Leto VIII, št. 68 Ljubljana, nedelja 20. marca 1927 Cena ° Din «ca lahaja ob 4. »jutraj. a= Stane mesečno Dtn «s-—; za ino-lemstvo Dir» *0'— neobvemo. Ojriasi po cartlu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/1 Telefon Stev. 7*, ponoči tudi 4tev Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravaiitvo : Ljubljana, Prešernov» ulica it. 54. — Telefon št. 36 inseratai oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4.. — Telefon it »9» Podružnici: Maribor, Barvarska uhca it 1. — Celje, Aleksandrova ceata. Rabin pri poštnem ček. zavoda s Ltub-iana St. 11.84s - Praha čislo ft.ilo Wien, tir. toç.aai. Ljubljana, 19. marca. 0 priliki proračunske razprave v Narodni skupščini se je pri oddelku ministrstva prosvete vnela zanimiva debata o narodnih manjšinah med dr. Kraftom, voditeljem nemških poslancev, in Sve-tozarjem Pribičevičem, ki je toliko časa določal smer naše prosvetne politike. Ker je stvar vzbudila precejšnjo pozornost in je pričakovati, da se bo tudi poslej še omenjala, tako doma kot v inozemstvu, je umestno, da o stvari spregovorimo še par besedi v svrho večje jasnosti. Dr. Kraft je dejal, da je nezadovoljen s politiko naše države napram nemški narodni manjšini, osobito kar se tiče prosvetnih zadev. Dalje se je dr. Kraft zgražal nad tem, da se narodnost otrok pri nas določa po objektivnih vidikih, ne pa samo po volji staršev, to je narodnost, ki je merodajni za to. ali naj gre otrok v nemško manjšinsko ali v narodno šolo. Prav tako se je zgražal nad Pribičevieevim stališčem, da je treba našim manjšinam dati prav ono, kar uživajo manjšine naše narodnosti v tujih državah. V tem moramo Imeti sredstva, da prisilimo druge države na respektiranje naših pravic. Na žalost smo uverjent, da se mi z našimi Nemci ne bomo mogli nikdar sporazumeti glede sporov o narodnih manjšinah. Dr. Kraft nam je pokazal za vzgled Avstrijo, ki da bo dala slovenski manjšini samoupravo v narodnih, to se pravi osobito šolskih zadevah; kakor vemo, bo temeljila na indivi-d ualnem principu. Lepa stvar to, narodna avtonomija, toda v teoriji. V praksi .ie stvar popolnoma drugačna. Dr. Kraft in vsi drugi, ki argumentirajo z njegovimi razlogi, se očividno ne uživijo dovolj v stanje naše in nem ške manjšine. Predvsem naj ga opozorimo, da je prav v individualnem pogledu ogromna razlika med njima. Zastopniki Nemcev, tudi oni, ki se štejejo za najbolj miroljubne in objektivne, govore o nemštvu Slovenije, kakor da je to nekaj enakega, kakor n. pr. slovenstvo Koroške. Nemci zahtevajo danes prav tiste pozicije zase, kakor so jih imeli do 1. 1918., oni nočejo uvideti, da so to pozicije gospodovalca, raznorodo-valca, pozicije, ki bi bile nevzdržne brez pomoči avstrijskega drž. sistema. Na Koroškem imamo nesrečno slovensko manjšino, ki je Nemci sistema tično razinarodujejo. Kdo bi mogel tajiti da to stremljenje na nemški strani resnično obstoja in da je objektivni fakt Mi vemo, kako so Nemci izvršili ljud sko štetje, dobro poznamo nasilna sredstva. s katerimi so Nemci zastrašili na še sorojake, da se čutijo kljub celovškim načrtom narodne «samouprave» zelo nesvobodno. Če poznamo vsa sredstva, vse metode nasilja, ki so se jih Nemci posluževali napram Slovencem, odkar so se n. pr. pričela nasprotstva že pri zahtevah po voznih listkih na koroških železnicah, pa do pobojev in požigov, ki so se izvršili v 1. 1918. in 1919. v deželi, potem nam ne zadostuje, da poznamo nemško teorijo o narodni samoupravi, marveč želimo videti nemško prakso: kadar se uverimo, da je drugačna nego srno je bili vajeni doslej, tedai bomo spoznali, da so se Nemci zares izpremenili. Nemci na Slovenskem so socijalno m gospodarsko zelo močan, povsem sa mostojen element, ki ie kot mestni živeli na višku izobrazbe: usposobljen je tedaj v polni meri za to, da po indivi dualnem principu čuva nad svojo narodnostjo. Slovenci na Koroškem so ravno obratno največ kmetje in delavci, šibki po socijalni in gospodarski poziciji in po izobrazbi ter samozavesti, tedaj za reševanje narodne samouprave po individualnem principu — pod pritiskom istega režima — zelo slabo opremljeni. In kar je posebno važno: vse to ni morda znak notranje moči ene in druge narodnosti, marveč je enostavno sad dosedanje različne vloge, posledica od države favoriziranega nacijo-nalnega nasilja na eni in pod stoletnim pritiskom živeče premagane manjšine na drugi strani. To so poglavitni vzroki, da se v poglavju o narodni samoupravi manjšin, o manjšinskem pravu in vsem. kar ie s tem v zvezi, ne moremo razumeti. Ko se naše stališče v stvarnem pogledu izenači, bo dala tud; enaka teorija enako praktično realizacijo Tajne namere fašistične Italije Uradni demanti italijanskih izmišljotin. — Demarše italijanskega in angleškega poslanika? — Italija bi nam rada naprtila odgovornost za vstajo v Albaniji, ki jo pripravlja, da bi mogla zasesti Albanijo. — Sv. Pribičevič o italijanskih intrigah. Beograd, 19. marca, p. Vesti rimskega «Giornala d'Italia» in londonskih « Timesov», ki so jih posnele po rim- skem listu, so izzvale v vseli diplomatskih in političnih krogih veliko pozornost. Vesti jasno kažejo italijansko ost proti naši državi in imajo namen ogrožati naš mednarodni položaj. Jasno je, da je Italija lansirala te vesti s prozornim namenom po vsem svetu. Oficijelna agentura Avala je izdala na* stopiti komunike: "Pooblaščeni smo izjavili, da so vesti, ki jih je objavil rimski «Giornale d' Italia» in po kateri naša kraljevina baje vrši vojaške priprave vzdolž albanske in italijanske meje, kakor tudi vesti londonskih «Tirne; sov», ki so jih posnele očividno iz istega vira, o naših vojaških pripravah, ki gredo za tem, da se v Albaniji izzove prevrat in strmoglavi sedanja tiranska vlada. po= polnoma izmišljene in objavljene z očitnim namenom, da bi s prosto mistifikacijo di-skreditirale miroljubno politiko vlade kras Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v ino--zemstvu, ki jo je s svojim postopanjem in mnogimi žrtvami opetovano dokazala. N/ izključeno, da naj tak izpad, ki niti najmanj ni v skladu s skupnimi napori svet tovnih držav za konsolidacijo miru in iz: boljšanje medsebojnih diplomatskih odno= šajev sploh, služi gotovim tajnim name* ram.» Zvečer se je raznesla govorica, da je angleški poslanik Cunard posetil zunanjega ministra dr. Perica in negovega pomočnika Markoviča in izjavil v imenu svoje vlade, da Anglija ne more trpeti, da bi Jugoslavija zbirala čete ob albanski meji in tako kršila albansko neodvisnost. Poslanik je baje dostavil, da bo njegova vlada kaj takega preprečila z oboroženo silo. Po tej verziji sta dr. Perič in Jovan Markovič uverila angleškega poslanika, da so vse lansira-ne vesti popolnoma neresnične. Nasprotno, dokazala sta mu, da postopa naša kraljevina ponolnoma korektno in da popolnoma spoštuje neodvisnost Albanije, da pa ima informacije, da Italiia pripravlja v zanadni Albaniji vstajo, ki naj bi ji omogočila, da pošlje svoje čete v Albanijo. Ako bi se to zgodilo. Jugoslavija seveda ne bi mogla ostati rav- nodušna. vsled česar bi morali nastati zapletljaji. ki bi imeli gotovo neljube posledice. Podobno intervencijo je napravil tudi italijanski poslanik Bodrero. Vesti o teli demaršah italijanskega in angleškega poslanika se v zunanjem ministrstvu ne potrjujejo. Beograd, 19. marca. p. Glede italijan skih vesti o vojaških pripravah ob albanski meii, je dobil vaš dopisnik zvečer ob 10. z najbolj kompetentnega mesta to-le izjavo: «Neresnične so vesti o kakršnikoli vojaških pripravah vlade v svrho napada na Albanijo in strmoglavljenja njene sedanje vlade. Neresnična je tudi vest. da bi bitoljski veliki župan in general Martinovic. bivši črnogorski vojni minister, ali kak drug službeni, organ v Južni Srbiji zbiral četaše v to svrho. Obžalovati je. da pošiljajo «■•Times» na podlagi takih popolnoma izmišljenih in neresničnih podatkov «Giornala d' Italia» ukore kraljevini SHS. ki je vedno želela in želi voditi politiko miru in je vedno pripravljena nuditi vsak čas dokaze svojega korektnega zadržanja. Naša država želi neodvisnost Albanije in ima velik interes na tem. da vlada v tej deželi red in mir. Zato je treba najodločneje deman-tirati vse vesti o vojaških pripravah na našem ozemlju proti režimu Ahmeda bega Zogu. Te priprave nam žele naprtiti gotovi krogi v svoji zlobni nameri, da bi nam naprtili odgovornost za morebitne nerede v Albaniji. Beograd, 19. marca, n. Z ozirom na najnovejše italijanske spletke je podal Svetozar Pribičevič novinarjem izjavo, v kateri je dejal, da hoče Italija s svojimi intrigami naprtiti vso odgovornost Jugoslaviji. Spričo takega izzivanja Italije, je dejal g. Pribičevič, moramo ohraniti mirne živce in hladnokrvnost. Jugoslavija je vedno naglašala. da nima proti nikomur napadalnih namenov. Ako pa Italija nadaljuje svoja izzivanja, bo morala naša država storiti to, kar ji nalaga dolžnost. Italija želi očividno vplivati na evropsko javnost. Angleško časopisje opozarja Francijo, naj pazi na to. kaj počne Jugoslavija. Toda bolie bi bilo. da bi pazila na Italijo. V Rimu nada!ju;eio kampanfo proti Jugoslaviji in Franciji Rimski listi priobčujejo nova «razkritja». — Fašistična Italija pripravljena izvajati posledice tiranskega pakta. Odmev dr. Kraitove izjave v nemški zbornici Berlin, 19. marca. d. V zbornici je prt razpravi o proračunu notranjega ministr« stva izjavil vodja demokratov Koch, da je freba zgrabiti vprašanje združitve z Av* strijo s popolnoma druge strani. Ta stvar ie veliko bolj nujna, kakor se v Nemčiji misli. Izenačiti je treba zakonodajo, ustva« riti skupno carinsko ozemlje in uvesti dvoj no državljanstvo. Za inozemske Nemce se hriga preveč uradov in društev. Uvesti je treba manjšinsko zakonodajo. Govornik jc cnozarjal na izvajanja nemškega poslan« ca dr. Krafta v beograjski skriščini, ki so že zato tako važna, da lahko Nemčija od« kloni enake zahteve sVojih številnejših Rim, 19. marca, w. «G i orna le d' Italia» nadaljuje danes svoja «razkritja», da Jugoslavija baje iiadaliuje svoje oboroževanje proti Albaniji. List pravi, da pripravlja Albanija obrambo svoje meje. Gorsko topništvo je bilo že odposlano na .iugoslovensko inejo, ker se zlasti pri Djakovici ooaža kretanje jugoslovenskih čet. (!?) Pri tem Italiji in Albaniji sovražnem gibanju so brez-dvomno udeleženi tudi protifašistični emigranti. Rim, 19. marca, o. Vsi iisti so danes skoraj v celoti prinesli senzacijonalne vesti, ki jih je sinoči objavil «Giornale d'Italia» o vojaških pripravah Jugoslavije. «C o r r i e r e d e 11 a S e r a» je dobil iz Londona poročilo, da je italijanska vlada bila že več časa obveščena o jugoslovenskih pripravah na albanski meji in da je že opozorila londonsko in pariško vlado na nevarnost, ki jo predstavljajo načrti Jugoslavije. Listi, ki so informacijo rimskega časnika vzeli kot evangelij, pravijo, da hočejo jugoslovenski vojaški krogi organizirati v Albaniji vstajo proti Ahmed begu Zogu in sedanjemu režimu, ki je Italiji naklonjen, pripominjajo pa. da bo Italija varovala status quo v Albaniji, kakor se je obvezala v tiranski pogodbi. Obenem namigavajo listi na Francijo, češ da je vse to njeno maslo. Neki večerni list piše n. pr.: Jugoslavija ne more zasledovati vratolomnih načrtov, če jo ne bi spodbujala neka velesila, ki igra komedijo brezpogojne miroljubnosti. dočim se v izredni meri oborožuje. Rim, 19. marca o. Nocojšnji fašistični uradni list »Foglio d' ordini« prinaša na uvodnem mesitu pod naslovom »Opomin« naslednji člančič: Italija fašizma, Italija črnih srajc sledi z absolutno mirnostjo frenetični agitaciji beograjske »klike«. Pod »kliko« je treba razumeti visoko srbsko vojaško kameriljo. na katere čelu stoje nekateri neodgovorni megalomani, ki so sposobni za vsak zločin. Italija, svesta si svoie moči in svojih pravic, ni in tudi ne bo izgubila svoje popolne hladnokrvnosti. Z isto hladnokrvnostjo gleda tudi na solidarnosti, ki se porajajo in ve, odkod prihajajo Beogradu pomoč in nasveti. Fašistična. Italija, poglobljena v delo svoje gospodarske obnove in gigantskega napora ustvarjanja novega režima, ne namerava na noben način motiti evropskega miru. To ve ves svet navzlic jadnemu hrupu protifašistične gonje. Toda ves svet naj tudi ve. da rasistična Italija ne bo trpela izsiljevanja ali atentatov. Po teh ugotovitvah, ki smo jih naredili enkrat za vselej, se ne povrnemo več s praznimi besedami k temu vprašanju. Naša deviza ie: delati tiho brez hrupa. Ruski protest v Rimu Rim, 19. marca, (be.) Ruski veleposlanik je izročil Mussoliniju protest svoje vlade pogodbe. proti ratifikaciji besarabske Obletnica plebiscita y Gornji Šleziji Varšava, 19. inarca. g. Julri bo v Katoui-cah velika proslava šeste obletnice plebiscita v Gornji šieziii. Slovesnosti so udeleže delegacije iz vee Gornje Šlezije in i7. raznih obmejnih mest. V imanu vlade prisostvuje prireditvam minister Kwiatkowski, v imenu maršala Pilsudskega pa general Romer. Berlin. 19. marca, (be.) Povodom šeste obletnice ljudskega glasovanja v Gornji šleziji so priredile zveze domovini zvestih Gornješlezijcev v Berlinu spominsko slav-nost. Pismeno so pozdravili prireditev predsednik Iiindenburg, državni kancler dr. Marx in zunanji minister dr. Stresemann. Sprejeta je bila resolucija, v kateri protestirajo proti zatiranju nemških manjšin v poljskem delu Gornje Šlezije in pozivajo vlado, naj kot članica Društva narodov stori vse, da se zatiranim sorojakom olajša usoda pod tujim jarmom. Sovjetska politika v Aziji MoskvS. 19. marca. g. Danes teden se pripelje semkaj perzijski zunanji minister Mo-šaverol Memalek. da nadaljuje pogajanja za ureditev nekaterih gospodarskih zadev in za sklenitev garancijske jx>godbe. Ako se pogajanja o tem paktu kmalu končajo, bo pogodba takoj parafirana. Ta pogajanja je začel lansko poletje minister Tejmurtaš v Moskvi. Mošaverol Memalek je bil več let doyen diplomatskega zbora v Rusiji in uživa mnogo simpatij. Njegova naloga je. da tn pogajanja pospeši in jih ugodno zaključi Odmev fašističnih spletk v evropskih središčih Prvi francoski glasovi. — V Londonu simpatizirajo z Mussoli-nijevimi načrti. — Na Dunaju ne verujejo v možnost vojnih za- pletljajev. Pariz, 19. inarca 1. »Pariš Midi« piše, da diplomatski krogi zasledujejo z veliko pozornostjo dogodke, ki se že dalj časa pripravljajo na Baikanu. AIbati:ja, ki je pod vplîvom italijanskih spletk, je postala središče agitacije. Tu zadostuje iskra, ki takoj zaneti vojno Ne more biti več dvoma, da jc začela Italija v Albaniji obsežna Uela, ki ne morejo biti samo obrambna. Njena propaganda razširja v Tirani in na Dunaju alarmantne vesti, da se pripravljajo jugoslovenski četaši na vpad v Albanijo, kjer postaja vsled tega prebivalstvo vznemirjeno. Poslednje čase so merodajni krogi temeljito preiskali stvar in dognali, da je napetost na Balkanu le posledica intenzivnega delovanja Italije na tem polotoku. »Quotidien« pravi, da je treba braniti Jugoslavijo pred Mussolinijem. Pred-stoječe potovanje rumunskega kralja Ferdinanda v Rim je vsekakor korak proti Jugoslaviji. Komentiranje angleškega časopisja, ki simpatizira s fašizmom, ne more prikriti italijanske nevarnosti. Jugoslavija je Italiji zelo na poti v njenem imperialističnem stremljenju na vzhodu. Zato je naravno, da se združujejo balkanski imperijaliz-mi, to pa pomenja, da je potrebna intervencija vseli onih narodov, ki hočejo mir. London, 19. marca w. »Times« poročajo: Italijanska vlada je sporočila angleški in drugim vladam, da je dobila informacije, da se vrše na jugoslovenskem ozemlju priprave za vpad v Albanijo. London, 19. marca \v. Italijanske in ju- goslovenske vesti glede Albanije so tukaj povzročile veliko pozornost. Albanski poročevalec »Ti mesa« piše: V Tirani sc opaža velika bojazen, ki je nastala vsied poročila o novih pripravah za obnovitev uporniškega gibanja proti albanski vladi. Že ves čas je znano, da imajo nezadovoljni elementi posebno organizacijo v Jugoslaviji. Ako bi komitske tolpe vpadle v Albanijo. bi stppila tiranska pogodba v veljavo in italijanska pomoč bi oiačila albanski odpor. Ni povdarjati vseh možnosti, ki bi izvirale iz takega položaja. ■ Manchester Gazette« piše: Včeraj v Londoii dospela poročila o izrednem jugoslovenskem delovanju ob albanski r.eji so zelo vznemirljiva, ker so najbrže inspi-rirana z oficijelne rimske strani. Dunaj. 