizerto in Tunisom zaradi ogromnih množic, katere je sovražnik vrgel v borbo, bliža zdaj koncu. ItaUjansko-neiTLŠki vojaki, boreči se ramo ob rami v najožjem tovarištvu v orožju, so nudili hraber odpor in se borili do zadnjega naboja. Znatna skupina italijansko-nemških sil še drži svoje postojanke na področju iuznovzhodno od Tunisa. Glavna bojna črta teh skupin teče v obliki velikega trikotnika od severnovzhodne obale do gorskega področja Zaguana ter gre od tod čez stare postojanke zapadne-ga odseka do obale pri Emfidavilu. V tem velikem trikotniku je nekaj dobro opremljenih postojank in oddelkov, ki nudijo s pokretno taktiko najbolj srdit odpor nasprotniku. Na tem področju so bile včeraj izredno hude borbe okrog vrha Gebel Asker pri Fervvillu. Nadalje so bile zmagovite borbe proti acArražniku. ki je pritiskal z vseh strani, pri gorskih postojankah Teburbe. kakor tudi ob vzhodni strani tuniške planjave. Tu so Angleži podprli svoje napade z izredno številnimi tanki S tehnično sposobnostjo naših oddelkov je bilo uničenih 34 tankov. Zla^t; je pripomniti, da se nemško letalstvo vedno bolj aktivno udeležuje borb na kopnem. Italijani in Nemci se borijo za vsako ped zemlje Lizbona, 11. maja. s. Vojni dopisnik Reuterja piše v dopisu med drugim: Italijani in Nemci so v zadnjih 24 urah ojačali svoj odpor pri rtu Bonu in zavezniške edinice napredujejo s težavo, ovirane po besni žilavosti sovražnika, šesta angleška oklopna divizija je naletela na izredno žilavo odporno voljo pri višinpji Ha man Lifa. Italijani in Nemci se " ori jo za vsako ped zemlje in zdi se. da so odločeni braniti rt Bon do zadnjega. Med ujetniki, ki so bili zajeti včeraj, je bilo samo 400 Italijanov. Tudi v južnem Cd-seku vzhodno od Taguana. je 19. francoski zbor naletel na hraber odpor. Ogorčeni boji južnovzhodno od Tunisa Berlin, 11. maja s. DNB objavlja glede vojaškega položaja v Tunisu naslednje: Italijansko-nemške čete so tudi včeraj nudile srdit odpor spričo odločne premoči sovražnika vzdolž gorske verige, južnovzhodno od Tunisa. Močne množice sovražne oklopne pehote, prihajajoče s področja Haman Lifa. so prodrle proti jugovzhodu ter so dosegle cesto proti Ham-mametu v gorskem področju, ki zapira polotok rta Bona Pri tem so pršle v besen ogenj topništva Osi in so bile ob neprestanih letalskih napadih decimirane. Ob cesti kakor rudi v maslinastih gozdičih na gorskem terenu, ki so vsi pozgam m skrivenčeni. so italijansko-nemilie čete I navzlic temu. da so nepreknjeno v borbi že več tednov, branile vsako ped terena pred silami sovražnika, ki so bile prvič v borbi. Oficirji in podoficirji vseh rodov orožja, so prisili? i sovražnika, da je moral zastaviti vse svoje sile tud; za najmanjši napredek, napadajoč ponovno nasprotnika še z bajoneti, ko je bilo strelivo izčrpano. Z zadnjimi bombami in naboj; so italijansko-nemške čete napadle sovražne tanke. Posamezne skupine se še žilavo borijo v crorah južno od Hamman Lifa na področju Zaguana. Navzlic premoči na ljudeh in v orožju, navzlic ogromn m množicam letal in hudim izcubam. sovražniku Še ni uspelo streti odpora italijansko-nemških čet. Bfefvlšie prfznanf s maršala Rommelu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. maja. s Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: Ko so Angleži v oktobru 1942 pričeli svojo veliko ofenzivo proti postojankam pn El Ala-meinu. je bil maršal Rommel v Nemčiji. Dnl^o bivanje v Afriki je hudo Škodovalo njegovemu zdravju tako da ni bilo mogoče dotlej odložene zdravniške nege še nadalje odlagati Takoj po prvi vesti z afriške fronte o angle-kem napadu je maršal navzlic upiranju njegovih zdravnikov prekinil zdravljenje, ki se je komaj pričelo, in je nemudoma zopet odpotoval v Afriko. Med izkrcanjem Anglo-Američanov v Francoski severni Afriki se je bivanje maršala pri njegovih četah, ki je bilo predvideno le kot za-začasno znova podaljšalo Pod stalnimi napadi mnogo nadmočn.ega sovražnika je maršalu uspelo povesti svoje armade do Tunisa z od-mikalnim manevrom, ki bo o sta! kot zgled v zgodovini vojne. Ker se je zdravstveno stanje maršala vedno bolj slabšalo. \t Hitler v polnem soglasju z željo ki jo je izrazil Duce. sklenil uka/at; maršalu Rommelu. brž ko so bile dosežene postojanke pri Gabesu. naj se takoj vrne v Nemčijo in se zdravi, kar jt bilo za maršala nujno potrebno. Dne 11. marca 1°43 je prišel maršal v Hit= lerjev glavni stan. kjer je v priznanje izrednih BSsfog, pridobljenih v severnoafriški vojni prejel od Hitlerja hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križu reda železnega križa Zdravstveno stanje maršala Rom mela se boljša. Brž ko bo popolnoma ozdravil, mu bo Hitler poveril nov položaj. Sile Osi so v celoti izvršile svojo nalogo Tokio, ii maja. s. ^Izraziti moramo svojo globoko hvaležnost italijanskim in nemškim oficirjem ter vojakom za junaško borbo, ki je trajala 6 mesecev v Tunisu in ki je omogočila Japonski, da se je borila z manjšimi težkočami na južni fronti Pacifika,^ izjavlja vojaški kritik Saito v listu >Asahi«. ćlankar poudarja, da so sile Osi popolnoma izpolnile poslanstvo, ki jim je bilo poverjeno v Tunisu, ker so omrtvičile za pol leta sovražnika in omogočile, da se je končala in ojačila obramba evropske celine. Saito pripominja končno, da so bile izgube AngrloameriČanov ogromne Argentinsko priznanje junaštvu eet Osi BuenOs Aires, 11. maja. s. ZAst >Pampe-ro« objavlja z velikim poudarkom članek svojega posebnega dopisnika v Berlinu kapitana M umerja, ki razlaga, nanašajoč se na geslo Friderika Velikega, da je treba znati žrtvovati eno pokrajino za zmago v vojni, razloge italijansko-nemškega odpora v Afriki, ćlankar pravi nadalje, da je Nemčiji uspelo preprečiti istočasne sovjetske ofenzive z vdorom zavezniških c narodov ▼ Evropo. Izgube Angloameričanov v afriškem podvigu so mnogo večje kakor izgube čet Osi. Nemčija in Italija, pravi uradno argentinsko glasilo na zaključku, sta lahko ponosni na zadržanje svojih čet v Afriki. Te čete so opravile svojo poslanstvo v najtežjih okoliščinah. Boji ob kubanskem mostišču so popustili Sovjetske čete so napadale samo na nekaterih mestih in s šibkejšimi silami — Hude sovražne izgube Oslo. 11. maja s. Norveški tisk posveča veliko pozornost sedanjim bojem v Tuni* ziji in podrobno opisuje razvoj tamošnjih borb, odkar so zavezniki osredotočili nad- močne sila proti osnim četam. listi Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču je sovražnik včeraj napadel samo na nekaterih mestih s šibkejšimi silami. Napad je bil razbit deloma že na izhodiščnih postojankah. Pri nspešnih obrambnih bojih ob kubanskem mostišča so v časa od 29. aprila na IS. maja samo oddelki kopne vojske uničili, zaplenili ali onesposobili za premikanje 159 sovjetskih oklopnih voz. Na Barentskem morja je bil z bombami potopljen 3000 tonski tovorni parnik. Jugovzhodno od Tanisa je sovražnik po-vedel številne sveže pehotne in oklopne oddelke v napad proti postojankam nemških in italijanskih «~et. Kljub največjemu pomanjkanju in večtedenskemu neprekinjenemu bojevanju so hrabro boreče se čete vseh vrst orožja tudi včeraj nudile neprestanim napadom sovražnika najtrši odpor. Hudi in za obe strani z izgubami združeni boji se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Na afriškem bojišču sta se posebno odlikovali 90. lahka afriška divizija pod vodstvom generalnega poročnika v. Sponeka in 15. oklopna divizija pod vodstvom generalnega majorja Borowitza. Obe diviziji sta se odlično borili od začetka afriške vojne. Protiletalska divizija pod vodstvom generalnega majorja Neuferja je uničila še z zadnjimi granatami 3? sovražnih oklopnih voz. Odbit napad na nemški konvoj ch nnrveški obali Berlin, 11. maja. s. V dopolnilo današnjega vojnega poorčila glavnega, stana nemških oboioženi hsil se doznava: Včeraj popoldne je skupina sovražnih bombni''ov pre; severno norveško obale napadla nemški konvoj. Nemški lovci so takoj zapletu sovražne bombnike v berbo in sestre ili tri. Bombe, katere so sovra&ua letala odvrgla, so pa<11e vse v morje in niso povzročile škoclr Nemški konvoj je lahko nalaljeval svojo pot. Uspefii nemškega letalstva Berlm, 11. maja s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo tudi včeraj napadalo neprekinjeno z bombami ia letalskim erožjem sovjetske napadalne divizije na kiJb;\nakem mostišču. Na raznih odsekih te fronte so b;-le nadalje uspešno bombardirane železn:5ke z", eze sovražnika, zlasti pa kolodvori Batajsk, Jeietsk in Si-gri. V Barentovem morju, so nemška letala potopila eno pedmcrnico in eno sovjetsko tovorno ladjo s 3000 tonami. Sovjetsko letalstvo je včeraj -zgubilo 42 letal. E>oznava se nadalje, da so morali boljševiki zaradi huoih tzgnb na kubanskem mostišču včeraj zjutraj prekiniti napad^. katere so pa obnovili v prvih popokinnsk h urah včeraj. Ofenzivni sunki beljševikov so bili odbiti na vso h odsekih. Sovražnik ]e imel hude izgube. Izjemno stanje za sovjetske železnice Berlin, 11. maja. s. »Volkiacher Beohach-ter« poroča, da je bil Stal'n prisljen te dni razglasiti izjemno stanje na vsem sovjetskem železniškem omrežju. List pravi, da je ta izredni ukrep nova potrditev velike zmešnjave, ki vlada v organ'zaciji železniškega prometa v Sovjetski Rusiji. Smrt hrabrega in odličnega nemškega generala Berlin. 11. maja. s. Po težki bolezni, pridobljeni na fronti, je dane? umrl general grof Brockdorff. junaški branitelj predmostja na jugu Ilmenskega jezera. General Brockdorff je bil pozimi 1941-42 mnogo mesecev popolnoma odrezan s svo- šajo žilavo in junaško obrambo osnih vojakov, ki služi v prvi vrsti za to, da se pridobi na času in da se zavezniške akcije čim bolj zavro. »Aftenposten« naglasa, da je bilo treba šest mesecev ter silovitih žrtev ljudi in orožja, da so zavezniške vojske končno le dospele v Tunis. Isto razdobje je izrabila Os za to. da je izpreme-nila Korziko, Sardinijo. Sicilijo in Kreto v nepremagljive trdnjave, ob katerih se bodo zlomili vsi morebitni poizkusi vdora. Listi objavljajo tudi resnične podatke o vztrajnih obrambnih bojih na polotoku Cap Bon. Norveški tisk je objavil tudi mnogo člankov iz italijanskih Ustov o ori-liki slovesnih proslav obletnice ustanovitve Imperija in Dneva vojske 9. maja. Iz Nezavisne Države Hrvatske Zagreb, 11. maja s. Z današnjim dekretom je Poglavnik razrešil visoke ustaške hierarhe in s tem nadaljeval vrsto ukrepov, ki so se pričeli z imenovanjem novega generalnega tajnika stranke. Pričakujejo se imenovanja oseb. ki bodo nadomestile odhajajoče hierarhe. Za«rreb, 11. maja s. Hrvatska konzul v Monakovu dr. Mehmed Alajbegovič je bil imenovan za ministra za področja, ki so bila poškodovana v vojn; proti partizanom. jimi četami od nemške glavnine ter se je z veliko hrabrostjo končno le prebil iz sovražnega objema. Hitler je določil, da se mu priredi pogreb na državne stroške. Pokojni general se je bil odlikoval že v prvi svetovni vojni 1914—1918. Hitlerjeva poslanica za Rdeči križ Berlin, 11. maja. s. Nemški tisk se danes bavi predvsem s četrto pomožno kampanjo v korist nemškemu Rdečemu križu Vsj listi