251. številka. Ljubljana, v sredo 3. novembra 1897. XXX. leto. SLBVEMSKI MU Ishaja vsak dan «rffr, izimai nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman xa a v a t r o - op e rs k e dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld , za jedca Mmo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vhc leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom računa »e po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznanila platoje se od stiristcpne pet it-v ihti- po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat ali večkrat tiska. Dopili naj se izvole frankovati. — Rokcpisi se ne vračujo. — Uredništvo in oprav ni Sivo je na Kongresnem trgu it. 12. Upravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Telefon sit. O-tt. Ljudski shod v Vipavi. (Konec.) Potem je stopil na oder g. Ivan Božič is P< drage. Zborovalci so ga poidravili a grooiovitimi Živio-klici, kateri ao pridali, koliko simpatij in ugleda oživa maj vipavskimi volilci. Gospod Bo-Šli je govoril nekako tako le: Častiti možje! OJkar pošiljamo Vipavci svoje mat topnike v deželni ibor, ni bilo ie nikdar za volitve toliko zanimaaja kakor sedaj. Uarok prejšnjemu majhnemu zaniman n je bil morda to, da aa je narodna stranka na Vipavskem vendao brez ugovora pokoravala centralnema volilnema cdbora *» Ljubljani, in pa to, da ni bilo pravih kandidatov. Tako se ja zgedilo, da jo vipavski okraj v dež. aborn rastopal klerika'ec, dasi stojimo po ogromni večini v tabora narodne straake (Klici: Tako je!) in dasi smo Vipavci morda najinteligentnejši del prebivalstva. A naveličali smo se gledati, kako jo nas* zastopnik v dež. abom pobožno sedel in molčal (Klici: Res je!) Vipavcem na škodo in prepričani amo, da tako ne sms voč biti. Umestno jo zategadelj, da si odgovorimo na vprašanje: Kaj delaj naš poslanec v dež. zbora ? Vipavska dolina, nekdaj srečaa in cvetoča, je počasi propala in ubožala. Trtna nš je rasjedla naše vinograde in prouzročila, da grozi našemu naroda na Vipavskem gospodarski propad. (Klici: Tako je !) Vipavci smo pač taki, da ae ne zavedamo nesreče, dokler nas ne prime za grlo. Odlašali smo z dslom aa obnovitev vinogradov. Toda tolažba, katero smo dobivali: BBog je dal, Bog je vzel*, ni bila umestna. Dolžnost naša je bila, da smo ae poprijeti dela. Storili smo to. Država in dežela sta nam priskočili ■a pomoč. Država je napravila trtnico na Slapa, dežela pa trtnico v Ljubljani, a vae to ni zadožčalo, to je vse premalo. Niti vlada niti dežela ai dosegle, kar ja nameravala, in še danea ai rešeno vprašanja, kako pomagati, da prida vipavska dolina a a nogo. Reklo se js, da je neuspehov pri cbnovitvi vino gradov krivo morda to, da vipavski vJncgradniki ae aaajo cepiti. Morda pa so neuspehov krive kli LISTEK. Realizem na odru. (Piše Severin.) Prvo leto na Dana j a sem stanovi I pri trgovca, logar »boljša in lepša polovica" se nikakor ni odlikovala po posebni vednosti in rasomnosti. Neko po peludne prida gospodinja v mojo sobo in se po baba, da pojde zvečer v Karlovo gledališče. Začuden jo pc gledam. Gostovala ja namreč ondi baš naka precej obskurna francoska gledališka dražba, in presenetilo me je, da si ja to izbrala, ko ae sicer za gledališče niti ni amanila. Umela ja menda moj strmeči pogled, kajti najivno mi je prianala: „Ne resornem aicer nobena francoske beseda in se bom torej morda grozovito dolgočasila, pa kaj hočem? To je sedaj ,nobel' in že radi sosedov moram iti, da me bodo imeli bolj v časteb". Nikar me, dragi prijatelj, ne jednači tej moji nekdanji gospodinji! Veš, da sem se nekol ko Ia-šftine učil ter jo razumem vsaj za silo, veš pa tudi, da ta moja vsdnoet nikakor ne zadošča, da bi sledil hitrcbeaednina igralcem. Ako sem torej vendar šel v gledališče gledat Z a o c o n i j a , šel stm, kakor menda vsi dragi, le velsd umetnosti same. Za soseščino se ne brigam, Bnoblesa" mi je deveta skrb, kej bi me torej dragega napotilo v to? matične razmere. Kar se je danea naredilo, nničiijo jutri barja in drage nezgode. Pred vsem je potrebno, da ae deželna trtnica razširi, iz trtnica na Slapu pa naj se razdajajo cepljene trte in sicer po primerni, niski ceni. Vlada je dala na Slapa cepiti precej ti t. A kdor misli, da se te trto razdajajo mej Vipavce ss jako moti. Vlada jo vzela cep Ijenke in jih poslala na Dolenjsko. (Veliko ogorčenje. Borni klici: Škandal! Sramota!) Prva naloga našega poslancs je, da izleči to našo rano. Bres trte emo to, kar je riba aa zraka. V kolikor smo propadli, trga sta največ krivi vlada in dežela, in čs nsm bosta še nadalje kazali brbet, aadene nas tista žalostna usoda, ki kor je zadela že mnog) krajev, morali se bodemo i iseliti v Ameriko I (Klici: Res je!) Poelančeva naloga bo, predočiti vladi, de*, odbera in dež. zbora, da je Vipavsko rešiti samo, če se za cbnovitev vinogradov dovolijo aaatne podpore in če se prebivalstvo podpira po trtnica h. Draga rmi so hudourniki. Uravnava hado urnikov ss zavlsčaje že nad 30 l«*t. Prvotni načrti so so glasili na svote, s katerimi bi so dalo kaj doseči. V rc kab inienerjev pa so narasli kar na pol milijona. Tega so se astrašili tako vlada in dežela kaker intereseatje, in vslad tega spi vsa stvar še danes. Danajčanje ao si dovolili iralo, da so si na pravili prsnetsk Benetk, takozvani „Venedig is Wien". Mi že imamo svojs Benetke, saj se pogostem* primeri, da ae moramo pred graščino voziti s čolni. Veda je opustošila najboljše travnike in njive tako, da jo vlada mnogo najlepših travnikov vpisala mej nerodovitni svet. (Klici: Žalostna iatins !) Vlada in dež. odbor sta bila poslala necega Čateža kot kulturnega inžensrjs, kateri jo dil posekati celo vrsto drevja in je potem izginil, a za veliko škodo, katero je prouzročil, nečo biti nihče odgovoren. Bodoči poslanec bo moril akt beti, da ss stvar že dežene. Znesek pol milijona jo neprimeren ia tudi treba