68. številka.
V Trstu, v sredo 24. avgusta 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vxi dopiai h h poiiljajo uredništvu v ulici Torreuto.18.VBak list mora biti frankiran. Rokopisi ne ne vračajo.
®antis>
Insorati (razne vrat«1 naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne plačuje za vsako besedo % nov
Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravniitvo. ulica Tor rente 12.
EDINOST
• Edinosti
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne.
stants
Cena z a vse leto h prilogo ? for , za pol :i for SO nov., za četrt leta I for. J.'» nov — Edinost brez priloge »tane za celo leto II for., za pol leta 3 for , za četrt leta 1 for. i»0 nov. — 1'oaa-inezne Številke se dobivajo pri onrav-niJtvn, v prodajalnieah tobaka v Trstu po A nov., v Oorici in v Ajiovićini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
41 nov
•V inosti je mo^t
Slovenski državni poslanci, tirjajte nam vseučilišča!
Spisal dr. Franc Oblak.
IV.
Razjasnjena bodi pravica vsakega naroda, da si more tirjati sredstev za dosego natačneje vede in više omike, prepričan hodi vsakdo, da tudi mi Slovonci. naj so štejemo le kot majhen ndrod, pred komur se ni trčba bati, in ne kot malo kolence velikanskega naroda slovanskega, pred komur se pa lahko ves svet trese, imamo pravico zase tirjati vseučilišča: ostaje pa še drugo prašanje, in to je: po katerej poti naj najprimernejše stavimo to tirjatov.
Veroizpovedavanja so večkrat bila Tzrok hudim in strašnim bojem, a znan-stvo satno na sebi, kot mati mirnega in računjajočega dušnega dela, nikdar in nikakor ne prouzročuje in širi telesnih bojev. Nekaj drugače je to, kadar gre za pridobivanje sredstev, s katerimi se veda in ž njo znanstvo širi, tu uže prihaja v poštev več drugačnih nagibov, ki vpljivajo na človeška dejanja. Imenujem tu le opravičeni egoizem (sebičnost), vsled katerega si narodi hočejo pripraviti znanje, da jih drugi narodi o gospodarskem boju ne morejo nadkriljevati in jih morebiti še med zasmehom izsesavati; imenujem tu tudi opravičeno samoljubje vsakega naroda, da si pridobi tudi vsestransko spoštovanje. Oba ta nagiba so imenujeta med drugimi manj važnimi rečmi z dan danes jako pognanim in po krivo obsojenim imenom teženj zarad narodnosti.
O neopravičenem egoizmu narodov, da z vsakovrstnimi imeni drugim narodom vsiljujejo za drag denar svojo narodnost in tako zvano svojo omiko in jih tako prav kruto derojo, omeniti je, da so včasih, kakor to delajo šeškarji, silijo bolj imovitirn narodom in kakor klopi vise se rede v njih mesu. Imenovani egoizem, b katerim se kak narod z znanstvom hoče ubraniti brezdušnemu izsesavanju po drugih narodih, in neopravičeni egoizem, s kojim kak narod vsiljuje drugim narodom svojo omiko, pa sta večkrat bila vzrok hudim bojem.
Prepirov take vrsto se je pri nas
PODLISTEK. Iz mojega dnevnika.
Nedeljsko j otovuuje.
Jedva otvori duri zlata jutranja zora belemu dnevu, pripelje se po kraljevsko mladostno jutro. Zarja ozlati nebo in vrhe gora. Zvezdo ugasnejo in k malu se prikaže jutranje solnčico iz globočine brezdna nad neizmerne planjave, ter razlije svojo čarobno luč čez hribe in doline.
Lep poleten dan je napočil. Nebo je bilo jasno kot ribje oko. Tiho in mimo jo bilo vse okrog, le ptiči so z veselim gostoljonjem okolico kratkočasili. Celo drevje je bih«, knkor bi dremalo ; ganilo se ni niti drevoseo. Bil je Gospodov dan — dan miru in počitka.
Tega dne odpotim se v dve uri oddaljeno vas za Kraško goro. l»ot in okolica, po kuterej je držala, bila mi je dobro znana. Krepko sem mahal med poljem in krasnimi vrti, polnimi sadja na lovoj in desnoj. Veselil sem se samega sobe in svojega živenja. Svet se mi je smijal, kamorkoli sem pogledal. Glava mi je bila polna žive fantaziju i najlepših načrtov za bodočnost. Misli so mi se vrtile okolo naše lepo domovine,
V prazno misli vtopljon, dospem na renčanski vrh. Tu pa bom počival, mislim si; a skoraj nehote pogledam raz hriba — in glej! krasen pogled se očem odpre,
i
treba ogibati in gotovo se najde mirnim I in priljudnim potom način, da se jim ognemo,*) če tudi se prav mi Slovenci nahajamo glede učnih sredstev v prav hudem položaji, kajti v svojej celoti še ljudskih šol nismo povsod dosegli v svojem jeziku.
Kaj nam je toraj početi, da pri vsem tem mi, ki smo, kakor je občo znano, v malo časa velikansko napredovali na vse strani, kmalo pridemo do vseučilišča?
Prva skrb nam mora biti, da svojemu narodu odgovorimo, v zemljo katerega čisto slovenskega mesta naj se vsadi vo-geljni kamen poslopju, kjer naj Muze in Modrice dičijo vežo, v katerej ima Znanstvo sedeti.
Slovenski študentje sami kot taki, katerim pred vsem je stvari mar, odgovarjali so na to prašanje, odgovorili bo uže in gotovo odgovorijo še večkrat prav glasno, čujejo se glasovi tudi izmed naroda, in naravno je, naj ima vsak zavod, ki jo vsem Slovencem skupen, Bvoj sedež v središču vseh Slovencev, ki je bila, jo, in bode bela Ljubljana; to naše mesto, kateremu je svetovno sloveči slavist Miklošič dal dober prognostikon z svojim: „vivat, flo-reat, crescat!" glavno je mesto dežele, ki je dala znanstvu toliko veljavnih in svit-ljajočih glav, in nadejati se je, da tudi mestno zastopstvo ljubljansko, sedaj stalno v narodnih slovenskih rokah, ne bo odklanjalo od sebe česti in dobička, katera mu nastaneta, Če dobi med svoje zidove vseučilišče in ž njim vrsto visoko učenih profesorjev, živih in marljivih študentov, druzega potrebnega osobja, itd.
Spravljeno enkrat v malo več ko privaten razgovor po političnih društvih in javen razgovor po časnikih zahteva, naj se napravi vseučilišče nam S ovencem, no izostanejo tudi dotične peticijo od strani društev, taborov, občinskih zastopstev posebno pa od zastopstva ljubljanskega mesta, resolucije deželnih zborov kranjskega in goriškega (zadnjega morebiti vsled pora-zumenja Slovencev z Italijani, katerim bo najbolj kazalo tirjati si vseučilišča na spodnjem Tirolskem), pa tudi peticije voliko-šolcev samih, ki naj bi se s priporočilom predlagalo dotičnim zborom in objavile ko-
•) Ve iko jih je, kateri menijo, da zadnja naredba ministra Guntscha izživlja hud naroden prepir Čekajmo, tla se snide državni zbor!
tak, kakoršnega more Človek iz no baš visoke gore pričekovati. Ob znožji so vije kot kača tiha in lena Ipava in v njenej čistoj vodi se tako očitno vidi solnce in dve nebesi. I)a, še celo kričeča vrana se v njej vidi, kako meri sinjo nebo. Ob bregovih se razprostira lepo polje s zelenimi travniki, med katerimi stoji vas Renče s svojim visokim zvonikom, nad katerim pa držo dve nevidni roki — palico pa neko kljuko §§§ podobno. Kaj bi to pouienjalo, razsodi naj si čitatelj sam.
Ko prideš na vrh, zaslišiš strašno šumenje, katero napravlja oni majhni potoček, ki izvira malo niže v sivih skalah. O tem mestu vedo ljudje mnogo pripovedovati. Pravijo, da bivajo tu čarovnice, ki po noči plešejo; da spi tu ognjeni zmaj, Iti po noči okolo lota itd. Z svojimi ušesi sem slišal prisedsega starčka pripovodovati, da ono mesto je res strašno. Rekel je, da je videl ognjenega zmaja, ki jo bas mej onimi sivimi skalami, zdaj više, zdaj niže letal. Iz glave mu je švigal goreč plamen, od zadej pa se inu vlekel djlg kačji rep.
„Ne želim si ga več videti" — pristavi možiček — „kajti groza in strah sprehajata človeka!" To in še drugo mi je pravil oni mimogredoči starček.