objavljajo na vidmh mestih on--glas, ki ga je ob tej priliki naslovu Hitler nemškemu narodu in v katerem proslavlja žrtve in junaštva boj o vn kov na fronti ter vzpodbuja narod v zaledju, naj z darovi podpre borbo za skupne cilje. S tem bo r.a-rod pokazal v najlepši luči vso svojo globoko hvaležnost do oboroženih sil. Berlinski listi objavljajo ta proglas z obširnimi komentarji. Minister Biggini v Padovi Padova, 11. maja s. Drugi dan bivanja ministra za narodno vzgojo Bigginija se je pričel z obiskom ženskega učiteljišča in trgovinskega tehničnega zavoda »Calvi«. V federaciji borbenih fašjev je bil nato Visoko pomemben obred izročitve in pri-žganja votivne svetilke v svetišču padlih, katero so profesorji univerze v Padovi podarili kot izraz zvestobe in prepričanja v zmago. Temu obedu je sledila na dvorišču univerze izročitev 70 pušk GIL-u v spomin na 70 padlih dijakov. Rektor prof. Anti je poudaril pomen daru, s katerim se častijo padli junaki. Minister za narodno vzgojo je izrazil svoje veselje, da se nahaja med docent; in dijaki stare padovanske univerze. Pozdravil jih je v imenu Stranke in se spomnil mladih vseučiliščnikov. ki se žrtvujejo za veličino Domovine Opozoril je na globoko duhovno zve1" -nd generacijami Ris-sorgimenta in t no Revolucijo in na- glasi 1. da je vseučilišč« prvi čuvar duhovne in politične edinosti v država. Po počastitvi spomina junaških podlih >e minister pozval mladeniče, naj bodo vedno vredni ukaza mrtvih, kajt; samo tako bo usode Domovine nepremagljiva. Po slavju, katerega so se udeležili svojci padlih in vsi zastopniki pokrajinskih oblasti, je minister nadaljeval z ogledom \ se-učiliških zavodov. Brzojavka Duceju cb drugi obletnici ustave Ljubljanske pokrajine O priliki proslavo druge obletnice ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine je bila poslana Duceju naslednja brzojavka: Duce, Rim. — Ob dmgj obletnici objave zakona o ustavi in priključitvi Ljubljanske pokrajine, ki ji je |>o Vaši volji bila zagotovljena možnost življenja in razvoja ob spoštovanju njenoga jozika, kulture in »«-rcčil, Va-» prosijo. Dure, župani v imenu prebivalstva, predstavniki kulture, pravosodja in vseh proizvodstvenih slojev, občudujoč odlično ustvaritve, ki jih je dosegla f:i 5 stična vlada ter njena plemenita stalna pobuda za vsakršno delavnost na teni ozemlju, da izvolite sprejeti ponovne :n tople izraze njihove hvale«žn« .losti in trdnega zagotovila popclne lojalnosti. V veliki zmagoviti fašistični Italiji in v .uči Rima ima slovensko prebivalstvo trdno gotovik> lastne uspešne bodočnosti. Visoki komisar Grazinii, Gregor, škof ljubljanski ljubljanski župan gen. Rupiuk. predsednik vrnovnega sodišča dr. Lajovv, rektor univerze prof. K°s, predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. Vidmar, podpredsednik Pokrajinskega sveta korpo* racij dr. Mohorič, novomeški župan dr. Polcnšek. kočevski župan Gabri.jau, logaški župan OblaK, črnomaljski župan Klemena, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar, predsednik Pokrajinske zveae delojemalcev dr. AJujeviČ, predsednik Pokrajinske zveze svobodn'h poklicev in umetnikov inž. Pirkinajer, preasednik Pokrajinske zadružne zve>ze prof. Remec. V vrsti udanostnih manifestacij ob drugi obletnici ustanovitve Ljubljanske pokrajine je tudi gornja brzojavka, naslovljena na šefa italijanske vlade in modrega voditelja vsega naroda, dokaz, da so predstavniki vseh slojev slovenskega ljudstva pravilno doumel, zgodovinsko pomembnost pelitičnega dogodka pred dvema letoma. S to brzojavko zo potrdili, da so lojalno priznali ilalekcsežncst modre Ducejeve odločitve, ko je del z gesto velikega državnika kulturno avtonomijo slovenskemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine in mu tako zagotovil prostor v novem evropskem redu, ki ga bodo po zmagi uveljavile sile Osi. Ob taki ocenitvi dane ustave jn zaslug, ki s: jih je pridobila fašistična vlada za go- spodarski in kulturni napredek v kratkam dveletnem razdobju, so goreči izrazi hv«*-ležnoati, udanosti in popclne lojalnosti, glo, boko prepričljiv, za vse, ki mislijo dobro, si žele mirnega, delovnega življenja in obsojajo razui-alne sile. V močni roki in svortli luči Rima čutijo jamstvo za svojo in svojih družin bodočnost in jamstvo za uspešen razvoj in napredek. Izrazi popolne lojalnosti so pa obenem odločna obsodba razdiralnega početja komunističnih teroristov, ki bi radi 3prav)li slovensko ljudstvo s prave poti in ga pahnili v največjo nesrečo. To početje se obsoja že samo po sebi, obsoja ga pa tudi vse lojalno in zdravo slovensko ljudstvo, kar se je že tolikokrat jasno pokazalo. Visoki duh Sicilijancev Pomembna patri stična svečanost v Palermu v navzočnosti podtajnika Stranke NaroČite m na DOBRE KNJIGE! Palermo, 11. maja. s. Na dan vojske in imperija je bila izročena diploma z odlikovanji peha 1:1 jenstva mestu Palermu. V palači »Acquille« ter na trgu pred palačo, so se zbrala zastopstva fašistov, obl?,stev in ljudstva s prefektom, zveznim tajnikom, županom in najvišjimi političnimi in vojaškimi predstavniki v pokrajini na čelu. — Obredu je predsedoval podtajnik PNF Cuc-co kot zastopnik tajnika Stranke. Po pozdravu Duceju. kj je ga je odredil podtanik, je Eksc. Giuseppe Caradonna, delegat predsedstva narodnega združenja pohabljencev in invaliaov. pripel častno odlikovanje na občinski prapor in poveličeval z drhteč mi besedami moč in pones. s katerima Falermo v skladu s svojo tisočletno zgodovino kljubuje sovražniku, ki cinično in krivično zadaje rane mestu, župan Eksc. Sofia se je zahvalil v imenu Palerma za odlikovanje. Ki je bilo pripeto na mestni prapor, katerega 5e krasc štiri zlate kolajne. S tem se je hudo trpljenje mesta pridružilo trpljenju hrabrih, ki so bili na bousčih označeni z krizmo bolečine in krvi. Tako besede Eksc. Caradonne kakor besede pakrmskega župana so globoko odmevale v srcih navzočih. Nato je podtajnik Alfredo Cucco pozdravil pohabljeno mesto, kakor mu je naročil tajnik Stranke. Stara zgodovina in nova zgodovina tega mesta vse nevšečnosti in trpljenje niso mogle ukloniti zvestobe in sile Palerma. Trdi dogodki vojne niti najmanj ne morejo premakniti sredozemske usode Sicilije. Masline v Tunisu, ki so jih zasadili SiciK-janci. imajo globoke korenine v afn<3ci zemlji. Tudi močan veter jih ne more izkoreniniti. Podtajnik Alfredo Cucco je z mogočnimi besedami ugotovil, da je velika zgodovinska trilogija borbe za svobodo našega morja stopila v fazo- v kateri Italija kaže vso obsežnost svejih duhovnih virov, katere je nakopičila v stoletnem izkustvu. Sicilija sprejema s svojimi pohabljenimi metri, s svojim treznim ljud* 5trom. ki zna stisniti pesti v borbi, 9 ponosom yiboko nsiogp, ki jo ji jo Draorioa poverita, V imenu Duceja in v neomajni veri v usodo Domovine je napenla vse svoje energije k Zmagi. Govor podtajnika PNTF so poslušalci sprejeli z gorečo ovacijo Duceju. • Inozemstvo občuduje zadržanje Italijanov Bukarešta, 11. maja. s. Zadržanje italijanskega naroda vzbuja občudovanje inozemcev. V tem smislu pise dopisnik :z Rima, čig-ar članek objavlja danes »Cu ventul^. V članku se poudarja moške držanje, s katerim so Italijani spi i vest o izgTjbi Bizerte in Tunisa. Pou I 11 -jajoč, da je g-eslo Italijanov »Vrniti Afriko!«, piše rimski dopisnik lista, dn .• o vsi Italijani odločeni boriti se do koren-zmage. Komentirajoč manifestacije ^ obletnici ustanovitve Imperija, piSe d< »t9« nik, da je italijanski narod nudil Ovdovt-to sliko ponosa in poguma, vredn ~a ročil cesarskega Rima. stocfchoim, 11. rnaja s. Švedski HA (,b-javlja vedno bolj obširno članke it;«I i lanskega tiska in ugotavlja, da se izjave listov strinjajo s čustvi naroda. »Dagens NvVk-ter« piše, da je italijanski narod danes kakor v oddaljenih dneh Piave, priprav! k a braniti se z orožjem pred kakršno koli nevarnostjo. Zgled Piave, poudarja list. je posebno pomemben in bi ga morali znve/.-niki upoštevati. »Svenske DagbLudct podčrtava neomajno odločitev italijanskem i naroda. Med tuniško vojno So sile Osi lahko spremenile Evropo v nezavzetno trd njavo. Da je odpor lahko samo odločil končni rezultat v Afriki, je bilo že predvideno od trenutka, ko je poslala številčna Dremoč zavezniškh čet ogromna LUt poudarja, da se povsod v Italiji v listih, na letakih, na cestah in v ustah Italijanov vseh socialnih razredov nahaja geslo »Vrnili se bomo v Afriko!« Stran 2 »STOVENSKI NAROD«. »r*3a. 12 rmja. i»4S-xxi. Beseda o dobri zemlji O nastanku in lastnostih zemlje, iz katere črpajo rastline hrana in iščejo v njej oporo za svojo rast LJubljana, 10. maja. Zemlja je za rastlinstvo največjega, portuna. Ker dobiva vsaka rastlina iz nje velik del svoje hrane in ker mora najti v njej trdno oporo za rast. je važno za vsakega obdelovalca zemlje, posebno pa za vrtnarja, da ve nekaj tudi o nastanku in lastnostih zemlie. Nastanek žive zemlje Nas bo zanimala predvsem tista plast zemlje, iz katere rastlina črpa svojo hrano, to je zgornja živa plast. Čeprav bomo govorih fploino o zemlji, bomo vedno imeli v mislih to ž:vo plast. Zemlja nastane s preperevanjem trdne zemeljske skorje. Prepcrevanje ic zelo zapleten proces na osnovi fizikalnih, kemičnih in bioloških vplivov. Med fizikalnimi činitelji je velikega pomena toplota. Kamenje sestavljajoče rudnine se pri menjanju toplote različno raztezajo. Zato nastanejo napetosti. Voda, ki je napolnila vse tudi najbolj majhne prostorčke, razpokline in votlino med kamenjem, dobi pri zmrznjenju večjo prostornino. Ta sprememba povzrrči prav tako napetosti in pritiske, ki vodijo pri pogostejšem ponavljanju končno do 7dro-1 itve kamenja. K tem vplivom se pridružijo ši "ni drugih snovi, ki so v zraku. Kisik, veda in ogljikova kislina učinkujejo na prepcrevanje vsak po svoje. Pod vplivom zračnega kisika oksidi rajo železne in manganove spojine, ki so v zemlji. Voda z ogljikovo kislino ali na brez topi apno, soli silicijeve kisline in druge. Vpliv vode na rudnine in druere trdne snovi se pogosto podcenjuje. Voda se loti celo stekla, če nasu jemo v vodo stekleni prah, se lakmusov papir kmalu pomodri, ker preidejo alkalije iz stekla v raztopino. Tako imenovana oslepitev oken na toplih gre- 1 adsorpci1sko 'moč tuđi na kalij, amonijak. dah jc prav tako posledica učinkovanja I___n • ;„ t^*^____ i,;r-n__— vode in ogljikove kisline na steklo. Ogljikova kislina topi vse karbonate, p-vzroči spremembe in pogosto vpliva sproščajoče na zemlio. Pri preperevanju zemlje sodeluje tudi živa rastlina. Na preperevanje vplivajo zemeljske bakterije, ale:e. n.taste glive in korenine. Ce pronikne Korenina v ruz-]>oklino v skali, njeno debelienie v omejenem prostoru ne preneha. Pogosto pritiska s svojo debelostio na obe steni razpokline in povzroči končno razdrobitev skale. Razen tega izločajo dlačice korenin kisline, ki razjedajo kamenje in ga dclo-ma tudi tore. Tc je mogoče dokazati z naslednjim poskusom. Na dno cvetličnega lončka položimo svetlopolirano marmornato ploščo. Nanjo nasuiemo zemlje, v njo pa posadimo fižol ali koruzo. Semena kalijo, korenine rasejo navzdol in ko