ga ni, ker ss da z manjšo svoto dosti etoriti. Pri inžrnerjih je vedno tako, da te* jeden več kakor dragi, čkedo pa ima vipavski kmet. (Živahno pritrjevanje.) Tretja na'oga našega poslanca bo, skrbeti, da Ker mi je bilo torej res za pravi in popolni užitek, izbral sem si igre, katere ne le da poznam, temveč katero sem tudi marljivo proučil Ojbral sem si: „S p e 11 r i" — „H a m I e t a" in .F i g a r o v o že ni te v". Usoda mi je m nego pokazila ; namesto slednjih dveh igral je ,F u ž i n a r j a", ki me ni zanimaj; „Kralja Lear a" nisem vsled neugodnega dneva mcgsl obiskati; preostala mi je slednjič Is ona igra, v katsri ima Zacconi večjo alogo, katero v obče priznavajo kot njegovo najboljšo in naj-dovršenejšo, namreč Ibsenovi .Strahovi" (Spet tri). Videl sem: non multa, sed maftum. — Povsem za* dovoljil sem se i s tem, ker mi js dalo obilo užitka in premišljevanja. Zacconi je v kratkem zaslovel, in sedaj so si jedini v tem vsi kritiki, da ja izvanredan gledališki nmetnik; jedino si je povsod todi občinstvo v njegovi hvali in slavi. Citaj liste katerekoli barve in narodnosti, pov-sed se raslega njegova slava! Italijani, ki bo rodili toliko izbornih pevcev in igralcev, so s opravičen je m ponosni i na tega svojega umetnika. Kdor opazuje na slikah poteze njegovega ko ščenega obraza, temu je takoj jasno, da se skriva za njimi velika energija. Visoko čelo nam razodeia njegov cm, ali njegova usta spričnjejo nam rjegovo jekli no veljo. Da. ta obraz je daleč daleč za onim ae razširi naše cestno omrežje. V tem ozira se je morda preveč grenilo Poslanec gledaj, da so grade ceste koder jih je treba. Najpotrebnejša bi bila zveza z braniftko cesto, dalje treba, da ne cesta iz Št. Vida na Mduca uvrsti mej deželne ali vsaj mej okrajne ceste, da se preloži nekaj klancev, ia da se raznim sedaj siromašnim občinam olajšajo žrtve aa neka občinska pota. N»jrmoj aktu valno je vpra* sanje o v i pa v tki želužnei. Stvar sicer ne epada v dež. ibor, a poslanec so bo moral potegovati tudi za podaljšanje železnice od P *tja do Vipave. Jedino, kar se jo dcseglo tekom let za niše cestno omrežje, je cesta čez Rebrnice, a tudi ta ni ravno srečno izpeljana. Dežela js v Ljubljani FeJdala dež. bolnico. Zavod je potreben, toda za posamezne okraje treba pred vsem manjših bolnic, kateri so zlasti potrebne za siromašnejše Ijnli, katera so aedaj ob času bolesni popolnoma nepreskrbljeni. Zdravstvi ni sestop vipavski se je že bsvil z mislijo, sezidati okrožno bolnico in prosil, naj dasta država in dežela primerno podporo prebivalstvu, da bo potem že storilo v ta namen, kar bo mcgoJe. Na predloženo peticijo dobil je zdravstveni zastop odgovor, da djbi n kaj podpore, če zida bolnico, katera bo veljala kacih 1500 gld. ZJravstveni zastop je to odklonil (Klici: Prav js storil!), ker ss sa 1500 gld. da zgraditi k večjemu kaka baraka, a tako pa ni nikomur pomagano. V peticiji na dsž. ibor se je zafctevalo vsaj 20 do 40% prispevka. O peticiji je poročal pesi. dr. Žitnik in predlagal, naj se prošnja kar vrne zdravstvsaemn zastopa. (Klici: Škandal!) Pozneje je dr. Ž tnik v privatnem pogovoru pač svetoval, naj zdravstvsai zastop še jedenkrat vloži avejo proinjo, a Vipavci se po vsi prsvici vprašujejo, za kuj ni dr. Žitnik koj pri prvi priliki kaj druzrga predlagal, vsaj poizvedbe. Dolžnost bodočega poslanca bo, da se zgradba kmalu in kmalu prične. Poslanca čakajo še druge važne naloge. Mej temi je tudi ustanovitev dež. zavarovalnice. Viak človet, ki ima kaj srca za avoje volilce, mora biti za prisilno dež. zavarovalnico, katera ja neobhodno idealnim Adonisom, katerega si stvarja v svoji domišljiji mladenka, ki js čula o Zacconija ; skoro bi rekel, da js na prvi hip njegov obraz tekako o-duren. Ali da li ga videl, prijatelj, na odra, kako ti tu igra na tem obrazu vsaka najmanja mišica, kako ae ta obraz, razodevajoč toliko r.zumnost, na odru spremeni v pravo epa k o, v najpristnejši in naj rs-eaičnsjši izrtz bebca — tedaj že samo s tem obuja tvoje največje občudovanje. Da, mimika njegova je n&jdovršensjša, je nepreiegljiva. A tudi vse drugo ravnanje in kretanje dokazuje največjo tehniko in aajsigornejšo virtuoznost. In vender pri vsem tam niti ae dobiš utiša tehnike in virtuoznosti, saj se sdi vse tako naravno in primerno, vse tako resnično. — Prideni tema še nje* govo veliko izrazovitost, njegov glas, sposoben naj-raznejšim modulacijam, od lehkega konverzacijokoga tona do odoševljenosti in strastnosti, — do one, v .Strahovih" uporabljene jeclja ve blebeta vosti blaznika, ki sledi največji duševni muki in najstrašnejšemu obupu bolnikovemu, — petem razume*, da n vsemi temi sredstvi občiastvo prssenet', gane, na* vduši in pretresa. Njegova igra je najsijajnejša zmaga realizma na odru; njegov Ojvild v .Strahovih" pa je že celo naturalističen. (Dalje prih.) po'rvbna. Stroški bi na bili preog-omni, *aj bi lahko davčni uradi pobirali zavarovalnino, a država bi si pridobila naše simpatije, ako bi naa na tej strani podpirala. Ako bi bili vsi zavarovani pri dež. za.&rovaln>ci, ob7aro»a«i bi bili ljulja uosreč, za to pa bodi naš poslanec goreč zagovornik pri-s Ice zavarovalnice. Vo'ilci, avažujte vse fo! Tirjajto, da zastopa paalaaao z vso uiemo Vafe gospodarske koristi, kijli pnzen žakelj ne stoji po konci. Ča bo delal tako, kakor zabavajo krristi prebivaltva, iTiel ba vse Vipavce ali veaj n ogromno večino na svoji strani. . / »ahai dobro klic ) A vaš potlazCO na bodi s»mo lokalen zastopnik, amp^k oaj stoti vedno na braniku ob*nib ko-riniij, uai gleda veđnj, da Ijadit.u pernata (Živahno pr.t-je ;a . *) in da pridobi naroda p*iitajeos ma pravica. (Bira) pritrjevanje.) Saš poslanec zastop»j po;a i rastao slovenska iahts^e, a ne bodi saao k un^k i pual .uec, ampak sploh eorca-ki posl«aeo. Narod taš jo mkusan, a do!