19 marca w. »N e u c Frcie Presse« zavzema v daljšem članku stališče do alarmantnih vesti o Albaniji, ki se od italijanske in jugoslovenske strani de-mantiraio. List piše med drugim: Jugoslavija in Italija sta sosedi Avstrije. Čeprav ne obstoja praktično nevarnost vojne, obstoja vendarle možnost, da bodo razmere postale napete, dokler se ne bo glede Albanije ustvarila nova antanta. Zato je treb;t. da uredi Avstrija svoie notranje zadeve, ria ne bo nudila zunanjemu svetu sliko zmešnjave in borbe vseh proti vsem. Alarmain-ne vesti z Balkana gotovo niso točne, vendar pa so svarilo Avstriji ter dokaz vedno večie napetosti. Nevaren položaj v Albaniji Nov pokret albanskih revolucionarjev proti režimu, izkrcava v Valoni vojni materijal. Italija Tirana, 19. marca, d. Agitacija revo-lucijonarnih organizacij proti pogodbi z Italijo je v polnem razmahu. Predsednika Ahmeda bega Zogu zapuščajo njegovi pristaši in ga dolže, da je izdal domovino. Oblastva so odredila strogo nadzorovanje pošte, vsled česar prihaja le malo vesti v inozemstvo in šc te zakasnele in le po ovinkih. Da bi postalo izjemno stanje uspešnejše, je poklical Ahmed beg Zogu vse rezervnike. Odziv pa ni zadovoljiv, ker je večina rezervnikov pobegnila v gore. kjer čaka na izbruh vstaje, ki se pripravlja. Atene, 19. marca. d. Z albanske meje prihajajo vesti, da je bilo zadnje dni iz-krcanega v Valoni лшогп vojnega ma- terijala iz Italije, ki ga prevažajo \oj;ie ladje. Pred kakim dobrim tednom јг prišel pred Valono italijanski riišilec. ki je ponoči izkrcal večjo množino gorskih topov, nakar se je takoj zopet vrnil v Italijo. Beograd. 19. marca ri. Z oziroirl tla vesti o pripravah revolucije v Albaniji se je obrnil vaš dopisnik do albanskega poslanika Ceno bega za pojasnila. Poslanik .ie na vprašanje, ali res pripravlja Šefket beg Vr-laci revolucijo v Albaniji da bi. vrgel Alt-msda bega Zoga. izjavil, da' so tc vesti absolutno neresnične. Sctket beg Vrlaci :'c sicer zelo bogat é'ovck. vendar pa ne'more snovati revolucije proti nobeni vladi in najmanj proti kabnetu Ahmeda bega Zog-j. Vladna kriza radi amandmanov Vedno ostrejši odpor proti diktatorskim zahtevam vlade. — Opoziciji se je pridružil tudi del radikalov. — Finančni minister obolel, — Vesti o njegovi demisijt. Beograd, 19. marca, p. Vsa politi/na situacija stoji v znamenju amandmanov. ki so potisnili v ozadje zanimanje za vsa druga politična vprašanja. Vlada hoče potom amandmanov k finančnemu zakonu kar na kratko rešiti celo vrsto kompliciranih problemov, od katerih je treba za vsakega prav tehtnega pre-vdarka in stvarnega razmptrivan.in in ki se po vsem svetu rešujejo s posebnimi zakoni. Vrh tega zahteva finančni minister za sebe in za vlado tako dale-kosežna pooblastila, da bi prešla skoro vsa zakonodajna kompetenca Narodne skupščine na vlado samo in bi bil parlament le še za štafažo. Umevno je, da se je proti taki zlorabi finančnega zakona in amandmanov v popolnem soglasju dvignila celokupna opozicija, ki opozarja na protiustavnost vladnih naklepov. Vse ustavne garancije postajajo 11a ta način iluzorne. Odpor je tem večji, ker nihče ne veruje in ne zaupa, da bi bila današnja vlada zmožna in voljna rešiti naloge, za katerih izvedbo zahteva pooblastila potom amandmanov, tako kakor zahteva to interes javnosti in države. Utemeljen jc sum. da bi bila tako dalekosežna pooblastila samo novo polje za partizan-stvo, ki se ne briga nič za to, kaj je res korist in potreba države. Opozicija napoveduje radi tega amandmanom najhujši boj in grozi, da bo v skrajni potrebi posegla tudi po obstrukciji. Že to dejstvo samo spravlja vlado v veliko zagato, ke rje proti volji enotno nastopajoče opozicije nemogoče, da bi bil sprejet proračun v teh desetih dneh. kar je še časa. Še večje skrbi pa povzroča g. Uzunoviču dejstvo, da od dneva do dneva narašča tudi število radikalnih poslancev, ki se protivijo temu, da bi vlada z zahtevanimi pooblastili dobila diktatorsko oblast. Kakor zatrjuje današnja «Politika», sta gg. Uzunovič in Markovič pripravila večino teh važnih amandmanov skrivaj in so mnogi radikalni poslanci izvedeli za njihovo vsebino šele iz listov. To briskiranje je odpor Ie še povečalo. Med protivniki amandmanov so v prvi vrsti pašičevci. a po informacijah odaI demisijo. kar pa bo pomenilo otvoritev splošne vladne krize. Vsa dosedanja prizadevanja. da bi se dosegel kompromis vsaj v radikalnem klubu, so ostala brezuspešna. Vlada si zato ne upa sklicati seje finančnega odbora, ki .ie bila že dvakrat od god ena. Pač pa je bila za danes sklicana scia radikalnega kluba, ki je razpravljala o amandmanih. a potekla brez uspeha. Na seji ie govoril proti zahtevani finančnega ministra celo sam predsednik finančnega odbora Radonjič. ki spada med prve voditelje NRS. Senzacijo ;e vzbudilo dejstvo, da se finančni minister kltibove seje ni udeležil, ampak ie sporočil, da je obolel. To je najboljši znak. da je postala kriza akutna. Zelo ogorčeni so tudi klerikalci, ki očitajo radikalnim ministrom, da so predložili večino amandmanov. ne da bi se o njih pre.i razpravljalo v ministrskem svetu. V Narodni skupščini vlada danes ner-voznost. kakor v dnevih vladnih kriz. Opozicija računa, da se radikalom ne bo posrečilo sporov izgladiti in da bo izbruhnila kriza že pred 1. aprilom. Beograd. 19. marca. p. Danes popoldne so se raznesle po Beogradu vesti, da je podal finančni minister dr. Markovič ostavko radi odpora, ki se je pojavil protj njegovim zahtevam v radikalnem klubu. Ministrski predsednik je nocoj te vesti demantiral in novinarjem izjavil, da trdno veruje, da bo državni proračun pravočasno sprejet m da bo dosežen sporazum tudi o pooblastilnih amandmanfh. Uzunovič misli, da narod z zadovoljstvom pričakuje finančna pooblastila, ki bodo v novem finančnem zakonu in ki bodo znatno z boljšala gospodarski položaj države. Vaje ameriškega brodovja Washington. 19. marca, (be.) Pri velikih vsjah ameriškega brodovja pri Haitiju ie bila velik* parada, ki se je jc udeležilo nad sto aknertifcih vojnih, ladij. Vodilni radikali proti vladnim zahtevam Borna celodnevna seja radikalnega kluba. — Predsednik finančnega odbora in dva bivša finančna ministra odklanjata da- lekosežne amandmane. govoril dr. Kojič, ki le končal svoi dopoldanski govor. Potem je povzel besedo bivši finančni' minister dr. Stojadinovič, ki je rekel, da je molčal celo leto, da pa so sedaj postale razmere take, da mora nastopiti ne proti finančni politiki ampak proti mnogo važnejšim stvarem. Odločno je proti pooblastilom, ki jih zahteva vlada zase, in naglaša, da niso Ie neparlamentanii, ampak celo protiustavni in da nimajo primere v finančni politiki. Sem spadalo zlasti amandmani o državnem odboru, o razpisu notranjega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev in drugi. Ako bi se sprejeli vlad. ni amandmani, bi nastala pravna zmešnjava, ki bi morala imeti zelo slab konec. Pašičevci so burno ploskali govoru dr. Sto.ia-dinoviča. Seja radikalskega kluba se nadaljuje jutri dopoldne ob 10. Beograd, 19. marca p. Zanimivo je, da je nastopil proti vladnim amandmanom na današnji seji radikalskega kluba tudi predsednik finančnega odbora dr. Radonjič. Zlasti Je nastopal proti čl. 32 b, s katerim se spreminja zakon o državnem računovodstvu, glede one 'točke, ki se nanaša na sestavljanje državnega proračuna. Tudi bivši finančni minister dr. Kojič je zelo odločno nastopil proti vladi in naglašal, da tira vtada stranko v propast, ako nadaljuje tako politiko. Poslanec Pešič je energično protestiral proti temu. da se uvaja z amandmani prenosna taksa tudi za prevzem zapuščine otrok po lastnih starših. Take zapuščine so bile doslej do vrednosti 500.000 Din takse oproščene, odslej pa naj bi bile oproščene samo do vrednosti 50.000 Dta. Seja radikalnega kluba se je nadaljevala popoldne ob 5. Radikali so zopet odločno nastopiB proti nameram vlade. Najprej Je Seja Narodne skupščine Včeraj {e Narodna skupščina nadaljevala proračunsko debato ter sprejela proračun notranjega ministrstva. — Velik nemir med govorom ministra Maksimoviča. — Minister narodnega zdravja izvaja v svojem ekspozeju, da je naše zdravstvo na zavidanja vrednem višku, Beograd, 19. marca r. Podrobna debata o proračunu notranjega ministrstva se je nadaljevala danes dopoldne ob 9.30. Pred prehodom na dnevni red ie bilo sporočeno, da oe treba SLS vpn-šati, zakaj je glasovala prot! predlogu SDS za postopno odpravo davka na n "!')vni promet, za katerega so se istotako, kot za odpravo 30% doklade na dohodnino, naiecergičaeje zavzemale tudi vse gospodarske organizacije s klerikalnimi gospodarskimi krogi vred? Davek na poslovni promet je v Sloveniji ena najbolj krivičnih davščin, kar je razvidno že iz tega, da ie Slovenija plačala tega davka do 30 septembra 1926 183 milijonov 349.S76 in 22 % vsega v. državi pobranega davka na poslovni promet Bolezen treba lečiti pri jedru, akn se hoče, da organizem ozdravi To, kar sedaj dela SLS, pa je »kur-fušarija«, ker se lovi za trehptnimi »uspehi«, ki v splošni gospodarski mizeriji sploh niso uspehi. In še nekaj! Ni je stranke, ki bi bila tako demagoško pooijala davek na ročno- delo. Pri vsaki priliki govori o krščanskem so-cijallzœu, o delu za malega človeka. Čim pa stopi \ vlado, daruje dalmatinskim kapitalistom 40 milijonov dinarjev, medtem pa pušča davek na ročno delo neokrnieu, dasi znaša za Slovenijo na leto celih И milijonov dinarjev. Ročni delavci naj kar lepo naprej plačujejo 11 milijonov dinarjev, zato pa smejo v »Slovencu« dan na dan citati, kako kolosalne »uspehe« : ima SLS. Odmevi obtožnice proti g? Maksimoviču Beograd, 19. marca. r. Obtožba proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču je napravila tudi na poslance radikalne stranke globok vtis. Vsi priznavajo, da je obtožba dokumentarično utemeljena in da bo imel Boža- Maksimovič napram njej težavno stališče. Obtožba pride na dnevni red skupščine najbrž 2. aprila, v slučaju pa, da bo notranji minister zahteval odlog, ki mu ga dovoljuje ustava, bo obtožba prišla na razpravo dne 12. aprila. «Pravda» poroča, da računa Demokratska zajednica s sigurnostjo, da bo tudi del radikalov glasoval za obtožbo. O stališču klerikalcev, dolgoletnih zaveznikov Demokratske zajednice in še nedavno najhujših obtožiteljev notranjega ministra in policijskega terorja, do-znava list sledeče: Klerikalci sploh nočejo govoriti o obtožbi. Novinarji so prositi g. dr. Korošca, naj jim da pojasnila, vendar brez uspeha. G dr. Korošec ni hotel odgovoriti na vprašanje, kakšno je stališče njegovega kluba do obtožnice. Clan Radiéevê stranke je izjavil novinarjem: «Obtožba Demokratske aajed-nice ie boljša, kakor je bila naša. Demokrati imajo v svojih vrstah mnogo priznanih pravnikov, ki so mogli vsebino obtožbe najbolje sestaviti.» Politične ШШ Ali je to mogoče? Zadnje dni smo vodili s klerikalci ostrej* šc polemiko radi prenosnih taks. «Slove* nec» je pisal, da je sedanja vlada dosegla «ogromne olajšave» iri da se bodo prenosi ne takse pri kupooprodajnih pegodbah zmanjšale od 6 na 4 odst. «Slovenec» je ti «uspeh» kleroradikalne vlade slavil do nebes in ka^al za številne naše male po* seçtnike, ki so baje doslej plačevali 6 odst. prenosne takse, iko so posestva podedova» li od očetov. Mi snu oap:am temu opozo* rili na taksni zakon, ki pravi v čl. 6. t. 5. od stavek 2, da so posestva v prvem kolenu krvnega sorodstva oproščena plačevanja prenosne takse in sicér do vrednosti pol milijona dinarjev. Z ozirom na to olajšavo taksnega zakona toTej ni govora o kakem «uspehu» klerikalne stranke, kakor ga je naznanjal «Slovenec». Če bi bil molčal in če bi se ne bil šopiril s pavovim perjem, bi si bil prihranil blamažo. Stvar pa po. staja resnejša: Iz Beograda prihaja poro* Čilo, da je vlada predložila tudi amand* man, s kterim hoče znižati določilo o vred» uosti premoženj, ki nai bodo pri prenosu v prvem kolenu krvnega sorodstva prosta prenosne takse od 500.000 dinarjev na 50 tisoč dinarjev To se pravi, da bi morali res oni reveži na deželi in v mestih ter trgih, ki podedujejo od očeta malo bajti» co s psr orali zemlje ali brez nje, plačevati 6 do 4 odst prenosne takse, dočim so po dosedanjem zakonu bile sploh oproščene plačevanja prenosnih taks dedščine oseb v prvem kolenu sorodstva (ded^čina med starši in zatoni ti m i otroci in obratno), če ue p r eseja njih. vrednost pol milijona Dia. Avtentičnega poročila te vesti še nimamo in Ie vprašamo: Ali je to mogoče. Petletnica Krekove mladine Na včerajšnji praznik sv. Jožefa je tako zvana Krekova mladina praznovala petlet» "nico. 1'ri tej priliki je glasilo te mladine «Pravda» objavila par svečanih člankov, ki kar mrgole visokodonečih besedi o kr» ščanskem socijalizmu, Jezusu in Mariji.(!), o «zveliçanskçm socijalizmu» m kar je dru* gih sličnih gesel za nepoučene in nezaved* ne klerikalne delavce. Skof Jeglič pa poši* lja Krekovi mladini «Srčen pozdrav in po* stben blagoslov! Z Bogom'.» Istočasno se« di član te mladine v beograjski vladi kot minister za socijalno politiko. Kleroradi* kalna vlada daruje dalmatinskim bogata? Seru 40 milijonov podpore, izdaja amandma ne za bankirje. Vlada odklanja odpravo davka na ročno delo in tùdi krščansko so* cijalni delavci bodo morali navzlic krščan* škosočijalnemu ministru v Beogradu pri* hodnje leto plačati za davj."k na ročno de* lo približno 11 milijonov dinarjev! Pred tem davkom in pred temi 11 milijoni splah nejo, kajiie, zvonkc besede o krščanskem socijalizmu v nič. Sičen pozdrav in pose» ben blagoslov še od vodstva SLS: 11 mili* ionom dinarjev ročnega davka! Ta je pa lepa! «Slovenec« objavlja daljšo brzojavko o ^obtožbi proti Maksimoviču« in čvekari, da »•samostojni demokrati- nikakor ■ ne . bodo mogli glasovati za to obtožbo, ker bi s tem obsodili same sebe«. To sa-moobsodbo nàj »Slovenec« le pridno prepusti samostojnim demokratom, ki se prav dobro' zavedajo, da sc storili ogromno uslugo državi ln vsemu našemu notranjemu življenju, ko so s pomočjo vlade naciicmakiega bloka Drisflili ves republikanski in federalistični pokret s St. Radičem na čelu na kolena. Da ni bilo te kapitulacije, bi naša država še danes tavala v kaosu gospodarskega nereda ter osredo-točevala vse javno delovanle za sterilno prerekanje o republikanstvu. federalizmu in drugih takih zmešanib in uepraktičnih pojmov, s katerimi je vaTala naš svet tndi SLS Pa lo je drugo poglavje. Najlepše na gornji pisavi «Slovenca« je to, da si tipa očitati samostojnim demokratom, da ne bodo glasovali. za obtežbo proti Maksimoviču, dasi so že februarja meseca pokazali, da so potegnili z vso ostalo opozicijo ter hoteli postavni glavne kcrupcijoniste naše države..na obtožno klop. Edina stranka, ki ie te ko-r^pcijoniste rešila iz krempljev pravice, pa ie bila SLS. Tudi pozneje, o pril&i Radičeve obtožbe proti Maksimoviču so demokrati siasovali. kompaktno za obtožbo, le klerikalci so branili Maksimoviča. Iu glasilo SLS si po vsem tem še upa blatiti samostojne demokrate, češ da ne bodo glasovali proti terorju policijskih oblasti! Ta je pa res lepa! Taka nebrzdana klerikalna demagogija js prava sramota za kulturno Sloveniio. Ljubljanska kreditna banka in g. Jelačin Znova moramo opozarjati Lhibljansko kreditno banko, da ni v njenem interesu, da drži v svoji upravi g. Jelačina. Že prejšnji teden smo zapisali, da se pod komisarijatom Zbornice zâ trgovino, obrt in industrijo pripravlja poklerikaljenje tega gospodarskega parlamenta. Kmalu na to smo videli, da je SLS, na katere pritisk je bil g. Jelačin izvoljen v upravni svet i-N^rodne banke«, res dosegla v vladi aniandman, s katerim se izpreminja volilni red za Trgovsko zbornico Dočim je SLS v oblastni skupščini pri volitvah oblastnega odbora odločno odklonila proporc, slepi sedaj javnost, da^ie dosegla čisti proporc za vc-litve v Trgovsko zbornico radi demokratičnega principa. V resnici pa hoče SLS volilni red izpremeniti samo zato, ker misli, da bo potem dosegla v Trgovski zbornici večino. Klerikalno-Jela-čmovska politična kompaniia Da bo z novim volilnim redom udarila z batom po glavi baš one gospodarske kroge, ki so bili dosedaj po svoji strokovni izobrazbi ter po svoji gospodarski moči glavni steber neodvisnega trgovskega in obrtnega stanu. To so tisti gospodarski krogi, ki so tudi glavna klijentela Ljubljanske kreditne banke, ki ima sedaj znova priliko premišljati, če je v njenem interesu imeti na sv.ojib vodilnih mestih ljudi, ki delajo s klerikalci načrte kako bi neodvisno slovensko trgovino in obrt spravili pod vpliv Gospodarske zveze ter SLS na vladi in v opoz ciji vedno ista. «SLS je znaJa vedno varovati ravno linijo in doslednost.» oS'.oveneo 17. 