Reči pa moram, da je oni žleb ros strušen, a zdaj naj povem, kaj sem dalje z vrha videl.
Malo dalje proti severju stoji slovenska Gorica — da si jo Lahi svojo imenujejo — ki se z svojimi stolpi in hišami,
I-
likor mogoče po javnih listih, katere resolucije in peticije vse naj bi prosile od vlade, da napravi Slovencem vseučilišče.
Ni še dovolj, da se je potreba slovenskega vseučelišča naglašala kdaj od Btrani učeče se mladine, ki najbolj čuti težo učiti se v ptujem jeziku ; ni dovolj, da so le bolj platonično (vsled nagnenja) tudi od odraslih ljudi tu in tam izraža želja, naj bi se nam priskrbel znanstven zavod, ki edini nam inore trajno zagotoviti trden obstoj naše narodnosti, ne bi mod mnogo drugim bilo nikakor dovolj, če tudi bi bilo dobro, da bi se po italijanskem izgledu samo slovenske občino le izrekale za slovensko univerziteto, da bi se ko-nečno na Slovenskem le našlo mesto, katero bi (gotovo sobi no na izgubo!) ponudilo za tak zavod posebno poslopje ali šo kaj primernega: potrebno in prav je, da Vi, ki ste pravi zastopniki našega naroda, cvet naše inteligencije, ki morate čutiti tudi nagibe in potrebe svojega ljudstva, in katere smo postavili na vzvišeno mesto, da naše zahteve v javnem zastopstvu, če treba, tudi proti vladi podpirate, da toraj tudi Vi na odločilnem mestu odločno zastavite svoj gla» za slovensko vseučilišče.
Šolstvo in naučni minister.
(Konec.)
Prištedena dva milijona — ako se dva milijona s tem počenjanjem prihranita — postaneta lehko vzrok bojem in nerodnostim v državi. Najbolj so od tega ukaza prizadeti Čehi, kojim se je zatrlo največe število srednjih šol, namreč trinajst. Poslanci tega zavednega naroda ne bodo pa v prihodnjem zasedanju državnega zbora molčali, ampak bodo tirjali, da se jim po krivici vzeto nazaj da. Prihodnje zasedamo državnega zbora bode tedaj najbrže burno, kajti, razžaljeni češki narod bode po svojih zastopnikih tirjal od vlade, da se mu ne krate pravice. Edina pretveza, s kojo je naučni minister odpravil toliko slovanskih srednjih šol je bila, da se mladino odvedo od misli pohajati gimnazije in realke tor jo rajši navodi na to, da obiskuje na novo osnovane strokovne obrtniške šole.
Fo tem takem mutatis mutandis, naj bi samo Nemci v Avstriji imeli svoje
osobito pa z gradom, na holmcu zidanem, v solnčnih žarih blišti. Tudi samotno Kostanjevico. kjer trupli umrlih francozkih kraljev, Karola X. in Henrika V. počivati, razločujem prav dobro.
Onstran Gorice se deroče izliva bistra Soča, brhka hči očeta Triglava. Od Soče naprej se razprostirajo proti severo-zahodu krasna Brda z lepimi obširnimi vinogradi. K malu nad Gorico kipita gora sv. Valentina in sv. Gora v nebo. Daleč tam zadej odlikujeta so visoka Krn in Matajur od druzih gorskih vrhov. Skoro med se-verjem in vzhodom so vzdiga zlatostolni oče Ca vin.
Ob znožji Nanosa in Cavna odpira se krasna ipavska dolina; na južnem vzhodu razprostira se pod nogami goli Kras in daleč tam v megljenej daljavi sinje inorjr. Tiha žalost me sprehaja, ko mislim, kaka osoda je zadela ta za časa Rimljanov rodoviten in gozdati kraj! Kupčujoči Benečani so mu v svojej mogočnosti vse gozde posekali tako, da mu je potem v teku časa veter vso dobro zemljo v morje popihal, in zdaj ubogi gola rebra kaže. Nehote so spominjam besed : „Tebi jo zeleno krilo Vgrabil kupec Benečan, I)a sedaj si solnčnim žarkom Vihram — v vso oblast podan."
Sedaj zapustim vrh in udarim proti vasici, v katero sem se bil namenil. Po potu sem še enkrat našteval, kar sem z vrha videl. Poluednajsta je odbila, ko sva
gimnazije in realke, v katerih naj bi »o nemški sinovi izšolali ter pozneje zasedli odličnejša mesta — Slovani pa takih šol no trebajo; zadosti jim jo, ako se izšolajo v dobre obrtnike in delalce.
Na tak način ne bi se bilo pač treba bati nemškega duševnega proleta-rjata, kajti nemški izšolani burši bi imeli dovolj prostora po vsej Avstriji, da si pridobe dobrih služb. Zadnje bi na tak način postale monopol nemške manjšine in dosegel bi se tudi jeden jedini uradni jezik namreč nemški. Naj se s tem žrtvujejo interesi narodov ali ne — to vladi ni mar. So vam li ne zdi, da pridemo polagoma do napačnih idej Josipa II,, ki jo hotel tako brezniiselno ustvariti jedno jedino nemško Avstrijo ter se pri tem prav dobro opekel ? —
Vsakako, ako hočo Avstrija imeti trajno simpatijo podvrženih jej narodov, mora jim biti pravična. Minola je doba nemškega terorizma v Avstriji; osem milijonov Nemcev ne more niti ne sme samo* oblastno vladati nad 20 milijoni Slovanov; kakor je bilo to nekdaj nemožno, no-možno je tudi v sedanjem času. Ako ae vidi potreba odprave kake šole, da so zmanjšajo državni stroški, zgodi naj ao to v umnem razmerju. Ali pri sedanjem ukazu naučnoga ministra se je glede tega ravnalo v duhu, nasprotnem državnim zakonom in pravici sploh, kar vidimo osobito pri odpravi srednjih šol blizu nas. Odpravila so je slov. nižja gimnazija v Kranju, (prepo-trebna tudi iz razloga, ker je ljubljanska preveč obiskovana) samo zategadelj, ker je imela samo 85 učencev, — a pustila seje nemška višja gimnazija v Pazinu, čeprav jo je minolo leto obiskovalo samo 82 učencev. Isto tako tudi nižja gimnazija v Kočevju samo z 85 učenci, kojo je pa na Kranjskem toliko treba, kolikor vozu petega kolesa.
Mi ne krivičimo niti ne zaničujemo radi tega vlade; povedali smo svoje ine-nenje, ki jo ob enem menenje našegu naroda. Isto so storili tudi drugi slovanski časopisi, mej kojimi je to prašanje obširnejšo razpravljala praška „Politik" in povdarjajoč in zavračujoč očividne germani-zatorične namene naučnega ministra. Ta časnik prorokuje vladi slabe posledice; novi ukaz ni trdno pribit in sploh tak, da ne bi se mogel preklieati.
ao s tovarišem pri okusnej jedi in dobrem vinu o tem in onem pogovarjala. V pogovoru mi omeni, da me hoče peljati v četrt ure oddaljeno kraško jamo.
„Peljem te v pečino, pravi, katero Jerihovico imenujejo. Pred njo se širi lepa ravan, s hrastovjom obsenčena, ki se proti južnem zahodu v sivo kamenje izgublja".
K malu zagledava pečino. V njej vise golobja in lastovičina gnjezda, po tleh pa leže ognjiti štori in mahovito kamenje.
V pečini je strašna tema, zato pa si zažgeva vejevje, ki nama mesto plamenic po strašnej temi svetijo. V svetoj tihoti sva. Kaj pa neki brodiva po stezah temno noči in v grozi ugašenoga živenja? — Se je li tu večnost s smrtjo, ali noč z večno tihoto zvezala? Ne! — kajti čudno šumenje nama večkrat na uhi zadoni iz globočine. Je li tu kraljestvo Plutonovo? Sliši« li Sizifa kamen valečega po skalovji, ali strašno kače žvižgajoče in strup sikajoče? vprašam tovariša. Glej dobro, tudi mi dva vzdigava svoji goreči veji, kakor mnšče-valne Erinijo svoje plamenice!
Iskre se utrinajo v nočnem žrelu jednako zvezdam nebesnim. Na desnej in le-vej razprostira so globok propad; veje svete vanj, da bi kaj boljše videla, ali zastonj ! Oko gleda zračne sence, katere so vzdigajo in padajo razpihujejo.
