Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 32. Izven Ljubljane 8 vin. у ЦШИјШН. V П19. felMjfl 1912. LflO XI. == Velja po pošti: == En celo leto naprej . K 26'— za pol lota „ . „ 13--sa četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ , „ G-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeinan mesečno K 1*70 . ' Inserati: s==== Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat , . . . po 15 v za dvakrat . . , . „ 13 „ za trikrat...... 10 M na večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ====== Izhaja: ===== vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. ti-s" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. В/Ш. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski naro d ■ Upravntštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tt-u Avstr, poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. M8. mačine, preden je zavod dobil pravica javnosti, naj se prošnja odkloni. Sprejeto. B a r t o 1 predlaga glede prošnje za zvišanje stanarine ljubljanskemu učiteljstvu, naj se odstopi deželnemu odboru v primerno uvaževanjo po potrebi. Dr. T r i 11 e r meni, da pomeni predlog odseka pospeševanje politične korupcije in predlaga, naj se ljubljanskemu učiteljstvu zviša stanarina za 25 odstotkov, grof Marghcri predlaga, da sc zviša, za 50 odstotkov, dr< Triller se temu akomodira, oba predloga se odklonila in se sprejme z ozi-. i'om na varčnost odsekov. Dr. Žitnik, poroča o peticiji ku-ratorija zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem, naj so mu dovoli prispevek v pokritje investicijskih izdatkov in predlaga: 1. Peticija sc odkloni. 2. Deželnemu odboru se naroča naj pri ministrstvu za javna dela iz« posluje iz državnega kredita za pospe< sevanje obrti primeren prispevek za potrebne investicije, kakor je to storila država za drugo kronovine. Sprejeto. L e n a r č i č kot poročevalec finančnega odseka poroča o prošnji mesta P o s t o j n a glede pobiranja doklade, in predlaga: i. Občini Postojna se dovoli za leto 1912 pobiranje 120odstot-no doklade na vse direktne davke razen osebne dohodarine. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje.. Sprejeto. K o š a k kot poročevalec upravnega odseka poroča glede prošnje občine Veliki Gaber in Praprečc glede zgradbe nove ceste Temenica— Št. Lovrenc, in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da deželni tehnik na licu mesta prouči razmere glede zaprošene ceste in v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge. Sprejeto. Isti predlaga glede prošnje cestnega odbora v Logatcu, naj se okr. cesta Spodnji Logatec do postaje uvrsti med deželne ceste, sledeče: Prošnja so odstopi deželnemu odboru s priporočilom, da čimpreje vstreže v prošnji navedenim željam. Sprejeto. ŽENSKA TRGOVSKA ŠOLA V LJUB« LJANI. •Tare kot poročevalec šolskega odseka poroča o predlogu, ki ga jc šol- Današnja številka obsega 6 strani Volilci in volilke v trnovsko in obrino zbornico kranjsko! Volilci in volilke v trgovsko In obrtno zbornico kranjsko, pošljite v rekomandiranih pismih glasovnice nemudoma pravilno podpisane tajništva Slovenske Ljudske Stranke, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, ali jih izročite zanesljivim zaupnikom, tla to takoj preskrbe! Ne odlašajte s pošiljanjem, ker voli-ve bodo žc v torek, dne 13. t. m., za trgovinski odsek (rdeče in modre glasovnice), v četrtek, dne 15. t. m., pa za obrtni odsek (rumene, bele in zelene glasovnice), mi moramo torej glasovnice -takoj, nemudoma imeti v rokah! Opozarjamo naše somišljenike, da vse tiste naše somišljenike volilce v irgovsko in obrtno zbornico, ki še niso dobili glasovnic in legitimacij, takoj spravijo na dotične pošte, л!