dosežejo marmornato ploščo, se pritisnejo s svojimi rflnčicami trsno k plošči. Ce vzamemo po 4 do 6 tednih ali kasneje ploščo iz lonca in jo oplaknemo v vodi, bomo opaz'li na polituri plošče ujedene natančne sledove korenin. Svetla površina je pod koreninami izginila, marmor se zdi tu pa tam, kar kor da bi bil razjeden, ker iz korenin iz-topajoča ogljikova kislina in druge snovi trpijo ogljikovo kislo apno. Na ta način razjeio korenine ne samo marmornate plošče, temveč tudi plošče iz dolomita, rnagnezita, esteolita, slonove kosti in navadnih kosti. Korenine večine rastlin so tik za svojo konico pokrite s številnimi nežnimi dlačicami. Te zelo naglo rasejo in odmirajo. Prodirajo med majhne delce zemlje, jih preprežejo in se z njimi zlepijo tako, da težko potegnemo korenino iz zemlje, ne da bi jih poškodovali. Koreninice kaleče-ga zelja ali pa ječmena, ki ne rasejo v premokri zemlji, se pojavijo pri previdnem izvlečenju iz zemlie kakor v hlačnici, ki jo t veri jo po dlačicah priklenjeni zeraelj ki delci. Da je tako tesna spojitev dlačic korenine z zemeljskimi sestavnimi deli za sprejemanje in pripravljanje hrane velikega pomena, je jasno. Struktura zemlje Če hočemo presoditi kakovost zemlje, ni dovolj, da poznamo njeno kemično sestavo, temveč tudi njeno strukturo, posebno koliko vsebuje drobnih in debelejših sestavnih delov. Običajno imenujemo celoto vseh tistih zemeljskih delov določene zemlje. katerih premer je manjši kakor 0.3 mm kot drobnozrnato zemljo, vse drugo pa kot ogrodje (skelet). Za presojo vrednosti zemlje je količina dreb-nozrnate prsti velike važnosti in je po njej megoče sklepati o kakovosti zemlje v mnogih primerih. Splošno je mogoče reči: zemlja je tem boljša, čim več vsebuje drebnozrnate prsti. Drobnozmata prst vsebuje mnogo raztopljene in za rastline sprejemljive hrane in da;"e zemlji kakovosti koristne rastlinam. S tem pa nt rečeno, da ni tudi cgrodje važno za gojitev rastlin, saj doprinaša mnogo k rah-losti in prezračevanju zemlje. Njene najvažnejše lastnosti Vsaka zemlja ima vrsto različnih lastnosti, cd katerih bomo tukaj obravnavali samo najvažnejše. Vsaka zemlja zgoščuje na svoji luknji-časti površini pline: kisik, vodno paro, ogljikovo kislino in amonijak. S tem pridejo v njo važne dragocene snovi, ki pospešujejo preperevanje, kakor na primer kisik in ogljikove kisline ali pa služijo prehranjevanju rastlin. Zemlja veže trdno tudi druge v vodi raztopljene snovi ne samo pline. Med temi so mnogokrat zelo dragocene hranilne snovi. Leta 1819. jc Italijan Gazzeri pokazal, da smrdljiva in barvana gnojnica filtrirana skozi njivsko zemljo izgubi mnogo svojega neprijetnega duha in odteka večinoma brezbarvna, ker zemlja zadrži d'šeče in barvne snov*. Kasneje so spoznali, da ima zemlja veliko apno. magnezij m fosforjevo kislino, ne pa za solitrno kislino in natronove so!?. Pri tem ne gre samo za fizikalne procese, temveč tudi za kemične. Zemeljska adsorpcija nudi rastlini "etike koristi. Hrain'ne snovi ostanejo v gornjih plasteh, kjer so dosegljive koreninam, če bi zemlja ne imela teh lastnost!, bi se hranilne snovi izgubile brez haska v globino. Glavno vlogo pri adsorpcijl igra drobna zemlja in njeni koloidni delci. Zemeljska toplota Zemeljska toplota zelo vpliva na rast. Za zemljo pridejo v poštev kot viri toplote: sončno toplcta, kemični in biološka procesi in notranja zemeljska toplota. V običajnih ckolnostih je odločilna sončna toplota. Po vsebini vede, strukturi, debelini zrn, pokritosti zemlje, posebno pa po barvi se zemlja ogreje različno nočn<». Temna ali pa celo črna zemlja se bo pri sicer enakih drugih okolncstih močneje ogrela kakor svetla apnena zemlja. To dejstvo tudi praktično izkoriščajo. Prebivalci Chamonixa v Franciji -^trosijo na svoja s snegom pokrita polja skrilni prah, da pospešijo topljenje snega. V mnogih vinogradih položijo k vznožju vinske trte skrilne plošče, da z njimi lovijo toploto, ki se v ploščah kopiči, nato jo pa pri počasnem izžarevanju rastlina koristno izrabi. Presenetljivo je, kako zelo se gola zemlja pri neposredni sončni svet-lobf ogreje. V naših krajih do 40—50°. v stepah južne Rusije do 50—600 in v Massaui (Afrika) do 60—70° C. Poleg barve vpliva na višino toplote tudi voda. Zemlja, v kateri je več vede, se pri enaki toploti ogreje manj kakor zemlja, v kateri je malo vode. Zemlja izgubi mnogo toplote že pri izhlapevanju vode. če primerjamo toploto, ki -dada v cvetličnem loncu, s tcploto njegove okolice, se običajno izkaže, da je toplcta v loncu znatno nižja. Pri nekem zadevnem poskusu so ugotovili, da je bila zemlja 3 cm globoko v cvetličnem lončku vedno za okeli 2° C manj topla kakor lonec obdajajoči zrak. Pri slikarju Ljubljane Francetu G«đcu Razstava njegovih slik našega mesta bi bUa zelo zaiti-rciiva in privlačna Ljubljana, 12. maja. Tudi bela Ljubljana ima svojega čestilca. Odkril sem ga slučajno, čeprav ga nisem odkrival. Že delj časa obiskujem umetnostne razstave, ki se tako lepo vrste po vseh razstavnih prostorih, in razstavljalce, a enega nisem nikoli zasledil. Sicer sem marsikje vuci njegova dela: krajine, figure, portrete, pastele, akvarele, gvaše itd., toda razstavil ni že dobri dve leti. Zato sem Franceta Godca poiskal v njegovi delavnici. Prijazno me je sprejel in med pogovorom si oglelal okolico stare hiše; krasen vrst s sadovnjakom, vse v cvetju, lepo obdelane in posejane gredice, omamno duhteč zrak. Vprašujoče sem pogledal mladega slikarja, ki me je takoj razumel in dejal: »To sem že naslikal, tisto tam tudi, ono prav tako. Sadovnjak večkrat. In tiste zanimivo grupirane hiše.« ^voj atelje ima namreč v idilični Rebri. Pogledal sem skozi okno. >Vidite,« mi je dejal, s šentjakobsko cerkev s slolpi in pogle.1 na Barje za zvonikom sem že desetkrat naslikal. Pozimi, poleti, spomladi in jeseni. Zjutraj in zvečer skoraj ob vsakem vremenu, pa še tisti-le motiv.« dalje proti trnovski cerkvi mu kaže prst. »Ta motiv z Borovniškimi hribi v ozadju sem tudi večkrat slikal in tam proti Polhovgraj-skim Dolomitom nekoč zvečer, ko je bilo škrlatno nebo. Mislim, da je že skoraj ni hiše, ki bi je ne bil vtisnil rna platno. In še bclj desno z vrta vseučilišče, uršulinke, Šišenski hrib in konec« Strmo pobočje grada in sosedovi kurniki zapro pogled. Ozrl sem se po sobici — tesni kmečki izbi —. ki mu služi za stelje. V kotu kmečka omari, nasproti prava kmečka peč, v katero ?o že nedavno z burkljami potiskali lonce in drva. Stara, od smole počrnela kuhinja služi sedaj za predsobo in ropotarnico. Godec se je spet nasmehnil rekoč: »Tudi to sem že večkrat naslikal. Skoda le, da. ni prvotnih prebivalcev, da bi ž njimi poživil ta nekaj sto let stari prostor. To bi bilo lepo in če bi to vi»:el, bi nedvomno tudi naslikal, tsko pa bi si moral izmisliti in tega nofLsau Nikoli si nisem še ničesar izmislil. Vendar pa sem to notranjost že večkrat naslikal, ker je izredno mikavna. Razrita opečna tla, star in obokan smolnat strop, zelenkasto-rjave, rumene in modrikaste stene, po katerih se cedi smola, in črna. napol odprta vrata, skozi katera se vidi s solnčnimi žarki zalita škarpa in žarko zelena trava, nudijo bogato pojedino slikarju, ki se rad izživlja } v tem, da. ponazarja snov in njen značaj in med takšne slikarje snovi se prištevam jaz.« Sele sedaj sem na veliKi pisalni mizi zagledal knjige: Rcmbrandt, Valasquez, Gova. Ilals, Caravaggio. Diirer — sami realisti. Veliki realisti. Z mize mi je ušel pogled v kot — cela skladovnica slik. Tedaj mi je slikar ponudil stol in začel po vrsti razkazovati slike. Pred menoj so se kakor na filmskem platnu vrstile slike bele Ljubljane. Takoj sem spoznal. da smo v akad. slikarju Francetu Godcu clob:li odličnega čestilca našega mesta. Videl sem Ljubljano v soncu, dežju, snegu, odjugi. jesenski megli In v jutrnjih urah zgodnje spcmladi. ko se sonce bori z meglenimi koprenami, ki narede iz dolgrčasnih hiš skrivnostne in fantastične like; v večerni uri, ko se zla-torumeno sonce plaz: po izpostavljenih pročeljih; kako uro pozneje s svojim rdečilom, preden zamre za notranjskimi gorami, nenadoma oblije strehe s škrla-tem in na pročeljih se čudovito prelivajo barve. Nadalje Ljubljano v modrini hladnih juter, preden sonce prebije plasti prelepe modre megle, ker imamo, kakor pravi Godec, mnogo vrst megle; v u 1 mazani, otožni megli pozne jeseni, ko že dši po snegu; ali zvečer v jesenskem d'_žju in pred nočjo, ko se hiše kar tepe v razkrajajoči umazanosti nerazločljvih barvnih odtenkov; v brezsenčni svetlobi pustih zimskih dni; v snežnem metežu, v dežju, za časa odjuge, ko pročelja hiš od vlage potemne. in spet pogled na strehe in dimnike, iz katerih se vali dim, ki se vanj upira mrzlo zimsko sence in ga pode severni vetrovi. Potem pomlad v vrtovih "stare -Ljubljane, cvetoče breskve in te- j ftnje, kotički iz Rebri, razpadajoče zldov-je starih bajt, in Grad — cela serija majhnih Studij. Grad ob 14., ob 15., ob 16., ob 17. in ob 18. Taka umetnost prepričuje. Resnična je. Nič ni v nji zlaga nega. Noče biti za vsako ceno originalna in modna, ne pretirana v patetičnih izbruhih in ne podleže temnemu in moreč emu pesimizmu. Polna je zraka življenja in diha iz nje in prostora, v katerem razpostavija predmete, ostro označujoča njih psihološko karakte-rist ko. Ta umetnost oči vidno sovraži vsakršno navado, ki že vnaprej onemogoča individualizacijo modela in izraza, ker ve. da je nebo v slabem vremenu sivo, v lepem pa modro, da je njiva v suši svetla, no dežju pa temna. Ona se jasno zaveda, da na Ljubljanskem polju ni parthenon-skih detajlov in rastlinstva iz južnih morij, da Grintavec ni Etna ali Fudžijama in da sta dolenjska črnina s cvičkom pristne jša od ponarejenih coektailov. To so sicer drobne ugotovitve, vendar pa spadajo med najvažnejše za slikarja krajin. Zgodi se, da občinstvo neverno maje z glavo in godrnja, češ. to ni tako. to b; moralo biti tako in podobno. Človek, ki ni vajen gledati, in to je večina, ne more razumeti, odkod tolikšno bogastvo barv, d oči m je v naravi vse tako enostavno. Prva umetnost je umetnost gledanja — umetnost občutenja je temelj — in zato samo po sebi umevna. Zanimivo je dejstvo, da so naši impresionisti pozabili, da jim Ljubljana nudi najboljše in neizčrpne možnosti za dokaz njihovega nauka, a oni so kakor slepi hodili po njenih cestah. Ni dvoma, da Ljubljana čaka na svojega Guardija. »Ljubljana ni mesto razsežnih trgov in dimenzij«, je dejal Godec, »sproščenih oblik in gigantskih proporci j. Ne, njeni graditelji so se naravnost trudili, da bi jo čimbolj zgnetli na kup, v katerem ni prilike za zmagovita pročelja, drzno razpo-tegnjene ceste, vrtove, aleje itd., perspektive in panorame. Po sredi je svojčas tekla širša Ljubljanica, v katero so se slikovito ugrezali temelji hiš z neposrednimi prodi na reko. Danes je to nekak ozek, z razpadajočim cementom dolgočasno ograjen jarek. In vendar lahko ob pravem vremenu in trenutku še vzbuja v sprehajalcu izvestne estetske užitke in doživljaje. Ni dvoma. Ljubljanica bo nudila slikarju lepot, zanimivosti in čopiča vrednih trenutkov, kadar bodo urejevalna dela dovršena, ko bodo športniki fh morda celo branjevci pluli v čolnih po nji skozi mesto.