Ideva dalje. Tu je pa čudno, grozno! Pred nama je globočina druzega temnega propada. In vanj sva vrgla iskre svojih
Tudi državnozborske počitnice ne bodo trajalo večno, ampak uže prihodn jega septembra bode moral tudi naučni minister dati odgovor za to svoje počenjanje. Bati se je burnih sej, kajti češki narodni zastopniki za pravico ne bodo molčali.
Tudi mi se strinjamo v mislih z prasko „Politiko" ter priporočamo našim državnim poslancem, da povzdignejo svoj glas za pravice tlačenega slovenskega naroda.
Sklepamo ta članek se željo, da se ta ukaz naučnoga ministra prekliče ali vsaj omeji ter da se v prihodnje šolstvo na podlagi narodnega jezika podpira in Siri, ne pa tako netaktno ovira.
V ustavnej državi bodimo enakopravni ! —
Trgovinsko.
Trgovci v tuzemstvu. Iz trgovskih krogov smo čuli uže mnogokrat željo, da se jim sestavi razviden izkaz obstoječe carine, po katerem bi se mogli ravnati, kadar dobe blago iz Trsta. Ta želja je posebno opravičena, od kar imamo nov carinski tarif, to je od 1. junija t. 1. — Reklo se nam je, da je posebno težko proračunati carino radi menjajoče se vrednosti zlata in tudi radi lega, ker carinski urad taro drugače računa, kakor je navada pri trgovcih itd. —
Potrudili smo se tedaj sestaviti to le tabelo, da ustrežemo želji nekaterih naših naročnikov ter javimo ob enem, da smo vedno pripravljeni svetovati v trgovinskih zadevah.
Od 1. julija sem smo obrnoli na trgovino posebno pozornost ter smo prepričani, da bode nase natančno tedensko poročilo našim trgovcem vedno dobro služilo.
Trst je svetovno tržišče. Naša dolžnost je tedaj, da služimo po svojoj moči domačim trgovcem, ker je Edinost edini slovenski list v Trstu. Pripravljeni smo tudi odpreti v to svrho posebno »trgovinsko listnico", v katerej bodemo odgovarjali na prašanja naših naročnikov v trgovskih zadevah. Upamo pa tudi, da nam vsled tega ostanejo zvesti dozdajni g. naročniki trgovci ter da bodo sirili naš list bolj in bolj v svojih krogih. —
Izkaz.
Carinu je računjona v ba (vštevno 26% agio na zlato) in netto prav dobljenega blaga.
Kava..... ...
Iti ž .........
Petrolje v sodih.....
„ v zabojih .....
Olje iz oljik......
Mast (razno vrste) ....
* za stroje......
Poper, Piment, Ingvor .
Čaj..........
Cassialigne.......
Muškatovo cvetje (Macis) i cvečiči
Muškatovi orehi.....
Rozine vsake vrste v balah
Carobbe (Rožiči).....
Datlji.........
Smokve........
nk ov ci h za 100 kg.
gl
46.25 1.25 12.90 11.60 3.75 2.50 1.50 23.80 115.— 43.10 69.— 94.— 14.65 2.60 15.— 6.25
Lešniki......... 1.90
Kostanj........„ 2.60
Mandlji.........12.25
Limoni v zabojih po 300/'^o komad. „ 2.— Limoni tedaj za vsak komad poprečno ......... —.3/*
Pomeranče v zabojih po 20%>4o
komadov........ 2.—
Pomeranče za vsak komad poprečno ........ „ —.01
Rum, malaga vsak liter . . „ —.50 Slanike (v sodu, o00/^ komadov „ 2.70 „ tedaj vsaka riba okoli „ —
Sardele slane....... 4.50
Sardine francozke velike škatljo „ —.26 „ majhne škatlje ... „ —.13 Polenovka (bacala) . . . „ 3.80 Ako bi se na pr. nadavek (agio) pozneje povišal na 27°/0, mora se l°/0 prišteti, nasprotno pa, ako bi se znižal na 25% 1% odbiti. C. kr. finančno ministerstvo objavi okoli 21). vsakega meseca nadavek za mesec dni. Za mesec avgust iznaša 2(J°/o-Opazujemo še, da nismo računili stroškov tukajšnih špediterjev za vožnje nn kolodvor, za vago itd., koji iznašajo po množini robe 20 do 30 nvč. za vsakih 100 kg. —
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je na rojstveni svoj dan ustanovil posebno zlato svetinjo, s katero se bodo odlikovali tisti možje, ki so si pridobili posebne zasluge za učenost in umetnost katere koli avstrijske narodnosti. Ta svetinja kaže na sprednjej strani doprsno podobo Njeg. veličanstva, na nasprotnej strani pa ima napis: „Litteris et artibus"; nositi so ima na rudečem traku okoli vratu. — Mej prvimi, kateri so bili s to svetinjo odlikovani, nahajamo tudi našega rojaka, prvega slavista dr. Miklošiča.
Znana in razvpita naredba naučnoga ministra, vsled katere se ima odpraviti več srednjih šol, drugim pa od-tegnoti državna podpora, budi vedno večjo nezadovoljnost mej vsemi avstrijskimi Slovani. A kakor ima vsaka Bkrujna stvar tudi neko dobro stran, tako tudi ta naredba. Ona je Slovane, ker se jim je vrgla pre-klja pod noge, po pravici razburila tako, da so pustili vse mejusobno navskrižje ter se kakor en mož postavili naučnomu ministru nasproti. Stari in mladi Čehi so bili poprej v ostrem prepiru, a ta prepir je omenjena naredba popolnem zadušila. Obe narodni stranki ste si dali roko ter sklenoli zvezo, da bosti o tem prašanji skupno in določno postopali. Iz obeh narodnih strank sestavi se odbor, ki se bode posvetoval o postopanji za brambo narodnih pravic in koristi. — Da tudi slovenski državni poslanci ministrovo naredbo morajo obsojati, o tem ni dvomiti, uže jo poslanec Suklje v nekem zboru volilcev v Novem mestu ostro obsojal ministrovo naredbo, po katerej se ima zapreti tudi tako potrebna in dovolj obiskovana nižja gimnazija v Kranji. Ministru pa z odpravljanjem šol še ni bilo dovolj, še celo sirotišnici v Ljubljani je ustavil podporo, katero je poprej uživala celo pod najhujšimi
plamenic in slišala ploskunje v neizmerno brezdno zalučanih kamenov . . .
Videla sva naravine skrivnosti in potrkala na znotranjo smrtno sobo; nisva je mogla umeti - ker smrtna vrata so nam bila zaprta — zaklenona.
V globoko misli utopljena stopiva na dan misleč z Koseskim: „Veselje vsem, ki dihajo v zraku svetil t Al strašno je biti v propadu tem,rt
Po potu domov grede veva si dosta povedati o čudu, katero priroda v svojem osrčji zakriva.
Solnce se je bilo uže za goro skrilo in noč se je čim dalje bolj približevala. Po dolinah je nastajal mrak ter grm za grmom, dokler ni tudi vasi v svoj črni plašč zavil. Na desnej in levej pri bližnjem potoki so se taščice in penice izbu-dile, ter se svojim čivkanjem večerno zarjo pozdravljale. Tudi kos je v črnej svojej obleki na lipo sedel in svojo mi-lodočeno pesmico peti začel.
S tovarišem pa sva dospela na njegov dom, kjer je bila pripravljena uže večerja. Prišli so in k mizi prisedli nekateri znanci. Tu je bilo pravo vesel je doma. Marsikateremu je kozarec dobrega vina odvezal jezik. Napivanju ni bilo ni kraja. K temu se pridruži še petje. Pevale so se narodne in umetne pesni, a vse tako ubrano, da so je človeku srce veselja topilo. —
Deset je ura odbila. Petje je potih-nolo in znanec za znancem zapuščal je
nasprotniki Slovanstva. Vsak naučni minister se prizadeva za ljudsko omiko z ustanovljanjem novih šol. le naš, toliko hvalisani naučni minister odpravlja šole in jemlje celo košček kruha zapuščenim sirotam! To je žalostno za državo i nečastno za vlado. Tolažimo se s tem, da je minister Oautsch s čudno svojo naredbo zaministroval. Državni zbor mu gotovo ne prizanese, pa naj ga vladni časniki še tako zagovarjajo. Minister Gautsch je povzročil sicer mnogo dima, kateremu so se čudili nezreli ljudje, a živega ognja prave omike ni bilo še mnogo videti.