111. 1927. pod komaudo klerikalnih jajčarlc ter d-ug.ii fatovških podrepcikov. Ki *ploh n;het:c .;-govske ali obrtniške *ave'duo&ti плпј;«. L novim voli'nirn redom Vo' odpravI,4:ic . v industriji kakor' tudi \ trgovini iu ob: vse dosedanje kategorije, ki vj j. o/ira.e . ua višino dflvka,' ki ta ;e kd.j nlačevai z.i. .Trgovsko zbornico, i.iii&ljanskà krediti-.i banka, g. šarsbon. s. Pollak bodo imeli p, bodočih volitvah v Trgovsko zbornico i-; pravico, kakor vsaka klerikalna jajčarica in vsak klerikalni kenzumar. zšio pa b.>%.'•! klerikalne jajčarice vodile slovenski gospodarski parlament ter komandirale neodvisno trgovino, obrt in industrie. Italija pošilja slovenske Kraševce na Kitajsko! Trst. 17. marc h. Molk in zamolčevanje je ena glavnih opor fašističnega režima. Tako :*> n. pr. Tržačani te dni pač vedeli, da se je vršila slavnOit železničarsk s milične legije, ka.t> ro so krstili po imenu nekega železniškegi miličnika, ki јг bil ubit o priliki roparske» ga napada na železniško blagajno v Pu* stranku, ali niso vedeli, da se je za tu slavnostjo skrivalo še nekaj drugega. Vidi-i. so, da pohajajo po mestu črnosrajčniki. ki niso domačini, culi so jih, da prepevajo po furlansko, a tupatam se je čula tuui slovenska govorica. Tržačani so mislili, ti.t so ti črnosrajčniki pač udeleženci dopol danske miličarske slavnosti, kar pa v: re--» niči niso bili. Počasi pa se je končno veru darlo izvedelo, kaj je bilo na stvari. V noči od nedelje na pondeljek je nain" reč odplul i Trsta Llovdov narnik «Vc. neziaki je glede na ladijsko moštvo tvo= ril v resnici Dravo izjemo. Dočim se za vse ostale parnike namešča moštvo po turnu* su in sc nič ne gLeda na to kaj. je kdo p > rodu. jeziku in domnevanem prepričanju, se je za «Venezio» izbralo izključno mo. štvo priznano fašističnega prep-ičanja in so bili popolnoma izk^učeni ljudje, ki bi le količkaj dišali po «drugorodstvu Že to je vzbudilo neko pozornost, vsaj v .-.>гпаг= skih krogih. -Seveda pa je bila tvar popolnoma jasna "Jtem, !:o se j: videlo, kaj liai prevaža «Venezia». V ned Ijo r.-cmoči sta sc namreč, ue d;i bi občinstvo ooazilo kaj, vl.rcala na « c c oezio" en ba tal ion volašt- a in en bata.jOi ali каКот bi morda rekli, л kouorta faši« stične milice, in parnik je krenil proti "— Šanghaju! Pobrali niso tržaških dangubov, Li tvo. rijT glavni del tržaške l"»ije, oseči ime sv. Justa, tržaškega patrona, temveč so na« klonili Furlanom in slrvenskim Krašov. cem veliko čast, da bodo razširjali slavo Italije po Kitajskem. Seveda, jih je ttrii manj Škoti , kakor čistokr\n:h tržašl" pridaničev; saj jim Furlan in Slovenec ni* sta niKdar dovolj zanesljiva, pa naj oble« četa še toliko črnih srajc. Tako bo torej tekla slovenska kri za — «domovino*: za angleške koristi na oni strani sveta! — Kdo bi vedel, kam jih po« šljejo prihodnjič?! Kantonci zavzeli Nanking? Prodiranje kantonskih čet napreduje. — Severna armada se umika v Šanghai. Kanton, 19. marca. d. Brzojavna agent rita, ki je pod vplivom stranke Kuomihtar.ç. poroča, da so kantonske čete že zsvzelc Nanking. Šanghaj, 19. marca, (be.) Kantonske če« te so prodrle pri Sungkiangu obrambno črto. Severne čete se umikajo v smeri proti Šanghaju. Zastopniki severnih čet zahteva, jo veliko denarno odškodnino za mirno predajo Sanghaja. London, 19. marca, w. Poročila iz Kitaj* ske so zelo resna ter potrjujejo, da sc mo-re v kratkem pričakovati ne samo predaja Nankinga, temveč tudi Sanghaja kanton* skim četam. Šanghaj, 39. marca. d. Položaj pred Nar kingom je za čete Čang-čungčanga vedno bolj resen, -eprav ni večjih bojev, je pri> tisk Kantoncev na severno fronto vedno hujši, dočim se šantunška vojska umika brez resnega odpoTa. V Nankingu, kjer so se EvTopci že skoraj popolnoma umaknil', so hudi izgredi, ki še niso ponehali. Baje so se večji oddelki šantunške vojske uprli in nočejo na fronto, dokler ne dobe svoj< že zdavnaj zapadle plače. Dasi se general Čangčungčang, ki ima baje pod seboj 25iï tisoč mož, trudi z vsemi silami, da bi obdržal Nanking in pošilja vedno močnejše cddelke na ogrožene dele fronte, so vcn> dar vsi prepričani, tla mora mesto vsak tre« notek pasti v roke Kantoncem. Naša zunanja oolitika in opozicija Beograd, 19. marca. p. Jutri ob 11. do» poldne nadaljuje zunanji minister dr. Pe» rič obveščanje predstavnikov pariamentar-rih skupin o smernicah svoje zunanje po* iitike. • Poljski zakon o zaščiti države Varšava, 19. marca. w. Odbor sejma je razpravljal o načrtu izjemnega zakona pro» ti komunistom, ki so ga predložile nacijo« nalistične stranke. Levičarske stranke, ki so proti izjemnemu zakonu, so bile v od* boru v manjšini. Ta zakon bo najbrže tudi v plenumu dobil večino. V njem se dolo» čajo najstrožje kazni, ne samo za pripad* nost komunistični stranki, temveč onemogoča tudi komunistične kandidatne liste. Potovanje rumunskega kralja v Rim Bukarešta. 19. marca g Bivši ministrski predsednik' Bratlanu ie izjavil пз seji liberalne stranke, da se dajo politične razmere v Rumuniji prlmetjatl z onimi leta 1877, ko le prišla po negotovosti doba razvoja in konsolidacije Kar se tiče potovanja kralja v Italijo, se čuje, da le niegovo stanje nespremenjeno in da odpadelo zato vsi ofi-cijelni sprejemi Kralj bo napravil le privatne posete pri kralju in pri papežu. Poljska in Litva Varšava, 19. marca. w. .Uradno se de* manfirajo vse vesti o koncentriranju polj» skih čet ob meii in o vpadu v Litvo.-Zu* i.anii minister Zaleski je izjavil, da bodo zsdn'im zaupnim noga-aniem med obema državama sledili oficiielni razgovori za ure« ditev še nerešenih vprašanj. Plenarna seja Delavske zbornice Soglasna /.aupnica odboru. — Reioruia volilnega reda. — Dosedanji izdatki. — Grožnja klerikalcev z razpustom. Ljubljana. Id. marca V sejni dvorani mestnega magistrata se je danes vršila tri in pol ure trajajoča plenarna seja deiegatov Delavske zbornice za Slovenijo, kateri ie prisostvovalo 53 delegatov iz obeh slovenskih oblasti. Kot zastopnik vlade je bii uavzoč načelnik oddelka za socijaino skrb g. dr. Q o r s i č. Na galeriji je bilo lepo število delavstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo razpravam. Po odoèrenju zapisnika je predsednik zbornice t. Meihijor Cobal najprej sporočil gotove izpremembe v sestavi zbornice. Kot člani Delavske zbornice so bili pozvani mesto odstopivšib za Josipa G o 1 m a-j e r j a (večinski soc. klub) — Janez R o-? r e t, strugar v Ljubljani;, za Fr. Oreh-ka — Gustav P i 11 e r 1 e (kršč. .soc.) iz Tržiča; za Marijo K i so vee (nar. klub) — Ivan Novak, delavec v Vevčah; za dr. Antona M i 1 a v c a (SLS) — Fran M i-lavec iz Ruš. V nadalinem svojem poročilu ie konstatira! predsednik, da so se razmere v DZ deloma že konsolidirale, po-rebno je v zbornici mirno in trezno delo. le proti temu, da bi se v zbornico uvajali komisarji vlade, priznava pa potrebo reforme volilnega reda za DZ. Splošna situacija delavstva je zelo težavna. Volitve morajo biti tajne. Ne more pa DZ sprejeti volilnega reda kot je za Narodno skupščino iz tehnično materijalnih ozirov. Volilna reforma za DZ mora zadovoljiti vse. Tajnik DZ Josip Uratnik je k svojemu tiskanemu poročilu povdarjal, da vlada v Sloveniji težka socijalna kriza. Brezposelnost se pojavlja v vseh panogah industrije. Poleg redukcij v velikih podjetjih se pojavljajo stremljenja za znižanje mezde. Velika kriza je vladala v rudarski industriji. Borze dela morajo razširiti svoj delokrog. Delavska zbornica bo morala posvetiti svojo pozornost prvič zaposlenju delavstva v naši državi in potem izseljevanju. Tudi glede rešitve stanovanjskega vprašanja mora DZ stati na stališču, da se morajo delavska stanovanja zaščititi. Ome-uia razne kršitve zakona o zavarovanju delavcev ter s posebnim povdarkora naglaša nujno uvedbo dveh važnih zakonov, t. j. !) rudarskegi zakona in 2 obrtnega reda. Zaščita vajencev je nujaio potrebna. V tem oziru naj se doseže sporazum z obrtnimi zadrugami. Blagajnik DZ Rado Ce le s nik je nato poda! s primernimi komentarji pregled izdatkov DZ v dobi od 1. S. 1927 do 28. 2. 1927 Dejansko je DZ v tem času izdala 1.397.461.11 Din, med drugim na upravnih stroških nad 675.000 Din. Josip Ošlak (Maribor) jc predlagal v imenu finančne kontrole absolutorij dosedanjemu upravnemu odboru. Razvila se je nato mestoma živaima debata o razdelitvi podpor med razna kulturna društva, ki so včlanjena potom delavskih organizacij pri DZ. Bernotovca Pevec in Leskošek sta grajala razdelitev. Delegat in referent Rado Č e 1 e s n i k je Pojasnil zadevo, češ, da so se podpore v kulturne svrhe razdelile med društva: Svobodo, Krekova mladina in Bratstvo. To po ključu. Po mestoma živalmi debati je referent Rado Čelesnik omenil, da so se podpore vršile po ključu glede posameznih klubov. O podporah za brezposekie ie omenil na izvajsnis bcniotovcev Pevca i«i Lesko-ška, da ic KDZ (Kmetska delavska zveza) prejela znesek 250.000 Din. KDZ je ta znesek uporabila v produktivne svrhe, to konstatira. Tajnik Filip Uratnik je k temu pri-nnrrmi!. da je voditelj marksistov pismeno javil, da zneska za brezposelne ni razdelil. ker je načeloma proti delitvi brezposelnih podpor. Predsednik Meihijor Č o b a ! je zaključil debato in da! na glasovanje zaupnico bla-sapftu in celokupnemu upravnemu odboru. Zaupnica je bila soglasno sprejeta. Glasovala sta tndi oba bernotovca. Proračon zbornice Deiavska zbornica je prešla v živahno debato o proračunu, ki velja za čas od 1. 8. 1927 do 31. 7. 1938. Debata je bila interesantna, ket so krščanski socijalci mesto- kraji m tria odkrili svoje težnje, da se polaste te javne korpofacije. Proračun izkazuje na izdatkih dva milijona dinarjev, toliko ima tudi kritja. Delegat Franc Žužek je v imenu krščansko socijalnega kluba med drugim izjavil : Klub bo glasoval za proračiai. Brez vseh rekriminaclj nismo priiatelji komisarjev. Komisarji v frgovski zbornici ln na mestnem magistratu se niso obnesli. Komisarjev ne! Režima, takega kot sedaj v DZ. ne bomo^ mojrlj prenašati. Vofiramo proračun 2 milijonov dinarjev t->da partizanstvo v DZ naj Izgme. Ce ne izgine, si izgovarja krščansko socijalni klub proste roke. Brez pardona! Posložill se borno vseh zakonitih sredstev in tudi svoje moči. Poleg delegatov Ošlaka in Leskovška je nato poda! načelno izjavo v imenu socialistične večine France S v e t e k k izvajanjem kršč. socijalista Franceta Žužka. Di-plomatičrm in stvarno je skušal ublažiti težak vtis groženj, ki so jih dali zastopniki SLS, apeliral je ua lojalno sodelovanje %'seh skupin, tudi klerikalcev, ki groze s kolom proti zbornici, če se ne ugode njihove želje in zahteve. Proračun Je bil nato sprejet z večino glasov proti enemu oernotovskemu glasu. Nato je bila seja cb 18.30 zaključena. Danes ob 9 dopoldne se nadaljuje. Dr. Edvard Šavnik Čestitka k 75-Ietnlci. »Vojak ponosen se mi zdiš, stoječ po bitvi na planjavi! Le uje^a bojni grom ni stri, tovariše 'e vse podrl.i S. Gregorčič Petinsedemdeset let! Dolga vrsta jih je-A prenesel si jih z neupognlenim tilnikom. Prejel si od narave čvrsto duševno in telesno moč in pa tisti dragoceni praktični smisel za življenj, tisti smisel, ki ga nam drugim tako manjka Dasi v letih, si še mla-deniško živahen :n gibčen iu prožen. In imaš to sladko zavest, da nisi živel zastonj. Lepe uspehe si dosegel kot zdravnik in kot človek. Najlepši list v knjigi Tvojega življenja pa je in ostane Tvoje dolgoletno delovanje pri Dijaški kuhinji. Delal si in se žrtvoval za mladino, ki Ti bo vedno hvaležna. Tvoja 75letnica ie za prijatelje ln znance Tvoje ljub povod, cia se Te znova spomnijo. Tudi iaz. Ki si mi storil toliko dobrega, ki si mi pomagal krpati raztrgana jadra moje življenske barke, se Te prav hvaležno spominjam Bog Te živi in ohrani do skrajne meje naših dni. Ti mladeniški starina! Naj se še dolgo razcveta in klije Tvoje »cvetje v jesenU. Taka starost ni nadloga, marveč je »pomlad®, kakor to pravi * naš Tavčar v svoji krasni črtici «•Pomlad«. In ta Tvoja pomlad naj traja še dolgo in dolgo! Kadar v Kranju obhajate kako slavnost ali kak spominski dogodek, mi znova ožive vsi lepi spomini, ki me vežejo na to, meni tako drago mestece in na njegove prebivalce. Tako mi tudi Tvoja 75-!etnica budi spomine na prelepe ure, koje sem v Tvoji druâii preživei v nepozabnem mi Kranju. Ali se še spominjaš na tisto prijateljsko sejo. k: smo jo imeli nekoč pri »Jahaču« v kuhinji Ti, pa pokojna nadzoru!!« Žumer, sodnik Seliškar in jaz? In prijatelj ski sestanki pri »Čili«, pri »Knedelnu« in pri mežnarju na gori Svetega Jošta! Prija tel; Edvard, ki ni nikdar kalil družbe, am pak potrpežljivo vztrajal, dokler se »seja-ni temeljito zaključila. Škoda, da mnog! tovarišev iz tistih dni že krije hladna ruša Modri Štempihar, mehkužni Seliškar, Belo kranjec Jeršinovič! Kje ste? Tebi pa je na klonilo nebo da si ostal junaško na boj nem polju živijenskih viharjev, da Te nis» štrli hudi udarci, s katerimi je usoda posegala v ljub. Tvoj družinski in prijateljsk krog. Dosege; si častitljivo starost! Usoda je tako hotela, hotel si pa tudi sam, kajr znal si živeti, znal o,e držati tiste zlate me re, tiste prave p ,ti, po kateri so hodili sta ri modrijani. In tako »vojak ponosen se mi zdiš, stoječ po bitvi na planjavi.« In ker si še vedno čil, primi za pero in napisi kaj svojih spominov. Imaš velik dar za kaj takega To sem videl, ko smo 1. 