ž>oit p sanci je, delati vs Ir.o in Jpovaod n \ združite/, na zjedinjenje. (Burao pritrjevanje.) V mioiih u*j ina, da ja s'O ma ega naroda, a v«hk*ga plemena, da je Slovan, in gleda nuj vedno ta tetu zvesdj, ki vodi k na roi i sa^cu^ravi io k odl&čilr.emu nplivu slovanskega živl.a v avstrijski državi. Slovenci lmui j d ini ; ljato ss trg o itej ssbej. Morebiti bod > tisi, ki hočejo, da sa kme'-brezpogojno uklanjaj ni :i uk i:om, tudi pri teh volitvah ispostaviti sv. U-TI in v cerkvi ter pri pi.nnč v^rju d. Ja'i aa to, da jira pioJas'e svojs prspri *nj*i. (Žjpmk Demšar ugovarja. Božić: Vi imate nekaj na vesti t Viharno p:.trj«vauje.) Mor la bolo SanUli lene iu otroke, porabili do/o ijena in nedovoljena sredstva, a vi stojte, kakor ekala, Io glasej e za rroža, ki zapiše na svoj prapor: Va3a heda je »oj f,rrgraa." Frenet co p'oiaanje in viharno klicanje „£ivio Božč" je stadilo ledenu goferu. Se pred io sa je popo'noma poleglo prkazai se je na govorniškem odra znani ,kamp*lmobarjev ion rad", kattri zda,, i; '< i pase geri na CJu ia sa p š* za TVxlerj». Prosil je za Leaedo in predaedn k ma jo je dal, a i kanpi'na' hsrjev K:nrud se ni nerg-1 posla1 žiti dobljene pravice. Končaj se je prikazal pred ob činatvem, castal je vhr pomirjal je rasbci,oio ljadstro in prosil, n*j pasti g. Te\t rja govorit'. Ljudstvo se je dalo p miriti in čali so ss ironični klici: sSaj smo gospoda le po zdravi*, nij Ih govori*, kar je obudilo mnrgi smeha. Ko js g. May •,• na to pozval g. TexLerja, naj govori, ga ni bilo več na odro. Odknnl jo je bil, posloviva^ se z duhovitimi besedami: Ji t nečete — pa pus'ite". Ker se ni nihče več cglaeil za teitdo, zaklju čil js zborovanje predsednik gosp. M a • • r . kateri se je udeleiniko* zahvalil za mnogobrojno udeležbo in je pozval naj zakiičejo ,Ž vio' bodočemu po 'ti .c. kateiebu pozivu so se zborovalci nivdnšeco v. davali kličoč aZtvio Bjžič, naš poslanec"! Shod je bil impozanten in je prepričal vsa cega n .dežnika, da vlada po vs. Vipavski d J ni mj.ičja navdušenje za narodno stranko io za gospoda Ivana Božiča. Fo shoda se je razvilo po vseh gostilnah v Vipavi živahno živfjenje, posebno v čitalnici, kjer ae je vršd koncert tambarasksga in pevskega zbora. Spretnost tamburašev in izvežbancat pevk m pevcev je znnanja udeležnike prijetno presenetila. Po koncertu sedla sa je mnogoštevilna d.užbn na ne ptisiljeno zabavo, pri kateri je b lo izrečenih mnogo krepkih napil n:c. Shod je bi veličasten in lahko se reče, da Vipava še ni viđe'a mnogo t&cib dnij, a še lepši in veličastnejši bo dan 16. novembru, ako zmaga kandidat m rodna stranke. V 1 Juhljttiil, 3 novembra. Avstrijske delegaoije se sestanejo mej 14. in IG. novembre m na Dunaju. Seje se bodo vršile vsporedno z državnim zborom. Kriza in nagodbeni provizorij. Navzlic različnim vestem o kabinetni krizi, ki naj bi se rešila z odstopom grofa Badenija in z novim, Lobkovičevim ministerBtvom, se o kaki ministarski krizi ne more govoriti. Pač pa je ves položaj v krizi, iz katere se razvije morda že kmalu tudi ministerska kriza. Glavna skrb parlamenta se ne obrača toliko na to, đa se vzdrži ministarstvo, negi da s« najdejo pogoji in poroštva za izvršitev nagodbenega provizorija. Jutri, v četrtek se nadaljuje odločilna bitka mej večino in obstrukcijo, jutri se pokaže menda končno, na kateri strani je zmaga. „ Politik" piše jako skeptično: Kaj prinese četrtek, ne ve nihče. Toliko pa jo že sedaj gotovo, da se nagodbeni provizorij v sedanjem času nikakor ne more dognati. Ako se tudi dovede prvo čitanje do kraja ter se provizorij izroči odsoku, smatrati treba to da odneha levica z obstrukcijo, le za varanje. Zi drago čitanje je pripravljenih 100 izprotninjevalnih predlogov, katere bodo stavili levičarski „govorančarjiu, k temu pa pridejo še boji za dnevni red. Pogled v bodočnost je jako moten in besedi „kritičen" ja preslaba za sedanji položaj. — „11 las Naroda14 poroča, da je vitez Jaw orski vsa nesoglasja, ki so nastala radi zaključka poslednje seje, odstranil ter da ni sedaj niti sence nesložnosti ni^j Čibi, Poljaki in konservativnimi Nemci. Vlada in desnica sta preverjeni, da se dožene provizorij. Bideni je arekel podpredsednikoma zahvalo za veliko vztrajnost ter se posvetoval z njima radi taktike glede izvolitve novega predsednika. Isti časopis poroča tudi, da se pripravlja izprememba „hišnega reda", s katero se onemogočijo taki šk indali, kakoršai so se zgodili minoli petek. Govori se ce'6, da bo predsedstvo ukazalo odpeljati posl. \Volfi, ako se bo vedel zopet tako be3no in surovo, v — — blaznico I — — Tudi „Narodni Listv" poročajo tak sklep. Z notranjimi avstrijskimi zadevami sa bavi na avcduem mea'a tudi ,Figaro", p šjč v 203. 3ttv. : „Kako je vendar mog č •, da je du naj iti pcs'ansk:* zh r Jca poi bua čeli brjs vod-nika, katero prja sem ter tja m«"jšina bednih ljudij, kateri aa bi povsod drago 1 že natakoiii jopiče zi Lesne (oamitiole de f rce)?a Iz istega. n(e conte Badeni" naslovljenega ia pr«v o^tcega članka pada jako zanimiva srnca na zadnji obisk nem^oga ce Barja v ogerski pres^bci. Trozvezo tr:bs vndno ia velao 1 piti. Ne da*-no o iišU v re i; i , Nu a Antolcga" pisasa bivšega italijnos)kega miu sterskega pradsidatka Ro bilanta, ki so V.a-.J... da Italija n k-ker ni zaots I j i v zave-nik. E/r pako časopiajs se js s tistimi pismi pokojnega ministra berilo preko mere r«sno m obširno. D i se pa dokaže, da .e zvsza mej Ita lijo in A*stro Og-rako trdna, pojde gr< f Gola« ch-, vnki 5 t. m v Monzo obiskat italijanskega k-a«j» Ker spte^iti k .t a tali njniftai Radiai in V s :o . :■ V - o • f >. pripisuje se tema paeta posibaa politična važncat Car in Poljaki. Nulla diei siue Iinea — noben dan brez novega dokaza carske milosti za Poljake. Varšavski guverner lmeretin^ki je po naročilu Nikolaja II. izdal odredbo, da naj molijo po vseh varšavskih in drugih gimnazijah rimskokatoliški dijaki