Na Dunaju so te dni skupna mi-nisterska posvetovanja. Gre namreč za to, da se prej ko mogoče oboroži vsa vojska z repetirkami iz "VVerndlove tovarne, kar se ima zgoditi polagoma v osem letih. Mej tem pa znajde kdo še boljše puške in treba bo zopet preorožitve.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Iz Berolina se piše v „Polit. Corresp." da rusko okrožnico, glede Koburžana vse velevlasti odobre, ker ni dvombe, da se jo polastil bolgarskega prestola v nasprotji berolinske pogodbe Velevlasti tedaj ne bodo odlašale, ampak popolnoma in brezpogojno pri-trde Rusiji. To stori sedaj tudi angleška vlada, ki je bila poprej Rusiji protivna. Zato se ni bati nobene nevarnosti, da bi bolgarsko prašanje mir skalilo. — Iz Londona se tudi poroča, da vlade na rusko okrožnico uže te dni odgovore in v soglasji izreko, da se je koburški princ polastil bolgarskega prestola nezakonito i na način, ki je v nasprotji z berolinsko pogodbo. — Iz Sredca so piše v „Polit. Corrcsp.", da koburški princ, ko sestavi novo ministerstvo, pošlje turškej vladi noto, v katerej zagotovi, da v obstoječih državnopravnih razmerah k Turčiji nič no pro-meni. To mu ni dosti ni malo no pomore.
—	Trdi so tudi, da so jo od ruske strani bolgarskemu vrhovnemu vladiki priporočilo, naj pošlje svojej duhovščini okrožnico ter se v njej izreče zoper Koburžana. — Iz Plovdiva so poroča, da je princ 18. t. m. zvečer dospel v Plovdiv, kder je bil slovesno sprejet; šel jo v katedralko, kder ga je čakal metropolit Gervazij ter zapel Te Deum.
Iz Plovdiva 21. avgusta: Koburški princ je predvčerajšnjem sprejel več de-putacij, v ponedeljek se napoti v Sredec. Zastran sestave novega ministerstva so nastale težave, mogoče, da ostane staro. Prašanje zastran pomiloščenja ni še rešeno.
—	Iz Sredca 22. avgusta: Radoslavov in Tončev nista hotela sprejeti ponudbe, naj sestavita novo ministerstvo. Začetek Ko-buržanovega vladanja tedaj ni le težak glede zunanjih, temuč tudi notranjih zadev; skoraj gotovo je to le interregnum. Koburžan pride, ali se pošlje iz Bolgarije za malo dni stareji, pa za več let modreji.
Ruski državni svet se posvetuje o judovskem prašanji na Poljskem, kder judje delajo Poljcem veliko nadlego ter ljudstvo in deželo izsesavajo. Po načrtu dotičnega zakona judje ne bodo smeli stanovati na kmetih, preseliti so bodo morali v mesta. Ne bodo smeli na kmetih imeti posestev. Kadar dobi dotični zakon veljavo,
gostoljubno hišo. Tudi jaz sem se s hvaležnim srcem poslovil in otšel v prosto temno-osvitljeno noč.
Srebrna reta nebesna — luna, stoji molče pred menoj, ta bleda zvezda, senca solnca, brez duha in živenja!
Noč je bila krasna. K ljubu temu jo užo večina prebivalcev počivala. Le mlada srca ne morejo spati. Hodijo tedaj pod milo nebo, kjer skušajo svoje hrupenenjo z lepimi pesmami pomiriti. Cujejo se kropki mladeniski glasovi ki se po ti hej noči razlegajo. Glasovi se vedno bolj in bolj bližajo in tudi besede so vedno bolj razumljive. Sedaj so uže tako blizo, da poslušalec vo, kaj pojejo.
Lepa narodna pesem glasi se prav lepo. Bori in — razsodi:
Necoj, necoj je lep večer, Lep večer in lepa noč. Ker luna sije celo noč, Mi spati iti ni mogoč!
Do moj'ga grem prijatelja, Da vasovat kam pojdeva, Tam daleč, črez ravno polje, Kjer moje ljubo je dekle.
To in še veliko družili narodnih so pevali. Jedva so glasovi prvo pesni nehali odmevati, evo! užo začenjajo drugo, ki je so lepša. Zdaj jo primejo veBolo. zdaj milo, zdaj visoko, zdaj nizko. Da, v resnici tako lepo, da bi človek pod bledim mesecem od samega veselja poskakoval! Še nekolike časa so se odmevali lepo doneči
glasovi, in k malu je bilo zopet vse tiho in mirno.
Po mehkej, sladkej noči, polnej Iju-beznjivosti maham naprej. Iz jasnega neba ' svetijo zvezde in mesec tako jasno, kakor j da bi bilo nebo odprto. Vsa priroda diha ; ljubezen. Zdi se mi — da vidim nesreč-
1 nega mladeniča tam pod oknom svoje ljube stoječega s žalostjo — z obupom v srcu, ki svoje revo in težave mesecu toži: Bliedi mjesec, tebi tužim Svoj na zemlji tužan stan. K tebi tužan ruke pružim Iščeć lieka svojih ran!
Ali pa:
Moja pjesma krotko moli Kroz tu tihu, tihu noć, Dodji s biola grada doli, Dodji, draga dušo, dodj!
Dasiprav dobro volje na nočnem potovanju, vender me je skrbelo, kedaj domu pridem. Težko sem pričekoval tre-notku, da bode potovanje končano ter me v naročje dražega doma pripelje. Peruti si želim imeti, da bi kakor ptič tja zletel. Slednjič stoji hiša prod menoj.
Hladilna večerna sapa mi je bila no le srce in dušo, nego tudi telo ohladila. Mraz me spreleti in brž grem v posteljo. — Misli in podobe dneva mi vedno bolj temne in k malu po tem me jo Morfej v sladko naročje sprejel —	P.
prodati bodo morali židje svoja posestva. Ivdor ima manj nego 600 oralov zemlje, prodati jo bode moral v petih letih ; kdor je ima manj nego 300 oral, v treh letih. Ne bodo smeli več jemati zemljišč v najem. Vse pogodbe se m -rajo v določenem času razveljaviti. Na posestva sicer smejo judje vknjižiti svoje tirjatve, v najem pa so jim ne smejo dajati. Na kmetih smejo četrt leta stanovali le oni judje, katerim dovoli gubernator, toda pečati se ne bodo smeli z nobeno trgovino ali obrtnijo. Poseben zakon bo določeval, koliko služabnikov sme imeti vsak jud. Tovarne bodo smeli imeti židje na kmetih; v vsakej bo moralo delati najmanj šestnajst delavcev. Judovski delavci bodo smeli delati v tovarnah na kmetih, ioda svoje družine bodo morali puščati v mestih. Krošnjarji se bodo smeli le tri dni muditi v posameznih vaseh. Sojme bodo smeli jud je obiskavati, pa le tako dolgo ostajati, kolikor časa traje sejem. Goatilnic, žganjarij in enacih kupčij judje ne bodo smeli več imeti. Kdor prelomi zakon, kaznovan bo s zaporom ali s prognanstvom v daljne gu-bernije.
Italijanska vlada se je začela pripravljati na vojno zoper Abisince. Prav lahko pa se zgodi, da se jej pripetf še večja sramota, nego pri Masavi. Stvar bo vsakako zelo težavna, zelo draga na krvi in blagu. Iz Rima se v „Polit. Corresp." o tej zadevi piše, da se jo 20. t. m. začela sestavljati afrikanska vojska in nadejajo se, da bo do konca meseca septembra popolnem vrejena in se bo mogla vkrcati* v Masavo. Iz aristokratičnih krogov se jo več mladeničev oglasilo za VBtop v to vojsko.
V	Siciliji se je na več krajih unel upor mej ljudstvom.
Angleški državni zbor je ko-nečno sprejel irski deželni zakon. Irski namestili kralj je pooblaščen, zatreti irsko narodno ligo v vsakem okraju, kder bi hujskala prebivalstvo k nezakonitemu postopanju. — V zgornjej zbornici je 19. t. m. pročital Salisbury proklamacijo, v katerej se irska narodna liga proglaša državi nevarna. Trdi so tudi, da je angleško ministerstvo sklenolo, irsko narodno ligo zatreti. — Vanitas van i tatu ni! Če se je) ena glava odseka, pa jej dve zrasteti. Tu se nič ne opravi z silo, pomore le pravica, za to pa sedanja angleška vlada nema ušesa.