1906 pri »Puščavniku« v Kranju obhaja! odhod-nico nepozabnega sodnika Seliškarja ln si se Ti v prelepi, pesniško navdahnjeni, duhoviti napitaid poslovil od njega. In kdor se zna tako iskreno posloviti od prijatelja. kakor si se-tedaj Ti, ta zna tudi povedati in zapisati, kaj le lepega ln zanimivega doživel. Torej sedi in piši in razveseli nas s kopo svojih spominov. In jaz! Tri dolga leta je glodal črn obup na moji duši. Umaknil sem se v samoto in puščavo No naposled sem prišel k sebi in začuti! nekaj korajže in moči. Upam, da skoro namerim korak v svet. Morda se mi posreči, da pridem zopet v šolo. Rečem Ti: nisem bil bogve kak šolmašter. a mladino sem ljubil in dijaki so mi bili vedno _ ljudje, ne pa drva in mrtve številke. Zato bi iz srca rad še par let delal , v šoli med našo mladino In v sladkem upanju pričakujem dneva, ko mi bo dano, da pohitim v Kranj in stisnem prijateljsko Tvojo desnico, dragi Edvard. In pohitim s Teboj v okolico Kranja in stopim s Teboj na tisti čudovito lepo ležeči kraj. kjer počivajo v grobeh mnogi, ki so bili ljubi Tebi in meni. Prof. Maks Plrnat Gostaščina v Mariboru • J v • vv • m državni namescenci Iz mariborskih uradniških krogov se nam piše: Člen 127 činovniškega zakona določa, da so državni uslužbenci oproščeni plačeva» nja vseh državnih in samoupravnih do* klad. Ministrstvo financ je z razpisom z dne 16. marca 1926, br. 3163 razglasilo vsem podrejenim organom, med njimi tu« di delegaciji v Ljubljani, da ministrstvo pravde, ki je pristojno za avtentično in« terpretacijo uradniškega zakona, tolmači v svojem rešenju z dne 20. januarja 1926, br. 5921, da je pobiranje najemninskega vis narja (gostaščine), od državnih nameščen« cev, kakor je običajno v nekaterih pokra« jinah države, nezakonito, ker izigrava do-* ločbe uradniškega zakona na škodo dTŽav« nih uslužbencev. V skladu s činovniškim zakonom in av« tentično interpretacijo po ministrstvu pravde je torej naredba velikega župana mariborske oblasti z dne 19. februarja, U. br. 286/5, izdana sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani in službeno razglašena v Uradnem listu št 27, da so vsi državni aktivni in upokojeni uslužben» ci oproščeni plačevanja gostaščine. Včerajšnji «Slovenec» pa naenkrat raz« glasa, da si je g. finančni delegat čez do« bor mesec premislil in 14. marca izdal od« lok, s katerim je baje razveljavil dotično omejitev glede oproščenja državnih name» ščencev od plačevanja gostaščine. Odkod ima «Slovenec» to za državne uradnike malo razveseljivo vest o izpreobrnitvi go« spoda finančnega delegata, nam ni znano. Poročilo pa gotovo ni točno, ker finančni delegat nima pravice razveljaviti naredbe velikega župana, najmanj pa bi bil v to poklican v našem slučaju, ker je z na-redbo izrecno soglašal. Druga stvar je, če občinski očetje pri pretresanju in sklepanju proračuna niso ho teli upoštevati zahtev državnih uslužben« cev, katere temeljijo na zakonu, in da je s tem prišel mestni proračun iz ravnovesja za 800.000 Din. Kako bodo našli kritje drugod, je njihova stvar; saj so prav po nepotrebnem črtali davščino na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov kakor tudi na igranje s kartami, iz zelo tehtnega (!) razloga, da je Jiia ta davščina nepopular» na! Ali se zdi občinskim očetom bolj po» pularno, v nasprotju z veljavnimi zakoni cbdačiti državne uslužbence kar za skup« ni znesek letnih 800.000 Din. dasiravno jim je že država črtala 10 odst. draginjskih do» klad in marsikomu po zaslugi nove vlade preti tudi redukcija. Povsem krivična je potemtakem trditev «Slovenca», da je prejšnji veliki župan dr. Pirkmajer zato oprostil državne nameščen» ce plačevanja gostaščine, ker je bil malo r-aklonjen mariborski občini. Nasprotno se lahko trdi, da je mestna občina nenaklo« njena državnim uslužbencem, ker skuša protizakonito istisniti iz njih žepov tako ogromno vsoto, dasi je njihovo slabo gmot» no stanje notorično. Ali hoče s takim pi« sanjem vplivati na novega velikega župa» na dr. Schaubacha, da naj na škodo svojih tovariševssotrpinov od včeraj spremeni službeno razglašeno naredbo? Ako se je mestna občina pritožila, ima o pritožbi od« ločiti ministrstvo, ne pa veliki župan sam ali pa celo finančni delegat. Velik požar v Voklem pri Kranju Včeraj, okjii 17. ure, so presenetili številne izletnike v gorovju okoli Kranja dim in ognjeri zuolji, ki so se dvigali v južni smer: od Kranja. Goreti je začelo na zgornjem koncu vasi Vokio. Videlo se je dobro, kako se ogenj naglo razširja. Prav kmalu so se pokazali trije veliki ognjeni zublji na treh različnih krajih v neveliki razdalji. Po prvih vesteh ki so došle v Kranj, je zgorelo v Voklem pet hiš in gospodarskih poslopij. Vzrok požara še ni znan, vendar pa vlada med prebivalstvom veliko razburie-nje, ker živi še vedno v strahu radi lanskih neprestanih požarov na Gorenjskem. Danes premijera Veliki «Ufa»-« Balkan» velefilm. posnet v naši Dalmaciji! Pod jadranskim solncem Napeti pustolovn: roman, ki se odigra na cbalah francoske Rivijere, Italije, Ažurne obale. Rajske doline. Comskega in Gard= skefla jezera, Benetk, ter od Dubrovnika do Boke Kotorške in Črne gore. Krasni naravni posnetki! Zanimivo! Izredna pu« stolovščina! Veselo potovanje mladec«, lepega in ako ne bog-atega lorda (igra len; prikupljivi Oskar Marion) Danes ob pol 11., 3.. po! 5., 6., pol 8. m 9. Pri vseh predstavah igra naš priznano naj« boljši orkester Ljubljane. k LJUBLJANSKI DVOR ШО Telefon 397 Zopet letalska nesreča v Novem Sadu V petek popoldne je napravil na letališču v Novem Sadu kapetan Nikolaj Kuter-nikov, rodom Rus, poskusni polet. Ko je bil približno 600—700 m visoko, se je letalo nenadoma prevrnilo m strmoglavilo z veliko naglico na tla. Kapetan Kuternikov je cbležal na mestu mrtev, aparat pa se je popolnoma razbil. Vzrok nesreče ie neznan, domneva pa se, da jo je zakrivil pilot sam. Kapetan Kuternikov, ki je bil že 6 let pri naši avijaciji, je dobil šele pred meseci naše državljanstvo in je posta! nato učitelj letalstva. Priznan je bil kot eden najbolj hrabrih in drznih letalcev. Starodavni živalski orjaki v Bosni Državni muzei v Sarajevu je prejel te dni iz Banjaluke zanimivo pošiljko. V ba-njaluškcm premogokopu so našli nedavno skelet »mastodonta«, ogromne živali iz ter-cijarne dobe Podobno okostje so izkopali v blfžini Konjiča, iz česar se da sklepati, da ie v tercijarni debi, ko so nastale premogovne plasti, živel v Bosn' mastodoa Prizor iz enodejanke «Amazonke in Adonis», igrane na čajanki Gospodinjske šole v Mladiki v Ljubljani. Amazonke ujamejo A dopisa, v katerega se je zaljubila najmlajša Amazonka Amončica (par v sredi). V ozadju kraljica Amazonk. Hercegovske tragedije Po potresu in številnih nesrečah krvavi spopadi med seljaki. Hercegovino spremlja zadnje čase nesreča za nesrečo. Po potresu je prišel snez, za snegom toča in tako dalje. Pretekli teden je požar uničil hišo bogatega posestnika 11>-je Zirojeviča iz Dubljevica in je pri tej pri-' liki zgorelo pet oseb, 3 pa so bile težkn ranjene ter je le malo upanja, da bodo ostale pri življenju. Par dni po tem žalostnem dogodku je sledil še težji Prišlo je do krvavega spopada med. Srbi m muslimani v vasi Borac. Rodbina Rajka Bejata, ki šteje okoli 30 članov, je zaprosila oblasti v Gackem za kos pašnika v bližini muslimanskih hiš, ker ni imela dovolj zemlje za obdelovanje. Oblasti so v resnici prošnji ugodile. Ko pa so odšli bratje Bejati na pridobljeno zemljo, so jih napadli muslimani, ki so prihiteli oboroženi z vseh strani. Zagrozili so jim. da bodo streljali, ako bi hoteli obdelovati tamkajšnjo zemljo. V resnici je končno prišlo do krvavega spopada, tekom katerega so muslimani streljali s puškami, Srbi pa so se branili s poljskim orodjem. V spopadu je pade! eden izmed bratov Bejatov, trije pa so obležali težko ranjeni in je eden od njih kmalu nato umrl. Orožniki so izvršili takoj obsežno preiskavo in več muslimanov aretirali, dočim so se drugi poskrili v bližnjih gozdovih. Najden utopljenec V potoku Koprivnica so našli te dni pri Zičato truplo neznanega moškega, čigar identitete niso mogli ugotoviti, ker ni imel pri sebi nikakih listin in ga tamkaj ni nihče poznal. Na truplu n! bilo opaziti nikakih znakov nasilia. Pred sodniki Predsednik: «O, to sta pa dva Ша is zelene Štajerske!» Obtoženi Tone B.: «O ne, samo eden je, eden je pa zletel.» Predsednik: polna gostov. Med drugimi ste bili tudi vi in vaš tovariš Anton K. Ko je dajal paznik Ja-'1 oz listke, ste raje odšli. V veži so si nekateri premislili in se vrnili, a vas in par vaših tovarišev je pa neka družba iz veže potisnila na cesto in vam pred nosom zaklenila ' rata. Ker pa niste bili s tem zadovoljni, sta vi in Anton jela s kamenjem obmetavati hišo. Družba v krčmi se je nekaj časa smejala, a ji je kmalu pošlo veselje, saj ste s ka-trenji naravnost bombardirali hišo, razbili kakih 7 šip ter deščice pri zastorih. Skoda 'naša okoli 280 Din. V vežo in sobo je pri-'etelo kakih 9 kamnov. Poleg tega je obtožen vaš tovariš, da je lani dva obunkal. Ci-bnri je zbil dva zoba. a Cizaro je tako udaril, la mu je zateklo lice.» Obtoženec: «No v oštariji ni bilo tako hu-to. Kar se pa tiče batin, s katerimi se -e • roslavil moj tovariš, ne vem o njih ničesar!» Predsednik: «Ali priznate, ali ne?> Obtoženi: d saj ne morem tajiti, ker ie bilo preveč prič.» Predsednik: «Bosta p« k nam prišla, kjer imamo zamrežena okna in ne bosta mogla pobijati šip, in sicer vi. Tone, 1 mesec, a vaš kolega pa za 2 meseca; pa postila se bosV-i in na trdeim ležala.» Obtoženi: «Če ni drugače, naj pa bo!> Kulturni pregled Gledalnki repertoarji Ljubljanska drama: Nedelja, 20.: «Ugrabljene Sabinke». Ljud» ska predstava po zniž. cenah. Izv. Pondeljek, 21.: «Gobsek» B Ljubljanska opera: Nedelja, 20.: ob 15.: «Тегегтаж Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob 20.: «Tajda». Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto. Koncerta Drave v Mariboru, na katerih se bo izvajalo slovensko koncertno delo za Mi. zbor in orkester, kantata «Oljki», katero je zložil p. Hugolin Sattner in ki bosta posvečena proslavi 75Ietnice skladatelja ter kletnemu spominu prerano umrlega našega goriškega slaveka pesnika Simona Gregorčiča, se vršita v soboto 2. in v nedeljo 3. aprila t. 1. Priprave za izvajanje tega vele-pomembnega izvirnega dela so v polnem teku. Solistično bodo sodelovali v teh koncertih ga. prof. Bajukova, sopran; gdč. Vedra-lova, hčerka koneervatorijskega profesorja v l-jubljani in naš znani pevec gosp. Kamilo Kolb iz Zagreba. Obe navedeni solistki st.i tnarljivi in neutrudni pevki, članici Sattner-jevega zbora. Iz prijaznosti m v mak spo- štovanja do gosp. jubilaria sodelujejo tudi nekateri člani stolnega pevskega zbora pod vodstvom gosp. kapeTnika Trotenika, za izpopolnitev koralnih vložkov v kantati «Oljki». Zbor bo postavljen v Gôtzovi zgornji stranski dvorani. Nadalje nastopi celokupen pevski zbor Drave, ki šteje danes 38 članic ženskega ter 36 članov moškega zbora. Pri orkestru, ki bo zastopan po članih godbene-ga odseka Drave. Glasbene Matice in vojne muzike, bo sodelovalo okrog 50 godbenikov. Kdor se čuti narodno zavednega in vé ceniti trud in delo, predno se postavi tak ogromen aparat na koncertni oder, ki se pokori migljaju svojega dirigenta, ne bo šel prezirljivo mimo dogodka; pridružil se bo slavju, saj velja našim stvariteljem, na katere moremo in moramo biti ponosni. Oni ustvarwjo, mi iih pa podpira'mo pri tem delu. Vstormice, katerih cena je delu primerna in naimanj pretirana, se bodo dobivale v predprodaji pri g. Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ulica. Ema Grammatica. ki goetuie v Komornem gledališču na Dunaju, nastopi v drugi polovici marca i v Pragi. Igrala bo naslovni vlogi »Hedde Geblerjeve< in »Vražje ženske«. Predajanje o Gregorčiču in A.ïknrrn je imel prošli teden v Trstu publicist Urbanaz-Urbani. znan iz italijanskih listov kot че-znanjevalec italijanske čitajoče publike z našim slovstvom. Govoril je o delu in o svetov- nem naziranju obeh pesnikov pred polno dvorano. Verdijev« starostno opero «FalstafTv vpriza-rja sedaj z velikanskim uspehom Mestna opera v Berlinu pod taktirko dirigenta B. Walterja. Gorkega roman >Mati< dramatiziran. V Ljeningradu se bo v kratkem vršila premijera Gorkega »Matere«, katero je po romanu priredil za oder pisatelj Krašeninikov. Roman se, kakor znano, odigrava v miljeju ruske revolucije. Zeodovino bolgarske drame napoveduje dr. Fr. Wollman, profesor za literarno vedo v Bratislavi. Knjiga bo pisana na podoben način kakor zgodovina slovenske iu srbohr-vatske drame ter izide med publikacijami Komenskega univerze. Po tem delu kani pisatelj podati sintetično razpravo o dramatiki med južnimi Slovani. «Hanice pot v nebesa» — oprra. Nemškega pesaiika Gerhardta Hauptmanna pravljična igra cHanice pot v nebesa» je zami-kaila dva sodobna komponista, da bi ji dala značaj opere. Prvi je storil to Italijan Re-spighi, znani glasbeni modernist, drugi pa Nemec Pavel Groner, ki je napravil iz prav Ijice cStimmungsopero», kakor jo nazivajo Nemci. Premi >era njegove opere je bila prošli teden v Draždanih poa je marsikaka duhovitost, marsikak živlienski aforizem «za oženjene in neoženjene ljudi». Časih se ti zazdi, da so nravi ameriške rodbine podane preveč naivno; začudo dobri ljudje so to. Zakoncem ni do nezvestobe, hišnemu prijatelju ne do zahrbtnih pustolovščin ; konflikti se poravnaio z malce nenavadno nobleso in orostosrčnoslio. Zadaj vidiš boj med ameriško sredobežnostio k praktičnemu življenju in evropsko sred nežnostjo k slavi, kariieram in pustolovščinam. Zmaga kompromis med očetom in sinom, ali plača ga oče. * na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja tudi listine, s katerimi dokaže io te svoje trditve( krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.) Tu-di je tieba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študh-a na dotični šoli aH dotič-nem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje ie treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti. z uradno listino (ubožnim spričevalom). Vpoštevaio se samo pismene prošnje osebna intervencija je brezpogojno izključena. * Slovenska dijaška zadruga v Pragi, svojim dobrotnikom. SDZ v Pragi se najlepše zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom za plemenite podpore darovane ob priliki božične nabiralne akcije. Med velikim številom darovalcev si Zadruga dovoljuje in šteje v dolžnost, da izreče posebno zahvalo za večje zneske, katere so darovali: Odvetniška zbornica za Slovenijo 2000 Din, Okrajni zastop mesta Maribor 2000 Din. Mestna hranilnica ljubljanska 1000 Din, Mestna blagajna v Ljubljani 995 Din, Kolo jugoslovenskih sester v Liubliani 320 Din, Občinski urad Laško 300 Din. Državno zdra vilišče Rogaška Slatina 298.50 Din. g. dr. Otmar PiTkmajer 250 Din, g. Andrej Jakil. Št Janž 250 Din. Kranjska industr družba Jesenice 200 Din, Občinski urad Zagorje ob Savi 200 Din, in g. Jos. Javornik iz Žalne 200 Din. Ker darovi še vedno prihajajo, smo prepričani, da se bodo spomnili na nas še vsi oni, ki sq jim bile poslane prošnje Slovenski akademiki v Pragi se zavedajo v polni meri velike hvaležnosti do domovine. Naznanjamo obenem vsem, ki se za to zanimajo, da je naš naslov: Slov. diiaška zadruga v Pragi Akademicky Dum. Praha III. * Tatvine in vlomi. Iz Zidanega mosta nam pišejo: V četrtek popoldne sta dva fantiča ponujala žel. uradniku Žitniku salato in mu pri tej priliki izmaknila sviter. Bila sta še pravočasno opažena. V noči od četrtka na petek so neznani zlikovci vlomili v branjarijo in tobakarno gospe Stlgl ter ukradli tobaka, mesa in sladkorja v vrednosti čez 1000 Din. * Uprava drž. kmetijske šoie v Št. Jurju ob južni žel. javlja, da se vršita radi številnih prijav, zlasti od strani irčiteljstva tudi dva vrtnarska tečaja in sicer 8. in 9. aprila specijelno za učiteljice in učitelje, za druge pa, kot objavljeno 11. in 12. aprila. Prijave glede prehrane in prenočišča naj se izvrše pravočasno. * Smrtna nesreča pri delu. V okolici Go-ričeve vasi pri Ribnici je smrtno ponesrečil posestnik Janez Prelesnik, ko ie v gozdu napravljal drva. Pri delu se je prevrnil težak hlod, ki je Prelesnika s tako