pred podukom in po njem v poljskem in ne več v ruskem jeziku. Novi guverner na Kubi maršal Dlanco je izdal pri avojem prihodu proklamacijo, v kateri izjavlja, da je dobil nalogo, izvršiti reforme ter podati otoku samoupravo pod nadobiastjo Španske. Njegova politika bo politika velikodušnosti in odpuščanja, zato upa, da ga bodo vsi podpirali. One, ki se pokore zakonom, bo ščitil ; nehvaležneže in trmeglavce pa, ki vlačijo vojno do brezkončnosti, bo kaznoval z največjo ostrostjo. Weyler je v jezi zapustil Kubo, kjer si je nabral veliko denarja in kjer je izvršil toliko grozovitostij. Pri slovesu je celo dejal, da mora iti na zahtevo Zjedinjenih držav ter da bi le on znal izvršiti vojno. Profesor Theodor Mommsen, slavni nemški zgodovinar, se je menda naveličal zaprašenih, v svinjsko usnje zavitih kodeksov ter si je privi ščil zopet jedenkrat malo profusorske politike, kakoršno je ob svojem času in baš z ozirom na Mommsena polil kancelar Bisraark z vsem svojim perečim sarkazmom in skelečo ir. nijo. Mommsen se je v pismu, katero je objavila stara dunajska židovska vlačuga „N. fr. Pr." na vvodnem mestu kot poziv na vse avstrijske Nemce lotil notranjeavstrijskih odnošajev, se zaletel v nemške liberalce in klerikalce radi njihove otrplosti, ozmerjal Dunaj in njega očete, da eo „lendenluhm, volklos und ehrlo*" v boju proti Slovanom ter zaklical svojim bratom: „Seid einig! Seid hart! Vernunft nimmt der Schii del der Čecben niclit an, aber fiir Schliige ist auch er BUgaoglich". — Profesorski učenjak vidi torej jedino rešitev svojih bratov pred slovansko poplavo v tem, da skupno planejo na Slovane ter jih s pestmi nažend. Z tres, jako praktično sredstvo ! Na krvav upor in na državljanski boj poživlja Mommsen svoje brate ter jih ščuva, naj se obrnejo s silo tudi proti sovražnikom zgoraj in spodaj. Dopisi« Ia I*osto|iiie, 29. oktobra. Novi c'vilno-pravdni r--.l je sjravit is n-š- srad* ob': "ipoV ,va- iv. '« gospođa Mziai'd* Revniharia, ki je dolgo vrsto let opra/ltal prt takaišajena s I V'u službo ka'.sn'ikega sod lika aN«rodai rttaln'Ci" je bil sisat in uiao član ves čas fees, je tu Ji v onih .M), o ni m »■•m-iI, ko s t |i bi 9 Postojmi tih, toda tooa vstrajnejši bij n%rodaja4t«a prot< -i-m «au-ar-ut ru In k i| da to velia pri c kr. tiradnui, ve del bi naibolje povedati alovesaik o /i U mi.I ne je pa tudi Uhko pr'svojem »a'at-i večrn, iiol.ko odltfit h v. aop ti', k- 1'ko iskrenega prij^teljst/a al i« v t^aa ča^u pridobil. Ko smo sa v ^etrrrt* zvačnr ZTrali po prirejeni mu serenadi v bot°ia ,u i o^«riki kron«", m izostal nikdo. ki seprštvva |rlasiinj ni-rodui gospodi, bodi tu »In k, a utelj, obrtnik: ali tr-g upe. Di so za Metkoma iruali pod v>lstvon ■*, O. Dsvn vrlo izvežbani p^vci prvo besedi, ume ae ob s-hi. V obči živabaosti sprožil je prvo napitnico, predsednik ^narodne čitaln ce", gosci. Di^rici ter v krepkih, a/azevanja vrednih besedah povdtrjal važ-u .-. • tftCih drnštav tudi ša .Jao ;rii i, ul i vil pn tuli odbijajočega g. sodnika k. t t d o «•• podpir^t«*lja narodni ii dom. Pj zabvali g. Rivmbarja pa so se odprle v je z»tvorince, ^ovtiraik se ji d/.gal za govcrnkum, ta je re-i.io, drag« šaljivo napijai — iu Ce pojde g odslovljaneo ne-koltko bol: *-uh na svoj novi d-m v Mar bor, n .j e tema ne ead», saj a-no ga tudi pošteno ,oorali". Pe^ci "i govornike ko *:t dohaiali s mv .a ;it zdravenmi pri taki plohi napitnic. A <-sa jo bilo zamm! Naj si pjtipal sluvesmka t d te a'i d.ugi iteanl, Ukoj ti jo jo Sisolil nazaj, pa ž- tako pontaau, da trni sa d.avtiun humr rju njegovemu kar . i.d li Pokazal je p tč, da dnšsvno šs »e gre v p jkoj. p ka'.e : aali ne o išiš slavčka pei\ kak on žvrgoli? r^d bi hotel ga im-at', parni ob! sfrči ..." Ko js vines že iskalo poti v prvo nadstropje, (pri govorniku ali on po-ilušaloib ? Op. stavčeva). začel je hudomušni Tonček razlagati znamenitosti postojin8kega trga ter z znanimi svojimi strahovitimi do-ti. i vzbujal bledo zavist pri t-voj h konknrantih Najhuje je bdo pri srca nevede g. (J retii ku; dvignil 8) je ter v obah deželaih jesikih — melčai svoj izborni govor, ki js napravil aprav Benzaci-ooalen ntis. Mi ovala ja ara aa uro in si d-ajjič nismo zamsrdi g R vmbarja, da se je v sioji 38 zdravici šs jedenkrat gorko poslovil od nas. Z dnjikrat smo ma šs segli v roko, dobre na in zvestemu dražebaiku, — ki je omngočil prvi izključno slovensko narodni valetai-večer v Postoji ni — ter ma soglasno iarskli željo: n ii Vam bo, spo« štovaai gospod sodnik, v zeleni Štajerski sreča mila ia vines sladko 1 Into oioraj pa na svidenje) Dnevne vesti. V L ubijani, 3. novembra. — (Odlikovanje) Cssar je bivšemu predsedniku notarske abornica in c. kr. notarja gosp dr. Jerneja Zn panoa povodom njegove resgaacije na notarijat podelil naslov cesarskega svetnika, na katerem odlikovanja od srca čestitamo dičnenaa rodoljuba I — (Volitve v tržaško zavarovalnico proti nezgodam delavoev) Vodstvo te zavarovalnih* se kar očitao poganja za to, da bi dobili zopet Lahi njega opravo v roke. Žs to je bilo jako sumljivo, da js vodstvo ponekod razpošiljalo glaaov-nxi po pošti, dragod pa ao se dostavljale uradnim potom, oziroma ao morali volilni priti sami ponje. Domnevali amo takoj, da je to nr kaka zvijača in vsled tega smo volilce opetovano opozarjali, naj reklamnjejo glasovnice, ako jih niso dobili. Zdaj smo izvedeli, da je zavarovalnino vodstvo pri raa-pcšiljaaju glasovnic res prav čudno postopalo. Zaani io nam nekateri slučaji, da ao volilci dobili samo glasovnico za volitev razsodišča, ne pa t adi glasovnico za volitev načelni št va. Vcdstvo sa bo seveda izgovarjalo, češ, da je to slučajna zmota. Mi pa na to ae damo nič, ker nimamo vere v ne- tpnjnr Dalje v prilogi. "tM Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 251, dnć 3. noTembra 1897. pris'raacst tega vodstva, ampak smo prepričani, da to vodstm