V	Alb a ni ji je zopet, kakor navadno, upor, uprlo se je dvanajst vasi v okolici Kolašina. Turška vlada jo poslala dve vojaški četi v one kraje, a ko sto ti prišli pred Kolašin, napadli soji Kolašinci z orožjem; po trdem boji so zmagali vojaki in Kolašin zasedli, a s tem niso še mnogo opravili, ker lahko se zgodi, da jih uporniki iz okolice zapr6 in ugonobijo.
V	Avfgani stanu je sicer emirjeva vojska zmagala, a konečna zmaga še ni določena, ker uporniki se zopet zbirajo i pripravljajo za novo vojno.
DOPISI.
Materija, 20. avgusta. — Bivala je nekdaj v našej okolici hvalevredna navada, ako se je kakemu sosedu ponesrečila katera goved, da so mu sovalčani po | svojej moči nesrečo s tem olajšali, da so meso ponesrečene govedi pokupili in navadno tudi použivali. Na ta način jo go-spodar okolo polovice vrednosti govedi rešil. Ta navada se je pa skoro sploh opustila, bodisi iz katerega koli vzroka, i to je pametno, ako se pomUli, da v tej na flebi hvalevrednej navadi bila je skrita velika nevarnost za ljudi, kateri so uživali meso od crknene govedi! Marsikdo so še spominja žalostnega slučaja in šo žalost-nejših nastopkov v sosednem sežanskem okraju, t. j. v Misličah, ko jo vsled uživanja mesti ponesrečene govedi skoro vsa vas nevarno obolela in nekoliko oseb tudi pomrlo; pojedena goved je bila poginola na vrančnej unetici!
Kakor že omenjeno, navada kupiti in pojesti meso eerknene sosedove govedi se je skoro sploh opustila, a 8 tem odpada tudi koristna stran te navade, ker poškodovani izgubi vso vrednost govedi. Kdor pa ne biva med bednimi prebivalci na dežoli, ta si no more predočiti pomena take izgube. Naš namen tudi ni, takemu razodevati velikosti nesreče, katera zadene ubozega kmeta, ako mu n. p. od par govedi jedno, ali pa celo morda jedinu krava pogine. Naš namen je bednega seljaka opominjati, naj se tudi sani gane, ako hoče, da mu pomaga Bog, katerega toliko krat na pomoč kliče z sklenonima rokama.
K temu bode baje kmalo prilika dana, ker naša okrajna kmetijska zadruga na-
morava ustanoviti z malimi doneski zaklad pod oskrbništvom svojega odbora, da bo vsaj nekoliko povraća! izgubo družabniku, ako mu kaka goved pogino. Vso je pa odvisno od obilnega pristopa k tej zadrugi ter, ne glede na druge koristi, bode vsak ud zadruge lehko deležen bratske pomoči v slučaju nesreče. Že pri prihodnjem občnem zboru te zadruge dne 8. septembra po poldne v Materiji bode ta zadeva na dnevnem redu in želeti je, da se te razprave udeleži ljudstvo prav mnogobrojno. Novi udje tej zadrugi so vedno lehko pristopijo, osobito gori omenjeni dan pred začetkom zborovanja; na noge tedaj in hajd v Materijo dne 8. septembra popoldne.
Dekani, dne 19. avgusta. — Kakor drugod, tako se je tudi tukaj rojstveni dan presvitlega cesarja slovesno obhajal. Užo na predvečer je naznanjalo veselo pritrkovanjo zvonov prihodnji slovesni dan. Ob 8. uri drugega jutra je bila v tukajš-nej cerkvi peta sv. maša s zahvalno pesnijo.
Udeležilo se je občinsko zastopstvo
—	na čelu g. vrhovni župan Grison — učitelj z šolsko mladino, drugi učitelji in precej domačega ljudstva. Po sv. maši so prišle deputacije občinskega zastopstva in učiteljstva v županijo, s cesarskimi in narodnimi zastavami okrašeno ter prosile, naj bi g. vrhovni župan sočutje udanosti, zvestobe in naklonjenosti do Nj. c. kr. apostolskega veličanstva poročil kompe-tentnej oblasti. G. nadžupan je deputacije in prošnjo prijazno sprejel,
Zvečer je bil pri g. vrhovnemu županu banket, kojega so se udeležili on sam, učiteljstvo in občinski tajnik. G. župan je napil presvitlemu cesarju, kar se je s živio-klici pozdravilo. Opomniti je tudi, da jo bila zvečer razsvitljava z bengaličnimi ognji in raketami; občinska hiša, farovž in šola jo bila lepo razsvitljena. Ob 11 uri so se udeležitelji banketa razšli 8 polno nadejo, da bodo še prihodnje in več let slovesno obhajali ta dan,
Pri tej priložnosti ne smem zamol-čati, da se nahaja v Dekani godba, ki si je nekaj finega zmislila — namreč, da je na ta slovesni večer ob 9. uri svirala na trgu pred nekojimi zbranimi ljudmi, mesto |>red razsvitljeno nadžupanovo hišo, kjer je občinski urad.
Ne zahteva se, da bi se tu delj časa ustavili in svirali — zahteva se le opravičeno, da bi so tu vsaj intonirala cesarska himna. Naj bi se od kake strani trdilo, da se godbo ni moralo, mora se zopet od druge strani odgovarjati, da v takem slučaji ni treba nobenega vabila
—	treba je pa le tega, da bi so voditelj godbe potrudil na ta način poveličati sijajno praznovanje, kajti ni vsak kraj primeren, da bi so cesarska himna zapela ali zasvirala.
Od Karavank, 20. avgusta. — (Iščimo pomoči pri bratih!) — Prebravšomu članek „Ilirija" v Vašem cenjenem listu, šinola mi je neka misel v glavo: „Če Nemci za svoj šulferajn iščejo pomoči pri Nemcih v „rajhu", in Lahi pri Italijanih v kraljestvu, zakaj ne bi Slovenci mogli in. smeli iskati pomoči za družbo sv. Cirila in Motoda pri drugih Slovanih, posebno pri Hrvatih? Hrvatje, da s\ tudi stiskani po Madjarih, imajo vsaj narodne šole. Oni vedo, da smo jim mi predstraža proti zapadu in radi podkrope to predstražo, tembolj, ker so čutijo z nami enega slovanskega rodu. Ali ne bi se dal v Hrvatih osnovati posoben odsek naše šolske družbe? Mislim, da je to Hrvatom celo dolžnost, posebno v pogledu na Istro, ki jo večinoma hrvatska in jo pomoči to-liko potrebna! Ako Hrvatska in Dalmacija prevzameti šolsko skrb za Istro, s toliko večjo močjo bomo mogli Slovenci podpreti naše brate na Koroškem in Štajerskem!
Puščavnik pod Stolom.
Domače vesti,
Tiste 8. gospode naročnike, kateri nam še naročnino dolgujejo, prav lepo prosimo, da bi izvolili svoj dolg za nas list prej k c mogoče poravnati, ker list ne more izhajati ako ne dobi podpore od naročnikov.
Sv. maša v proslavo rojstvenega dne Nj. c. kr. Visokosti cesarjeviča Rudolfa, prejasncga pokrovitelja dolalskega podpornega društva, bila je v nedeljo 21. t. m. ob 8. uri v cerkvi Sv. Antona novega. Ob enem se je obhajala tudi obletnica bla-goslovljenja društveno zastave. Službo božjo jo iinol pr. g. kan. Ant. Hrovatin ml. Peli so
društveni pevci prekrasno glagolsko mašo
V. Kosovela. Pričujočih je bilo mnogo slovenskih odličnjakov, mnogo udov in skoro ves odbor.
Načclništvo je brzojavno čestitalo vi-socemu svojemu pokrovitelju, nadvojvodi in prestolniku Rudolfu tako le: Prigodom rojstvenega dne Vaše c. in kr. Visokosti kličemo iz dna srca: Bog ohrani in blagoslovi našega pokrovitelja, prestolnika, milega Rudolfa, habsburškej dinastiji na slavo, avstrijskim narodom na srečo! — Načelništvo je dobilo od tajništva Nj. c. in kr, visokosti, prestolnika Rudolfa ta le odgovor: Njegova ces. Visokost, presvitli prestolnik se zahvaljuje za lojalna voščila. Spindler polkovnik.
Iz Celovca 22. avgusta: Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda č. g. Tomo Zupan se je z zastopniki 4 biskupij poklonil danes v imenu družbe Celovškemu knezo-škofu Kahn-u. Spremljali so gagg.: kanonik Debeljak; vodja prof. Legat; župnik Šer-vicelj; škofov tajnik Flego ; prof. Pančur; župnik Koren (Goriško); kat. Kržič; mestna kaplana Karlin in Kalan. Knezoškof je deputacijo uzorno prijazno vsprejel ter izrekel, da družbi želi božjega blagoslova in naj je duhovščini in ljudstvu po Koroškem priporočena. — Sam je blagovolil
fiotem razkazati poslanstvu svojo lepo pa-ačo in je vso omenjeno družbo, posebno še iz tega razloga, da jc prišla od tako daleč častit Andreja Einspielerja, povabil k sebi na obed.