silo pritisnil na trebuh, da je nesrečni mož drugo jutro podlegel težkim notranjim poškodbam. Ponesrečenec zapušča ženo in pet nedolet-nih otrok. * Nezgoda slovenskih splavarjev. Pri Zagrebu se je v četrtek ob betonskem mostu preko Save razbil splav posestnika Je-re.ia iz Rečice v Savinjski dolini. Lastnik splava in njegovi ljudje so se srečno rešili ter spravili na varno tudi neka! blaga, vendar ima Jerej nad 16.000 Din škode. * Izključenje dijakov iz sarajevskih šol. Na srednjih šolah v Sarajevu je bilo v četrtek zaključeno prvo tromesečic. Zaradi nepovoljnega uspeha je bilo izkliučeno 32 dijakov, ki pa smejo koncem šolskega leta polagati izpit. Niti polovica dijakov ni dobila povoljnega reda. *Cyhpre krema Calderara ie naiboijša. * Za 350 Din 17 zabodijajlev z nožem. Zagrebški policiji ie prijavil predvčerajšnjim mesarski pomočnik Rudolf Seidler. da ie v Veliki Gorici prodaial suho meso na račun nekega zagrebškega mesarja. Ko se je zvečer vračal v Zagreb, ga je z nožem oklai in mu vzel skupiček v znesku 350 Din. Na policiji so Seidlerja pregledali in v resnici ugotovili na njem 17 ubodljajev z nožem. Ker pa je bil mož precej pijan, ie policija sumila, da je Seidler skupilo zapil in fingi-ral roparski napad. Po kratkem zasHševa-nju je Seidler priznal, da se ie sam z nožem oklai, ker je gospodarjev denar — zapil. Seidler je bil nato aretiran in izročen sodišču. Krasna izbira v na novejs h pom'ad nskih damskih n moških bi a g"vi h se Vam nudi pr tvrdki JOS SNOJ, imnufa tur» tjubt'a«a, Pre ernova ulica št v. 3 Gosp. Skrbinšek je zrežiral Barryjevo komedijo vešče in z umevanjem, tako da je rešil in vobliči! vse. kolikor ima v sebi dobrega in zanimivega. Uloge «starega» in «mladega» para so bile v dobri zasedbi. Gdč M. Danilova je podala mlado Veroniko Duane z vsem temperamentom in nji enak. živahen, naraven in pristen ie bil gosp. Jan kot Ro-derik White. Gdč. Medvedova in gosp. Kralj sta se vživela v ulr>?i Nancy in M*'t!flnda s fino distingvirano igro; defal bi le, da sta bila malce premlada v maskah. — vzlic siceršnji mladcstnosti tega para. Etta, gdč. De-belakove je dokaj izčrpala komiko te Вчну-jeve služkinje, ki želi postati odlična dama. G. T. Warren gosp. Lio°ha in Geoffroy Nickolls gosp. Grcorina sta prinesla s svojo dobro igro v In rodbinsko idilo du^a ameriške prepre-stosti : prvi kot dobrodušen industrijalec. ki ceni umetnost le kot reklamno sredstvo, drugi kot pisec detektivskih romanov in druge leVt're «za domačo potrebo», ki se vedno spominja, da bi kazalo napisati kaj umetniškega, n ničesar ne napiše. Kakorkoli ie kom rdi in cTi in jaz-> eden izmed krmedijorafskih fabrikatov, ki imaio le prehodno vrednost, je vendar v nii tol'lco gorkote in humora. da prijetno zadovolji široko občinstvo, na tudi one z večiim merilom. v kolikor iščejo na odru resničnosti fn vedrine. B. Ч-з-nowe «a mida ^oud^e Mon P: pijm Bout* fl'S'PariS * Bclne ženske dosežejo z uporabo prtrod-ne grenčice »Franc-Josef« neovirano, lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodelen učinek na obolele organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode Franc-Josef potrdila tudi njih preiskavama + Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druse. 55 — «ITO» zobna pasta najboljša. Svileni Klobuk« od 100-145D Slamnike od so-125 D Stem er er-Bes, Dunajska c. У. lz Ljubljane u— Shod hišnih posestnikov h Sp. Šiške se je vrši! dne 15. t. m. zvečer v gostilniških prostorih g. I. Grčana v Gasilski ulici. Vse tn gostilniške sobe so bile nabito polne posestnikov in posestnic, mnogo iih ie moralo radi pomanjkanja prostora oditi. Lahko rečemo da so prišli na shod prav vsi posest niki iz Sp Šiške in s tem pokazali svojo pravo stanovsko zavest. Povod k shodu je je dala ocenitev lastnih stanovanj in prostorov za odmero hišne natmarine za leti 1927 in 1928. Na shodu je na prošnjo pojasnjeval predsednik Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, g. Ivan Frelich posameznikom o izvršenih ocenitvah in predpisanih hišnih davkih. Pri tem se je pokazala zelo velika razlika v določenih vrednostih stanovanj in da je zlasti mnogo prizadetih onih posestnikov, ki niso strankam prav nič povišali najemnine. Zlasti mnogi državni nameščenci in upokojenci bodo to r.ovo breme težko prenesli. u— Društvo za Narodno zdravie v Ljubljani priredi v torek, dne 22. t. m. ob pol 20. uri v Šolski polikliniki (učiteljišče na Res-Ijfcvi cesti) predavanje »o prvi pomoči« (nadaljevanje). Predava kirurg g. dr. Blu-mauer. u— Policijske prijave. Od včeraj do danes sta bili aretirani dve osebi, ena radi beračenja, druga radi kaljenja nočnega miru in pijanosti. Noč je splošno potekla zelo mirno. Radi godovanja Jožeta so le nekateri osebe bile ovadene radi razgrajanja po gostilnah. Včeraj sta bili tudi dve nezgodi Neki hlapec je bi! ovaden radi trpinčenja živine, nekemu divjemu lovcu so zaplenili puško. Prijavljena sta dva slučaia prekoračenja policijske ure. Deset voznikov in avtomobil istov je ovadenih radi prestopka cestno-policijskega reda. Jože iz Trnovega je na bolj hrupen način uvedel godovanje Jcžetov, za kar pa ne bo velikih posledic. u— Prizor v Mostah. Strojnik Al. M. na Selu je bil okoli polnoči na Selu pri neki družini- Tja ie prišel njegov nasprotnik šofer Alojzij K. Bil je ljubosumen in začel je napadati strojnika. Oklai ga je z nekim ostrim predmetom po rokah in nogah. Strojnika so prepeljali v javno bolnico, kjer so mu včeraj rane Izprali in zavezali, na kar je bolnico zapustil. u— Nezgode. Šofer Rihard Mudlach je v petek popoldne vozil z motornim kolesom po Karlovski cesti proti Dolenjski. Pri biši tigovca Alojzija Jerančiča pa ni mogel več obvladati krmila in je motor -/. vso silo treščil ob zid hiše omenjenega trgovca. Motor se je močno poškodoval. Škodo ceni šofer na 5000 Din. Poškodovan ie bil nekoliko tudi zid. K sreči šofer ni bil poškodovan Posestnik z Jezice, Valentin Verbič, je peljal na tovornem vozu sode za gostilničarja Urbančka na Posavju po Coizovi cesti. Nepričakovano se je sod. na katerem je sam sedel, zvalil z voza pred konja. Konj se je splašil. Verbič je skušal konia z vajeti zadržati, a je sam pri tem padel na tla. Držeč še vedno vajeti v rokah, je konj posestnika vlekel nekaj korakov po cesti v smeri proti Emonski cesti. Ko je videl, da pride sam pod voz, je vajeti izpustil. Konj je dirjal dalje in ga je na Emonski cesti končno ustavi! neki drug voznik. Verbič je'dobil po obrazu in rokah praske. Na stražnici so mu rane izprali. u— Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic. Pred Škofijo št 15. 109 Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče v CeDo. V pondeljek, dne 21. t m. odpade redno predavanje. V četrtek, dne 24. t. m. ob 20. bo predavala v risalnici deške meščanske šole ga Mmka Govekarjeva iz Ljubljane o pisateljici Zofki Kveder Demetrovičevi. Popisala nam bo njeno življenje m literarno delovanje. Pričakuje se lepa udeležba. e— Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Celju ima v pondeljek, dne 21. t. m. ob 20. uri v rdeči sobi celjskega Narodnega doma letni občni zbor. Na dnevnem rede so poročila funkcijonarjev, volitev odbora in slučajnosti. e— Narodna odbrana v Celju. Še enkrat opozarjamo na redni letni občni zbor Narodne odbrane, ki se bo vršil v pondeljek, . dne 21. marca ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma. Odbor te važne m po- membna nacijonalne in kulturne organizacije vabi tem potom vse narodno meščanstvo celjskega mesta na ta občni zbor e— Občni zbor »Lastnega doma« v Celizvidnc, vedno hujši in imajo Aljehin. Niemcov'č in Vidmar skoro enake šanse. Nedvomno bo znatno vplival na končni izid uspeh, ki ga bodo dosegli ti trije šampl-joni v boju s Capablanco, s katerim Imajo še vsi igrati Našega prvaka dr Vidmarja čaka vrh tega še boj z Niemcovidem in Marshallom. Niemcoviča s Spielmannom in Vidmarjem. Aljehina pa z Marshallom In Soielmannom. Dopisi VRHNIKA. Ponovno opozarjamo na ve-lezanimivo predavanie, ki bo danes točno ob 3 popoldne v »Jantarju«. Predava gospod prolesor Dolžan o- Stališču človeka v naravi. Upamo, da nihče ne izostane. SDS. KONJICE. Čitalnica v Konjicah ima svoj redni občm zbor dne 26. marca ob 8. zvečer v dvorani Narodnega doma v Konjicah. SELA ŠUMBERK. 2e pred leti je nekdo vo. Namenjen ie za one. ki sc pripravljajo za izpite, kakor tudi za dijake, ki potrebu-lejo poseben pouk v teh predmetih. Tečaj vodi proi. Anton Sever. Vpisovanje v vse tečaje se vrši dne 24. in 26. marca od 18. do 19. ure na telniškl srednji šoli v pritličju saba št. 3. Dohod iz Oorupove ulice št. 10 čez dvorišče. Vodstvo umetniške šole »Probuda«. dobiti druge industrije. Delavstvo in po» opisal našo vasico kot skriti biser Dolenj- vectnt tudi uradnistvo je bilo kruto vrze» „i i» „„i.j.i i___ -, , no na cesto ter trpi največje pomanjkanje. ^ Kn?rMS1 02leda.'.epe «renjske pla-Tako postopanje se pač ne more imenova« mne ,od na> Pnhltl meseca ma>a k ti človeškim in se le čudimo, da ne poses n?m ln zr! l'1' bo čez razcvetene trav- že vmes vlada, ko vidi, kako se uničuje na« niVfl ------*— —j— ša domača industrija in eksistenca doma» čih delavcev. 1— Za sokolski sklad. Dne 14. t. m. je praznovala gospa Tadina svoj imendan in se je nabralo pri tej priliki 250 Din za so» kolski sklad. Vsem darovalcem«gratulan« tom in brhki godovnici iskrena hvala in šc na mnoga leta! nike in zelene niive, raz našega zgodovinskega Šumberka. Tam veličastne gore, tu ljubke dolinice z vasicami, odetimi v sva-tovsko obleko cvetočega sadnega drevja. Tam strmine. k; Hh je težko doseči, tu uro položne poti od postaje Radohova vas. Pridite planinci meseca maja, ko tukajšnje ___________________gasilsko društvo priredi veselico na Šum- 1— Osebne izpremembe. G. učitelj K. berku. Pridite med naše živahne polharje Drofenik je bil imenovan pomočnikom sre» skega šolskega referenta pri tukajšnjem srezkem poglavarstvu, na njegovo mesto pa je prišel goriški begunec g. učitelj Benko. 1— Podružnica «Sadjarskega društva* se je ustanovila za Laško in okolico. Pred» seetnikom je bil izvoljen g. Ignac Pirnat, tainikom na g. Korošec. 1— Podpore poplavljencem so se delile in nič manj zadovoljni ne boste odhajali kot z vrha Triglava. Umetniška „Probuda" v Ljubljani . . ___________ _ „ ...... (Poslopje tehn. srednje šole Aškerčeva uL) po tukajšnjem srezkem poglavarju dne S L aprilom sc otvori na umetniški šoli T7. t. m. Našemu окташ se je dovolilo od »Probuda« tečai za vezenie, v katerega se I—-X- i sprejmejo dame, ki se zanimajo za to stro- Rdečcga križa 50.000 Din. Iz Trbovelj t— Razdelitev podpor Rdečega križa. V četrtek je razdelilo društvo Rdečega križa SHS v navzočnosti gospoda vladnega svet» tiika Pinkave, in odposlanca Rdečega kri» ža g. Malnariča, ter zastopnikov krajevnih odborov . . K. 50.000 Din na podporah ose» bam, ki so trpele ori zadnjih poplavah in plazovih. Podporo je prejelo 136 oseb in sicer v Trbovljah 20, v Laškem 10, v Sv. Krištofu 43, iz Dola 6, iz Loke 6. iz Jurklo» štra 3 in iz Marija Gradca 38 oseb. Poleg tega dobe oni, katerim so bili domovi vsled puplavc i plazovja porušeni, od Rdečega križa brezobrestno posojilo in cenejši stav« Heni materijal. Da se jc ta izredno velika podpora dosegla za laški srez, je pred« vsem zasluga g. vladnega svetnika Pinlcave, srezkega ptoglavarja v Laškem, ki se je po» stavil na človekoljubno stališče, znal zain» teresirati prebivalstvo sreza za Rdeči križ, zbral sam lepo svoto za poplavljence, ter ra podlagi vestno, objektivno sestavljenih poročil o škodi v srezu pripomogel do lepe podpore, in vzbudil med prebivalstvom za« ntmanje za največje humano društvo Rde« či križ, kar je tukajšnjim krajevnim odbo» rom R. K. v veliko korist. Obenem se za» hvaljujemo oblastnemu odboru za naklo« r.jcnost, g. Malnariču, odposlancu obl. od» Hora R. K. za lepe v srce segajoče nagovo» re ob priliki delitve, ki so pripomogli do zvišanja članov Rdečega križa v laškem srezu. Prebivalstvo pa pozivamo, da se oklene humanega društva Rdečega križa, pomnoži materijalne prihode društva, da bo v slučaju elementarnih nesreč izkazoval narodu prvo pomoč v večji meri. t— Predavanje Narodnega doma v Hrast« niku. Za kulturna predavanja Narodnega doma v Hrastniku vlada veliko zanimanje, kar se je posebno pokazalo pri predava» ko In bi rade svoie znanje v tej smeri izpopolnile. Istočasno ta se otvori tečaj za narodno ornamentiko, ki ga bo vodil akad. slikar g. M Gaspari. Oziral se bo posebno na ornamentiko. ki pride v poštev pri vezenju. odnosno pri slikanju keramičnih in drugih izdelkov. Na Isti šoli obstoje pa še sledeči tečaji: Oddelek A Figuralno risanje s potrebnimi predavanji. Opozarja se vse one. ki se zanimajr za ta tečaj, da se bo s. 1. aprilom v istem tečaju poučevalo tud! slikanje. Vodi akad slikar g. prof. Mirko Subie. Oddelek B Narodno dekorativno risanje in pokrajinsko sikanje. Obiskovalcem tega tečaja se nudi prilika, da se temeljito seznanijo s slikanjem pokrajine v naravi. Pouk bo vodil akad. slikar g Mirko Šubic. Oddelek za kloarstvo. Modeliranje po naravi, kompozicije in plastični ornament. Klesanje v kamenju, rezanje lesa in vlivanje v mavec. Vodi akad. kipar g. Ivan Jur-kovič. Oddelek za malo plastiko In medailer-stvo. V tem tečaju se goji piastika v manjših oblikah kakor tudi medaiie in plakete s posebnim ozirom na zmanjšanje tn po-mnofžitev. Vodi specijalist medailer prof. A. Sever. Oddelek za grafiko. Poučuje se radiranjc s suho iglo. vjedenke na razne načine, mez-zotinto, lesorez, po m-užnosti tudi še druge specijalne grafične tehnike. Pouk vodi specialist akad. si kar g. Hinko Smrekar. Odde'ek za fotografijo. Ta oddelek nudi praktičen pouk za začetnike kakor tudi za one, ki so se že bavili s fotografijo ter si žele svoje znanje izpopolniti. Tečaj vodi g. Fran Vesel. Oddelek usnierez in umetno kmlgove-štvo. Figuralni in omamentalni usnjerez ter barvanje. Samostojna domača oprema knji ge. Tečaj vodi g. Drago Vahtar. Tečaj za opisno geometrijo in perspektl- Sport Včerajšnje pokalne tekme Slab start prvorazrednih. Atnblcijozna igra drugorazrednih. Včeraj so sc v Ljubljani nadaljevale tek» ke za pokal LNP»a. Ob tej priliki je nasto» pilo šest parov, po trije prvo» in drugo» razrednih. Vse tekme so se odigrale v znamenju početka sezone. Poznalo* se je moštvom, da so tekom zime počivala, vsled česar so izostali pričakovani visoki rezultati. Najslabše je pričel SK Slovan, Jadran pa je z veliko mujo odnesel šibko zmago, re» zultat, ki ga je dosegel ASK Primorje nad Svobodo pa je precej razočaral. SK Jadran : SK Reka 5 : 4 (4 V tej tekmi so igrale enajstmetrovke glavno vlogo. Proti Jadranu je Reka od treh dve izrabila, ei.ako je Jadran plasiral obe enajstmetrovki. V početku je Jadran pritisnil «Rečene» v defenzivo ter nepresano oblegal njihov gol. V kratkem času je povišal JadTan re» zultat na 4 : 0. Šele sedaj se je Reka zna» šla ter pričela s protinapadi. Rezultat tega je bil en gol. V drugem polčasu se je slika precej spre menila. Reka je potisnila Jadranaše v obrambo, kateri so postali žrtev preostre» ga temna, ki so ga diktirali v prvem delu igre. Mladi Rečani so znali izrabiti situacijo ter izravnali rezultat na 4 : 4. Že je izgle» dalo, da bo moral Jadran zapustiti pora» žen igrišče, ko prične proti koncu z napadi, iz katerih je rezultlrah zmagonosni gol Ugajali so pri Jadranu Rogač, v krilski vrsti Pokora, dočim igra forward preveč r' lastno pest. Pri Rečanih sc je obnesel Beseničar, levo krik» in vratar. Sodil Je dobro in objektivno g. Kem» perle. SK Slavija : SK Slovan 4 : 1 (l : 0) Slavija je včeraj dosegla lepo zmago, vendar soore ne soglaša poteku