« Zanimivo bi bilo videti celotno zbirko Godčevih ljubljanskih motivov, razsejanih po raznih zasebnih in javnih zbirkah bivše države. Mesto z vzhoda in zapada, s severa in z juga, vsi mostovi in cerkve, lepa nabrežja, stare, že podrte tržnice, sedaj že zazidana Šiška, staro pokopališče. Trnovo, Spica. cukrarna, Za Bežigradom, železniške postaje itd. itd. 2e sama tu našteta dela označujejo Godca za najizrazitejšega slikarja Ljubljane. France Godec že z nekaj lisami in potezami naznači značaj in življenje podanega predmeta ali pejsaža. Kar je mnogim najtrši oreh. njemu ne dela prav nobenih težkoč, to je ustvarjanje tretje dimenzije, .slobine v sliki, zračne in risarske perspektive. Danes je že mnogo takih predelov, ki iih je godec naslikal, a so bili ali zazidani ali do temelja izpremenjeni ter tako spadajo te slike že v lokalno zgodovino. Ljubljanski motivi, ki mi jih je mladi mojster pokazal, bi pa osvojili srca ljubiteljev- naše upodabljajoče umetnosti; zato naj b: Diired.il čimprej veliko razstavo v čast beli Ljubljani, ki bi bila zelo zanimiva in privlačna. —mir. Iz pokrajine Gorizie — Potrditev predsednika gorizijske hranilni ce. Z ministrskim odlokom sta bila ponovno potrjena v svojih funkcijah predsednika in podpredsednika gorizijske hranilnice comm. Valentin Pasooli in baron Peter Locateli de Hagenauer. — Demografsko slanje. Dne 5. maja je bilo V Goriziji pet rojstev-, trije smrtni primer; ter ena poroka. • Veliko romanje je bilo v nedeljo, 9. maja, na lffonte Santo. Verniki so poromali iz Gorizie ter vseh bližnjih naselbin. V romarskem svetišču je imel pontifikaJno mašo gorizijski nadškof rnons. C. Margotti. Svečan sklep romanja je bil v gorizijski metropolitanski stolnici, kjer je bil zaključek z zahvalnico »Te Deumc. Romanja se je udeležila tudi množica vernikov iz Vipacca in Collia. Nezgod!. 11 letni Mario Degano iz Gorizie si je zlomil pri nesrečnem padcu desnico. SOletna Anita Tosl iz trga N. Tom m as eo se je pri padcu po stopnicah pobila po desnem kolenu. Ponesrečenca sta se zatekla v gori-zijsko bolnišnico Brigata Pavia. — Naplavljeno truplo utopljene starke. Pri piumskem mostu je naplavila reka Isonzo truplo nesrečne 75-letne gospodinje Bagdalene Bnssini iz Solcana, ki je zaradi nesrečnega naključja utonila v omenjeni reki, — Ponesrečene'. Smrtno nevarne poškodbe je dobila pri padcu s kolesa 14-letna Marija Tomasin iz Gorizie. 23-ietni Angel Cebron iz Aidussine je padel s 6 metrov visokega obzidka in obležal z zlomljeno desno podlahtnco. Desnico si je porezal pri delu 24-Ietni delavec Ubald Peresina iz Vertoibe. 31-letni železničar Alojz Zof iz Caprine je prišel med odbijače dveh železniških vagonov ter je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami po vsem telesu. Levo nogo si je zlomil pri nesrečnem padcu 67-letni Josip Zutic iz Gorizie. Desnico si je poškodoval pri delu v cementarni 39-letni delavec Ivan Damiani iz Canala d'Isonzo. 38-!etni Rok Zovertani iz trga S. Antonio v Goriziji se je pri delu ranil z nožem v levico. Mala Loredana Tomasini z Gradišče si je pri padcu zlomila levo ključnico Ponesrečenci so biii prepeljani v gori-z jsko bolnišnico Brigata Pavia. Spodnja štajerska — V vodnjak je padel. V Zabukovju je padel Janez Skale v 10 m globok vodnjak. Bil ie pijan. Hctel se je skobaciti iz vodnjaka, pa je ponovno padel vanj in se tako močno pobil, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. Iz Hrvatske — Poziv na prostovoljno delo. V Zagrebu so nabiti lepaki, na katerih se poziva prebivalstvo, naj se prostovoljno javi na delovno dužbo. Prijava motoriziranih vozil Viso ki komisar za ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941- XIX št. 291. glede na svoje naredbe z dne 31. maja 1941-XIX št. 33, z dne 10 sep* tembra 1941-XIX št. 96 z dne 1 oktobra 1941-XIX £t 119 m z dne 23. dec embra 1942-XXI št. 232 m smatrajoč za potrebno, da se ugotovi zakonitost posesti vseh metomih vozil v pokrajini z njih vpisom v javni avtomobilski register, odreja: CL 1. V 30 dneh od uveljavitve te naredbe se morajo vsa tovarniško nova ali /e rabljena motorna vozila, ki so v Ljubljanski pekrajini. vpisati pri uradu za civilno motorizacijo Viso* kc£a kemisarijata in v javni avtomobilski register. Z motornimi vozili se razumejo potniški avtomobili, tovorni avtomobili traktorji s svojimi priklopniki, avtobusi, motocikli, tcvornt motocikli, motoma vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo. Cl. 2. Po preteku roka iz prednjega člena se vsa tamkaj na:teta motorna vozila, ki bi ne bila vpisana tako, kakor določa prvi odstavek istega Člena, zaplenijo z odlokom Visokega komisarja in prodajo po postopku in predpisih iz naslednjih členov. Čisti izkupiček prodaje se steka v Bednostni sklad proračuna Visokega komisarijata v smislu naredbe z dne 25. novembra 1942*XXI št. 215. CL 3. Uradu za civilno motorizacijo pri Visokem komisarijatu se povena izvajanje te naredbe in prodaja zaplenjenih motornih vozil po predpisih II. poglavja VI oddelka zakona o občnem upr3\nem postopku z dne 9 novembra 1930. pri čemer ni obvezen rok ;z § 149. navedenega zakona. Zaplenitveni odlok je izvršilni naslov. Zoper njega ni pritožbe. Cl 4. Če je po posebnih okolnostih to umestno, posije Urad za civilno motorizacijo. namestu da izvede prodajo po prednjem členu, spise pristojnemu rednemu sodišču ki naj to opravi v redni obliki ali v obliki po členu 18. naredbe z dne 1. oktobra 1941-XIX št. 119. ČL 5. Tod določbe čl. 1. ne spadajo tovarniško nova motorna vozila, ki so v posesti zastopni* kov al: pooblaščencev za prodajo motornih vozil, redno prijavljena Pokrajinskemu korpora-cijskemu svetu po naredbi z dne 23. decembra 1942- XXI št 232. Čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 22. aprila 1943. Visoki komisar Kmilio Graz{oI*. Športni pregled Stanje v evropskih nogometnih prvenstvih V večini nogometn'h prvenstev evropskih drŽav so tekmovanja dospela že Jo zaključnega razdebja. V Španiji in Belgiji — poleg- Italije seveda. — pa imajo že novega državnega prvaka. V Španiji je zmagal, kakor so pričakovali, SC Athletic iz Bilbaa. V pr>Vj*atnih tekmah si je priboril tri točke več kakor njegov najnevarnejši tekmec Sevilla. Lanski prvak SC Valencia se ni plasiral niti na vidnejša mesta. Podoben položaj se je izcimil na konci tudi v Belgiji. Lanski prvak Liersche SK je podlegel FC Mechelnu, ki je novi t»el-gijski pivak. V Švici je zmaga Grasshop-persa, lanskega prvaka, že zagotovljena, ker ima curiško moštvo 7 točk naskoka pred drugo plasiranim Luganom. Do konca je le še nekaj kol. V drugih državah bo treba počakati še nekaj tednov, predno bodo znani novi prvaki. V Nemčiji so začeli prejšnjo nedeljo a finalnimi koli, ki se letos igrajo z neposredno izločitvijo poraženega moštva. Na Nizozemskem so prejšnjo nedeljo igrali 2 finalni tćkmi. Po teh je bilo stanje v finalni tabeli naslednje: Fejmoord 8 točk, Enschede 5, Willem 5, Ado de Haag 4 In Heerenvcen 4 točke. V Franciji ;'e prvenstvo vstopilo že v finalna tekmovanja in so že znani pokiajinski prvaki. V južnem okrožju je prvak Marscille, v vzhodnem Leus in v severnem AC Pari3 ali pa Perpi-gnan. Na Madžarskem se je pojavila nova zvezda. Tri najbolj znana moštva, to so Fc-renevaros, Ujpest in K spest, nimajo veliko izgledov, da bi se uveljavila napram WMFC Csepelu. ki je v tabeli prvi in ima štiri točke več kakor Veliki Varadin in 3 točk več kakor Ferencvaros. V Romuniji je izid prvenstva še ooprt. Z enakim številom točk vodita FC Crajova in FC Rapid. Odločitev bo padla šele v bodoč h tekmah. V severnih državah še niso izbrani novi prvaki. Sedaj so na severu tekmovanja prekinjena kakor vsako leto v zimskih mesecih, ko so nogometašem zaradi izredno mrzl h klimatičnili razmer naložene dolge počitnice. V Turčiji je padla oaicčitev v ncd:ljo 2. maja. Za prvestveni naslov sta sc borila stara tekmeca Bcš'.l:t?.š in Fenorbagče. — Zmagal je Bežlktaš 1:0 In si tako petič za povrstjo piiborjl prvenstvo. Bodočnost nogometne igre Zagrebški športni tednik »Šport« je v sedmih daljših člankih prikazal zgodovino hrvatskega nogometa v zadnjih 25 letih. Zanimiva izvajanja je uredništvo zaključilo tako, da ie zastavilo petim uglednim hrvatskim nogometašem generacij, ki so prišle v tej dobi do veljave, dve vprašanji. V drugem je prosilo intervjuvane, naj povedo svoje mišljenje o starem in novem, sodobnem nogometnem sistemu. Najzanimivejši odgovor na to vprašanje je poslal Ico Hitrec. Iz njegovih izvajanj posnemamo: V našem nogometu so bila tri razdobja igranja. V začetku so igrali sistem ^off-side« s tremi igralci. Ta način je zelo oviral igro v brzini, zato pa 50 morali biti igralci tehnično znatno bolj izdelani. Taka igra je bila lepa za oko, polna kombinacij, vendar pa precej počasna, kar je vsekakor velika pomanjkljivost. Napadalci so morali sprejemati žogo vedno pred vsaj tremi nasprotnimi igralci. Razumljivo je zato, da ni bilo mogoče igrati hitro ali pa z dolgimi žogami. Preokret v nogometni igri je nastopil, ko je bil »off-side« sistem ukinjen. Odtlej je bilo treba paziti samo na dva igralca, če se ni hotelo priti v prepovedani položaj. Igra je postala hitrejša, temperamentnejša in živahnejša, izgubljala pa je na svoji tehnični izdelanosti. Velika razlika je bila tudi v dobivanju poškodb. Prej so bile poškodbe mnogo redkejše. V novem sistemu pa je zaradi hitrih naletov prišlo pogosto do medsebojnih trčenj in z nJim! tudi do poškodb. Tretje razdobje razvoja nogometne igre se je začelo, ko se je uvajal »W sistem«. Brzina, temperament, ostrina so bili še bolj poudarjeni, popolnoma pa jc zato odpadla tehnika. Ni več krasnih kombinacij, tehničnih parad, igra pa je pridobila na zanimivosti zaradi naglih in hitrih sprememb položaja. Sedaj je žoga ta hip na tej polovici, drugi hip pa že zopet na drugi, kar je prav tako zelo privlačno za gledalce. Nekaj o »W sistemu«. Pred 10 leti sem imel v Londonu priložnost govoriti z izumiteljem »W sistema« Chapmenom, mena-žerjem »Arsenala«. Povedal mi je. kako si je izmislil »W sistem« v angleškem prvenstvu samo zato, da iznenadi vse svoje nasprotnike za nekaj let, dokler se tudi oni ne prilagodijo temu sistemu. V tem je uspel. Arsenal je bil dve leti zmagovalec v največjih angleških tekmovanjih, to je v pokalnem in prvenstver. Čim pa so drugi klubi zavi-ii posnemati novo uvedeni sistem, je začelo iti Arsenalu slabše in ni igral več tiste vloge kakor v omenjenih letih. Enak je bil primer z n-1-šim Gradjanskim, ko je današnji trener Bukow: uvajal na Hrvatskem »\V sistem«. Spominjate se dobro, da ni moglo Gradjan-skemu odoleti niti eno moštvo dve leti, v>e dotlej, dokler ni BSK uspešno posnemal igre Grandianskec;a. Potem Gradjanskemu ni šlo več tako dobro. Moje mišljenje je. da je dober tako stari kakor novi sistem, samo če se dobro izvaja Za stari sistem je potrebnih več tehničnih igralcev. -W sistem« pa se je lažje naučiti in je učitelju delo zelo olajšano. Zamislite si samo prejšnjega branilca, kako je moral igrati pazljivo na položaj in b:t: zelo intel^enten igralec, če je hotel biti uspešen. Današnii branilec pa mora samo onemogočiti svoje krilo in že je izpolnil svojo dolžnost .Ali recimo srednji krilec prej in danes. Koliko enostavnejši je današnji srednji krilec od nekdanjega. Prej je bil srednji krilec duša moštva, danes pa mora kriti enega igralca (nasprotnega vodjo napadal in če ga onemogoči, je opravil svojo dolžnost Priznati pa je treba, da sta stari in novi sistem dobra, le pravilno se morata igrati. Verujem, da bodo po vojni v Evropi moštva, ki bodo znala igrati oba sistema in to kadar bo trener zaželel in odredil. To bodo po mojem mnenju največja mošn-a Evrope, ker to ne bo lahko, zato pa izredno koristno. (Se/crnica KOLEDAR Danes: Sreda, 12. maia: Pankmcij. D A > A S .N J K 1' K 1 K L II 1 1 \ V. Kino Matica: Harlem. Kino Sloga: Nora ljubezen. Kino 1'nJon: Sedem let sreče. Razstava del slikarja iCdo Dcriaja v Obersnelovi galeriji. Zadnji dan spominske razstave umetnin Ivana Vavpotiča v Jakopičevem paviljonu; ob 17. vodstvo po razstavi. Večer opernih arij ob 10.30 v Frančiškanski dvorani. Nastopita tenorist Tibor Egressv in sopranistka Ada Auerspergova. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleivveisova cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 12. maja, ob 17.: Zaključena predstava četrtek, 13. maja, ob 17. Zaključena predstava Petek, 14. maja, ob 15.: Zaključena predstava OPER Sreda, 12. maja, ob 18. fly. Red Sreda. Četrtek, 13. maja, ob 18 Izven Cene od 28 Ur Petek, 14 maja, ob 18. Izven. Cene od 28 lir V času ohtskanja. za šolsko mladino. : V ča»u obiskanja. za Šolsko mladino. V času obiskan ja. za šolsko mladino. \ : M ada me Buttetr. : Prodana nevr*rn%. navzdol. : Evsenij OnjeRin, navzdol. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, kt velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 z 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 lire; testenine iz enotne moke 3 90 Ure za kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za trter; surovo maslo 28 40 lire za ksr: slanina ao- liena 19 lir za kg: mast 17 lir za kg. 3. KJs, 47r vmski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2 50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozaii po 880 g 15.90 lire za. dozo, v dozah po 385 s 7 55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire aa kgr, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razzagrma, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za artot; mehki r^blanci ret: s silo. Prav tako sta se branila, da bi bila odvzela toliko predmetov in v taki količini, kot je navedel oškodovanec. Tatvino plaščev in zračnic na škodo Ludvika Štruklja sta sploh tajila. Gradišar je zan kal tudi vlom na škodo Josipa Dolenca. Priznal je, da so bili predmet.i. ki jih je policija našla na n jegovem domu. ukradeni Dolencu. Trd.l pa je, da mu jih je izročil neki R;bničan Kovačič z naročilom, naj jih spravi. Policija je ugotovila, da je Kovačič dobro znan v Delavskem domu pod imenom Stane. Sredi poletja lani je odpotoval iz Ljubljane in je v Delavskem domu spravil svojo obleko. Od tedaj se ni več: vrnil. Je zato skoro izključeno, da bi bil v Ljubljani. Zanesljivo je. da se tam ni javil in da tudi ni prijavljen pri polic ji. Kovačič ne prr-de v poštev kot storilec. Gradišar je razmere pri Dolencu dobro poznal, ker je malo pred tatvino pri njem en dan delal. Nahtigal je priznal, da je policija našla pri njem nekaj stvari, izvirajočih iz tatvine pri Dolencu, k: mu jih je izročil v hrambo Gradišar. Zanikal je, da bi bil vedel, da So pridobljene s kaznivim dejanjem. Tudi D. G. je zanikal, da bi bil ve?f1* ,da kuPuJe ukradene stvari. Enako so se obtoženci zagovarjali n.\ včerajšnji razpravi. Nahtigal se je brani! glede tatvine na škodo Ludvika štruklja, da mu ni bilo treba isto noč iti krast gumo, čeprav samo k srsedom. ker jo je bile dovolj na razpolago pri Skoku in je še tam nista odnesla z Gradlšarjem vse. Gradišar ni vedel povedati, zakaj mu Daj bi dotični Ribničan dal v hrambo stvari ukradene pri Dolencu. D. G . ki je nakun ukradenih stvari na policiji sploh zanik.d. potem pa se omehčal in pristal, da jih je pcmagal prodajati, je na razpravi priznal, da jih je kupil, vendar pa ni vedel, da so ukradene. Priča M roslav Skok je potrdila, da je seznim predmetov, kakor tra je navedla obtožnica, tečen. Le gledo kleja je bilo ugotovljeno, da ga je bilo ukradenega samo 6 kg In ne 10. Med njemu ukradeno gumo so našli po aretaciji obtožencev tudi dva plišča. ki jih je Skok spoznal za svoja. Priča ni megla absolutno izključiti, da bi oba plašna ne bila njena, ker je imela sama tudi več takih rabljenih plaščrv na zalogi. K^r pa je štrukelj trdil, da sta njegova, je bila mnrnja. da je res tako. Nekaj predmetov je Sk~k dobil nazaj. vendar trpi še precejšnjo škodo. Zavarovalnica mu je izDlač^Ia samo 2800 lir odškodnine. Na pričo ;e prvi obtoženec Nahtigal napravil detlej vedno deber vtis in mu je večkrat na razne načine pomagal. Priča Štrukelj ni mogel i-ključiti. da bi bila plašča, ki ju ie 1:b;l r.azaj. njegova z absolutno sigurnostjo. Zaslišan je bil nato še kleparski mojster "Edvard Vostner, ki je kupil od D. G. kositer. Iz prečitanih spisov je izhajalo še. da trpi trgovec Do- j lenec okoli 12.055 lir škode. Za 150 lir je I bil oškrdovan Alojzij Mavec, ki je kupil ukradeni fotografski aparat cd Gradišarja. pa ga ie potem moral vrniti. G. D. jc ponudil nekoč trgovcu Ignacu Lesarju v nakup 15 kg kositra, kar pa je ta odklonil, kor so mu je zd2l sumljivega izvora. Kasneje je od istega obtoženca kupil 4 kg kleja in 17 pil, ker mu je dejal, ia opušča cbrt. Iz kazenskih listov je bilo razvidno, da so bili vsi trije obtoženci žc kaznovani. Grad šar je bil leta 19 ti. nbsrjcn na 1 leto robije zaradi poskušene^a ropa. Gradišar istega leta zaradi \ loma na 2 le*i in S mesecev strogega zapora, nakar je bil lani prgojna amnestiran za debo 5 let. Po polurnem posvetovanlu je senat spoznal vse tri obtožence za krive in jih obsodil: Josipa Nahtigala na 2 leti in 1 mesrc robije ter 50 lir denarne kazni. Častne pravice izgubi za dobo dveh let. Stan'slav GradSšar je bil obsojen na 2 leti in 10 mesecev robije in 4 lota irgube ča-stnih pravic, D. G. pa na 600 lir denarne kazni, ki se nadomesti v primeru neizterljivosti s 27 dnevi zapora. Obtoženec jih je prestal že s preiskovalnim zaporom. V glavnem so bili vsi obtoženci spoznani za krive po obtožnici. Naht;gal in Gradišar sta bila oproščena. da bi bila ukradla plašča in zračnici na škodo Lud-vika Štruklja. Bilo ie premalo dekazov. D. G. pa je bil obsojen srmo zato, ker b; mogel slutiti, da ima opravka z ukradenimi stvarmi, ne pa zato, ker je vedel, da so stvari dejansko ukredene. Sod'še<-> je priznalo trgovcu Dolencu 6000 lir ođ-škodnine, prav tako pa Lesarju 270 lir. Vso druge zahtevke je zavrnilo na civilno-pravdno pot. Gradišar ie priiavil proti sodbi revizijo in priziv, Nahtigal priziv, D. G. pa se je I s kazn'io zadovoljil. Razpravi, ki je tra-- | jala dobre tri ure, je prisostvovalo pi e-cej poslušalcev. UBLJANSkl KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Za smeh! Za smeh! Svojevrstna komedija v filmu Nora ljubezen V glavni vlogi: Renato Raseel Predstave od 14. ure dalje; konec ob 21.15 uri kino union Telefon Ž2-2I Za smeh in kratek čas! Priljubljeni dunajski komiki v italijanskem filmu Sedem let sreče V glavnih vlogah: Vlvl Oioi, Kili Farvo, Han* Moser, Theo Lingen, H'olf Albarh Rettv in drugi Predstave: ob delavnikih: ob 15.30. 17.30 in 19.30 ob nedeljah: ob 10.C0. 15.30. 17 30 in 19.30 uri I KINO MATICA Eden najboljših filmov sezone 1 New York . . . mesto brez oddiha .. . šport, jazz, ljubezen! HARLEM V glavnih vlogah: Vivi Gioi, Massi-mo Girotti. A mede o Nazzari, Osvaldo Vale nt i Radi dolžine filma predstave ob 14.30, 16.30 in 19. uri 1IVNE VESTI — Minister nar. kulture otvori] slikarsko razstavo. Minister za narodno kulturo eksc. Polven Ili je otvoril v prostorih palače Mas-simo Bile Colonne osebno razstavo slikarja Mina Mr;ecir:jn. ki ie bila oi grnizirana po 3>Antiquariju - na pobudo revije Documen-txx. Slovesni otvoritvi so prisostvovali minister Biggini. eksc. Bottai, rimski prefekt, rimski guverner, mestni Zvezni t?jnik, akademik (' ' ti in Baldini, glavni ravnatelj lepili umetnosti Lazzari ter druge odlične rimske osebnosti iz umetnostnega in književnega življenja. — Na palju slave je padel na čelu svojih alpincev na ruskem bojišču podporočn.k TJgo Cosentini. Bil je po poklicu inženjer, d plomiral je na milanski politehniki. Izšel je iz vseučiliških fašiiskh vrst. — Posmrtno odlikovanje. Brončna svetinja je bila podeljena junaško padlemu poročniku Albertu De Pretiš, ki je bil rojen v Triestu. — Junaška smrt prefekta J. Avenantija. Na vzhodnem bojišču je padel na čelu svojih alpinskih čet podpolkovnik Josip Ave-nanti, drž. prefekt. Pokojnik je bil rojen 9_ avgusta 1898 v Arceniji pri Amoni. Bil je med vojnimi prostovoljci. Odlikoval se je že v prejšnji svetovni vojni, v kateri je bil ranjen ter odlikovan s križcem za vojne zasluce. V P. N. F. je bil vpisan od 1. 1920. Bil je od vsega početka vnet skva-drist ter se je udeležil pohoda na Rim. Bil je Zvezni tajnik v Anconi. Zari in Gori-ziji. Leta 1934 je bil imenovan za Prefekta. V tem svojstvu je služboval v Potenzl. kjer je ostal do 1. 1937. Zatem je bil imenovan za prefekta v Foggiji, pozneje 1. 1939 pa v Speziji, dokler ni bil 1. 