Einspieler častni občan. Razen uže imenovanih občin so tudi Žabnice, Bela pri Železnej Kapli in Jezero imenovale preč. gosp. Einspielerja častnim občanom.
Imenovanje. Kontrolorjem višjega carinskega urada so imenovani sledeči gg.: oficijala višjega car. urada Dominik Zva-nelli in Božidar vitez Fichtl, daljo carinska oskrbnika Josip Vidosič in Anton Marcochia pl. Marcaini.
Odlikovanje. Cesar je vodji deželne table in zemljiških knjig v Trstu Josipu Battistella o priliki njegove vpokojitve podelil naslov cesarskega svetovalca.
f Č. g. Mečko, plominski župe upravitelj prišel je na popotovanji zadnjo soboto v Trst, nastanovil se v gostilnici Afjuila nera, po noči pa nanagloma umrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico k svetemu Justu.
Slovenska posojilnica. V nedeljo 21. t. m. imel je osnovalni odbor za tržaško posojilnico svojo 8ejo v prostorih delal-skega podp. društva pod predsedništvom državnega poslanca gosp. Ivana Nabergoja, — Predložena pravila, sestoječa iz 47 §§. bila so enoglasno sprejeta; spremenil se je samo naslov v: „Založna in posojilnica za Trst in okolico; vknjižena zadruga z omejeno zavezo". V odbor, odnosno ravnateljstvo izvoljeni so sledeči gospodje: V. Mat. Živie, dr. Simon Pertot, I. M. Vato-vec, Dragotin Sclunidt, Franjo Žitko, Jakop Perhavec in Štefan Prelc. — Pravila bodo takoj predložena trgovinskej sodniji v potrjenje.
Delalsko podporno društvo v Trstu,
postavilo si je za spomin božje poti na sv. Goro na dan 8. maja t. 1. na sv. Gori lepo mramornato ploščo. Plošča je položena v sekan kamen med glavnimi stopnicami in ima napis s pozlatenimi črkami: „Delalsko podporno društvo v Trstu, spomin na dan 8. maja 1887."
Štipendije. Za šolsko leto 1887/88 razpisuje c. kr. deželno namestništvo v Trstu 6 štipendij po 105 gld. za učence prvih 6 razredov tržaških gimnazij. Prosilci morajo spadati pod tržaško ali pa kako istrsko občino. — Prošnje do 10. septembra t. 1. mestnemu vroČbenemu zapisniku.
Razstava v kapeli Sv. Križa v cerkvi Sv. Jakopa. Od dne 19. do 29. t. m. izloženi so javno vsi cerkveni predmeti, koji se pošiljajo vsako leto v dar revnim cerkvam. — Ob enem so pa razstavljene vse dragocenosti, kojo darujejo Trst in drugi kraji naše biskupije sv. očetu prigodon: duhovskega jubileja Nj. Svetosti. — Ogledati si rnore raztavo vsakdo od 9. ure d. p. do 0 ure zveće r.
Razpisane službe. C. kr. primorsko finančno ravnateljutvo razpisuje mesto finančnega sovetnika VII. razr., odnosno mesto tajnika ali višjega komisarja v VIII. razr., nadalje službo komisarja v IX. razr., ali pa koncipista v X. razr. — Prošnje v 14. dneh predsedništvu finančnega ravnateljstva v Trstu.
Prodajalci jestvin so sklenoli, da bodo v prihodnje svoje prodajalnico v nedeljah ob štirih popoludne zapirali in sicer do konca oktobra t. 1. Prihodnjo leto pa jih začno zapirati uže prve dni meseca aprila. 21. t. m. so bile prvikrat zaprte.
Tržalke novosti:
Samomor. V nedeljo popoldne ustrelil se je na ulici Molin a vento 25-letni mornarski podčastnik Matej Purger. Obležal je takoj mrtev. — Povod samomoru je bilo neki žalostno finančno stanje.
Sodnijsko. Dne 22. julija je padlo H-letno dete delalca Ivana Gorjanca v ulici Molin a vento raz nekega zida ter se precej poškodovalo. Oče je bil v ponde-Ijek obtožen prestopka proti varnosti ži-venja. — Ker je pa on ves dan v poslu da preživi svojo veliko družino in ker je dete uže dovolj pametno, da se zna raznih nevarnosti samo varovati, bil je Gorjanc obtožbe režen. — Slikar Ivan Vajcer iz Pirana je dobil radi klatenja V/2 mesec zapora. Po prestanej kazni pride v po-silno delalnico. — Težaka Peter Penko in Nikolaj Svirn bila sta včeraj obsojena radi tatvine prvi na eno leto drugi na dve loti ječe. Ukradla sta namreč po noči 21. junija iz zaprte gostilne Kadunčeve srebrno uro in 190 gld. gotovega denarja.
Iz Ajdovičine nam pišejo: Novo mašo je čital dne 14. t. m. č. gosp. Franjo Žigon v Ajdovščini. Cerkev je bila pri tej priliki jako lepo okrašena in pred cerkvijo bil je postavljen lep slavolok in mnogobrojne zastave. Obžalovati moramo samo, da ni bilo videti nobene narodne. Pri sv. masi je pel lepo ubrano domači pevski zbor. Ljudstva je bilo v cerkvi čez tisoč. — Po dokončanoj cerkvenej slavnosti zbralo se je z g. novomašnikom 80 povabljenih sorodnikov in odličnjakov k veselemu banketu.
Posebno zahvalo moramo izreči za veliki trud čč, gg. župnikoma v Ajdovščini in v Križi, kakor tudi vrlim starišem novomašnika. Bog jih živi še mnoga leta!
Vabilo. Gospodarska zadruga za sod. okraj Podgrad imela bodo dne 8. septembra po poldne v Materiji svoj letošnji drugi redni občni zbor s tem le prav zanimivim dnevnim redom: I. Poročilo predsednikovo; II. Poročilo blagajnikovo; III. Ustanovitev pomočno zaloge za nesreče pri blagu; IV. Posamezni predlogi; V. Volitev novega odbora za čas poslovanja od leta 1888. do leta 1890; VI, Igra tombola, pri katerej so dobitki razna semenska žita in osem plugov.
Poslednjo igre mote se udeležiti le osebno, kdor je ud zadruge in ni več letnega doneska dolžan. Sicer veljajo pa isti pogoji kakor pri tomboli dne 20. februarja t. 1.
Tablice za igro so razdelć dožlim udom brezplačno.
K obilnej udeležbi vabi odbor.
V Materiji 20. avgusta 1887.
Zupančič, predsednik.
RAZNE VESTI.
Rusko petrolje vedno bolj izpodriva
amerikansko. V letu	1886. se	ga je izvozilo:
na Angleško ....	2,887.085	galon;
„ Nemško ....	2,710.550	„
„ Avstrijsko-ogersko	lil,290.970	„
„ Francosko . . .	3,857.538	„
„ Italijansko . . .	808.000	„
„ Turško ....	10,484.190	„
„ llolandsko . . .	120.000	„
„ Bulgiško. . . .	3,413,550	„
„ Dansko ....	300.750	„
„ Grško ....	420.250	„
„ Algorsko ....	269.000	„
„ Tuniško . . • .	103.000	„
v Egipt ....	1.678.900
„ Bolgarijo..... 43.000
n Indijo ....	1,250.100	„
„ druge dežele . .	4,560.015	w
Skupaj . . 54,236.320 gnlin proti 31,639.925 galon v letu 1885; Bamo v Avstrijo se ga je 10 milijonov galon v letu 1886 pripeljalo več, nego v letu 1885.
Solnčni mrak v nekej vojašnici.