igre, kate» r- bi bolje odgovarjal neodločen rezultat. Tekom cele igre se ni opazila premoč na nobeni strani, a igralo se je v ostrem, me« stoma preostrem tempu, česar se morajo nekatera naša moštva odvaditi, posebno preostro naskakovanje vratarja ni na me» atu. Slavija je nastopila z nekaj novimi igral« ci. posebno v napadu, kateri so se dobro znašli. Tehnično so nekoliko zaostajali za Slovanom, ki je ipral s povsem mladimi močmi v obrambi in napadalni vrsti. Ne» rutiniranost teh igralcev je vzrok porazu. Kljub temu t .oramo reči, da so ti igralci pokazali nekoliko znanja in so potrebni le sistematičnega treninoa. Neumorno je de« loval srednji krilec Volkar, a pri Slaviji ož*a obramba. Sodnik g. Ahčan je spregledal nekoliko offsidov, sicer je bil objektiven. ASK Primorje : SK Svoboda 3 :0 (2 :0) Primorjaši so 'znenadili ne samo s svojo igro, temveč tudi s svojo postavo. V kril« ski vrsti jc igral prejšnji branilec Jančigaj in srednji napadalec Dramičanin. ki pa ni« sta povsem zadovoljila. Napadalna vrsta je neprestano kombinirala, pri tem pozab» Ijala na svoj glavni namen — streljanje. V tem oziru so grešili vsi, razen Baucrja v prvem polčasu, ko »c igral levo krilo ter pokazal nekaj epih strelov iz kota. Teh« n:" o јг moštvo od prešlega leta veliko zgubilo. Svoboda je igrala z veliko ambicijo ter vzdržala tempo do konca. Igralo se je ce» lo igro na strani Svobode, vendar se je znala ta dobro braniti, kar pa ii ni bilo t-idi otežkočeno vsled zgoraj omenjene na» pake primorjanskega forwarda. Sodil je t»kmo g. Deržaj, ki je spregle» dal precej hand.ov v kaz prostoru Svobo« de. V ostalem je sodil dobro. Gospodarstvo Važnost standardiziranja jajc Službeno iz LNP. Seja poslovnega od« bora se vrši v torek, 22. t. m. ob 18.15 uri v posebni sobi kavarne «Evropa». — Taj« nik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 14. uri trening za I. moštvo in rezervo. Točno! Juniorsko moštvo igra ob 15. uri v Zg. Šiški prijateljsko tekmo s SK Panoni jo. — Ob 10. dopoldne sestanek junior» ske in dijaške skupine na igrišču, izdaja klubskih legitlmacii in obenem trening. — V sredo, 23. t. m. ob 18.15 uri seja sekcij« skega načelstva. — Načelnik ASK Primorje. (Lahkoatlctska sekcija) V torek in četrtek, dne 22. in 24. t. m. se točno ob 19. uri vrše cross»country trenin» gi za sledeče atlete: Žorga, Pintarič, Slap» ničar, Kandus, Perko, Slamič H. in De Reg» gi II. SJačilnica v hotelu Tivoli. Točnost in prisotnost obvezna. — Načelnik. ASK Primorje. (Hazena sekcija). V pondeljek, dne 21. t. m. se pričnejo redni treningi, ki se vršijo vsak dan in so raz» deljeni v sledeče skupine: I skupina: Je» rtna Mladena, Kramer Vilma, Zanner, Jen« ko, Oman, Erbežnik, Vidic I.. Podboj I. in Kačič I. II. skupina: Kaiser, Podboj II., Je» nna II., Sajovic, Modic I. in II., Kačič II., Jeglič Štefka, Hauptman in Vidic II. — IIiT skupina: Pegan Stana, Kukman Stana in vse ostale članice. Treningi za I. skupi« no se vrše vsak pondeljek in četrtek; tre« ningi za II. skupino vsako sredo in sobo» to: III. skupina vsak torek in petek. Ob nedeljah se vrši redno trening med I. dru« žino in rezervo. Osebne spremembe v ljubljanskih klu» bih. Kako nam javljajo, se je talentiran atlet Primorja VVeibl preselil v BeogTad, kjer študira na vojno»administrativni šoli, vendar bo tudi v naprej tekmoval za svoj dosedanji klub. Lahkoatletski team Pri» morja bo v veliki meri ojačil znani jugo« slovenski atlet in državni prvak Rosen« kranz, ki se je stalno naselil v Ljubljani. Tudi v damski sekciji je Primorje dobilo znatno ojačenje v osebi znane atletinje in hazenašice Omanove, ki je prestopila iz Iliriie. Vesti, da ie znana rekorderka Kri» ževa izstopila iz АЛ Primorje, so se izka» zale za neresnične, kajti imenovana bo tu» di v bodoče tvorila naiveč'-> otxtro svoje« mu staremu klubu r>ri hazenskih in lahko» atletskih tekmovanjih. Določanje standarda ali tijx>v pri jajcih, to se pravi porazdelitev jajc glede na njihovo težo in kakovost ter po načinih in možnostih uporabe, se marsikomu navidezno vidi kot neumestno igračkanje, ki nima nikakega pravega, praktičnega pomena. In vendar je ta pomen naravnost velikanski spričo velikanskega prometa z jajci. Nekatere države, v katerih jajca igrajo važno kupčijsko in narodno - gospodarsko ulogo, so ali iz lastne pobude ali pa na prigovore pridelovalcev in trgovine že ' davno predpisale razne tipe in odredile gotove mere v svrho pospeševanja materijalne uspešnosti prometa z jajci in v svrho zaščite jajc domačega izvora. Zadnji vzgled smo v našem listu že navedli. Bila je to Danska, ki je silno mnogo že storila za uveljavljenje svojih jajc na angleškem trgu, ki je za ta predmet pač glavni in najvažnejši. Kako imenitno ulogo igrajo jajca v izvoznem vprašanju posameznih držav, naj bo razvidno iz točnih številk, ki jih imamo iz nekdanje Avstro - Odrske na razpolago. Ta je n. pr. v letih 1903. do 1909 izvozila jajc vsakokrat za 107,100.000 K, 105.500.000 K, 97,100.000 K, 111.300.000 K, 123.000.000 K, 111,200.000 K. 108,000.000 K, torej povprečno na leto za 110 milijonov kron in z našim sedanjim denarjem primerjano, povprečno na leto za daleko nad 1 milijardi dinarjev Se zanimivejša pa postane naša slika, ako gori. navedene izkupičke za iaica primerjamo z izkupički izvoza goveje živine Avstro - Ogrske v istih letih, ki je znašal vsakokrat po 111.500.000 K, 98.600.000 K, 87.200.000 K, 62.200.000 K, 47,300.000 K, 75,800.000 K, 60,400.000 K, ali povprečno samo po 77 V, milijona K, ali približno v naši valuti računano. mnogo pod 1 milijardo dinariev. Za izvožena jajca ee je torej utržilo skoro 30 % več kakor za izvoženo živino. V «Jutru» smo že pisali, da je vrednost iz Jugoslavije v nekem tromesečiu izvoženih jajc znatno prekašala vrednost izvožene živine. Brez dvoma je, da je izvoz jajc iz naše države še važnejši, kakor je bil nekdaj iz Avstro - Ogrske, in zato ža nas eotovo ni in ne more biti vseeno, kako se ista vnovčuje-jo in kako se na raznih tržiščih cenijo. Pri nas je lajiku jaice pač jajce. Celo oni krogi, ki se s to kupčijo pečajo, se ne zavedajo važnosti standardiziranja teaa blaga; le preveč se nam vsiljuje mnenje, da predvsem velja le komad —, eden malo večji, drugi malo manjši, ampak komad je komad, toliko in toliko jih mora biti v ohič^mem zaboiu. Kakor da bi se trgovalo s fižolom ali krompirjem. Vendar pa ne bi smelo biti tako. Nismo tako daleč od velikih tržišč Dunaja in gornje Italije. Švice ter Pariza s pomočjo simplonskega ekspresa. Ako se izboljša način zbiranja in od pošiljanja jajc za izvoz, bi tudi nam moglo uapeti. da jih kot pitna jajca (Trinkeier) vnovčujemo mnogo ugodne,-še; proda jih tako pridelovalec kakor trgovec mnogo dražje. In pri ostalih jajcih še nadaljna delitev v prvo-, drugo- in tretje-vrstno blago ter temu primerno boljše vnov čevanje bi moglo naše izvozne utržke povečati za 30, 50 ali celo več odstotkov. Da je to povečanje pri vsakoletnih milijardnih zneskih pač tako veliko, da je vredno o tem resno razmišljati in za izboljšanje tudi kaj storiti, je jasno samo po sebi. Tržna ooročiJa Dunajska borza za kmetijske produkte (18. t. m.) Z vseh inozemskih tržišč so prispela slabša poročila. Zato je bilo dunajsko tržišče za vse produkte mirno, zlasti ker so kupci skoro popolnoma izostali. Posebno pšenica je bila zelo mirna. Imetniki so no nudbe zadržavali, da ne bi izpostavili blasza nepotrebnemu znižanju cen, ker ni bilo skoro nikakega povpraševanja po pšenici. Tudi rž je bila slabša. Turščica je tendirala zopet slabše. Oves brez kupčije. Uradne notice ?o ostale nespremenjene. = Nemške reparaeijske dobave naši državi. Po podatkih ministrstva pravde je prejela naša država od Nemčije na račun reparacij blaga v skupni vrednosti 412 milijonov zlatih mark. 948 milijonov papirnatih mark in 200.000 francoskih frankov. Od tega so prejele privatne osebe vrednost 33 milijonov zlatih mark. Razen tega je dobila naša kraljevina na račun reparacij od nekdaj nasprotnih držav 465.000 ton premoga, 29.378 konj, 17.938 glav goveje živine in 14.522 ovac. Vrednost tega blaga še ni točno ugo-tovliena. Bolgarskih reparacij v znesku 215.S75 dolarjev še nismo prejeli. Jugoslovenska vlada je izdala do konca 1. 1926. obligacij Vojne škode za okroglo 4.33 milijarde dinarjev. = Naše vicinalno železnice. Naša vlada je začela z delnimi odplačili vicinalnim žele?/ nicam, nahajajočim se v državni upravi, katerih je v obliki delniških družb v naši državi preko 40. Več teh družb je prejelo v 1. 1926. 15 milijonov dinarjev. Sedaj je bil znova za sedem družb dovoljen znesek 10.S5 milijona dinarjev. Odplačila se bodo odslej redno nadaljevala, da se bodo dolgovi države družbam popolnoma poravnali. = Vinarsko društvo in cNaša Gorica» v Mariboru. Prejeli smo: Pripravljalni odbor za ustanovitev Vinarskega društva v Mariboru (za mariborsko in ljubljansko oblast) zaključuje svoje delo. 2. aprila bo Vinarsko društvo v Mariboru ustanovljeno, a že v maju bo izšla prva številka ilustriranega mesečnega glasila «Naša Gorica». Kakor vinarstvo samo zase nikjer ne obstoja, niti ne more obstojati, marveč tvori le del naše kmetijske produkcije, tako bo tudi cNaša Gorica» od-ravnavala vse kmetijske panoge in druge gosjxxlarske stroke, ki so med seboj in z vinarstvom ter s kletarstvom, odnosno s celokupno vinsko obrtio v zvezi, kakor so n. pr. vinarstvo s kletarstvom, sadjarstvo z uporabo sadja, vinska in sadna trgovina z gostilničar-stvom, živinoreja z mlekarstvom in živino-zdravstvom. travništvo s pašništvom, poljedelstvo. vrtnarstvo, kmetijske melijoracije in operacije, gozdna kultura, zakonodaja, kme-tiisko gospodarstvo in računovodstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije sploh, kmetijsko šolstvo, gospodinjstvo, higijena kmet-ske hiše. kmetijska statistika, meteorološka opazovanja itd. Temeljito in na zadnjem mestu se bodo obravnavala vprašanja o hmeljarstvu, za katero je pri nas deloma že v®e preveč zanimanja, da ee ta poleg vinogradništva najinten/.ivneiša kmetijska kultura skuša ohraniti na sigurni podlagi in v okviru, katerega ji pri rod ni pogoji določajo Dajali se bodo društvenikom in naročnikom v *)k zračiti tlak od severozapada proti jugovzhodu ter ;>e ustavil že v sredo s središčem nad erednjo Evrcpo. Nad vsemi srednjimi deli našega kontinenta je nastalo spričo tega najlepše vreme; nebo jasno, po večini celo brez, najmanjîegn oblaka, noči siccr zadosti hladne, ponekod s temjieraturo pod ničlo, a dnevi topli in mirni. Proti koncu tedna pritiska sicer nova depresija, ki se je pojavila nad oceanom <1al?č zapadno od Irske, proti kontinentu in kot njeni znanilci so nastopili nad zapadno Francijo in Anglijo močni južnovzbodni vetrovi, ponekod celo z viharno silovitostjo, ali maksimum zračnega pritiska je pokazal izdatno odpornost ter 6e le prav počasi umika proli vzhodu. Dočim se je na zapadnem robu Evrope vreme že poslabšalo, je nad južno, velikim delom vzhodne, zlasti pa nad srednjo Evropo vreme še vedno najlepše. Večji mraz imajo še vedno na skrajnem ruskem vzhodu, ali najnižja temperatura se giblje le še okrog 10° C pod ničlo. Pač pa se je {»javil izredno hud mraz nad Severnim Ledenim morjem med Spitzbergi in Skandinavijo; tu kaže temperatura do 35» C f>od ničlo! Ta mraz sili proti jugu; da bi losegel južne:še dele kontinenta, pa po sedanji razporeditvi zračnega tlaka in zračnih struj ni pričakovati. » Tržaška vremenska napoved ia nedelji: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo večinoma jasno, temperatura od 6 do 14 stopinj, morje mirno. 2 življenja in sveta Nov mednarodni šahovski turnir v Havani Društvu prijateljev šaha v Havani je sprožilo misel novega svetovnega šahovskega turnirja. Prireditve naj bi se udeležila šestorica velemojstrov, ki igra sedai v Newyorku v Manhattanu Square hotelu, poleg njih pa še dr. Ema-nuel Lasker za Nemčijo. Tartakower /a Poljsko. Rieti za Češkoslovaško in Maroczv za Madžarsko. Da pa ne bo Kuba zastopana samo po Capablanci. se «lasi predlog, na.i bi se povabila na ta turnir še dva druga najboljša šahi-sta s Kube. Pobuda za turnir je izšla od Alberta Ponceja, predsednika šahovskega komiteja v ameriških Zedinjenih državah, ki je vodil šahovske turnirje že v 90. letih z veliko rutino in izrednim uspehom. Konec Tarzana Seveda ne konec romana o Tarzanu, ampak pravega, živeča šmipanza Tarzana. ki je do pred par dnevi nastopal v nekem berlinskem varijeteiu Zvečer, ko so se prižgale pred rairpo luči ie udarila ura tudi /a Tarzana. Z dvignjeno glavo, v fraku, lakastih čevljih in v cilindru so ga prineljnli na oder. kier ie kazal publiki svoio okretnost. Vedel se je zelo kavalirsko: bil V naravnost idealno civilizirana opica. Pri mizi ie sedel in nosil v u ;ned vožnjo posvetovali Vnko sra bodi «vrgli» v suho Ameriko Ameriška carina ie stroga in ne pozna pardona Car-niVi so nriiizn: roda skoz in skoz s''!?beni tr^snndie Kako torej najti v n.i:liov;h očeh zažeijeno milost? Igralci so nrišli na imenitno misel. Prosili so damo iz svoie družbe, naj vzame alkohol na svojo vest in nai skuša prelisičiti carinike pri izhcd-i. Parnik ie pristal na ameriški obali in lenajgra'ka je vzela v roke svoj težki kovčeg. Ko ie prišla na vrsto za pregled in io ie carinik vnrašal. kai nosi v kovčegn. ga je zapeljivo pogledala in drzno dejala- «Dvanajst steklenic why-skija. gospod — nič več!» Igralcem so se naježili lasje. Toda kako sladko jim je odleglo, ko so videli, da ie uradnik malomarno zamahnil z roko, se vljudno nasmehnil in pustil damo pasirati. Tako je družba pretihotapila v Ameriko 12 steklenic whyskija. ne da bi se pregrešila proti predpisom o prohibiciji in ne da bi plačala en sam cent drugače neizogibne kazni. Podaljašnje življenja do 125. leta Dr. Sergij Voronov je izjavil, da je prišel na podlagi izida svojih študij do prepričanja, da lahko doseže človek s prenosom žlez starost 125 let. Po njegovem mnenju nastopi potem perioda starostne slabosti in tri mesece nato smrt. Moralna klavzula za filmske isnralce Zakonska afera Charlija Cliaplina v Ameriki .ie rodila neprijetne posledice za vse. ki služijo pri filmu v Hollywoo-du. Filmski koncerni so namreč poslali vsem osebam ki imajo ž njimi nodpba-ne angažmane okrožnico v kateri i'h opazarjajo na Chanlinovo usodo ter jih v njihovem lastnem interesu svarijo, na.i se čuvajo s'iénili -Sandalov. Koncerni si izrecno pridržujejo pravico odpustiti vsakega igrulca ki bi s svojim življenjem dajal slabe in pohuj-šljive zglede. Zategadelj se bo poslej vsaki pogodbi dodala klavzula da mora igralec živeti pošteno in decentno. ka.iti v nasprotnem slučaju se 'aliko zgodi, da bo lahko že prihodnji dan na cesti. Plavajoči hotel Oeresund je važna carinska coi:a med dansko in švedsko državo. V tem pasu. oddaljenem tri milje od kopna obeh držav, nastanejo čestokrat nepopisne težkoče glede carine. Švedski in danski predpisi so zelo strogi. Potniki, ki se vozijo skozi ta pas, so podvrženi največjim sitnostim in ni čuda. da se jim ta vožnja upira Zato se je našel krog interesentov, ki hočejo zgraditi «plavajoči hotel», kateri bi bil čisto izven vseh predpisov švedske in danske v!aok ie bil. kai4<>r znani, odlikovan tudi od dan» ske Akademije znanosti, med tem ko so v dr; okolstvu povdaril sledeče bistvene točke: »Jasno je, da mora vsenarodna vzgojna organizacija kot je Sokolstvo korakati z duhom časa. TjTševo geslo je bilo v^dno: Naprej! Napredek sicer ni vse, kar se pod tem pojmom «m a tra, toda Sokolstvo kot bratska in -eeterska organizacija bo ravno na osnovi bratstva slone® toleranci zadelo pravilno, kaj je potrebno in napredno-î Z ozirom na razna verska vprašanja, ki se jih hoče naprtiti Sokolstvu v greh, je reke! Masaryk: i Vera je najintimnejša stvar posameznika, ne pa tržno blago. Verujoči človek bo vedno - a m skrbel, da zadosti sebi in veroizpove-■ianju. Sokolstvo. nima nalog reševanja verskih zadev; ono je osnovano na nravni in ne na verski bazi — zato naj skrbi, da bo njegovo članstvo kot ljudje redno, čestito in dostojno. Četudi je Sokolstvo nastalo v dobi liberalizma, morajo sokolski voditelji hoditi г duhom časa tudi v tem vprašanju. — Vprašanje izstopa iu prestopanja iz cerkve v cerkev ni stvar Sokolstva.c — Na daljše ••prašanje, ako se je mogoče Sokolstvo že preživelo z ozirom na sedanjo dobo, je dobil urednik ta-le odgovor: »Glavna misel Tyr-šova je bila simfonija, harmonija celega 3o-\ eka; Sokol mora skrbeti, Ua ta ideja ostane živa in zmaga. Gre se za to, da voditelji So-kolstva naloge današnjih dni razumejo in jib pravilno vcepijo narodu. — V političnih vprašanjih vladaj stvarnost in toleranca med članstvom; na ta način bo vpliv Sokblstva na politične prilike edino priporočljiv in uspešen.