а vzamejo glasovnice In legitimacije! Dotičniki naj seboj na pošto vzamejo izkazila. Komur je na tem, da se liberalno gospodarstvo, ki je bilo doslej le v škofi« trgovcem in obrtnikom in le v korist posameznim osebam, zameni s smotrenim, koristnim delom, naj pošlje takoj v rekomandiranem pismu glasovnice na tajništvo Slovenske Ljudske Stranke, Ljubljana, Mikloši-čeva cesta št. 6. Deželni zhor kranjski. Seja 7. f e b r u a r j a 1912. (Nadaljevanje.) RAZLIČNE DOKLADE IN PRISTOJBINE. Dr. Žitnik kot poročevalec in načelnik finančnega odseka predlaga glede pobiranja pokopališču i h pristojbin za trško pokopališče v Viipavi, naj sc trgu Vipavi to dovoli in se določajo za to gotove pristojbine. Sklepu naj sc izposluje Najvišje oclo-brenje. Sprejeto. LISTEK. Ivan Mazovec: Iz našega lip. (Dalje.) Kaka bo pa tretja doba? Odločili jo bodo veliki, mogočni narodi, ki so iztrgali islamskim državam tudi severno Afriko iz rok. Toda motil bi sc, kdor bi mislil, da se jc zgodilo to iz verskega idealizma, kot jc to bilo v križarskih vojskah. Verskega idealizma ni več v modernih državah; gre se samo га gospodarsko eksploitiranje podvrženih zemlja, gre sc za inoč. Pri manjših narodih sc dobi še. tisti duh; tudi pri večjih nar. apelirajo vlade seminfja na ta čustva, da tako popularizirajo svoja podjetja. Na mesto Srbov in njihovega na jsilnejšega reprezentanta Stjepana Dušana so stopili sedaj energični Bol-Rari in njih protektorji Rusi. Ti sedaj Pledajo na Carigrad, drugi narodi pa stoje zraven, da ne bi pri kakem eventualnem plenu odšli praznih rok. Srbom predvsem vsled notranjih bojev hi razbrzdanosti nedostaje moči, da bi 'irodrli »onam onamo za brda ona« ... Hrvatje imajo istotako kot Srbi toliko domačih ncnrilik in toliko skrbi v svo- Dr. Žitnik kot načelnik in poročevalec finančnega odseka predlaga, da se občini Jablanica dovoli za leto 1912 pobirati v davčni občini Jablanica 140 odstotkov, v Vrbovcm 121 odstotkov, v Vrbici 117 odstotkov in Ku-teževem 150 odstotkov doklade na vse direktne davke razun osebne dohodarine. Sprejeto. Nadalje predlaga, da so občini V r a b č e dovoli za leto 1912 po davčni občini Polje pobirati 119odstotno doklad o. Sprejeto. Finančni odsek predlaga, da se občini Stari trg pri Lož u dovoli za leto 1912 pobirati po davčnih občinah Gor. Jezero in Lipsenj 1 v IV odstotno doklado. Sprejeto. Fin. odsek predlaga, da se občini Trnovo dovoli, za leto 1912 pobirati po davčni občini Tominje 124'o in po občini Ilarije 201% doklado. Obenem predlaga poročevalec dr. Žitnik sledeči resoluciji: 1. Deželni odbor naj opozori županstvo občine Trnovo, da bo moralo pri kapnici v Harijah neprizadetim davkoplačevalcem pobrano doklado povrniti. 2. Deželni odbor se pooblašča, da za trajne zgradbe (šole, ceste, vodovode itd.), ki služijo poznejšim rodovom, ne dovoli pobirati previsokih doklad, ki bi presegale davčno moč prizadetega prebivalstva. Sprejeto. TELEFONSKE SVEŽE. Dr. Ž i t n i k kot poročevalce fin. odseka poroča o nekem dopisu c. kr. deželnega predsedstva, ki se liče telefonskih zvez na Kranjskem. in predlaga: Visoki deželni zbor skleni: 1. Deželnemu odboru se naroča da, sklicevajo se na sklep visokega deželnega zbora v XV. seji dne 1.4. oktobra 1909. nemudoma nadaljuje pogajanja glede napravo telefonskih zvez na Kranjskem s c. kr. trgovinskim ministrstvom in odločno zahteva, da se ■iz dovoljenega kredita 20 milijonov za izpopolnitev telefonskega omrežja tudi za Kranjsko določi primerna vsota. 