„Munchner Neuste Nachrichten" so prinesle to le smešr.ico: Pribočnik nekega ulanskega polka je stražnim glavarjem prečital ta le polkovni ukaz: „Ker 19. avgusta zjutraj solnem popolnem mrkne, naj porabijo stražni glavarji to priliko, da vojaki o tej redkej prikazni poduče, in ker bo solnčni mrak od 5. ure 12 min. do 5. ure 41 min. zato se krmljenje konj za polu ure odloži, trobar v predpisanem času da znamenje za krmljenje." Opo-ludne pa je prečital stražni glavar Fessel-schoerer ta le eskadronski ukaz: „Na ukaz kralj, polknega poveljništva jutri zjutraj pred krmljenjem solnco popolnoma mrkne. Solnčni mrak ima biti po ukazu mej peto in polušesto uro na dvorišču naše vojašnice, kder bo postavljen eskadron, gospod
poveljnik bo solnčni mrak sam osobno vodil. Ko trompetar dii znamenje, da ima solnčni mrak, začne se krmlje. Ako bi pa vreme slabo bilo. odpove se solnčni mrak in krmljenje bo ob navadnej uri.
GosuoflarsJcB ii irpmske stvarL
Kako si kmetovalec pomaga v jeseni za pozno in s pomladi za zgodno pič'o ali krmo?
Iz „Soče" ponatisnemo sledeči spis, ki se nam zdi primeren tudi našim razmeram: O tem predmetu sem na kratko uže pisal v Soči minolega leta; a zdi se mi ob letošnji veliki suši ta predmet tako važen, da ga Soča malo obširnejše prinese; za gosp. list bilo bi že malo pozno, ker še le koncem meseca izide.
Vsakemu kmetovalcu je predobro znana resnica, da je za posestnika veliko veča nesreča, kadar mu spomladi primanjkuje krme za živino, nego ko mu primanjkuje hrane za domačo družino, ker za živino je troba pri enaki množini glav petkrat več denara izdati za seno in deteljo, nego za hrano domače družine v istem času. Pri današnjih razmerah jo spomladi navadno en stari cent dobrega sena dražji, kakor en mernik turščice ali celo pšenice.
Da si kmetovalec za zgodnjo spomladansko pičo pomaga, priporoča se od vseh žit največ ozimna rž, ki nam pri ugodni zimi posebno^v naših krajih že da. v drugi polovici meseca marca, t. j. okoli sv. Jožefa in nazadnje početkom aprila krmo za žetev ali košn jo. Sploh je pa rž tudi sama po sebi jako zdrava in dobra piča za vsako živino. Razume se, da se mora rž kositi preden v klasje pride. Ako hočemo rž za svežo ali frišno krmo kositi in živino ž njo krmiti, moramo jo uže koncem avgusta ali vsaj početkom septembra sejati, da se more do zime popolnoma dobro obrasti. Ravno v tem času se seje ital. detelja (trifolium incarnatuin); v Goriški okolici jo imenujemo „rušo deteljo" od laškega „erba rossa" in jo tudi dobra krma. —
Te detelje posebno dosti sejejo v Goriški okolici in v Furlaniji: Ona dobro vspeva tudi v slabši zemlji in jo sejemo navadno med prvo turšico, činkvantinom in ajdo. Ako je zima kolikaj ugodna, jo lahko že koncem marca in početkom aprila kosimo, a pri najslabših okolnostih gotovo o sv, Jurji. —
Podaja se živini sama ali pa, kar je gotovo še boljše, pomešana s suho krmo, in sicer tako, da je vsaj ena tretjina suhega sena vmes, ter se rezunica dela.
Na ta način živina ne dobi ne skomine ne griže, kar se drugače prav rado dogaja. Dobro je tudi, da živina suho pičo z deteljo ali senom vso popolnoma povžije, ako bi bilo tudi seno ali slama slabejše vrste, kar se spomladi zelo pogosto dogaja. Tukaj na Goriškem za n jo še lahko sejemo navadno turšico, v hribih pa proso.
Nadalje imamo tudi francosko ruso deteljo, ki se prav tisti čas seje kakor italijanska in ki tudi na slabi zemlji dobro vspeva. Sploh se ž njo ravna prav tako kakor z italijansko. Od italijanske se razlikuje v tem, da jo kakih 14 dni v rasti kasnejša ter da je bolj pernata in sočna, tedaj tudi bolj redilna.
Med eno in drugo deteljo pa gorko priporočam našim posestnikom, da sejejo vmes rž in sicer na eno njivo ali campo 1—1 l/a mernika. Rž, smo rekli, popred dorasto za košnjo, tedaj se požanje najpopred rž, za kakih 14 dni pa zopet vnovič izrasta rž z deteljo. — Na ta način ima kmetovalec v 14. dneh dve košnji.
Nadalje pa še posebno letos priporočam našim posestnikom, ker je činkvantin in ajdo skoro povsod v nižavah uničila suša, da sejejo za pozno pičo navadno tnrico in proso. Proso, kakor tudi turico jo treba prilično gosto sejati. — Čeravno je zdaj prilično uže pozno, to vender d4 meseca oktobra lepo košnjo in sicer ali za frišno pičo ali pa se posuši in po zimi napravlja rezanica.
Našim posestnikom še enkrat prav gorko priporočam, da store to, ker samo na ta način bode mogoče živino rešiti; kdor tega ne stori, bode jo moral prodati
mesarjem po vsaki ceni.	Zepič.
*
* *
Proti g n j i 1 j o b i pri krompirju. Sadite zgodnjo zoreč krompir kolikor mogoče pozno in vedno le zdravo gomo-vje. Prav toplo priporočamo tudi naročiti si semenskega krompirja vsako leto iz kraja, kder no poznajo še to bolezni.
Majhen ali velik krompir za some. Hranilno snovi velikega krompirja dalj zdrže kot malega. Rastline od
velikega semena presezajo se pred začetkom rasti rasrline malega. Slabejše rastline poleg tega veliko hitreje obole. Ni torej svetovati jemati majhnega krom-, pirja za seme.
Zoper mravlje na drevesih ni nič boljšega kot zmes saj in pa lanenoga nlja. S tem namazi deblo tanko krog ' in krog. Taeega se ne bode nobena mravlja doteknila.
K a z s u š e n e sodove namočiti, nasvetuje nWerkstatttt tako: Na-, polni sod s slamo ali slabim senom. Napolni ga potem z vodo in nalo/.i nekaj kamenov. Voda sicer vsa izteče, a namočena slama ali seno povspešuje na-rnako lesa.
IZKAZ
doneskov za Dolenčev spomenik.
Nadalje so poslali te-le gospodje:
Soba v najem
ulici Rosetti St. 10 pri tleh. Jako elegantno pohiStvo, Posebin uhoH.
A. Bonne
krojač,
Corso št. 4 IT. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) Izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. Preporočuje se torej si. občinstvu za naročbe. 36-34
Oglas.
Miha.
Pobratim v Trstu	, . gl-	5.—
Ferdo Mahorčič Naklo	• • »	3.—
Luka Sarazin Trst . .	• • n	2.—
M. L. Veprinac . . .	• • »	1.—
J. Zulijan Trst-Kolonja	• • «	1.—
Josip Fon Boleč . . .		1.—
Fran Hlača Lošinj . .	• • j)	—.40
Po zadnjem	izkazu „	800 —
Skupaj
Jaka.
Miha. Jaka.
. . gl. 813.40 Za prijeto darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 24. avgusta 1887,
A. Truden, blagajnik.

Listnica uredništva
Gosp Fr. — f, Kiper Obžalujemo, preveč osebna — Zlravi 1
Stvar
Dunajska borsa
dne 10 avgus a.
Enotni drž. dolg v bankovcih —	— gld. 8t'5">
p y srebru — —	— „ 82.85
Zlata renta— — — — — — —	- „ 112*5
5°/0 avstrijska renta — — — —	— „ 9fi-4u j
Delnice narodne banke — — —	- „ j
Kreditne delnico — — — — —	- n 2S2 - 1
London 10 lir sterlin--— —	- ti 1-io-HO ^
Francoski napoleomlori — — —	- , 9.95'/
C. kr cekini — — — — — —	- 5.9i
Nemške marke — — — — — —	- B BI.:,2'/,
Na novo odprto!
Fotograficiii atelier
E. SAMBO
Uottnieyer-ja naslednik Ulica Sti. Martiri št. 5 na novo opravljen in povečan, odprt je od 21. avgusta t I.
V zvezi ž njim je heliografičen zavod za Fotolitografijo, Alpertypijo in Foto* cinkotipijo. Veliki in elegantni prostori, poseben dohod za ekvipaže in vozove, koji se imajo fotografirati.
Sprejema se vsak dan od 8. ure zjutraj do (1. ure popoldne pri vsakem vremenu. Cone jnko nizke.	1—3
Elegantna soba
s pohištvom, z posebnim vhodom v [I. nadstropju nove zgradbe, v ži-vahnej ulici, daje se v najem. —1 Pobliže pri upravništvu „Edinosti".