« •'■.'■• •■ Češkoslovaško in jugoslovansko Sokolstvo v Ameriki glasom poročil nima še onih glo-lx>kih stikov medsebojno kot v »stark domovini. Oboje je sicer organizirano, vendar Oehoslovaki mnogo boli od Jugoslovenov. '"»ni imajo celo Sokoisko Obec. Jugosloveni pa nekaj raztresenih žup in tudi društva no->iio še plemenske naslove, četudi na široko razlagajo svoje jugoslovenstvo. Do globlje organizacije še dolgo ne bo iz navedenih vzrokov prišlo. _ Zato pa je Češkoslovaška i 'bec Sokolska v Ameriki slično krepka kot v Evropi. Ona šteje 5 žup z 104 društvi, ki povečini vsa krepko delujejo, število član- stva je 771(5 članov in 3728 članic, skupno 11.444. — Zleta v Pragi se je udeležilo poleg oficijelne deputaeije še nad 70 telovadcev in to je mnogo. — L. 1928 se priredi zopet velik zlet v staro domovino k jubilejnim slav-nostim 10-Ietnega obstoja svobode češkoslovaške republike. Izlet priredi najstarejše društvo v St. Louisu. — Letos se vrši mesokolstvo?. je pričela z izdajanjem župnega glasila. Sicer je to še skromen list, izhajajoč mesečno enkrat, priča nam pa o žilavosti župe, ki ni samo ohranila skoraj vseh svojih pozicij, nego še ustanovila nova društva vkljub silnemu separatističnemu pritisku. Župa šteje 17 društev v 3 okrožjih z 1512 pripadniki, od teh je 7(34 telovadečih. ;>Sokol na Jadranu«, Ust dalmatinskih žup, pričenja drugo leto izhajanja prav uspešno. Uredniku br. Vrdoljanu se je posrečilo pridobiti lep krog sodelavcev. — Zanimivo je, da izhaja popis vseeokolskega zleta v Pragi v češkem jeziku s potrebnim komentarjem. Prednjakom bo znanje češčine omogočilo dostop k češki telovadni in 9plošno sokolski literaturi. — Hvalevredno nalogo je izvršilo društvo v Trogiru. Priredilo je v mestu javen analfabetski tečaj, ki je trajal več mesecev, ki je bil zelo mnogobrojno sbiskan od onega občinstva, ki mu ^ajnka Avstrija ni hotela nuditi šol v narodnem jeziku. Vežbe s puško za vojaštvo in za članstvo ste sestavila za V. župni zlet bačke župe v Somboru brata major Milosevic in podpo-ru&i ik Stričevič. Vaje so priobčene v 5>Šo-kolski misli-r št. 4, ki jo izdaja; Sokol v Somboru. — Naši vojaški krogi so pričeli dejanski s sodelovanjem, ki bo koristilo vojski iu Sokolstvu. Splitsko sokoisko ilruštvo je eno najmočnejših v JSS., saj šteje 953 članov. Večja društva so le Sokol in Sokol I. v Ljubljani. Društvo, ki obstoji že 34 let, zelo uspešno deluje, saj ima kraseu dom in veliko letno vežbališče. Telovadcev je nad 400. Y 1. 1926 je bilo 14 predavanj in mnogo nagovorov naraščaju in rleci- V društvu jb poseben nabavni odsek za svečami in telovadne kroje. Olimpijada v Pragi 1. 193(5? Kakor poroča ~ Sokolski Vestnih-: iz Prage, namerava češkoslovaški olimpijski odbor predlagati glavnemu olimpijskemu komitettf, di se vrši leta 1986 v Pragi mednarodna olimpijska tekma vseh telovadnih iu športnih panog.. V to svrho si je odbor zasigural soglas največje češke telovežbene organizacije — Češke Obce Sokolske. ..'"'■■' V švicarski telovadni zvezi vežba 32.212 telovadcev, 8856 člahie in 11.134 naraščaja. Letos v zimi so bili prirejeni tečaji rimskih športov, ki. so se zelo obnesli. .Pripravljajo se za drugo zimo tudi zimski izleti, kar bi bilo priporočljivo tudi pri nas. M\ onstran p— Med g os/i v Opatijt prevladujejo Madžari. Njihovi grofje in baroni stopajo najbolj v ospredje. Opatija jim je po vojni enako priljubljena lcàkor' pred vojno. .Nji«' hov številen obisk priča,-kako se tei madžarski-" gospodi tudi V povojnim :tas'j «ju«' bro godi. p— Fašistični železničarji 14-ta lcg.ii; fašističnih železničarjev, ie intcU v ' Trstu svečanost, pri kateri je «i bila ime po že« lezničarju Ugo del Fiume. ki ie bil žrtev znanega roparskega napatli \ Prestranku. Pri slovesnosti je bilo ve« ; vorov. Geni-« ral Ragioni jc z veseljem _>.i!a! na želez« ničarje in jih imenoval <-pr dne in junaške vojake, ki imajo sijajno moč in disciplino ter podajajo sigurnost p/oti \ saki rievar» cesti». Mussolini je rekel: «Kadar pride mimo mene kolo usode.za bodočo veličino Italije, bom znal prijeti za kolo»... Ragio» ni je še dostavil,, ja vj železničarji pri« pravljeni odbiti vsako zapreko italijanski usodi... Obmejni italijanski govori so vedno bolj ofenzivni. P;— Iz Gorice. Za fašističnega tajnika v goriški pokrajini jc imenovan inž. Cacce« se. Kandidatov je bilo mnogo, razburjenje duhov je bilo v trenotkih že zelo nevarno, med mladimi avanguard;sti je vrelo, sled« ujič je sledilo imenovanje in nastopil je mir. Policija je imela dosti posla po dnevi in po noči, varnostna služba je. bila raz» Priporočam zanesljivo trpežne ;n lepo izda are čevlje ročnega dele po zelo nizki ceni za dame, eespode in oiroke. Vsako s o'i o to še pcsebei velk popust. Pošilja se tudi po ošmem povze*|U Neugajajoie se zamena Trgotf'né s ievlji Franîa Snoi, Prešernova ul. 32. pletena po cclem mestu in tako ni moglo priti «do nikakega incidenta na prometnih ulicah- Podtajnik je cav. Bernardclli. V d:« rektoriju so še: Francisci, Franzot, Baricli. Bramo, Mazzaecii in (orubolo. Ostro sc kritizira med fašisti s>estava direktorija. ali tržaško fašistično glasilo vseeno zatrju« .ic. da ie Rardii^zi sijajno rešil krizo v go« riškem taši.iu. —- Trg sv. Jelerja v Gorici, k1 je bil včasih zelo dobro obiskan, je b;! letos klavcm. Sejmi v Gorici propadajo od leta do leta — Težko gospodarsko krizo preživlja goriško mesto. Odbor za pospe« ševanjet ujskega prometa se je zganil in skuša privabiti v Gorico ljudi, da bi bilo kaj zaslužka. Treba propagande, reklame, ali vse to stane denar. Odbor apelira na obrtnike, gostilničarje, trgovce, podjetnike, da naj prispevajo k akciji za dviganje tuj» •-kega prometa. Ali ti ljudje ne morejo so» delovati, ker iir.ao polno davščin na glavi in prostovoljnih ter neprostovoljnih prispevkov vseh vrst je tolik «ia jemljejo iz žepov prizadetim zadnje liri ce. Preveč je v Gorici fašističnega političnega prereka« nja in premalo smisla za gospodarsko po« vzdig-j rnesia. Г— Vmor finančnega stražnika. Dne 11. avgjsta 1921. sta na cesti iz Landola v Bo» kovjt dva italijanska finančna stražnika ustavila tihotapca Karla Brusa in Petra Bizjaka, ki sta imela s seboj večjo količi« no tobaka. Trišlo je «lo boja med tihotap« el in stražniki. Finančni stražnik Stanga» i.'dli jc obležal mrtev, drugi stražnik Scot« zino jc bil težko ranjen. Brus je doma iz Hotedršice v Jugoslaviji, Bizjak pa iz Za» gorja pri Postojni. Slednji je bil aretiran in je v preiskavi- pripovedoval, da se je on boril s Sčorzincm, Brus pa je pobil Stan ganellija na tla. Brus je bil radi tega pred poroto v Ljubljani pa je bil oproščen. Bizjak, ki je izredno močan človek, je po« begnil iz zaporov v Postojni. Porotna raz« prava proti Brusu in Bizjaku se je vršila v Trstu 14. t. m. v odsotnosti obeh. Obso« jena sta in contutnaciam Brus v dosmrtno ječo z 91etno samotno celico in Bizjak na 13 let iu 6 mesecev zapora, dve leti mu odpadeta po amnestiji iz 1925. n— Sekira poje po gozdovih in če pojde tako dalje, bo goriška pokrajina v dogled« rem času gola. V vasi Gorje na Cerkljan« skem je eden glavnih dohodkov prodaja lesa. Delujejo cerkljanske žage. mnogo le« sa pa gre v roke raznih lesnih trgovcev. Cene so šc precej visoke. Seka pa se mnor go preveč, gozdovi sc redčijo. Kaj bo? Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJ-CI znesek Din 5*—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I •—, Najmanjši metek Dla !©•—. FRANCFUJAN krovstvo in zaloga «i.reïnîh potrebščin Ljubljana-Galjevica 9. ■ 105 Damsklb klobukov svilnatih ln slamnikov !шш veàjo «alogo po пај- niïj'i eent. Preoblikovanje slamnikov stane SO Din — evijenib klobekov pa 00 I>in. Svojo, vsak praznik c"3 8.—U. in v delavnikih ves dan odprto delavnico in rrodajalnioo priporočam. — Modna lopa št. tU. Vodni- kov trg. 7640 Stuvôe " Ofrf Brivskega vajenca ki že sna briti in striči -»prejme s 1. aprilom Alojzij ftojs brivec v Sevnici ob Savi. 7281 Čevljarskega pomočnika u zbito delo, dobrega de-Uvea, pprejme Alojzij Pajk. V'ilnja c»ra Vf a - oskrba » hiït. 7R81 2 učenca iz boljïe biSe eprejmeai v trgovino z mešanim blagom. — J. Erafovic, Žalec 7400 Potnike za izdelke, ki še rabijo v vsaki blSi. sprejmem proti visoki proviziji za prodajo od biSe do liiiie. Ponndbe ua oglasni oddalek «Jntra» pod «Velik zaslužek». 7394 Mesto sluge iSiem v kaki trgovini — Kaslov v oclasnsm oddelkn «Julra» 7474 Zastopnike zanesljive in agilne predvsem trgovsk» potnike, ki so dobro vpeljani "išCpmo v svrho prodaje drïavnib srečk Resne ponndbe pod Iifro m. — Samo eanesljive z večletnimi spriCe-'^tH. z navedbo, plače in Vi bi nogle sastepltl slni-ho 1 »rnlla t. !.. naj se iavijo pismeno na naslov-tnlenier Kottenbeeber — ?a--reb. Kukorii'ëra ulica S2;T 7475 Stužinčad kuharice, sobarice, nataka-rice. hiSne itd dobe najlažje službo v Beogradu ako se zelase » biron Ekonomija. Beoçrr.id Visana ti 6220 Velik zaslužek nudi zagrebika banka gospodom. ki bi prodajali drž. vrednostne papirje ûa me-sečno odp'ačilo. Ponndbe na Publicitas dd., Zagreb, Gundnliče-v;, 11. pod1 «Zali. 381». 7703 Zanesljiv Žagar dober, trezen, ki ja vajen ua. žagi z dvema listoma in cirkulacijo, se sprejme za takojSen nastop. Delo stalno, reflektira se 1» na sa-, mostojne moči z daljSo spretnostjo. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje Pod »Takoj«. 7723 Monterja dobrega elektrotehnika z da'jfo prakso, ki zna Instalirati po predpisih V D. E. s knlo-žieo. sprejme elektrotehnično podjetje Ka»ol Flor.iančič v Celju." 7720 3 učence zdrave, močno in pridne, iz dobre hiSe. v starosti nad 15 let, sprejme Keramika J. Klemenčič. tovarna neči v Novem mestu. 733S Pletilj«) takoj Mireimem proti dobri plači Kaslov v ог1з»пет oddelku «Jutra» 7374 Trg. pomočnik vojaščine prost — zmožen slovenskega in nemSkega jezika, išče službe — gre tudi aa deželo Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značk o«Dobra moč 86» 7586 Knjlgovodkinja bilaneistka, samostojna in » večjo prakso, vešča korespondence. strojepisja in stenografija, iSSe službo mestu ali na deželi. Po-nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Bilan-oistka 1б0о». 7337 Zobotehnik perfekten v operativnem delu. v zlata in kavčuku. Ilče službo — Ponudbe na podružnico «Jutra» v Ma. rlhoru «Zobotehnik 1908» 6681 Čevljarski pomočnik Seli takoj ali pozneje pre-meniti službo Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7519 Prodajalka meftane stroke, z dobrimi spričevali, išče službe mestu in na deželi. Dopise na oglasni oddelek «Jutra, pod Šifro «Dobri mod 420» 7479 Lesni manipulant z večletno prakso. ve£č vseh manipulacij trdega in mehkega lesa. gre za skladiščnika prejema'ca ali nakupovale» lesa Nastopi takoj. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lesni manipulant». 7357 Prodajalka želj premeniii mrsto takoj ali pozneje. Ponudb» na podružnico »Jutra«. Celje nod •Vestna«. 7724 Upravnik z» samostojno vodstvo — uprave zagrebškega lista z 'h'i Jo prakso, dobi takoj »'nžbo Ponudbe « popisom dosedanje!»» delovani» pod »\rilen in zanesljiv« na "si oddeltk »Jutra« v Ljubljani. 8334 Delavca izurjene*» " izdelovanju ■•"mentnih izdelkov, rabi Plrnat Martin. Beviko — Trbovlje. 7453 Trg. sotrudnica iz dobra hiše. išče službo v mestu ali na deželi. Cenj. porndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Zanesljiva 6». 7280 Trg. pomočnik išče službo skladiščnika v kakem večjem podjetju — Zmožen je slovenskega, sr-bohrratskega in nemSkega jezika Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Veeten 87». 75S7 Strojnik trezen in zanesljiv. Išče •Inlbo — najraje na Ugi Vel! » splošnem ključavničarstvu in elektr Instalaciji Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7897 Farmacevtska praktikantinia polletno prak«o. išče od-govarlajoče nameščen ie za nadaljevanje prak«e Nastopi lahko takoj Ponudbe na rt-lasni oddelek »Jutra« r-n.ï »Farmacevtka«. 7636 /anestHv ključavn'ënrskî pomočnik ž№ iz 2 stjriffrimjskih hiš. novega tovarniškega poslopja z veljkimi'prostori za skla--lisča in pi'arne': pod zelo ntrodnim- -[-ogfijr naprodaj. RanfaMHW>: Hgft.Hna Interesenti naj se- obrnejo za naslov na ogla-ui oddelek, «Jutra, pod,- S:fr"it-»X;zka c»'-o» 5J» Poljsko kovačnico dohro ohranjeno, kupim Ponudbe na naslov- Anton Fišter. Metlika 7362 Trgovino manufakture zelo prometnem mestu Slovenije, s 4000 prebivalci ln več tovarnami, prodam Trgovina je dobro vpeljana in ima dokazano čez miliion letnega prometa. — Potreben kapital ca. 100.000 Din. osta'o lahko odplača v 15 mesečnih obrokih Event =рг<>1тет tudi družabnika z vloa-o 100.000 Din Dopise na oglaeni oddelek «Jntra» pod «Potovanje v Ameriko» GS61 Stavben» parcela 533 m*, na,- Sl'n^ah ugodno naprodaj Pareél.-i je že obdelana 'iT jako dobro gnojena. Pojasnila daje tr-ovei; V Jeločnik. Rožna do'ina. 78S6-3 HiJo z vrtom z električno razsvetljavo in vodovodom, s pekari-'o. trgovino. kletio in drugimi prostori in s pravico do 6 klafter drv letno 10 minut orf postale prodam Ns-lov v oglasnem oddelku Jutra 7582 Dvonadstropno vilo želim kupiti v bližini gledališča Dopise na oglssni oddelek «Jutra, pod šifro «Vila 88» 7(88 Otroški voziček dqbro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7729 3onudba za nabavo »Glasbeno društvo Zidani most« si misli nabaviti 31 novih krojev, obetoječih il bluze in hlač, iz črnega su-kna srednje kakovosti. Pismene ponudbe » navedbo oeoe in vzoree prosimo poslati na gornji naslov do 35. t. m. 7817 Enodružinsko hišo z vrtom, obstolečo ir 3 =oh. kuhinje, «hrambe za živila, verande, kleti in prostornim podstrešjem — blitn Ljubljane, proti ta-kojšnjemn plačilu poceni prodam V hiši vodovod in elektrika — Ponudbe pod značko «Gotovina 77» na oglasili oddelek «Jutra» 7377 Enonadstropna vila s 5 sobami, prosta za vselitev. z gospodarskim no-«lopiem. vrtom in ca 50П0 m» zemljišča v okoliri LhrbPane. je ngodno na prodaj. Na=lov te iIV» v Oglasnem oddelku »Jutra«. 7725 Enonadstropna hiša lepi. s prostim — deloma opremljenim stanovanjem, z velikim vrtom in 3 veliki klet', naprodaj v Ptuju. Prešernova nllca Pojasnila daje g Lemacher Ptuj. Panonska ulica 9/II 6862 tl"šo v Radovljici pripravno za vsako industrijo ali obrt. blizu kolo-dvora in pošte prodam za 70:000 Din Plačljivo v polletnih. malih obrokih Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 6450 Posestvo na Podplatu, tik g"avne co-F-te, 5'ujinut oddaljeno od železniške postaje prodam. Obstoji Iz lepe hiše, hleva in pet oralov njive in ..travnika. Oddaljeno 6 km od Rogaške Slatine Poizve še pri,- truriveu Franeu Renier . v Po1Wrt.l.