2. Deželnemu odboru se dalje naroča, naj Gbcneni prijavi e. kr. deželnemu predsedstvu, poživljajoč se na tamošnji dopis z dne 27. decembra 1911, št. 4459 pr., da z ozirom na neugodne deželne finance deželni zbor ne more dovoliti v ta namen nobenega prispevka, (Vlada pravi, da bi bilo treba 20.000 K), ker te- ji lastni hiši, da ne. utegnejo dosti gledati v svet. Mi mali Slovenci, ki smo od vseh strani stiskani in obdani od močnih sovražnikov, si iščemo zaveznikov, ki naj bi nam pomagali, da se nacionalno ohranimo. Vemo, da je samo v slogi in v notranjem konsolidi-ranju balkanskih narodov rešitev, vemo. da bi tretja doba Carigrada, ki jo čakamo s hrepenenjem v srcu, ne smela več izigravati tako usodno zapadnih in vzhodnih Slovanov. Ta tretja doba naj bi prišla v znamenju sprave in sloge med vzhodnimi in zapadnimi Slovani, da tudi v slogi z muslimanskimi Slovani. Na vstajenje starega grško-bizantinskega Carigrada, na središče in gorišče razkola, ne verujem; na slovanski Carigrad verovati je — prelepo. Nekako čudno milo mi je pri srcu, ko vidim, kako se naš mali rod slovenski z nekim zdravim inštinktom, ne — s tihim spoznanjem bori proti razkolu, kako ta »trpeči milijon.; svoje male oboluse zbira v Apostolstvu sv. Cirila in Metoda in jih pošilja med brate na jug. — Narod brez idealov je narod brez bodočnosti. Da bi dal dobri Bog tudi večjim narodom v njihovih denarnih špekulacijah vsaj nekaj tega idealizma, da bi pomagali nesrečnim balkanskim Slovanom do njihovih starih nravic. Čas ie žc. da balkanski Slovani lefonske napravo itak služijo v prvi vrsti koristim države in zasebnim interesentom. Sprejeto. NEKATERE UČITELJSKE- PROŠNJE. Bartol, kot poročevalec fin. odseka predlaga glede na prošnjo pred-stojništva u r š u li n s k e g a s a m o -stana v Ljubljani sledeče: 1. Prošnji vodstva uršulinskega samostana v Ljubljani, da sc svetnim učiteljicam, ki služijo na zunanji uršulinski ljudski šoli, všteje čas od usposobljenostnega izpila v pokojninsko dobo, se ugodi. 2. Prošnji istega zavoda, da bi se dovolila redna podpora v znesku 2000 K v s vrh o boljšega plačevanja svetnih učiteljic na zunanji ljudski šoli, se ne ugodi. Sprejeto. Isti predlaga gledo na prošnjo Društva vpokojenih učiteljev na Kranjskem: Prošnja Društva vpokojenih učiteljev na Kranjskem za podelitev draginjske doklade se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Sprejelo. Isti predlaga glede na enako prošnjo v p o k o j en c g a učiteljskega osobja na Kranjskem, naj se odstopi deželnemu odboru v primerno uvaževanje po potrebi. Sprejeto. Isti predlaga glede na prošnjo I, i c h t: e n t, u r n o v e g a. zavoda: Prošnji vodstva dekliškega sirotišča Lichtcn t u rno vega zavoda, da se svetnim učiteljicam na dekliški šoli priznajo starostne doklade od časa, ko so prestale skušnjo učiteljske usposobljenosti, sc ugodi. Sprejeto. RAZLIČNE ZADEVE. P o g a č n i k kot poročevalec fin. odseka poroča o nekaterih p r e u r e d-bali na Studencu in predlaga: Viboki deželni zbor skleni: 1. Poročilo deželnega odbora se odobruje vzame na znanje. 2. Za preuredbo v deželni hiralnici ter v svrho nabave novih postelj v deželni blazniei na Studencu se dovoli kredit v skupnem znesku 54.000 kron, kterc naj deželni odbor pokrije potom posojila. Sprejeto. Isti predlaga glede prošnje bolnišnic e v K r š k e m , naj se ji po-vrnejo oskrbni stroški za kranjske do- nadaljujejo lam, kjer so v srednjem veku — po turški sablji naenkrat prekinjeni — prenehali, da nadaljujejo v svojem kulturnem delu, pa ne v znamenju razkola in nesloge, pač pa medsebojne strpnosti in kulturno edinosti. v v v / ч /S Orijont! Kako si lep! Čudoviti so čari orijentalnili pokrajin, ki se. je paslo na njih moje oko: mesta, ki kot pravljice vstajajo iz morskih valov; otočki s cipresami in oljkami in tihimi kotički, ki po svoji mehki poeziji spominjajo na. Bocklinovo »Toteninsel«; celi gozdovi oranž, kot sem jih videl pri Jafi; budovito krasna, flora, čuden kontrast na divjih tleli ognjenika San-torina; pustinja z nepreglednimi peščenimi polji, ki smo jih prehiteli z i s kri mi arabskimi konji na poti v Jeriho; jerihovska oaza, ki se je razveseli oko kot, domovine po dolgem bivanju v tujini; solnčni zahod na prostranem morju med nebom in vodo in mesečne noči . . . To so trenutki, ko za-I čuti človek utrip svoje duše in se zdrzne pred vesoljstvom. Zanimiva ljudstva stanujejo po Iv h pokrajinah, različna po zgodovinskih tradicijah, veri, političnih ciljih, po svojem tipu in značaju. Zagorela I Felahinia. ki nudi na betlehemskih po- ljih grozdje potujočemu romarju; lepa Rctlehemčanka s čudovito globokimi očmi, ki teče za vozom in prosi za bak-šiš; ponosna od solnca ožgana Grkinja, ki zvonko kliče pod oknom jahajoče-mu tujcu »Kalimera«,*) ki pribiti tudi na cesto in pripne presenečenemu tujcu gavtrožo na prsi in mu nudi čašo žarkega grškega vina; lepa Mostarka in se lepše Dubiovničanke, ko se vstopijo pred staro vladno palačo v sijajne skupine in se razgovar jajo, pri čemer jim pa hudomušni pogledi vedno uhajajo na. občudujočega tujca; izredno lepe španjolske Židinje v čudnih kokctnili kapicah . . . Ej, to so slike, ki ostanejo. — Mršavi koščeni Bcduini, vsi ožgani od južnega solnca, z dolgimi težkimi puškami, kimajoči na kamelah v enakomernem taktu, njihovi pogledi kot ogenj, — to so sinovi pustinje, častilci preroka in no posebno poslušni podaniki sultanovi. — Judje, kdo jih ne pozna, saj so povsod doma in nikjer. Videl sem jih na Dunaju, v Pragi. na Slovenskem, videl v Sarajevu, kjer imajo večino trgovine v svojih rokah. Toda kdor jih je videl v Jeruzalemu pod zidovi njihovega nekdanjega templja, kako jokajo, molijo in bu ajo z glavami v starinske kamene, ta jih *) Dober dan. ski odšel; izdelal na podlagi svojoeas-nega samostalnoga predloga poslanca Jarca in tovarišev, da se ustanovi v Ljubljani ženska trgovska šola. Predlog odseka se glasi: 1. V zvozi s slovensko trgovsko š.olo so v Ljubljani ustanovi dvorazredna ženska trgovska šola, ki naj se po možnosti ustanovi žo jeseni 1912. — :?. Deželni odbor ima v zvozi s kuratorijem slovensko trgovske šole ukreniti vse potrebno in o tem poročati dežolnemu zboru v prihodnjem zasedanju. 