K t gospodarjem, čast dnbuvičini, g. učiteljem ii vbfio prjuteljr-m kmetijstva vso-jamo m naznanjali, da j • im svetlo prišla nova kmetska knjipa /. naslovim:
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visoki-ga o. kr ministarstva kmetijstva spisal
E KRAMER, ravnatelj Jfželne kmetijske šole v Gorici
Knjiga povori nakratko o vseh kmetijskih strokah k posebnim ozirom na kmetijske razmere na Kranjskem Primorskem in spodnje Štajarskem, obseza 16 tiskovnih pol na modnem papirju ter imu 83 podoh, Ker je dovolilo vis. c. kr. mini»terstvo za t sk knjige zdatno podporo, je cena samo .'0 kr
Doniva se Mjrli v tiskarni Dolenc v Trstu in stane z poštarino vred 05; trdo vesana 75 kr
Jutri je spet nedelja. Bo pa spet dolg čas popoldne! V gostilnici no maram pijancev poslušati; doma pa tudi ne vem kaj početi. Zakaj se ne naročiš na „Koroški bukvico", kjer se berejo tako lepo pripovedke, povesti, pravljice, pesmi, smešnice, gospodarski poduki, zgodovinske in jezikoslovne črtice? O teh bukvicah še nisem nič slišal. Kje in kako pa izhajajo? Izdaja jih g. Filip Iladerlap v Celovcu. Trije snopiči so se netisnoli v Celovcu; zdaj jih bo tiskal pa g. Krajec v Novem mostu. Naročnina se pa le v Celovec pošilja na g. F. Iladerlapa. Vsak mesec pride en snopič.
Berem že rad, pa taka reč je draga? Kaj draga? Vsak snopič velja 10 kr. Če toraj pošlješ 00 kr., imaš plačamo za šest snopičev. Tedaj se po naročim; 10 kr. na mesec ni taka reč; pa jih lahko se komu drugemu posodim. Taka reč ostane zmirom enako vredna. So čez deset let jih brš rad bral. Časniki se postarajo, to pa ne. Za te soldo ti ne ba žal. „Koroške bukvice" se dobijo tudi pri opravništvu „Edinosti".
i u L i JUG R i M M,
dežnikar, Barricra Vecchia št. 18
jo zelo bogata zaloga solnčilikov za gospe, za jako nizke cene. — Solllčniki za gospode od 90 novč. naprej.
Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene.	1 —104
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKAHU
U TRSTU
Torrente
Ista prima i obavlja svaku narilčbn bilo koje vrsti kn jigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zvučne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, ogiase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročiilnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
| Ljubljanski Zvon. |
«
Gld. 4.60. S> Gld. 2.30. - Gld. 1.15. %
mi
Postavno zavarovan
Block- koledar za hotele
se naznanili. Vsh-d dogovorov se posestniki hotelov na Dunaju, Pragi. Budapeiti, ~	~
Sraždenu, BreslaVi, copelji
Miha Jaka.
Miha,
Jaka.
Assicumzioni generali,
v Tr*in
(duštvo, ustanovljeno leta 1831)
To društvo je ražtepnolo svoje delovanje na VNe veie zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poSaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje l)iuštwna glavnica in r^serva
dne 31. decembra 1S84. f. 31,490 875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006 64P33 Glavnica za zavarovanje živenja do 31 d^flembra 1884. f. 83.174.457 98 Plačana povračila:
a)	v letu 1884	f. 8,037 596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884.	f 178,423.338-51
Lntni rakuni, izkaz dos^daj plačanih odškodovanj, tarif* in popoje /a zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva.- Via dtdla Staaione v luctnej
palači.
32- 36
Androna Ousion št. 2 v Trstu pripomča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljate v na deželo, katera so izvrši točno in solidno, ion (JI
LINI K A
za spolne in želori-&'Ve bobsti, nastope nknŽetija i oslabenja moJke slabosti, polncij ■, žgečo vo<io, , močenje postelje, imftčanje krvi, za bi i je v d*, m za vse bol. zui nn hnrja, tirolia i In živivv. Tudi pUrn^no po najnovejšem jI znanstvenem posto >anju z neškodljivimi J sredstvi	26—5 i—104
C. StrortZJl,	I
specijalni zdravnik Linuan a m Bodenaee ,
Denar
-j^ae-jjirr^jo
dobe zasebniki in častniki tudi na deželi od 300 gld. naprej od 1 —10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-Geschaft, Graz.	9-25
Kisla voda, kopeliiče RADENCE
8 vrni> Jtiko obilo »nstro-
Viled
o llutra oc-Ijcankigilkii. uatrun
lliiitna je ii.d-
nitskii klslu v. It i ujme! liku m lir >ti u, kaniiijlV tulfii, in lair.ji n ledvicah, 7Ihti fili. liram" biuli ru, ilut nloi, t-loili-Bnlh boleznih m |>ri katAruh
v 'bde. Ntjiitfurnejfl« v.iMlVo i>rjti koleri in mrtlitii K.i|i«ljl, stanovanju, ruDiavrucija ceno.
Iltliion-kislfno«. tiaro-ori ]i. U11 si so doka-mi , da Je oRljeno-Lithioni pri rotla kih bolečinah uujboljPe »aj goveje
dravilo.
v Brnu, Pragih
Stotinu, Hamburgu, Bolonju itd. in v kopeljih : Baden, Voslau, Karlovih varih, Francevej kopolji
i)odo obešeni ti koledarji v vsih sobah za tujce, začasno samo v pori navedenih m»stih in to pri zvonu, kjer se post, mora zadržavati. R»dl tepa je oglasom na ovih Block-koleda'jih vspeh eotov, kt-r so razobešeni v sobah. Prostor a oplase je ormjen ker se more samo 10 tvrdk sprejeti, ter »o tvrtike konkurence popolnoma izključene. Cena cplasa za prostor 40/35 mtn. je za svaki ti6t«l za celo leto od f. 3-50— 40*— (15—21 iič. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na
Annoneen - Expedition Moriz Stern
Wien, I., Wollzeile Nr. '24 kje se izve pobllSj-i in se dobe na zuht^vanje uzorci
Ni nič boljšega!
za olirano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vol. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-19 koja, rabeč jo rodno, nagolih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasjo postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in no osivijo do visoke staroBti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. J .50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlaatnik c. kr. privilegija. Wi©ll, IX, NiissdorferstrflS^e 50, kamor se ima posli ti pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. NaroČila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da so zahteva izrečno:
Faniilieu-Kraft-Pomadc.
Zalog* : F. IMa utz v LJubljani, P. Soll ntrer via Reppa
v i r* a. A. Maizull t liuriul * Celju in tUrinoru.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilken80na popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
K a r o 1 K r e i k e n b a u m
13	Braunsehweig.	27—52
KRNSKO
sukno in volneni izdelki
Kdor so hoče oblačiti posegi i eeno, naj piše po uzorce na Tuoh-Fabriks-Lager
Friedrich Brunner Brunn.
Op. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu nc-dopade, so zamenja. 2—IN
FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv
: Štabilinjento austr, di Credito
per Commercio ed Industria.
Veraamentl in oontanll.
Banconote:
■-'/V/otinnuo Interisse verso preavvisodi 4piorni •2»/« .	. . .	H .
8 ■ • . « . 3') »
Napoleoni: -'/»% annuomteressu verso preavvisodi Ipiorni 'd*U • •	»	»	•	3 meai
2 • • • ■ • o •
Banco Giro:
Ban conote 2*/» sopra ipialiiiupie somrna Napoleoni seriza interessi
Assegni
"opra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, TroppavU. Leopoli. Himne nonciić su Apram, A rad, Bol-zano, Graz, Hermannstadt, lnushruek, Kla-penfurt, Lubiaua, Salisbnrpo — franoo spese.
Acquisti e Vendite
J dl valori, divise e iinrasso c.oupons1 a0/ provvig.
]|	Antecipazioni
sopra Warranta in contantl, intnress« da oon-VMiiirsi.
Mt-diante ao.Ttnrti di credito a Loiidrh o Paripi provvip. per 3 inesi. • Valorl 5'|t°/o interesse annuo wino 1'iin-p»»n. i di 10lX) p.«r importi supe-riori da coiiveni-si. IkepoMill in CuMtodlu. Si accettano in rustod'a cartedi valore, monete d' oro e d'urpento bankonote e» ere ecc. a condizioni da couvenirai TrlMte. Maržo 1HHB	S4-48-3
-4
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Ter^esteo).
Lastnik društvo „Edinost".
Izdat olj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trutu.