parablja vss svoj upliv v to, da pomore italijanskim kandidatom do zmage. Kakor na Kranj« skem, tako je vodstvo bržčas postopalo tadi dragod, pripravi naj se torej na velik obračan. — („Sudmlirkischer Sangerbund") Poroča se, da ss je v soboto in v nedeljo visila v Ljubljani ustanovna Blavnoet društva .Siidc llrkiecher Saagerbund". V Ljubljani ni tega nihče opazil. Mecto je imelo svojs navado o lice in kar nič ni pričalo, da se je napravil nov »steber* nemškemu mosta do Adrijo. Za elavnest m Živa dnša ni zmenila, na ulice bo udeležniki niso npali in zato t>e ne moremo nasmejati bombastičnim poročilom o tej »nlavnosti* v raznih nemških iiatib. Najbolj pa smo se smejali napi t niči pnf Biuđerja. Mož je ali jako previden v svojem dilovanju, ali pa odločilni krogi nečejo videti, kake vrsts je to delovanje. Bmder je napil Ljubljani, njeni nemški preteklosti in njeni nemški bodočnosti. Govcrii je najbrž že v pozni uri, ko je bila že vsa družba precej (feuchtfiohlich1*, zaksj dasi Binderja nikakor ne štejemo mej cerkvene loči, teko borniran vendar ni, da bi risno mislil kar js kvasil. Ako še omenimo, da je bila udeležba v nsoci tako .impozantna", da je bilo v kazinski krčmi Še mnogo miz praznih, povedali amo zadosti o tej preklaveroi slavnoeti. — (.Položaj uradnikov*.) V soboto smo pod tem naslovom priobčili dopis, v ksterem je dopisnik tid.l, da se ja vojaštva kar za pet lat na prej dovolila potresna dt klada. Naprošoni smo kon statovati, da se veji št t u ni dovolila potresna do klada za pet let, nego samo še za letos, in da je vojno ministerstvo prošnjo za podaljšanje odlečao odbilo. — („RojBtnt hiša slovenske ideje1.) tako je nekoč uglede u rtdoijnb kisM dr. Ah lOlftevO hišo v Frančiškanskih ulicah, katera se adaj podira Slovensko nniodnoetno gibanje ss je bilo eicer začelo že z Linhartom in a Vodnikom, U da slovenski politični program prineslo sam js šele 1. 1848 in zato smemo po vsi pravici reči, da se je slove nek a ideja, kakor jo razumevamo dand-re?, redila šale I. 1848 Bodita pa se js v Ahačičevi biši v F;ao čiŠkanskib ulicah, kjer ja bila gostile a .Za m Oi-tronenbaom" in kjer eo se shajali slovenski rodo-Ijubr, bivajoči v Ljubljeni, in kamor so pogostoms prihajali tudi dragi eltvsnski in slovanski prvo borilci, mej njimi Miklošič, Stanko Vraz in Vuk Starejši slovenski rodoljubi se spomimrjo Še tistih časov in bdaaje sleveneke družbe. Zahajali so tje k raznim posvetovanjem tudi tedauji leg»o-narji Hoffarn, oče Blaivf&la, Luka S»e ga ja 17 5 mm (a»j več). Tudi 5 je bi moker, zračni tlak je padal ter prišel 6. zjutraj do 731 1 mm (isjnižje) V sled tega dež)a se je temperature zalo znižala, bil ja po tem do 17. pošten mraz; dne 11. zjutraj je i\-z o Živo srebro v toplomera prvokrat pod ničlo do — 2 0° (najnižje), ob jednom ia pobelila močna slana vso naravo. — V nedeljo 17 pa si je temperatura ob jugozahodoem vetrn zopet opomogla, bi jo po dol gem, hladnem vremenu zopet jedtnkrat topel in krasen dan, kakoršnega si moremo v tem letnem času le mislma< visoko stanje, dne 29 ae jo vspel do 747 5 mm (oajvišie) V tej ladnji tretjini mesec« je jasen sočno napredosa'a, perje se je vsulo z dreves; kjerkoli so sprehajaš v gozdu, ti šumi velo listje pod nogam*, ostra sapa lanj ti oki li ušes, megla sa vlači ves dan po ljubljanskem polju, v pa ei pa praskt-ta ogenj, kakor sredi zime. — (Popravek) V 245. št. „Stov. Naroda" je ; i al g. Vatrosiav Hol z naslednje: ,To goro (namreč Veliki Zvoaar) so menda naši prid »dje nazivali z Vnlikim Khkom, kakor istrga „Š*aljaa za Gradcem — s Skelom, kar ie izpoveddl znani nemški petopisec dr Henrik Nce " — Kar se tiče Velikoga K'ek , g. H iz.j iz bi* a rad pritrdim, a k »r zadeva Šeklj a Sokola, prosim opreščenja, trda — ne v^rn'ene! Z'piurk vseh posestev dežei nega kneza na Štajerskem, takozvani Ra t iona -runa Štiri e iz I. 12G5 ima za Nedanji S li<> *ail obliko Scbechlacb S kel in S^ihecbiach nimata pa po moiem necaerodajneua m en)u prav nič skupnega. Pač pa bi bil g. Holz v graškem Hilma prav labko dobil slovenski H o 1 m: Toliko v pojasnilo. V L. — (Tujci v Ljubljani.) Tekom meseca oktobra b to je v IjuoitaoeBiri hotelih in goBtlai-(kdi prenočiščih 2624 (ujo^v, torej 663 več nego v is'em uifM tu lanskega leta — (Izgubljene reči.) Pri mastnem magistrata Ijublj&nsaem h.In eo meseca oktobra zgla gene naslednje izgubljene te3i: Sast denarno 8 skupnim zneskom 65 gld. 30 kr, zlata gapeatoioa, zlata verižica z napisom ,V spomin na L:šinj", slat prstan, več srebraih nožev in vilic, arebrna zapestnica, srebrna verižica in par naočnikov. — (Najdene reči) Tekom meseca oktobra bde so pri mestnem magistratu ljubljanskem sgla-šene, oziroma cddane nasledn)e najdene reči: Štiri denarnica s skupnim aneakom 22 gld. 80 kr., zlat obesek, dvo veliki roti ra ženske, dva klobuka, Brebraa zipestnica, dva dežaika, črna ženska jopa in 16 žabo; kov raznih barv. — (Mila jesen) K drugim poročilom o le tošnji mlii jeseni še jedno ! G. Rožnik, umirovljen uradnik in vktjab lepi starosti vstrajen bribolazec in znan občudovalec narave, je našel na ljubljanskem vrtu dve lepi zreli malinici ter jn podaril sadjarski razitavi v mestni šoli na ledini, na katero vnovič tate pomologe opozarjamo. — Iz Preserja se nam piša: Is vseh krajev imate poročila o izredni mili jeseni, kako rasna cvstice in drevesa cveto v jeseni, kakor bi bila Bpomlad. Sa čadneje je, da so lepi solnčni jesenski dnevi varali tudi ptiSke v ga)bi. Pri meni so začeli kan rti peti in Ba pariti, kakor bi bila že pomlad tu. Pred nekaj dnevi mi js res zvalila ka-nalka dva mladiča, keja sedaj prav veselo pita. — (Imenovanje) Gosp. Viktor Vasic Je imenovan adjanktom pri mornarskem komisarjatu v Polju. — (Nesreče) V Krškem so otroci, kateri so as igrali z užigalicami, užgali kozolec posestnika Franca Udoviča. Kozolec je zgorel. Šaoda znaša okoli 300 