1941 pozvan nod orožje. Kot prostovoljec je odrinil na rusko bojišče, kjer je padel v borbi pri Postoianih. — Rino Alessj govori v Goriziji. Ob proslavi dneva vojske ter imperija je govoril v Verdijevem gledališču v Goriziji kot pooblaščenec nac. strankinega direktorija ravnatelj triestinskega »Piceola« g. Rino Aless;. Razpravljal je o temi »Italija in Afrika«, ki jo je določil Duce za proslavitev omenjenega dne. — Abesinski apostol, deelgat pri papežu. Te dni je sprejel papež Pij XII. 50 gojencev bratov minoritov asiske porcijunkule, ki so bili pod vodstvom mons. Castellanija. abesinskega apostolskega delegata, ter prodala o. Bondattija. Izročili so papežu per-gamentno darilo ob njegovem srebrnem škofovskem jubileju. Nadalje je odlikoval pspež z velikim križem reda Piano bivšega italijanskega poslanika v Vatikanu eksc. Guariglio. z velikim križcem Gregorija Velikega pa senatorja grofa Alda Rossinija. — Triestinski škof v papeževi avdijenej. Iz Rima poročajo: Papež je sprejel v zasebni avdijenci triestinskega škofa mons. A. Santina, ki se je z njim nad eno uro prisrčno razgovarjal. Podelil mu je apostolski blagoslov, ki ga je papež raztegnil na vse vernike triestinske škofije. Zatem je sprejel papež v konzistorijalni dvorani več sto oseb, med njimi častnike in bolniške sestre vojaške bolnišnice Dobrega past rja v Rimu, ki so bile pod vodstvom ravnatelja polko\-nika Coglio'ija Dezze. — Prva razstava vojnega časa v Rimu. Dne 24. maja bo otvorjena v Rimu prva razstava vojnega časa v Rimu. Gre za razstavo slikarstva in kiparstva, ki bo organizirana pod okriljem in na pobudo Dopola vora. — Proslava italijanske zajednice v Bukarešti. Tudi zajednica italijanskih rojakov v Bukarešti je slovesno praznovala dan Italijanov v svetu, ćlani zajednice so se sestali v faišijskem domu, kjer je govoril član ita-lijsnske kulturne komisije v Rumuniji prof. Ivan Valla o usodi Italije v Afriki. — Umrl je pisatelj, komediograf D. Tu-miati. iz Ventimiglie poročajo: V svoj! vili v Bordigheni je umrl znani pisatelj, odlični komediograf Dominik Tumiati. Pokojnik je bil rojen v Ferrari 2. decembra 1874. Promoviral je v Florenci. Kot 21-letnik je objavil svoje prve pesmi, sodeloval ie zelo vneto ori Marzoccu. Znan je po svojih spisih o Tripolisu in Grčiji. Bil je pa tudi izvrsten komediograf. Izdal je ciklus sedmih dram pod naslovom »Preporod«. Zaslovel je po svojem romanu »Rdeča sul-tanJca«, napisal je tudi monografijo o blaženem Angeliku. — Predavanje nemškega znanstvenika v Rimu. V prostorih zavoda za rimske študije na Aventinu v Rimu je predaval prof. Johannes Stroux z berlinskega vseučilišča o tolmačenju kmetskega dela v Virgilovih »Georgikah«. Številno kulturno občinstvo ie nagradilo odličnega znanstvenika s toplim priznanjem. Po predavanju je bil zelo zanimiv koncert s prikazom rimskega glasbenega prizadevanja in stremljenja v 17. stoletju. Med drugim so bile na sporedu arije Carissima. Quagli-nja, Caccinija. Frescobaldija, Abbatinija in Pasquin!'ia, ki jih je odlično odpela izvrstna solistka Alba Anzellotti. — Proizvodnja in potrošnja papirja. Korporacijski posvetovalni odbor za tisk se je sestal v Rimu ter je razpravljal o proizvodnji, potrošnji ter razdelitvi papirja. Na-vzočni korporacijski minister je pojasnil nekatera vprašanja, ki se nanašajo na racionalizacijo in tipizacijo v p:pirni industriji. Korporacijski podpredsednik Mezzosama js obravnaval problem vzporeditve potreb v potrošnji ter možnosti v proizvodnji pspir-ja. izvajani v skladu s koristmi in zahtevami vojnega gospodarstva. Navzcčni strokovnjaki papirne stroke so z:tem razpravljali o razpoložljivosti surovin ter o razdelitvi In zbiranju papirja. Korporacijski podtajnik Amlcucci jc pojasnil nekateie s deve. nakar so bili sprejeti koristni skepi glede navcdil. ki bodo sle lila v zvezi z obravnavanimi problemi. — Znamenit italijanski arheolog v švedski prestolnici. Vrhovni nadzornik izkopanin v Ostlji prof. Guido Calza. ki se mudi na ŠvecLkem zaradi cikla poučnih predavanj, je prispel v Stockho m, kjer so ga prosili za razgovor zastopniki večjih stock-holmskih dnevnikov. Švedski tisk in občinstvo sta pokazala živahno pozornost za italijansko arheologijo, katere delavnost ni niti najmanj prizadeta zaradi vojnih prilik. Prof. Gaza je predaval v avl: stock-hclm?lcega vseučilišča o ostijskih izkopaninah. Predavanju so prisostvovali šveaski prestolonaslednik, italijanski opoinomoče-ni minister, števi ni predstavniki akademskega zbora ter znanstveno in splošno kulturnega življenja. — Lep uspeh triestinskega tria v Gradcu. Kakor znano, koncertira znameniti triestinski trio po vseh najpomembnejših nemških glasbenih središčih. Te dni je nastopil z lepim uspehom v Gradcu, kjer je odlično izvajal Dvorakov Trio op. 90. Mozartov Trio in Beethovnov Trio v d-duru. Kritika poudarja v graških dnevnikih dovršenost njihovega izvajanja. — Švicarski apostolski nuncij v Rimu. Iz Rima poročajo: Semkaj je prispel za nekaj tednov aposto'ski nuncij v Švici msgr. Bernardini. Posetil je vat kanskega državnega tajnika kardinala Magliona in bo te dni sprejet v papeževi zasebni avdijenci. — Gospodarska izmenjava z Inozemstvom. Na sedežu nac. faŠ. kulturnega zavoda v Rimu je predaval drž. svetnik prof. Karol Brinckmann v okviru cikla predavanj pod geslom »Evropa v vojni«, o av-tsrhiji ter gospodarskih izmenjavah z inozemstvom. V svojih temeljitih strokovnih izvajanjih je očrtal obseg vseh sodobnih avtarhičnih prizadevanj. — Mednarodna protituberkulozna borba. V Budimpešti so bile te dni zaključene razprave evropskih predstavnikov glede mednarodnega združenja za protituberku-lozno borbo. Kongresu je predsedoval prof. Tomesik, ki predava na medicinski fakulteti budimpeštanskega vseučilišča. Na kongresu, ki mu je prisostvovalo tudi italijansko zastopstvo, so bila proučena in dogovorjena najbolj uč nkovita sredstva za borbo proti tuberkuloznemu bacilu v vojnem času. — 80-Ietna na dosmrtno ječo obsojena starka izpuščena na svobodo. Iz Perugije poročajo: 80-letna jetnica Sumerano Pal-marova je bila zaradi vzglednega vedenja v zaporih zpuščena na presto. Leta 1918 je bila pred tarantskim sodnim dvorom obsojena na dosmrtno ječo. iz katere jo je reši'o njeno vzorno obnašanje. Podala se je k svoji hčerki v Rim, pri kateri stanuje. — Močne potresn* sunke so zabeležile potresomerne naprave opazovalne Bendan-di v Faenzi. Potresni epicenter je v daljavi 10.400 km. — 200.000 lir slikarske nagrade mesta Genove. Odbor genovskih kulturnih manifestacij je določil vsoto 200.000 lir, namenjeno kot slikarsko nagrado mesta Genove. Nagrada je v smislu razglasa določena za najboljšo, umetnostno najbolj ustrezajoč o fresko. —Lep razvoj žeIezn*Skega prometa. Agencija »Agit« poroča: Razvoj železniškega prometa kaže v zadnjih letih stalno naraščanje, število potnikov se je zvišalo od 167 milijonov v letu 1938-9 na 285 milijonov v letu 1941-2. Povisek je 70,5 1r. Dolžina prevožene daljave potnikov se je v tem času zvišala od 11.773 milijonov na 21.932 milijonov, t. j. za 86,3 %. Tovorni promet pa je nara ©tel za 36,7 % oz. 98.4 %, če upoštevamo dolžino prevožene daljave. — Obilen Petrov blagor. Iz Savone poročajo: V vodah Nali so ribiči zajeli na noč. nem ribolovu ogromno množino rib, predvsem ssrdel in jegulj. Celotna teža ulovljenih rib je okoli sto metrskih stotov. I — Novo središče za proučevanje iidov- skesra vprašanja. V Bologni je bilo ustanovljeno novo središče za proučevanje židovskega vprašanja. Vodstvo je bilo zaupano ravnatelju dr. Mariju TirelLlju. Vse- učil ščnik fašist Gabrijel Mastrojani je objavil publikacijo, v kateri razpravlja o odgovornosti židovstva za sedanji vojni spopad. — Jubilejni mandžukujski koncert V rimski cpcrj. ob 10-lctnici ustanovitve Mandžukujn in pet etn ci, kar je bilo odposlano mandžukujsko diplomatsko odposlanstvo V Rim. bo v Kr. operi v Rimu pod okriljem mandžukujskega poslaništva jubilejni koncert, k: ga bo vodi] eden naj-slov.tejših japonskih sk adateljev in dii:-^entov Ekitai Ahn. Xa koncertnem in redu je izvajanje mandžukujskih. japonskih, italijanskih ter nemških skladb. — Oh sjnovi poroki je daroval konfete svojim ranjencem. Rimski slaščičar Romul Giorgini se .^e pedal ob poroki svojega sina, ki se je vrni iz Severne Afriko, sku-r>no s svojo ženo ter okrajno rajnico sku-nne Italia v bolnišnico »Regina Elena-. kjer je pok*onil vojnim ranjencem tretjega kimrg'čnega oddelka tradicionalne svatbene konfete in druga darila. — Pobetrnil je iz zapora in umrl pod tramvajem. Pred nedavnim je pobegnil iz zaporov v Piacenzi 36-letn: Paril V o pi. ki je prestajal štiriletno zaporno kazen, od katere ie dve leti že odsedel. Toda Volp: je imel smolo. V drevoredu Umbria je prečkal cesto, pa ga je zajel tramvaj. Obležal je s smrtnimi poškodbami. Ko b; ne bil pobegnil iz zaporov, bi bil še živ in zdrav. — Srcčonosnc števi'ke. V ser ji DD zakladnih bonov z zapadlostjo 15. febr. 1949 so bile izžrebana sledeče štev.: Dve nagradi do 100.000 lir za štev. 299.167 ter 1.121.562. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 441.569; 830.947; 1.258.074 in 1.654.083. V seriji EE dve nagradi po 100.000 lir za štev. 447.1S4 in 704.308. Štiri nagrade po 50.C00 lir za štev 2820; 65.106; 1.125.695 in 1,368.590. — loterijska sreča. Dne 10. maja so bile izžrebane sledeče loterijske štev.: Bari 48. 16, 53. 58, 59; Cagl ari 77, 29, 1, 18, 16. Florenca 44. 77, 55, 41, 27. Genova 57, 30, 52. 84. 80. Milan 59, 52, 30, 21. 62. Ncapclj 13, 28, 44, 32, 26. Rim 60, 5, 71, 69, 2. Tu-rin 74. 59. 33. 18, 40. Benetke 8. 79, 60, 73. 28. — Štorklja in smrt na m'lanskem trgu. Te dni se je pripetil na trgu San Simpli-ci-ano v Milanu nenavaden dogodek. Klementina Lnttuada je nenadoma začutila porodne bolečine. V nas'ednjem hipu je dala ž vljenje novorojenčku ženskega spola, ki pa je kmnlu zatem umrl. Verjetno je vzrok smrti predčasen porod. — Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v bolnišnico kot pone=rečenci sami otroci. Enoletni sin delavcu iz Ljubljane Srečko Gradi-ar si je pri padcu s postelje zlomil desnico. — Martin Rozman. 7-letni mesarjev sin iz Ljubljane, sc je pri padcu s hleva ranil na rokah in nogah. — Francka Pranožič, 7-letna hči posest n ka iz Vrb-ljenj, si je pri padcu pri igri zlomi'a levo nogo. — Marija Modic. 2-letna hči posest-n ka iz Tcmišlja, se je pri padcu z lestve pobila po trupu. IZ LJUBLJANE —lj Tudi davi nI l>Uo »lane. Da je včeraj zjutraj res minila največja nevarnost Slane, so je izkazalo popoldne. ko je maksimalna temperatura dosegla celo 21.5°. 2e nekaj teclncv ni bilo tako toplo. Popoldne se je povsem zjasnilo, in jasno je bilo tudi ponoči, ko se je zelo ohladilo, vendar ne toliko, da bi padla slana. Davi je znašala minimalna temperatura 4.80 ter je bila skoraj za 2° višja kakor včeraj zjutraj. Zračni tlak je včeraj zelo nagl~ narasel. Davi ob solnčnem vzhodu je bilo nebo še povsem čisto, potem so ga pa prepregli boli pomladni oblaki, ki se bodo najbrž vsaj popoldne razblinili. —lj živilski trg. Tudi danes je bilo na zelen jačinom trgu mnogo blaga, čeprav ni bilo posebno žvahno. Prevladuje calata Začele so se pa že uveljavljati tudi nekatere bolj redke novosti. Tako je bilo danes že nekaj lepih zelenih kolerab. Živahna je bila kupčija s sadikami. Največ je bilo zopet prodanih sadik paradižnikov. Branjevci sd bili danes založeni z oranžami m citronami. Pričakujemo nove pošiljke povrtnine. —lj Za otr°ke iz Štepanje vasi, z Barja, Prul in Ceste dveh cesarjev bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v petek 14. maja. Starši iz Stopanje vasi in okolice naj svoje otroke prineso v Kre-garjev sa'on že ob 10. uri dopoldne. Starši z Barja naj pr peljejo otroke k cepljenju ob 16.30 uri v ljudsko šolo na Barje. S Prul in okolice naj prineso otroke ob 17. uri v ljudsko šolo na Prule. S Ceste dveh cesarjev in okolice naj pa starši prineso otroke k cepljenju ob 11. uri v salon Karo. K pregledu je treba prinesti otroke drugi petek 21. maja ob isti uri na isti prostor, kier so bili cepljeni. Pri pregledu dobe starši potrdilo o uspešnem cepljenju otrok ter morajo to potrdilo dobro shra- niti, ker ga bodo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. Ce ne prej, se bo tedaj izkazalo, da niso dali otroka cepiti, ter bodo zato tudi še tedaj kaznovani. K cepljenje doslej ni bilo uspešno. Starši morajo rojene leta 1942. in tudi v-e letos rojene, najmanj 3 mesece stare otroke, prav tako pa tudi vse one otroke, pri katerih cepljenje doslej ni bilo ulpešno. Starši morajo otroke prinesti k cepljenju ne glede na to. če dobe vabilo k cep jeniu ali ne. Seveda morajo k cepljenju pr noti okopane otroke v snažni obleki. Vse diaigo je razvidno z razglasov na mestnih oglasn h deskah, ns cerkvenih vratih in drugih vidnih prostorih, —i j Sola Glasbene Matice, ki je pokazala na zadnj.h dveh svojih produkcijah kako se koncertira v družin:, prihaja z novo produkcijo, ki je namenjena letošnji redu je 25 rszličn h skladb, odnosno na-prosl'avi materinskega dne. Ta produkcija se bo vršila v potek, dne 14. t. m. ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Na spo-stopov posameznih gojencev, skupno jih bo nastopilo nad 30. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Nobena koncertna sezona, kar smo jih imeli v naši sredi, n: bila tako bogata na simfoničnih koncertih kakor je ravno letošnja. Po zaslugi našega simfoničnega orkestra in njegovih dirigentov smo slišali tekom letošnje zime celo vrsto najlepših del iz svetovne simfonične literature. Prav posebno izbran spored ima prihodnji simfončni koncert t. j. XIV., ki se bo vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. Orkester nam bo zaigral pod vodstvom dirigenta D M. Sijanca Mancinellijev stavek iz suite ^Beneški prizori*, dalje Rahmani-nov Koncert za klavir in orkester v c-mo-lu, v katerem bo nastopila kot solistka odlična pianistka Rossann Orlandini Bottai, ki je naši koncertni publiki znana izza njenega lanskega solističnega koncertnega večera. Spored pa bo zaključila Cajkovske-ga patetična sinfonija za veliki orkester. Koncert se bo vršil v veliki unionski dvorani, začetek bo točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pa je od danes naprej v Knjigarni Glasbene Matiee. —lj Nova knjiga za mladino z napeto vsebino je Tarzan, kralj džungle. Dobi se v Knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenbur-gova ulica 3. —lj InitruKcije — Novi (Turjaški) trg 5-III. Za razredne, privatne, n'zjo In vtAJe tečajne ter ravrSnr izpite na STednjih in strokovnih šolah pripiavkamo trikrat po dve uri tedensko, kak.r tud: Instruiramo dijake dne\-no po dve un v vseh predmetih Ln posamezno t.-\ nirek h">n.~rar Prijave vsak dan o*' 8—12 m od 14—16: Sovi (TurjaSk.) trg 5-III. Instrukcije. Zlogovnica št. 17 a — al — bal — beri — bi— brali _ ci — čaj — čr — dan — de — d — din — dn — e — e — en — ga — gra — gri — i — in — in — in — ja — ja — jag — ka — kar — ken — ker — ko — kon — ksi — ksos — la — le — le — li — ma — meg — mi — mit — mo — na — na — na — na — nec — ni — ni — nje — o — o — pd — pu — ra — rav — re — re — ro — sn k — spd — ter — ti — tra — tru — ve — ve — ve c — zem. Iz teh zlogov sestavi 21 besed g pomenom: 1) otok med Kkladi, 2) navdih (tuj.), 3) mesto v Gornji Italiji, 4) puščavnik (tuj.). 5) rokovnjaška pokrajina. 6) m'ad č domače živali, 7) pokrajina v Švici, 8) mesto v USA, 9) avtor veseloigre »V Ljubljano jo dajmo«, 10) slovar (tuj.), 11) letovišče v Švici. 12) slovenski psatelj (t 1897». 13) nasprotje egoizma, 14) del Beograda, 15) navada, šega. 16) slovenski pisatelj (t 1845). 17) mesto na Koroškem. 18) reka v Prednji Indiji, 19) splošna bolezen, 20) desni pritok Save, 21) država v USA. Prve in nato četrte črke vsake besede, brane navzdol, povedo citat iz Dantejevega Pekla (»nj« velja za en glasnik). REŠITEV ZLOGOVNICE ftT. 16 I. Nebotičnik, 2. Rojinjc. 3. Samson. 4. gledališče. 5. Granada- 6. Trajan. 7 Krccgnmi. 8. KGvte. 9. Studenec. 10. Stična, 11« Breda. 12. klarnet, 13. Slovenski narod, 14. Alcppo. 15. Marica- 16. sinagoga, 17. Višarje, 18. ma« jolika. »Bojim »e Danajcev, tudi če darove prinašajo.« MALI OGLASI OTROŠKI CEVEI^I rjav, sem izgubil od pravoslavne cerkve čez železnico po promenadi v Rožno dolino. — Najditelja prosim, da ga vrne: Vii-harjeva cesta St. 4. PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva nlica I Telefon 2O-R0 INSERIRAJ ♦Slov Narodu' ZAHVALA Vsem, ki so mi ob slovesu moje ljubljene žene, zlate mamice ZORE KOŠENINA ro]. RAKOS izrekli svoje sožalje, jo spremili na poslednji poti, poklonili krasno cvetje, moja iskrena zahvala. Maši zadušnici se bosta brali v petek, dne 14. maja t. L na Viču ob 7. uri in v soboto, dne 15. maja t L v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7. uri. LJUBLJANA, dae 11. maja 1943. Slavko Koicntea % Stran ? »SLOVENSKI NAROD«, Ste«. emičninski in posojilni trg v aprilu živahen je trii zlasti p—j— — v « zastavnih pravic, že več pa izbrisanih — V zemljiško knjigo je bilo vpisanih Lj u bičana., 11. maja-Zemljiška luij:ga je zanimiv barometer za razpoloženje gospodarskih krogov. To razpoloženje se v aprilu ni pokvarilo, če ga primerjamo z živahnostjo v prejšnjih mesecih. Nakupi in prodaje neprem čiLn so se sicer v aprilu gibali približno v okviru Števila nakupov n prodaj v prvem letošnjem četrt:etju. tem već pa je bilo v aprilu vpisanih novih m izbrisanih starih zastavn h pravic Z drugimi besedami bančni zavodi so izplačala zopet precejšnje zneske za nova posoiila m izdali izjave, da so bili plačan še začni j zneski £A mnoga že davno pred vojno najeta pose j i la. Prav starih posojil je vpisanih v zemljiški knjigi le malo več. Več.na izhaja iz dobe po koncu prejšnje svetovne vojne. Kar ie bi o posojil iz starejših let. so jih dolžnik: sucer že davno poravnali, niso se pa pobrigali, da bi jih izbrisali iz zemljiške knjige. Ko je izbruhnila sedanja vojna, so se začeli živahnejše zanimati za stanje svojega vložka v knjigah zemljiškoknjižnega urada Opazili smo. da so v zemljiško knjgo prihajali predlogi za izbris zelo starih dolgov v vedno večjem številu. Kasneje je ta vnema popustila, deloma tudi zato ker takih dolgov skoro ni bilo več. V aprilu je bilo .zbrisanih še nekaj sta rih zastavnih pravic. Rekord starosti je dosegla hipoteka, ki izvira iz leta 1851 Star: oče današnjega lastnika nepremičnine je najel 600 florintov posojila Bila je to v tistih časih velika vsota in se je dalo z njo že marsikaj početi Spremenjena v današnjo valuto po imensk vrednosti pa pomeni zelo malopiMnembni nzesek 114 lir. Sic transit goria mundi-' Razen te hipoteke je bilo zbrisanih z istega zemljišča še več drugih: iz leta 1861 znesek 700 fl. iz leta 1863 znesek 250 fl. iz leta 1893 znesek 1500 fl in iz leta 183 znesek 2000 kr Razen teh hipotek, ki so bile vpsane vse na enem zemljišču, je bilo izbrisanih še več starejših hipotek iz zadnjih desetleti; preteklega stoletja Med novejšimi izbrisanimi zastavnim.' pravicami omenimo primer ko se je večji posestnik rešil kar 8 hipotek naenkrat. Poplačal je okoli 450.000 din. Dolgoval jih je raznim zasebnikom, neki kuhinji, nekemu odvetniku m neki zavarovalnici. Plačano je bilo tudi posojilo, ki so zanj jamčili s svojo nepremično lastnino trije lastniki, v iznosu 1,285.790 din Razen tega pa še več drugih okoli 100.000 m še več, neka i pa rudi najnovejših v lirsku valuti V istem razdobju je bilo najetih mnogo novih posojil in vpisanih v zemljiško knjigo novih hipotek. Velika večna je manjših, takih, ki ne presega je vsote nekaj tisoč lir. So pa tudi nekatera večja oosojln. Tako je neKa posestnica iz Kri-ževnižke ulice najela fio.000 lir pas« jila nek inž. in industrijalec iz Topuskega "»0.000 lir, nek '.r^aiovalmću ravnatelj 31.000 Lir, nek zobozdravnik 48.000 lir. nek zidarski polir z ženo 85.000 lir, nek posestnik in mesar iz Most 150.000 lir. nek posestnik iz Most 62.500 lir. neka posestni* ca z Bleiwe:sove ceste 100 (,00 lir. nek državni uradnik z ženo 80.000 Lir. nek posestnik in trgovec iz Kočevja 456.000 Lir. neka soproga inž. iz Gledališke ulice 50.000 lir, nek trgovec in posestnik iz ulice Ariele Rea 250.000 lir itd Velika palača zemljišča v kat. obe. Muste za 9C»00 lir. Žena imenovanega, prodaja'.ca Fra^JS^* pa je prodala svojemu sinu travoisko zeml^^Če v kat. obč. Trnovskem predmestju za 4000 Ur. Marija in Josip Bizovičar. posestnika v Frankopanski ulici, sta prodala pose&t-nici Mariji Grablovčevl iz Frančiškanske ulice stavbišče v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 612 kv m. za 64.000 lir. Karel Vaupotič. uradnik iz Strossma-verjeve ulice, je prodal An| KOcntarjevl, trgovki z Bleiweisove ceste. parcelo v kat. obč. TJdmatu v izmeri 512 kv. m. zr 35000 lir. Marija Kresni Kova, posestnica c Ceste na Rožnik, je prodala Franc« Trobca, posestniku v Kožarjih, dva travnika v kat. obč. Logu za 21.000 Lir. Anton Žitnik, trgovec z živino v Mali Stranski vasi (Grosuplje), je prodal Antoniji Tonijevi, posestnikovi hčeri iz La-nišča pri Škofljici, gozdno parcelo v kat. obč. Stari vasi za 2000 lir. Oblak Jožef, dentist na Miklošičevi cesti je prodal Jožefi in Francu Grjol, poštnemu uslužbencu iz Vrhovcev. travniško parcelo v kat. obč. Trnovskem predmestju pa 12.000 lir. Inž. Herman Hus. arhitekt v Gregorčičevi ulici, inž. Kam! Hus, arhitekt v Gregorčičevi ulici. Ana Husova, zasebnica iz Lepo-dvorske ulice in Jelka Hus«va, uradnica \7 iste ulice so prolali Vidi in I, opokEni štur mOvi, hčp" '*■• "^av^Ji parcelo v kat. obč. Gradiškem predmestju v izmeri 829 kv m za 125.000 lir. Ivan Kogovšek, posestnik iz Kamnogo-riške ulice, je prodni Janezu Rožmancu, zasebniku iz Podolnice pri Horjulu zemljiško parcelo v kat. obč. Dravijah v izmeri 794 kv. m za 12.000 lir. Katarina Hauptnian, posestnica z Ljubljanske ceste, je prodala Janku semrajcu, gostilničarju in posestniku v Tomaceski ulici, svoje nepremičnine v kat. obč. Stožicah f hišna številka 42) za 120.000 lir. Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o, z. je prodala tvrdki »Jugoftes«, družbi z o. s. štiri vrtne parcele (723 kv. m, 121 kv m, 374 kv. m in 57 kv. m) travniško parcelo v izmeri 342 kv. m in stavbno parcelo z gospodarskim poslopjem v izmeri 62 kv. m v kat obč. Poljanskem predmestju za 412.000 lir. Neily 3fe«golitzeva, posestnica z Opekarske ceste, je kupila dve parceli v kat. oJhč. Brinju za 170.000 Ur. Angela Ovnova, posestnica s Poljanske ceste, je kupila polovico hiše na Mestnem trgu št. 25 za 300.000 lir. Bogdan Rebolj, posestnik iz Kotnikov, ulice, je kupil v kat. obč. Poljanskem predmestju dve parceli za 650.000 lir. Franc Boo, posestnik s Sv. Petra ceste, je kupil dve parceli v kat. obč. Mostah za 160.000 lir. V zemljiško knjigo sta bili vpisani tudi dve obvezi oziroma posestni spremembi v korist mestne občine ljubljanske. Štefan Barta, posestnik na Cesti dveh cesarjev, je dobil stavbno dovoljenje za zgradbo zasilne lesene pritlične barake. Ob izdaji dovoljenja se je zavezal, da bo smatral to barako kot provizorij. Na zahtevo mestne občine jo bc porušil in odstranil na svoje sti>>ške in brez pravice do odškodnine, razen če se bo povečala površina posestva na 2.000 kv. m. Janko Ješe. posestnik na Cesti na Loko. je iz naslova gradbeno-pravne obveze gleJe uporabe adaptacij na parceli 250—184 v kat obč. Trnovskem predmestju odstopil mestn občini ljubljanski brezplačno od svojega zemljišča dve parceli v izmeri 100 kv. m ozirom;- 197 kv m. Obenem se je zavezal 'la bo odstopil še ostali za obrežno cesto ot Malem grabnu potrebni svet. Obe odstopijeni parceli sme uživati proti priznavalnini: za obrežno cesto odstopljeni svet najmanj do konca L 1965. svet za razširitev Opekarske ceste pa. dokler cesta ne bo razšir