-i 7019 Hišo v Mariboru lično, -dvo- ali večdruSin-sko. z vrtom kupim Obširne -ponudb« le od lastnikov do . t. aprila n« ruis'ov-Maks .Marko.'-Smetanova nI. št 4S't. Beigott. 74S1 Kupim hišo obstoječo Iz najmanj dveh sob. kuhinle ln kleti. V dobrem stanju in nekaj vrta. v bližini me«ta Ljubljane. Maribora. Celja ali Ptuja. Najviïla cena 35 000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Družinska» 7525 Posestvo 2 hiši z eternitom pokriti. 3 orale zemlje, poino izvrstnega sadja vse z orano in posejano, prodam. — Pojasnila dale Adam Kin-cel. St Jurij ob južni žel. 7342 Točilnico in delikatesno trgovino dokazano najprometnejSo v manjšem industrijskem m<> stu Slovenije o.ddap na ra^. čun, najraje samostojni gospodični. ki - razpolaga » kavcijo v vïëini zaloge Ua-. ga Stanovanje v hiši. ki-' moetbjno vodstvo — ker je gosjxKlar stalno odsoten — Ponudbe na naslov: Filip Pukl. veletrgovina vina v Celiu. 6812 Poslovne lokale popolnoma renovirane, na najprometnejšem kraju Maribora oddam — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra» pod «Aleksandrova cesta». 7492 Trgovino z mešanim blagom in stanovanjem o,Mam z blagom zaradi odpotovanja Je ua zelo prometnem kraju v trgu Prevzame se lahko takoj V.-e drugo ur-tm*-oo Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pori «Promet 57» 741C Lep lokal ut- Alek-androv, e.esti o, 1*1» takoj po znižani najemnini Hokojnin-k- »«vod • Liub Usai "-ms Pekarijo v celjski okolici o d -i a m takoj v najem. — Cenjene ponudbe do 23 rnarca po* 7(552 2 sobi v I. nadstr,, z električno razsvetljavo in parketom t-akoj oddam. Kaslov pove Oglasni oddelek «Jutra». 7564 2000 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi stanovanje :î—5 eob do 1. av-gusta. Ponudbe na oglaeni oddelek «c.Fotra» i-od šifro * Solnčno stanovanje* 7-irî<5 2 boljša gospoda a!i zakonski p-,r brez otrok I sprejmem v Staretovi ulici 1ruovo. 7381 Stanovanje najni;mj 1 p o li iščem ali kupim vilo ali hišo s prostim >t.inov.-,n.jein. v ceni do 21Ш.1.НК) Din Posredovalci izključeni Ponudbe na oglasni v Id.-Iek «Jetra» p',d M i - u .i stran кз 2.1» 7.-133 Opremljena soba velika, zriičoa, eolnč-ca. — sredi metta. «.-'odda dvema mirnima osebama. Naslov pove oglasni i.i-idelek ».Ju* tra< 7728 Prazno sobo tir.»co. v centru, takoj oddam Sv. Jakoba trg, štov. 8. II , de»no 7704 Sobico čedno opremljeno, v nie.tu, takoj oddam gospodični. — Naslov oglarnem uddelku »Jutra«. 6798 Gospodična »e sprejme v |,«po solnčno sobo in celo oskrbo. Klavir na. razpolago. Naslov v ogl. Oddelku »Jutra«. 7717 Stanovanje 3—4 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin v novi hiši v mostu iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov MiloS Rybâf. Narodna banka 7015 Sostanovalko sprejmem k samostojni gospe. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»' 7398 Brezplačno l.rtJavit» oddajo stanovanja «obe lokala go-tiine «rgo vine delsTnice Itd Post» dovsn)» c> oddajale» po polnom» brezplačno «Po «redovalec». Çt Pet« e ft 18 5601 Kot družabnik želiin pristopiti v dobro idoče podjetje, ■ kapitalom 33—35.0ГК1 Din Ponudbe na oglasni oddel«k «Jutra» pod «Spomlad 1927» 7107 Vdovec 55 let star državni nameščenec z imetjem, zmoien voditi vsako gospodarstvo, želi znanja v svrso ženitve z vdovo ali samico z ne-koli imetja, brez otrok ter primerna starosti. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sreča 200» 7320 Višji uradnik ravnatelj dobro uspevajuče-ga zavoda, ki sloibuje že dolgo vrsto let u enem in istem mestu v prijaznem kraju izven Slovenije, ki tako pogreša v domovini olje zveze in poznanstva, 37 let star, resno misleč, sa žeti tem potom seznaniti z gospodično i» ugledne rodbine, čedne zraanjosti, v starosti od 23—t6 let, ki je dobro vzgojena, skromna, in zdravih nazorov Nekaj imetja zaželjeno — ali ci pogoj. Samo rasni odziv t kratkim opisom osebe in razmer, z naznako naslova, po mogočnosti s »liko. ki se vrne. prosim na oglasni oddelok «Jutra» pod šifro «Dom in sreča». Piskrecija častna zadeva ln predpogoj 7423 Mlada dama samostojna, s premoženjem. Seli resnega znanja z inteligentnim gospodom — najraje e trgovcem Dopise na oglasni oddelek «Jutra» p^-l «Pehzion Meran». 7370 Ženitna ponudba Srbin, ki služi v Sloven:.ii. 28 let star, mirnega in treznega značaja, lepe zunanjosti. prav dobre bodočnosti, zeli poročiti lepo. zdravo in pošteno de 25 let staro gospodično Srbkinjo ali Slovenko iz теЦа ali r. dežele, katera ima bc.lj>i poklic aij nekaj premoženji. — Dopise s fotografijo na oglasni oddelek «jutra, pod značko »Zandarmerijsl, podofcir«. 71",i GraifOl DlOStB v veliki izberi od 15 Din dalje. Igle «Condor Herold» in vse posamezne dele z« gramofone priporoča A. Rasberger v Ljubljani. 0393 U Dobermana l^peara, pol d ni poletnega. — prodam za Din. ~ F'r.in TomSiČ. Polhov gradeč. — 77?1 Brezplačna knjiga i 80.000 Din posojila l5«Sem proti ugodnim obrestim in jamstvu Event. nudim tudi soudeležbo na dobičku pri eko-^alji, ki ima veliko hmelja — Ponudbe пч oglacni oddelek «Jutraa ood Šifro «Ekonomija» 75ПЗ Družabnika samca, iščem za dobro v ; ljaoo trgovino z mešanim Magom z ndeleSbo 40 000 Din evsntoehio jo dam u več let t n»jwn. Peindb« n» ogluai oddelek »Jntra« pod «Same« 77». 7725 zdravilu t zdravniškimi ocenami ш pismi bolnikov o delovanju slovitega leka «Kalefluida. Kaleničenk» Pisati Be-j grad. Pop Lu kina I MilM Markovič 5.-5311 Popravila ur Vam oskrbi točnu. vestno In poceni urar A Velkavri. » Ljubljani. Sv Petra c štev 35 f poleg cvetličarn« Šimenc) гл* Odeje -(»rejefcam » delo ir, popra vilo ter vato » rufanje. — Rožna ulica 19 45 M. Zévaco 102 Papežinja Favsta Romao »Enajst bije,« se je oglasil Bussi-Leclerc. »Ako naju vaša Visokost ne potrebuje več, bi prosila, da naju izvolite odsloviti.« »Da. Obilo posla je bilo; danes sta gotovo utrujena.« »Utrujena?« je vzkliknil Maineville. »V vaši službi nikoli! Pač pa imava o polnoči sestanek.« »Ljubavni sestanek?... Srečneža, ki smeta ljubiti po mili volji!« »Vaša Visokost se moti... Sestanek je sicer ljubavni, toda ne naju dveh... Gre namreč za... Oh. prigoda je sila smešna. Povem vam jo, čeprav naju je Maurevert zaklittjal, naj molčiva ...« »Maurevert? Nu, tedaj si lahko mislim, kakšna je... Molčimo, gospoda, spoštujmo ljubavne tajnosti; tudi brez nas se najde dobrotnik, Ici obesi zakonskemu možu na nos, da ga je Maurevert okrasil z rogovi.« »Ni tako, kakor misli vaša Visokost. Maurevert se to pot ne gosti na zakonskem zelniku... Ne, ne, stvar je še dosti bolj zabavna! Tem zabavnejša, ker ste baš vi tisti, ki je ne bi smeli zvedeti! « »Baš jaz?« »Da, Visokost. Zakaj ne?... Zato. ker se Maurevert... ženi!« »Ženi se!.. »Nu da, beseda je izrečena. Maurevert se nocoj poroči! In midva bova priči... kakor je že navada pri njegovih dvobojih.« »Maurevert se ženi! Ničesar mi ni povedal!...« »Visokost ste poslednji, ki bi se mu upal povedati!^ »Vama dvema ie zaupal, meni ni zaupal! Ne ugaja mi, da se plemiči moje hiše ženijo brez mojega odobrenja...« »Tudi z nama dvema ni govoril o tem,« je dejal Maineville. »Šele zvečer je prišel z nekam čudnim obrazom in naju je naprosil za svedoka, rekoč, da se mu zdi prigoda samemu čudna in da bi rad imel pri sebi dva zanesljiva prijatelja.« »A kdo je nevesta?« »Prav to je največja skrivnost. Spoznala jo bova o poli dvanajstih pri Sv. Pavlu.« »Pri Sv. Pavlu, praviš?« »Da, Visokost.« »Nu prav,« jc zdajci rekel vojvoda Guiški. »Ne samo da vama dovolim udeležbo na tem čudnem sestanku, ampak celo spremim vaju. Bog in bogme, tudi jaz liočem poznati Maurevertovo nevesto.« Tako govoreč si je popravil rapir in ogrnil plašč. Maineville in Bussi-Leclerc sta sc prestala smejati; spogledala sta sc. Kar sta storila, je bilo vendarle izdajstvo. Dokler je vojvoda molčal, ni bilo sicer nič za to; tem kočijivejši pa je moral postati njiju položaj tisti mah. ko bi Maurevert opazil Brazgotinca. »Visokost,« je reial Bussi-Leclerc malce negotovo, «obljubila sva Maurevertu, da ne zineva živi duši besedice, najmanj pa vam ...« »Bodita brez skrbi... gledal bom. da me nihče ne opazi... Na pot. gospoda.« Trojica je kmalu dospela k Sv. Pavlu. Bussi-Leclerc in Maineville sta stopila v cerkev, vojvodo pa sta pustila pod vhodiščem, kakor so se gredoč dogovorili. Brazgotinec je nepremično obslonel med vrati, čuteč, kako se ga polaščata vznemirjenost in zagoneten strah. Mimo njega so prihajale človeške postave, ki so se tiho utapljale v globino cerkve: nato se je ustavila préd vrati kočija, takisto brez najmanjšega ropota; Guisu se je tudi zdelo, da vidi tam dalje na cesti čakajočo nosilnico... »Kaj pomeni vse to?« se je vpraševal. »Menda ne snujejo kake zarote?... Hm. Maurevertov obraz je od nekdaj tak, da za vraga ne razbereš, kaj misli... Ta čudna poroka o polnoči... ta skrb. Ua ne bi jaz zvedel... in ti ljudje, ki se zbirajo kakor strahovi... . Čeprav je bil v boiu pogumen, se je ob tej pozni uri vendar skesal, da jc tako slepo zašel v nevarnost. Nehote je potipal veriž-njačo, ki jo je nosil pod baršunastim jopičem. Nato ga jc spet obškr radovednost; že je dvignil nogo. da bi stopil v cerkev, l isti mah ra je jeknil iz globine hrama obupen vik, ki mu ic sledil hrup srditega boja. »To ni zarota, ampak umor,« je potolažcn zamrmral vojvoda Guiški. »A koga ubijajo?« Vstopi! je. Cerkev je tfila polna žvenketanja in besnih, pridušenih glasov. Blizu kora se je v polmraku premetaval nerazločen klobčič senc. Vojvoda je zdajci videl, da vleko nekoga iz cerkve: gruča se je privalila tik mimo njega... Še trenutek in kočija je od-drdrala. Vojvoda je uganil, da peljejo jetnika neznano kam. Vojvode Guiškega se jc polastilo brezmejno začuednie. In vendar še ni bilo konca presenečenj. Ko je že mislil, da je vse končano, ie zdajci začul nov krik ... ženski krik... In ko je uprl oči proti oltarju, ie zagledal svečenika, pred njim pa, na kolenih, ženina in belo oblečeno nevesto... Ženin je držal devojko, kakor bi mu visela na rokah. To je moral biti Maurevert. A kdo ie bila ona?... V vojvodovi glavi .ie zavrvela silna zmešnjava misli. Ves čudni prizor je do brezumja razjaril njegovo radovednost. Kdo je bil človek, ki so ga šiloma odpeljali v kočiji? Ljubosum-nik? Ali nemara tekmec? .. In kdo je bila nevesta, ki je že v cerkvi tako nežno slonela Maurevertu na prsih?... Tedajci pa je vojvoda vztrepetal in praznoveren strah ga je izpreletcl od slave do nog. Poroka je bila opravljena; svečenih je odhajal izpred oltarja: ženin Maurevert .ie vstal. Šele zdaj je Guiše opazil, da je nevesta nezavestna... morda celo mrtva!... Dozdevna nežna vdanost je bila samo brezsilje telesa, ki se ni moglo držati na nogah ... V tem sta stopili iz zakristije dve ženski. »Peljati jo k nosilnici in počakajta me tam,« ie velel nekdo. вкззжгзаававеба^^ DAM5KA POLUCiPEIA OD m cQNoe? ôomota ÎWttï Ш cici UGODNA m - " sa ELEGANTNA SKS »«T. -A». tC^'i MODEQNA OMILJENA <:J Y1' fia O&OBENA CENA NA DiN. SBSEg OD 19. DO 26. MARTA V globok ža!os'i пз^пашашо vs m sorodnikom priiMeljem in znancem >а!оЛпо vest, da ie naš IjUbl eni soprog, oče, stari oče, brat stric m ia t, gos. od Matiia Žitko pregledni« linančne kontrole v pokoju po vtčetni mukeoolni bolezni dne >9. t m. ob l u i ponoči v 68 letu boguvdano preminil Po.reb dra4ega poko nika sc- L>o višil danes, dne £0. t m. iz hiše žalosti v Medvodah štev iS ra farno po topai š e v Pr sko. Medvode, dne 19 marca 1927. Minka por. Gruden in Iwà Žitko hčere; Leopold Gruden, postajenačelnik, zet; Fani Zitko seit a ; Ivica. Dušan, vnuKa. KoRces jan.»eno elektrotehnično podiete eksander Kožic Ljubljana. V.č- Ghnce se priporoča za vsa de'a elektro ehmžke stroke viso e >n nizke napetost«. 3550 Izvrši ev strokovnjaška Cei^e zmerne. Znižane cene in največje skia dišče d.okoles motorjev, šivalnih si rojev, otroških vozičkov, vsa-ovrstnih ladomtstnih delov, neumatke. Postbm oddelek za opolno popravo, emajlirsnje In . , poni-la nje dvokoles, o roških vo- zičkov šivatnm strojev ud. - Prodna na obroke - Ceniki franko ..TRIBUNA" B. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. I /iibljana. Kar lovska 4. № oglstuie. to nopreduW če se zanemari pravilno negovanje ",elega telesa. Ze naši očetje in dedje -o vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega »Elsaflujda: krepi mišice in kite, daje živcem moči iu varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Elsafiujdom nas obdrži sveže in ol-pome, umirja živce in ublažuje bolečine. S svojo mnogoetransko uporabo ee pokazuje ELsaflujd odzunaj in znotraj vedno koristnim kot staro dobro domače sredstvo iu kosmetikum. Močnejše in. boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnicali izrecno »Fellerjev« pravi Elsaflujd, v poizkusnih stekleničicah po 6.— Din, v dvojnatih steklenicah po 9.— Din, aii specijamih steklenicah po 26 — Din. Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroč: naenkrat; z zavojnino in poštnino vred stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6. speciiataih steklenic 133 Din: 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 250 Din Naročila nasloviti razločno takole: EVGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 245. Hrvatska. J» c% J» tvornica pogrebnih predmetov !a nmetoega cvetja NOVI SAD PROIZVAJA : mrtvaške prte draperije, vse pogrebne pted mete ier cele opieme za po^renne zavod. . Mr grobne vence in trakove. Mirtne, barvaste šojke i.i girlandc. Koprene (paičalnne> za mlade neveste ■ sa-ie izvišihc ^ 0.a Varate \i g. Mu! ■Ne stradanje, pač pa dr. Rascberjeve »Pntscbtabiete« so najbolje sredstvo, da se kajenja za vsejej odvadite! Ovoi Din in Din 42 v lekarnah in drogerijah. Prospekt srratis. „AURORA" k. d., Kamenica 185 (Srijem) Neprijetne dlake ! po licu t^r žensko brado in brke odstranjuje brez bolečin p korenino neškodljivo ш sigurro sredstvo «Rapidenth» br. I, Din GU Neprijetne dlake po rokali in nogab na večj;h površinah odstranjuje «Rapident» ________________ br. 11. Din 80 «Balzam za la#e», najuspešnejše bioTo ško sredstvo proti izpadanju las. frhljaju in srbežu. daje rast las. Din 48. — «Wibra> daje obTvim in trepalnicam l?p sijaj in porast ter jih barva temnn. Din 40 — «Isolde» dela la^e valovite, trajne, proti deževju in vlagi, nadomestuje onduliranje. d*1a 1але bujne. Din 40. — «Centifolia» k osme tic ni zarod M. J. ti o j k a. Zagreb, llica br 50 Zahtevajte brezplačne cenike in na^ooila! .">1/1V Dubrovacka ParoMa Ploilia l i ima stalen promet s svo mi luksuznimi parobrodi meo Dubrovnikom, Korčulo, Makarsko, Hvarom, Splitom, Trstom, Barijem, Kotorom in Ercegnovim. Ima zveze z velikimi putniško-tovornimi parobrodi z A eksandrijo, Port-Saidom Jaffo, Beyrutom, Famagorto, :-: Mersino in Rodijem. :-: Ca informacije m špedicije st osratejte ne ejeni. A. C. DuciCa, Split. Na proda]: gosposka vilo v bližini rlimite cha 5 mi ut od cestne železnice, prisojen kraj, 6 velikih in 4 manjše sobe, z vsem komtortom ele'orodn k un (rijale jeni in znam em oretresujočo vest, dr jd n ša i-kieno ljubi ena -"P oga, ur. roma mali, slara n an gospa v soboto, dne 19. iraica 1У2/ ob II. uri. po težki muke-poin bu ez ii v .'S. le u s oe dobe boguvdano fre m nu'a. Hog.eb ne o/.ab e pokojnice se bj \ršil v ponede-l:e', d e 21. marca 192', ob IS. ur г hiše ža'o,t Cankarjeva u.ica št 'o пј n estno pokopal šče v Pobre ju S. maša zsdušn ca bo drrovana dne il. marca ob \S0 dop v rančiškanski žui>ni ce kvi v Mariboru. Maribor, dne 19 m rca H.7. Valentin Brence naiučiteh ч pok., soprog; Herman, i-uaoirik. Hermine, Valent n. tir stina in k.erta, ut oc ter «si ostal, sorodniki. katerihkoli predmeiov ij-^o trjoveo, ki ima v la#tni igradbi (irottortn lok«l — LaLko cn