gld. — Blizu O ševka nasdi hj ljudje v potoka posestnika Jožefa Sliberja mrtvega. Shber je baje v pijanosti padel v potok in v njem utonil, mogoče je pa tudi, da je bil žrtva kacega napada. — (Z Laškega) se nam piše: V nedeljo dne 7 t. m. ob 4. uri popoludne, se bodeta vršila občna zbora „Bratnega draštva" in .podružnice dtužbe sv. C rila in Metoda" za Liškitrg in okolico, z običaj nim vzporfdom, v bralni sobi na Laškem. — (Hrvaščina v mornarici .Naša Sloga" poroča, da je admireh>t v Puijii dna 20. oktobra zaakazsl ustanovitev dveh tečajev za brvatski jezik. V dotičnsm ukazu je izrecno povedano: Jader See Officier muss anstreban, diese Spracbs zom Dieast gtbraucbe geniigend zu beberrscbea. Doelsj je bila italijanščina obćevalni jezik v mornarici, častniki pa so z moštvom, katero je skoro iiklju'no hrvatska narodnosti, občevali s pomočjo — tolmačev. M«ro-dajni krogi so sapcsltd spoznal', da je to nezmisel, kateri utegne imeti še posledic a. Ia Kraljevi gradeč ali Solfrrtno in so se lipama ovali. S .j je pa tudi že skrtjai Čas! — (Akad. društvo „Slovenija" na Du naju) pnredi v petek dne 5. novemnra t 1. svoj 11 r d ji občai zbor. D e--ni rad: 1. čttaaje zapis nika I. tbV *b ra 2 0 tanje a»pi6nika bratskega drušrva tTrigIav»" v Gradci. 3 Poročilo odborovo. 4 Sužajnoeti Zičetak ob 8 uri zvečer. Lokal: Kastnerjeva R«stavracija „Zum Magistrat" 1. Slovanski goati dobro došli 1 — (Razpisane slu be ) Na dverazredoi ljudski A-'i v Krki uit-sro nadač>telja a dohodki HI. plač. razreda. Prošnje do dne 1 decembra okr. šol. svetu v Litiji. — Pri ckr. sodišču v R-tdovljici se vzprejme v s d m h stvareh izveden pisar proti mesečni plači 33 gld. Prošnje istotja. — M >sto poštoega odprav-sika pr: poštnem uradu v Gorenji vasi (>kr. glavarstvo Kranj) proti pogodbi in kavciji 400 gld. Latna plača 400 gld., uradni pavšal 100 gld. in le. nt pavšal 800 gld. za vzdržavo jadenkratne vozne zveze mej Goreajo vasjo in Šiofjoloko. Prošoje v teka treh tednov na poštno ia brzojavno vodstvo v Trstu. * (Žrtva Rbntgenovih žarkov.) Francoski medicinski list puioca, da so EJisonn Rdatgenovi žarki skoro uničili ves organizem. Najprve so mu izpadli vsi lasje, izgab I je nohte; tadi oči so mu tako oslabele, da ne ra/loči vsega okoli eebe>. Sploh eo vsi deli telesa, kamor so dospeli Rdatgenovi Žarki, poškodovani. * (Pesnik v denarnih zadregah.) Detlev pl. L'liencron, jeden najmodernejših ter najboljših pisateljev in p snikov mtadonemške struje, je zašel v velike denarne stiske. Sestavil se je odsek, kateri je nabiral zanj podpore, a doslej je dobil bore malo. Na Dunaj i so skleniti Litiencronu na korist prirejati pisateljske večere. Saj nekateri vendar iz-poznavajo, da mori pesnik tudi živeti, da ni vsakdo Vodnik, ki je pel: ,Žtvi se brez cvenka o petju ko ptič". * (Gledališče na prcitem) kanita ustanoviti slavna italijanska igralka gospa Duše ter pisatelj Gabriele d'Annunzio na brega albanskega jezera. Ker bodo predstave brezplačne, se umetnikoma kolikor toliko posreči doseči svoj namen, namreč povzdigniti ukus občinstva. * (Egipčanske grozovitosti) Derviši imajo ob Egipta ze vi uro oboj ia stiuo vojsko. Nod*vno bo napadli mesti Mitammeb in Berber, pomorili sko-.ij vse moške, odpeljali mlado ženstvo, stare ženske in otreke pa so potopili. Djrviši so si mlade žsnske razdslili in kal f je dobil sam 150 najmlajših in najlepših aa svoj harem. * (Solzo — zdravilo) tVlrfjjlld npcrabljajo sd-e za zdravilo. Pri vsakem ■flitUl p*grebn dobe vsi ža'njoči Čist, majhft". robec, a katerim Bi potom bri?.io oči. Po pcg-'hu oddajo ts svečo niku, kateri jih izSma |b| z izžati-ni solzami stekh rics 115-prliv krt*ie otMaja bob>-*«'oa tut lek. * (Električna rastlina) V Nikaragvi v »rad nji Ar-.rriai eo nuŠii wd TuO rasHi^o, katara ima m kako el»ktri.'no moč v sebi. Ako se človek do* tiskce r>j»nih v :c s preiti rtko, z^tu^i lahsu uda rrc, podoban uc» rcn, kr,terrg» z'ida električna baterija. Celo 5 do 6 ■etrov daleč r% čuti opliv te r*ist!oe r.a m.<*gi?«!ako iglo E ektrična moč te raet line ie tb dvih ; opoldan saj^ej«, d '"'ra je po noči brez vž« moči To čudno rasti.i.o bo krstili: Pi>yte lacra eleetriet« * (Žensko meso v — klobasah ) V (hicagu pe vrsi sedaj senzacijoniden proces, k« postane prav gotovo še imenitna snov kakega 5 k raj carskega romana, nad katerim se bo zabavalo na tisoče gro-zovitosti željnih src. Ondotni mesar je obdolžen, da je zaklal svojo ženo ter napravil iz njenega mesa — klobase. Našle so se kosti, ki ao baj6 človeške, no, drugi trdijo, da so živalske. Porota je trajala zdržema 70 ur, ker se pa ni mog'o ničesar dognati, se je porota odložila. Pravda stane mesto Clncago bajo že 50.000 dolarjev. Ženstvo se poteza za mesarja Luetgerta ter mu pošilja v ječo cvetlice in bonbone. Nekaj porotnikov jo na sumu, da so podkupljeni.______— Darila i Zahvala. Giporlj* višji gimnazijci prdnrili so po g< Bp. Janko Žirovniko družbi av. Cirila in Metoda 28 kron 54 vin. kot pristanek nabranega dem rja za venec J rna,n Kopitarju, ta knr s: jim odbrr flt jt kt bi^o trrovjke žoaske podružnica naj iakrfnejfto ta b val jo je Književnost« — .Ljubljanski Zvon" prinaia v XI Šic7 to fa vrebino: Pa Vlaha na Jutrosou. (A. Aškorc.) — Pesem. (Aleksandrov.) — Kara plovamo? (Karol Dolenc) — Franči^k baron Track (Iv. Stekla a ) — M'ia Rendičo. (R PrruSak ) — Idrijski xn inik. (J C Oblak.) — Gledališč pema. (Dr'. Fr. 2b*S nik ) — L t k. Telefunična in brzojavna poročila. Vipava 3. novembra. Pri prvotni vo-litvi v Vipavi je zmagala narodna stranka s 54 proti 25 glasom. Slava! Vipava 3. novembra. P o d k r a j je volil dva narodni stranki pripadajoča volilna moža. Dunaj 3. novembra. Vsi deželni zbori Ee skličejo na dan 15. decembra. Dunaj 3. novembra. Cesar je danes do poludne ob 9. uri vzprejel ministerskega predsednika grofa Badenija v avdijenciji. Vlada uživa popolno