lena. KLOBUK IN BARVA — Gospa, ta veliki, temni klobuk zelo dobro pristoja vašemu bledemu obrazu. — pravi prodajalka. — Ah, ne! Saj drugače nisem bleda. — Prebledela sem samo. ko sem videla ceno ... „Ledeni svetniki44 in vreme Letos se jim je preveč mudilo s hladnim in deževnim vremenom Letos smo iimeli aprilsko vreme v začetku maja. Dočim je bil ves april lep, da smo imeli že več toplih, nekaj celo naravnost vročih dni. se je pričel maj s hladnim in deževnim vremenom. Upajmo, da bo vsaj v drugi polovici maja vreme, kakršno se spodobi za najlepši mesec v letu. V tekočem mesecu vladajo glede vremena tako zvani ledeni svetnik Pankracij. Servacij in Bonifacij z mokro Zofijo, ki bo v soboto. Vse pa kaže. da je zaenkrat konec hladnega in deževnega vremena, kd so ga bili Že vsi siti. Tudi zemlja je že preveč namočena, da bi delal dež samo še škodo. Kaj in kako je z »ledenimi svetniki«? Gotovo je. da nimajo Pankracij. Servacij in Bonifacij prav nič skupnega z vremenom, ki ie skoraj vsako leto sredi maja vsaj nekaj dni hladno in deževna Izpre-menljivo vreme v prvi polovici maja žal tudi nima nič skupnega z zakonitostjo drugih naravnih pojavov. Tu vlada popolna nerodnost z naključjem. A v takih primerih se kaj rado pojavi ljudsko praznoverje. Ljudstvo sploh rado ugiblje o vremenu in «*a napoveduje sklicujoč in zanašajoč se na razne druge pojave ali določene dneve v koledarju. Tako spravlja vreme v zvezo tudi z »ledenimi svetniki«, češ. da ie ob tem času vedno hladno in deževno, večkrat celo nevarnost, de za-Dade sneg ali da dobimo hudo slano. To praznoverje je že zelo staro, zato pa nič zanesljivejše, Nekaj resnice je pa vendarle na tem. ki pa ni z nadnaravnimi pojavi v nobeni zvezi. V področju srednje in severne Evrope je vreme od aprila do prve polovice iuniia sploh zelo nestanovitno. Vsi vemo. da rado nastopi deževno in hladno vreme še sredi junija ali celo v juliju. Pogosto občutno izpremembo vremena v maju spravlja meteorološka veda v zvezo z visokim in nizkim zračnim pritiskom med severoevropskim področjem ter severoza-oadnimi in severnimi morji Dočim je ozračje nad zemljo v tem času že močno segreto, pritiska od morja sem še vedno precej hladno ozračje in prodira v plasti toplejšega, torej redkejšega zraka nad celino. V maju pihajo severozapadni vetrovi in ti nam prinašajo hladno deževno vre-mf ne pa '»leden- Tv< rien in bo mordu edinstven te vrste na svetu. Vojna tehnika v živalskem svetu Afriški jež obstreljuje svoje sovražnike z ostrimi bodicami Mnoge živali nam dokazujejo, da igra vojna tehnika, ki se je je človek posluževal že v najstarejših časih in ki se Še vedno razvija in izpopolnjuje, tudi v živalskem svetu važno vlogo. Pr tem nam sploh ni treba misliti na najenostavnejše živalsko obrambno in napadalno orožje, kakor so zobje, kremplji tipalke ali rogovi Vse to orožje uporabljajo živali samo v neposrednem spopadu s svojimi sovražniki Poleg tega pa pozna živalski svet še mnoga druoa bojna sredstva, učinkujoča na večje razdalje. V avstralskih vodah živi ribica ki strelja z vodnimi kapljami. Zato fi pravijo »strelska ribica«. Vodne kapljice odnosno drobne curke meče na žuželke sedeče na vodnih rastlinah nad gladino morja Učinek obstreljevanja z vodo je presenetljiv. Ribica je izvrsten strelec Redko se pripeti, da bi svoj cflj zgrešila Zadeta žuželka pade v vodo in ribica jo brž pohrusta Že najnižje vrste živih bitij, moluski in vodni črvi, uporabljajo neke vrste bojno tehniko, da pretentajo svoje žrtve. S premikanjem svojih tipalk povzročajo rahlo valovanje in voda jhn prinaša drobne /u/c!ke neposredno prod požiralnike. Brez tega pomožnega mmhUta hi si moluski. ki so skorai nepremični, sploh ne mogli preskrbovati hrane. Neke vrste metalec min je veliki afr -ki ie/. Njegov telo je pokrito z oklepom i/ trdih, ostrih bodic. Krčenje njegovih mišic po\ »c m ustreza mehaničnemu procesu metalne n.iprave. Jež meče na sovražnika bodiee d.i ga ram V Mehiki pa živi kuščar, ki brizgi z sebe kn in se tako brani. V tem pogledu je dobro znan tudi smrduh. ki brizga prot; svojemu nvnuV niku tako smrdljivo tekočino, da bcfc Pr<-'d njo celo ljudje. Še nevarnejša je afriški knbn sorodna brizgajoča kača. ki se brani s strupeno tekočino Če le more. jo vhri/ane svojemu so* vražniku v oči. Živalski svet pozna tudi maskiran k. k;ikr-»-nega se poslužujejo liudje med vojno. To je živalska mimikrija. Mnoge živali so /a svojo okolico sploh nevidne m celo zatemnitev poznajo živali. Sipa se zakrije s črno tekočino, čim ji preti nevarnost Potem pa preide s tem večjo srditostjo sama v napad n press-neti sovražnika, ki je ne vidi. Ženske med seboj — Tvojega moža zelo dobro poznam — to je moj bivši. — Kaj mi to pripoveduješ! Mar misliš, da mi ni jasno, da ne morem na iti moškega, ki ni tvoj bivši? — Prejšnjo nedeljo sem se sprla z Mirkom hi ko sta se pobotala, sva zasadila v spomin na ta dan na vrtu drevesce — pripoveduje mlada žena svoji materi. — Pametno sta storila. Ce bi bila jaz po vsakem prepiru z možem zasadila eno drevesce, bi imela zdaj že velik gozd. — Kakšno presenečenje si pripravila možu za god? — Dovolila sem mu malo voziti se v njegovem avtomobilu. • — Včeraj sem se seznanila z mladeničem, ki še nikoli ni poljubil ženske, — Ali bi mi ga hotela predstaviti? Zelo rada bi videla, kakšen je tak mladenič. — E. draga moja. zdaj je že prepozno. — Nisem mislila, da bom našla v svojem zakonu to, kar sem našla. — Ti si še dobro odrezala, ker si vsaj ne« kaj našla. Jaz pa sploh ni^ern nađi tistega kar sem iskala. — Pomisli — pripoveduje priletna in bogata žena svoji prijateljici, — pomisli, maj mož je dva dni po najini poroki zadel glavni dobitek v loteilji. — Ta ima pa res srečo — je pravila pri« jateljica malo pozneje svoji prijateljici. -— Če bi bil njen mož zadel dobitek samo dvn dni prej. bi bila gotovo ostala brez njega* Anglija dobi srebro iz Amerike Angliji je začelo primanjkovati srebra, Njene zaloge bodo baje do L junija izčrpane. Ker pa potrebuje srebro v razne industrijske svrhe in za kovanje denarja, jI ga bo dala Amerika, in sicer 3 milijone unč. Dve tretjini te količine srebra dobi Anglija iz Amerike čim bo mogoč prevoz čez morje. {jPEORGEK OHNETl I 77 PRODAJALEC STRUPOV i KOMAM — Poskusite torej to, madame___Poskusimo to vsi. Če pa ne dosežemo zaželenega uspeha, se obrnemo na vedo. In gmoto prisilimo, da bo nas ubogala, ee bi nam duh odpovedal pokorščino. Kristijan se je zganil, kakor da bi hotel vstati. — Tiše, — je zašepetala Genevieva, — menda se prebuja. — Nikakor ne, spal bo najmanj še eno uro. Dal bi mu iztreznilno sredstvo, pa se bojim za -."»egove živce ... Bolje bo počakati. —Pa počakajva. Sedla je k mi*i in že mirno sledeč vrtineu svojih nemirnih misli je bedela z zdravnikom pri pii?nem možu. ki se še vedno ni bil zdramil. X. Naslednjega dne proti večeru je bfl Vernier tele-fonično poklican v Gourneville. Eir.melina je ostala v Parizu. Vse te zmešnjave so se zde!e dolgcK ?n* in strah jo je bilo rodbinskih prepirov, Saj se vendar ni bila omožila s tem prodajalcem likerjev zato, da bi igrala v njegovi rodbini vlogo boginje miru. Hrepenela je po sladkostih življenja, rada bi bila zapravljala mnogo več denarja in zahajala ▼ boljšo družbo. Kristijanovi grehi je niso prav nič zanimali, v kolikor je niso ovirali pri njenih zabavah. To je Vernieru odkrito povedala, ko se je pripravljala k odhodu. — Vaša sinaha si mora sama pomagati in ne sme zahtevati od nas, da bi se vmešavali v njene rodbinske zadeve. Ne trdim o Kristijanu, da je vzoren mož in vem, da je prevzela s svojim zakonom težko breme... toda nihče je ni silil v to, sama se je odločila za ta korak. Ne sme nas torej klicati na pomoč ob vsakem malenkostnem dogodku. Mislila sem da je pogumnejša. — Vaša sodba je pa zelo stroga, draga moja ... je začel Vernier... — Seveda, tudi meni se adi, — ga je prekinila Emmelina. — Mislim, da sem v polni meri zaslužila vaše priznanje s tem, kar sem že storila za vas. — Gotovo, — je pritrdil Vernier poslušno, — vem, da ste vzorna žena, ne vem pa. ali bi tako lahko opravili tudi s Kristijanom — — Saj bi niti ne poskusila. Meni zadostuje, da sem se omožila 2 možem, ki izdeluje likerje. Orno-žiti se z možem, ki jih pije? Nikoli! — Sicer pa. Čemu bi govorila o tem? Genevieva je Kristijanova žena, toda vi gotovo veste, kako mislim o njem. — Da, vem, mislim pa, da sodite o njem prestrogo. — Ah, niti svojemu največjemu sovražniku bi ne želel takega sina. — Kakor mislite ... toda izpremeniti tega ne morete ved. Vaš sin je in zato morate potrpeti z njim, Poskusiti morate sami najti izhod iz tega mučnega položaja. Naselil se je v Gourneville — ali bi ne mogel biti tam vsaj malo pri miru! In kaj se je prav za prav zgodilo tam med njim in njegovo ženo? Ne dvoinim. da ima ona prav. Kaj je zopet zagrešil? Morda je neopaženo popil vse vaše zaloge likerja? — Nikar se ne šalite! Zame je to zelo mučna zadeva, — Saj se tudi ne šalim, temveč samo z enostavnimi besedami tolmačim vašo lastno bojazen. In vem, da nam ta vas dečko ne bo privoščil niti trenutka miru. — Saj ga vendar ne morem zapreti za mreže. — Škoda. — Kruti ste. — Ah, to je samo zato. ker smatram pijančevanje za največjo grdo bi jo. To so plodna tla za vse zločine. Sicer se boste pa lahko še sami prepričali, da bo storil ta nesrečnež nekaj groznesra ubil bo koga ali pa si bo končal življenje. Vernier je obupano sklenil roke. — Kakšen užitek imate pri tem. da me tako mučite? Sam dobro vem vse. kar ste mi pravkar povedali toda prizadevam si prepoditi te strašne misli... in vendar se neprestano vračajo, pa naj se jih še tako otresam. Ni mi torej treba ponavljati tega, česar se sam tako bojim. Oh, kako nesrečen sem I Imam vse, kar more nuditi bogastvo in v svetu, kjer vlada denar, zmorem vse... ne morem pa rešiti svojega sina! Zdelo se je, da je njegova globoka bolest ganila Emmelino. Ni se mu več posmehovala, njegova po* trtost jo je bila razorožila, — Nikar torej po nepotrebnem ne obupujte, — je dejala mirno, — temveč se raje prepričajte, kaj se je prav za prav zgodilo. Toda pojdite do korenin in ne ostanite ?amo na novršiu. Dobro vse opazujte in šele potem se odločite. In čim vse zveste, mi telefonirajte. — Hvala vam. Sicer pa mislim, da je enako v vašem kakor v mojem interesu, da se vse mirno poravna Saj gre vendar za ime, ki je tudi vaše ime. — Da, to je tudi moje ime. Ne trdim, da je to moj najlepši ok^as. toda izpremeniti se ne da več. Torej srečno pot in dokažite mu, da ste mož kremeni tega značaja Seveda. Vernier je bil mož kremenitega značaja v svojih trgovskih poslih. V drugih zadevah je bil pa kakor vsi neizobraženi ljudje bodisi preveč po-oustljiv ali pa preveč nasilen. Ni imel mnogo takta in prevdarnosti — zato je pa imela njegova sinaha obojega dovolj za oba. V Gourneville je prispel ved iz sebe od jeze. toda Genevieva ga je sprejela pred gradom tako resno in tako mirno, da se je takoj zopet pomiril. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran Za inseratni del Usta: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani