187 Vinoreja in vinščina v Premski komisii. Iz Vre m je perrastla vinska terta do Prema in čez. Pred nekoliko leti je bila terta v Premskim kantoni kaj redkiga in imenitnima; dobila se je le pred kako hišo, v kakim zavetju.' Vtaknjena v zemljo kot kolčik, malo in napak obdelana, je rastla revno kakor v strahi; ven-der pomigal seintertje je kak grozdik in na njem zabli-šela se je zrela jagoda kmetu, ki jo je bil vsadil. Počasi so se iz terte terte, iz teh pa grozdi in grozdje tako veselo in dobro množili, de je bilo dovelj zobanja in tudi nekaj vina. Ker so Premci po ti skušnji vidili, de terta * per njih rada raste in zarodeno grozdje zori, so si zmislili v občini nograd napraviti. Zbrali so si iz berdne (gra-hudaste) zemlje so stavljen i jarek, ter v zavetno, sončno stran terte zasadili, in kar so znali po Vre ni s ko jih obdelavali. Lepo so rastle v novim nogradu pertlične terte, poganjale močne mladike, in v tretjim letu le ene za-rodile, v četertim skorej vse, v petini letu pa je že bila majhna tergatva zreliga in sladkiga grozdja. Vinograd se je obrašal, terte so krepkeji in rodovitniši prihajale, de je kmete veselilo si vsako leto en, ali dva sodčika vina per delo vat i. Vsaka reč le en čas terpf, tako tudi ta. Kmetje niso še vinoreje zadosti razumeli in pri tertah ne zadosti perročni bili; spite moči zemlje niso s perpravno gnojnino zboljševali; oslabljenih tert niso z drugimi mladimi domesto-vali ali mladike pogrebenčevali; trave in divjih rasti ji n niso iz tert trebili: zatorej je začel v mladosti rodovitni nograd s tertami vred se starati, in njegova rodovitnost je bila tako pošla, de se niso ne delo, ne potroški splačevali. Zavoljo tega so kmetje bili zgubili veselje, pustili -v nemar vinorejo, in vinograd je v puši in s travo zarašen medle! , deslih je ležal v pripravnim kraju. Prišli so po sreči hvale in visoke časti vredni gosp. Peter Aleš, *} za fajmoštra na Prem v leti 1822, ki deslih ne vinorednik, vunder so bili zraven druge modrosti in učenosti, tudi v vinoreji, sadjoreji in kmetijstva jako učen in razumen mož. Vidili so, kako kmetje dobro in koristno napravo večidel iz neročnosti zapušajo; spoznali so, de v Premski občini še dosti perpravnih za vinske terte vgodnih brežin spočite zemlje clo brez koristi leži; previdili so, kako te puste, od vod razžlebene brežine bi v kratkim in z majhnim trudam s tertami preprežene zelenele , in kmetam zdraviga vina dale za domačo potrebo in za prodaj: lotili so se z možko besedo in bistrim umam kmete nagovarjati, čez šest oralov veliko berdo ali hrib, Vintarjev verh imenovan, med seboj si razdeliti, in vsak na svoj del terte saditi. To niso bile prazne sanje, ampak prevdarjene, dobroželjne misli verliga moža, ktere so se kmalo v djanji pokazale in lepo, neprecenjeno delo naduhnile. De ob kratkim povem: Premci si v letu 1824 razdelijo Vintarjev verh, ter z veselim upanjem so poprijel] vinorejo po umetnim napeljevanji svojiga častitljivima fajmoštra ; in v šestih letih so si napravili lepih nogra-dov, de jih je bilo veselje viditi. Dali so tako lep izgled drugim sosedam, kteri so se iz lenobe in nerodnosti sper-viga vperali vinoreji; zdaj pa, kar vsak svoj nograd ima, ga nevtrudno obdelavajo, in če je le mogoče vekšajo in širijo. Oni nograde pridno spodzidavajo, paštinajo **); terte valijo, biifajo, cepijo, nar veči del nisko obrezujejo gi pertlično ravnajo; v kakim kraji tudi v latnike in plante spenjajo ; kjer je lahka zemlja, gnojijo s kostmi, z ober-tami, z odpadki stariga usnja in kož, kjer je pa težka zemlja, jo s sajami, apneno šuto, rušnjo i. t. d. zboljšujejo. Tako imenitno dobroto so storili s častjo rečeni gospod fajmošter ne samo Premcam in drugim vasem svoje tare, kakor Smerjem, Janez^ovimberdu, Bitinji in Celjem, v kterih je zraven lepe vinoreje tudi nar boljši in obilniši sad j ureja notranjske krajnske dežele **•<*}; ampak tudi v Jelšanah vCičarii, kamor so bili iz Prema v letu 1830 za tehanta prišli, so kmalo vinorejo in nograde Jelšancam napravili, kjer ni bilo pred ne terte, ne sadniga drevesa viditi. t fKonec sledi.) *) Sedaj korar in tehant mest-okoli.