zaupanje krone in je vsled tega nje stališče trdno in osigurjeno. B t d eni jedo bil naj' bsežnejšša pooblastila glede nadaljiuga postopanja. Dunij 3. novembra. Levica se pripravlja jako energično na jutrišnjo sejo poslanske zbornice. Protestov&ti hoče proti večerni seji, poskusiti hoče, da prepreči, da bi mogel dr. Lneger govoriti o provizorni nagodbi. Dunaj 3. novembra. Schfl erer je predsedstvu poslanske zbornice sporočil, da pretrga dovoljeni mu dopust štirih tednov in da se udeleži jutrišnje seje. Scliouerer pride, da po mega Wolfu razgrajati. Dunaj 3 novembra. Ebenhoch je v svojem listu „Lin?er Volkfiblatt" obelodanil članek, v kateiem govori jako pesimistično o polit čntm položaju Ebenhoch pravi, da sta vlada iu večina storili hibo, ker nista privolili, da bi se bil Dipaulijev jezikovni predlog rešil vsaj v prvem branju še pridno se je zbornica lotda provizorne nagodbe. S tem, da večina in vlada nista dali Dip^ul jevimu predlr gu pri joritete p:ed provizorno nftgodbo, sta dali Nem cem vzri k biti vznemirjeni. AUo bi se bil Di paulijev predli g odkazal kakemu odseku, bi bil gnf B.deni gotovo sistiral jezikovne naiedbe vsaj ?a ČistonemŠke okraje in to bi b.Io Nemce pomirilo ter zagotovilo v parlamentu redne ob ravnave. Dalje pravi Ebenhoch, da je vladino postopanje sploh nerazumljivo. Doslej ni \\ndx proti obstrukciji še čisto nič storda, prav kakor da njo dogodbe v parlamentu nič ne brigajo. Dunaj 3. in.venibia. Deželni odbor gorenjem strijski je sprožil misel, naj se snidejo zastopniki vseh deželnih odborov na Dunaju, da se dogovore na jednotno postopanje napram davčni reformi. Po določbi zakona razdeli se prebitek iz personalne dobodaiine mej dežele po razmerju, kolikor plačajo prebivalci doho* darine, tega pa postanejo deležne samo tiste kronovine, katere se odreko pravici, na ta davek naložiti doklade. Proga 3. novembra. Poroča se, da ja visok dostojanstvenik, kateri ima zveze s naj-uplivnej^imi krogi, rekel: Ako se posreči opoziciji, preprečiti provizorno nagodbo, potem se uvede drug provizorij, namreč provizorno si-stiranje. Inomost 3. novembra. Bivši predsednik poslanske zbornice dr. Kjthrein je dobil iz parlamenta dva dopisa, ki mu sporočata simpatije opozicije in na katerih so podpisani vsi člani levice. Lvov 3. novembra. Stojalovvdki se trudi, da dobi državnozborski mandat umrlega grofa Hompeša. Budimpešta 3. novembra. Utemeljuje" neko interpelacijo, je posl. Polony govoril o postopanju avstrijske vlade in dokazoval, da to postopanje ne soglaša z avstrijsko ustavo in nasprotuje tudi tisti določbi ogerske ustave, katera zahteva, da mora biti Avstrija ustavno vladana, dočim vlada še doslej za razna svoje naredbe ni dobila parlamentarnega privoljenja. Berolin, 3. novembra. „Hamburger Nachrichten" govore jako ostro o Teodorja Momsena v „Neue Freie Presse" priobčenem oklicu na avstrijske Nemce. List pravi, da je Momscn velik učenjak, a isto tako slab politik. Po njegovih mislih se politika uravnava po čutstvih in ne po razumu. Njegovo pismo bo avstrijskim Nemcem več škodovalo, kakor pa koristilo. Nasprotniki Nemcev bi morali biti slabi taktiki in slabi politiki, če bi ne znali Momsenovega pisma izkoristiti proti Nemcem. Momsen hujska v svojem pismu narav nost k revoluciji, kar ni samo monstruoziteta, ampak kar je tudi iskreno obžalovati, ker je hujskal na žaljiv način in se vtikal v notranje razmere Nemčiji prijazne države. Berolin 3. novembra. Tudi „Kreuz zeitung" se izreka odločno proti Momsenovim izvajanjem, češ, Momsen je kot politik tako čuden značaj, da ga ni resnim smatrati. Atene 3. novembra. Nemiri na Kreti se čedalje bolj razširjajo. Velesile nameravajo svoje posadke pomnožiti. Narodno-gospodarske stvari. — Za malo obrtnike Državno vojno raini-8ferstvo namerava več ob; čtlcih in opravnih pred mnto/ iz csnja ugotoviti potom malega obrti. Dobava obseza čre?fje, jermena, tornistre, torbe, s-dala za sedla, pasova itd. Ponudbe je vložiti naj-k ,i do 17. decembra 1897. Vse pcdrrbnonti pove razglas, ki ee lahlo vpogleda tudi v pisarni trgovska m obrtoifik« abornioa v Lubljani. stev. i4. Oiželno jjledalliće ? Ljubljani. Dr.pr.eos. IToTra opera.. V Četrtek, 4. novembra 1897. Drugikrat: I*a Traviata. (Dama a kamelijami) Opera v Štirih dejanjih. Po Dumas-a ml. Dame anx cameMias" spisal F M. Piave, poslovenil A. Fantek. Vglasbil O. Verdi. Kapelnik g. Uil. BeniSek. Vprizoril režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek točno ob ari. Konec po 10. ari. Pri predstavi sodelnje orkester si. c. in kr. pespolka St. 27. Prihodnja predstava bo v Boboto, dne 6. novembra 1897. Hioterajake srečko 30. oktobra. Poslano.*) Vclecenjeni gospod urednik ! Iz nsebnih vzrokov bi uredništvo „Laihacher Ztg."-e ne sprejelo naslednih vrstic, vsled tega se obračam na VaS cenjeni list z najuljudnejSo pro&njo, da blagovolite ponatisniti to-le ,,pisIano' : P. n. ljubljansko občinstvo ine je v času moiega delovanja pri tukajšnjem nemškem gledališču odlikovalo vedno na najluskavejši način; zato smatram za svojo dolžnost javno naznaniti, j v u»|v m« Več «e poizvž pri lastniku v Rožnih ulicah St. 156 v Idriji. (1663-2) Cognac St. Julien najboljšo tuzemsko znamko, prodaja nhiuo tvrdka specerija in delikatese, p657—S) V vasi Krtina, posta Št. l,ovrc:ic oh Temenici, je na prodaj hiša s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kMi, dvoma iilevoma, skednjem, kozolcem, vrtom in njivo za siioo v lil. Hi5;\ jo v prav dobrem stanu, leži tik potoka Temenice in žele/mre mej postajama Št. Lovrenc in Veliko Loke V hiSi izvrSe-vala se je vedno goMtiliucarska obrt, pripravna je pa tudi za VMkn đmgn obrt. (Iti-2—2) "Vacf>rojme se poštna in brzojavna odpraviteljr pri c kr poštnem in brzojavnem uradu v Kanoniku. Vstop prve dni decembra t 1. (1671 — 1) Neka prva nemška tovarna kmetijsko-gospodarskih strojev 1n€,0 za