šnih far in šolski ogleda v Ter s tu, in ud c. k. krajnske kmetijske in rokodelske družbe v Ljub 1 j a n i. **) Paštinanje je: v jeseni aH pozimi čez tri čevlje široke in čez dve globoke jame ali grabne skopati in vanje spomladi mlade terte ali kolči sadili. #**) Zvunej I pave, kjer je vinoreja boljši, in sadjoreja žlaht-nejši in zgodniši zavoljo toplote. 191 Vinoreja in vinščina v Premski komisii. (Konec.) Nastopnik pred hvaljeniga gospoda, velike časti vredni gospod Stanislav Petris, ki so na Prem v letu 1830 za fajmoštra prišli, so lepo in zvesto posnemali svojiga prednika in prijatla, podpirali z vso močjo vinorejo in se tudi sami lotili blizo farovža na veliko njivo si nograd zasaditi, kteri je zdaj nar lepši in nar rodovitniši v celi fari, in daje do petdeset čebrov na leto rezniga in zdraviga vina. Druge vasi okoli in blizo Premske fare, kakor: Kilovce, Mereče, Poštenje, Sembije, Ternovo, Bistrica, Zemon dolenji, Jasen, Jablane a i. t. d. so pridno posnemale Prpmce, pa le kar zadene vinorejo; v sadjoreji so Premci zmirej naprej. Nar ime-nitniši nogradi, kar zadene rodovitnost in dobroto vina so: na Premi Antona Sterleta Uličarja, AntonaSterle-taŠklemba, Janeza Sterleta Panaca, Jožefa Sni-dercica Balcana, Matija Valencica Mandla, Bla-za Celina rja Slamaca in še več druzih;—v Kilov-čah Jožefa Valencica Mihčoviga, Antona Valencica Ivancoviga i. t. d.— vSmerjeh Janeza Dekle vat a Vodopivca, Mihe ta in Tomaža Kovači ca Urbina, Tomaža Meršnika kmeta, Jožefa De-klevata Mihliča, Janeza Bastjančiča Blažika i. t. d. — v Bitinji Jožefa Stefančiča T um i ca i. t. d. — v Janežo vimberdu Jožefa Tomažica Pašika, y V * Andreja Jagodnika Sežganca i. t. d.— v Celjeh Miheta Kirna Ulčerja. — V imenovanih vaseh Prem- ike fare se perdela eno leto k drugim okoli 1000 čebrov Vremšine; v vaseh Tjernovske fare, ker so pozneje vinorejo vpeljali, perdelujejo okoli 600 čebrov Vremšine, ktera pa ni tako dobra in močna kakor Premska, ker nogradi v prek gore v grižnati zemlji in više ko Premski leže, in so še mladi. — V pretečenim letu 1844 so vinoredniki Premske fare perdelali tako dobro Vremšino, de v dobroti in moči je bila enaka srednjimu Istrijanskimu vinu; v pokusu in dišavi pa še prijetniši ko Ipavska plantina. Spervigaf kmaio po bendimi so jo tovorili čez gojzd v Planinsko in Snepersko komisijo, in tam jo prodali za Rebulo po 4 gold. čeber, ker je bila že dobro čista in še sladka; kasneji pa, to je v pretečenim poletju, ko je že prav čista belorumena, ko čversto vino prijetniga duha in moči dozorjena bila, so jo doma na oštarii po 12 do 14 krajcarjev bokal točili, kupcam pa, ki so od več strani po njo prišli, so jo prodajali po 5 gold. čeber na mesti, lies je, de ni vsako leto tako dobra bila Vremši-na, vunder so slabeji vselej lahko po 3 gold. čeber ? boljši pa po 4 gold. prodajali. Tudi gospoda rada Vremšino kupuje, ker je prav dobra pijača per jedi. Cez polovico perdelane Vremšine spijejo kmetje doma po zimi, pergriznejo pečeniga krompirja, suhiga prešičeviga mesa ali kaj drujiga, se veselijo, in pri dobri volji Boga za prijetni dar serčno zahvalujejo; per tem se tudi na umetniga in dobrotljiviga začetnika koristne vinoreje hvaležno in s spoštovanjem opomnijo, in marsikteri bokalčik na njegovo zdravje spijejo ! J. W......g.