tukajšnji kraj spretnega izurjenega potovalca Več se izve" v tovarni strojev G. Tdnnies-a v Ljubljani. (1664—1) l*ONo)llnlcil % i?l 11 i*IIiovm podeli zh š)l«ko leto 1897 181*8 iz ustanova rajnega gospoda Franca, ILapoca visokoAolcem devet štipendij v znesku po 150 gld. Travico do teh itipendij irmio dijaki slovensko narodnosti, posebno iz mariborskega in iostanjskega okraja, i ra tudi taki, ki ee po dovršenih naukih pripravljajo za stroge skušnje v dosego doktorati. Prošnje za stipendije, obtožene s krstnimi listi, spričevali ubo^tva, spričevali o skunjah in z indeksi, vlože. naj se pri „1'oMojilnici v Mariboru" ilo «0. novembru I. I. V prošnji naj se tudi omeni, vživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku. ('677) V Mariboru, dne 1. novembra 1897. Ravnateljstvo. Z dnem I. novembra t. 9. prevzel mciii od gospoda Ivanu JI a ,v e r -j -t zalogo vrhniškega piva. Zagotavljajoč najtočne.šo izvršitev vsuuega naročila, prosim za is'a v svoji pitami na Marijinem irgu št. 2. Z velespoštovanjem (l'J80) (1660—1) IVAN KORDIK I, j u h I j.ina. Prešernove (Slonove) ulice IO—14. priporoča svojo veliko zalogo norimborškega in galanterijskega, blaga. Zimskih čevljev, čevljev za telovadbo in gumi čevljev vse velikosti« Velika izbćr Jedilnega orodja, žilo, nožev in vlilo tudi s ko3č,enimi in roženimi drialb tudi iz alpako m alpaka-srebra, prignano najbolji proizvodi. imt Za Miklavža: velika izber igrač. Prodaj* na debelo: Potrebščine za črevljarje, sedlarje in tapetarje. Vsakovrstnega blaga za kramarje. Kadilne potrebščine za trafilcaiite. U-iL' ✓.iiiuuiju iitii*ottne. s svojo ponudbo v zavezi, dokler se mu o isti ne n »znani sklep odbora upnikov. V Kostanjevici, dne 2. novembra 18!)7. Aleksander Hudovernik (1090 — 1) c Ur. not str* -dpra^rr^ils: mase. Ha Najvišje povelje Njega c. in lir. apost Veličanstva XIX. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dob olvorne namene avstro-ogerake države. Ta denarna loterija — jedina v Avstri'i zakonito dovoljena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 841.084 kron. Glavni dobitek: 180.000 kron. Za izplača nje dobitkov jamCi|0 c. kr. loterijski dohodki. Žrebanje bode nepreklicno dne 16. decembra 1897 Srečka ^relja, 2 £1ĆL a,- TT, Srečke se dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaji, I., It'emer-gasse 7, v loto-kolekturah. tabačnih trafikah, pri davčnih postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjaluicah itd.; načrte igranja dobe kupci srečk brezplačno. g egko ge pQgtnine prosto razpošiljajo. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov. Oddelek državnih loterij. (1485-1) -H; Hi H; • .i -H5 I -lil Sporočilo in zahvala. Svojim velecenjenim p. n. gostom in častitim p. n. poto-valcem dovoljujem si uljudno naznaniti, da zapustim 4. t. m. svojo tekom mnogih let obstoječo restavracijo V liotelu „pri Slonu" V Iijubljani ter ne tekom tega meseca preselim v svoj novi etablissement, v Za odlikuječe san panje, katero h* je 8t>) Dan otvoritve sporočim še posebej. Z vsem spoštovanjem Jvan Jv(ayor. ČPrednaznanilo. Nova, dobro asortirana trgovina s suknom, manufakturnim, platnenim in modnim blagom se odpre te dni v nekdanji Ranth-ovi prodajal niči, na Marijinem trgu štev. I. (1692) Poštni odpraviteljica u prt I m*- f*v h i. decembrom t. 1. Plač« je mesečno 22 gld., Ktanovanje v postni sobi, kurJHva in razsvetljava prosta Ho I j priletna ima prednost. Ponudbe na c. kr. pustni urad v Horjulu. Matej Sušteršic (167f>—2) c. kr. poštar. Prvega, februvarja oddajam v Slomšekovib, prej Parnih ulicah Št. 10 -en •g lepo stanovanje v I. nastropji obstoječe iz (1662—2) :* soh in veliko pritiklino. Natančneje poizvedbe istotam pri hišnem lastniku. Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 25. Janavarlja 1898 naprej ic odda v zakup vrt, kateri se nahija v varni legi in skorja aredi mesta pri hifii v LJubljani, Gradlsde it. 16. V rt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka zidan cveti itn jak in pa zidan rastlinjak, katera ooa mejita na v sredi med njuna se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristregne sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V recenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Honda, odvetnika v LJubljani (1183-25) Notarski sposoben za substitucijo, oziroma zanesljiv, v vseh notarskih opravilih iavežban notarski uradnik se vzprejme tako|. Plača po dogovoru. Ponudbe notarju A. It uuW-*«>li n v Radovljici. (1678—2) Nagrobne vence v največji po izberi in najnižjih cenah trakove k vencem Prijetna dolžnost mi je, izreči (1687—1) banki ,Sllavljlk najtoplejšo zahvalo za točno in jnko kulantno izplačilo odškodnine 807 gld , katere zahtevati niti pra vice nisem imel. Priporočam torej ta jedini slovanski zavarovalni zavod slavnemu občinst v u slovennkemu. Pavel Turk, trgovec In posestnik v Dragi. Na Starem trgu štev. 5 (poleg Glavnega trga) ses odda t nI« o j (iei9—4) za prodajalnico in skladišče. vseh barvah z ali brez napisov v vse] (98—83) priporoča Karol Recknagel. najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri i anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1868—10) Pitno zdravljenje uporablja se skoai eelo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Ker odprem tekom bodočega meseca svoje novo podjetje, kavarno in restavrant v Filipovem dvoru v Spitalskih ulicah štev, 9, kjer mi razmerje prostorov ne prepušča dalje voditi piv o v sem isto oddal z dnem 1. novembra t. 1. gospodu ' Izrekajoč svojim velečastitim p. n, gostom in odjemalcem najsrčnejšo zahvalo, jim priporočam svojega naslednika v restavrantu „Pri slonu", gospoda kakor tudi naslednika v zalogi vrhniškega piva, gospoda Fr. Seunig-a najtopleje. Froseč|za velecenjeno zaupanje p. n. občinstva tudi za nadalje, beležim (l»>81j z velespoštovanjem Ivan Mayer. i Izdajatelj m odgovorit ux