3. Deželni odbor naj izposluje tudi za to šolo redne prispevke tozadevnih faktorjev. Odsok priporoča tudi resolucijo dr. Pogana, da se deželnemu odboru naroča, naj se ravnateljstvo trgovsko šole izjavi, kako bi se od strani ravnateljstva moglo urediti posredovanje služb za absolvente in absolvonfcinje to šolo. Dr. Triller predlog pozdravlja, ga označuje kot lep korak naprej in omeni, da sedanji ženski trgovski tečaji vzgoje le ženski proletariat. Predlog so sprejme. DEBATA GLEDE BERE. Jaklič kot poročevalec upravnega odseka poroča o zakonskem načrtu glede razveljavljanja deželnega zakona iz leta 1896. in izpromembe deželnega zakona iz leta 1882. o odkupu be-. re za cerkve, župnije in njih organe. Pri tej priliki se vname debata. Prvi se oglasi proti dr. Novak. Govornik je proti zakonu. Je na stališču, da sc mora bero sploh odpraviti, ker nasprotuje svobodi lastnine. Bero označi za krivično, neenako in v gotovih razmerah celo nasilno. (Živahni ugovori od strani poslancev S. L. S. — Nemir. Glavar zvoni in pozivlje, naj se govornika ne moti.) Bera je v breme •zavezancem in cclo upravičencem. iSato govori dr. Krek. Ljudstvo ne stoji na stališču liberalcev, kar jo sa moposebi umevno. Kjer se odkup bere sproži, pravi ljudstvo takoj, da je to sama nagajivost, hudobnost in liberalna žlehtnoba. (Pritrjevanje in veselost.) Vsak poreče: Ta boštja nas je spravila v to sitnost! (Veselost.) Dve stvari sta na beri lepi, poetični, nežni. Prvič: bera jc edini ostanek naturalnoga gospodarstva, je priča, kako cerkev, ta najstalnejši in najkonservativnejši organizem na svetu, ohranja celo šc principe prejšnjega. gospodarskega sistema, medtem ko sc ves ostali svet potaplja v materi-alizmu, ki je oznaka denarnega gospodarstva. In cerkev hoče s tem tudi za-jamčiti neodvisnost svojih služabnikov, da rte bi postali uradniki. (Veliko pritrjevanje.) Drugi, moment pa je šc lepši: v beri se ravno najbolj kaže ozka zveza duhovnika s kmetom. Današnja srednja šola odtuji mladino ljudstvu in zato se dobe tudi nekateri duhovniki, bi pravijo: Proč z bero! Iz tega izvira tudi to, da nekateri, opiraje se na razlog, da kmetija nič ne nese, opuščajo ekonomijo in "dajo kmetijo v najem. Jaz pravim, to načelo je liberalno, duhovnik bodi tudi kmet, duhovnik čuti s kmetom, duhovnik bodi prvi služabnik ljudstva! (Odo- ne bo pozabil svoj živ dan. — Krasno ljudstvo so betlehemski Arabci, po večini katoliki, inteligentni, podjetni, priljudni. samo pri kupčiji precej usiljivi kot. spioli v orijentu. Kaj bi bilo lahko arabsko ljudstvo doseglo, čc bi sc bilo v celoti poklonilo«Kristovemu nauku! — Zanimivi so Grki s svojimi tritisoč-letnimi tradicijami in svojim sedanjim navdušenjem in šovinizmom. Kot, njihovi predniki, t a,ko so tudi oni politiki,' samo politiki. Sedeti cel božji dan med visokimi skladami časopisov, piti kavo in politizirati, to je Grku najljubše opravilo. Imajo tudi neke vrste jagode, kot rožni venec nabrane na niti; te koravde drži brezposelni Grk v roki in jih spušča ono na drugo in fko jo vso premetal, začne, zopet znova. Medtem pa sklene sove lahko dobro kupčijo, zabava obisk, razglablja o politiki . . . Grk jc silno dober trgovec in kot tak znan po celem svetu. Še mlad odide v tujino, postane veletržcc in čosto milijonar, a v svojem srcu zvesto čuva spomin na domovino in žrtvuje velikanske svote v narodno namene. Najkrasneješe stavbe v Atenah so nastale iz privatnih ustanov, tako prelepa nacionalna biblioteka, Stadion itd. V politiki jo Grk večkrat fantast, ki se zanaša na svojo slavo in tradicijo in premalo računa z realnimi razmerami. Malokateri Grk v kraljevini razume bulgarsko. Na univerzi se ne podučuje noben slovanski jezik; v atenski vseučiliški knjižnici, ki sem jo po protekciji nekega grškega doktorja imel priliko pregledati, som našel v bra vanje in ploskanje.) In ravno v beri jc tej tes-ni zvezi podan poseben pečat. Vsak poizkus razdreti to zvezo, duhovnika od kmeta ločiti, ga odtujiti1* kmečkemu gospodarstvu, poincnja nazadovanje. (Živahno pritrjevanje.) To bi nam dalo duhovuike-uradnike, mi pa rabimo slejkoprej duhovnikov, ki bodo z vsemi kapljami svoje krvi ljubili našo ljudstvo, našega kmeta, ki nam s svojim delom zagotavlja našo svobodo! (Veliko odobravanje in ploskanje pri večini.) Višnikar govori proti predloženemu zakonskemu načrtu, pravi, da bora ni po duhu Časa, razlaga različno inkonvenijen-ce, ki so z njo združeno, jo označuje za breme tako upravičencem kakor zavezancem in sc obširno peča s tozadevnimi zakoni. Končno predlaga resolucijo, naj se deželni odbor pooblasti, tla v prihodnjem zasedanju predloži v zmislu njegovih izvajanj nov zakonski načrt. Drobnič pojasnjuje stališče kmečkega ljudstva v tem vprašanju. Gospoda Novak in Višnikar se čisto gotovo ne trudita za duhovne (Veselo pritrjevanje), kmečkih potreb in želja pa tudi no razumeta. Kmet da najtežje gotovi denar. (Pritrjevanje.) Vaš namen jc popolnoma drugi; ga dobro poznamo. (Veselost.) Vi bi radi stanje duhovščino poslabšali, prikrajšali tiste kaplane, o •katerih danes že cel svet ve, da so reveži. (Pritrjevanje.) Pa tudi kmetu nočete dobro, ampak * nakopali bi mu radi le sitnosti. (Tako je!) Rečem kol kmet čisto jasno: Naše pošteno ljudstvo daje rado bero gospodu. (Pritrjevanje.) Če bi pa mi zakon naredili, naj. se bera v denarju odkupi, pa bi vsi pisali: Glejte jih, ljudstvo liojejo zopet odreti, so zopet novo davke naložili! (Velika veselost in Ploskanje.) Matjašič se pridružuje predgovorniku. Liberalci imajo samo namen, da bi naredili raz-por mod duhovniki in ljudstvom. (Pritrjevanje.) Kmet, to vsak vc, ki količkaj kmeta, pozna, da raje in ložjo v pridelkih kakor v denarju. Čc sc kje kaj o odkupu sliši, je gotovo , da je kak magnat ljudstvo nahujskal. (Veliko pritrjevanje.) Poročevalec poslanec Jaklič konštatira, da se je gospod nadsvetnik Višnikar potegnil za dobrobit duhovščine. (Ironičen smeh.) Pri glasovanju sc rcsolucija Višni-karja odkloni in sprejme predlog odseka, oziroma priloženi zakonski načrt. (Dr. Triller: Bera ju rešena! — Ogorčeni klici od strani S. L. S. — Dr. Zaje: Vaši ekspenzarit — Nemir. — Glavar zvoni.) Nato se seja prekine, nato pa odredi tajna seja, v kateri se rešijo različne osebne prošnje. PRORAČUNSKA RAZPBAVA. Ko so zopet otvori javna seja, sc začne razprava o <1 o ž e 1 n e m pr o -račun u za leto 1912. Glavar odredi generalno debato. filološkem oddelku vsega skupaj — 5 slovanskih knjig in te manje vrednosti (iz ruske literature). Našemu Grku, ki sc ne zaveda, koliko slovanske krvi polje v njem, so Slovani še vodno nizki barbari, ki gleda nanje s prezira-njom. Zato pa inteligentni Grk govori francosko in se naroča na najmodernejše francosko knjige. — Grški narod jo splošno pobožen, tudi inteligenca, kar jo napravilo name posebno dober vtis. Toda stare grške slave je konec; no povrne se nikoli več ... — Zelo simpatičen vtis napravijo Bulgari: spoznal sem jih na Dunaju.4 Trezni so, no pijejo mnogo, tudi kade splošno no preveč, varčni in zmerni so sami med seboj, v reprezentanci nasproti tujcem so pa žontlemcni, ki sc ne bojo tudi večjih troSkov. samo da napravijo dober vtis. Zdrav gospodarski zmisol, realna politika, idealni zanos -— to so vse prednosti pravega Bulgara, ki na tujca najugodnejše vplivajo. Bilo bi dobro, da bi mi Slovenci stopili z Bulgari v ožjo. kulturne stike, kajti oni so narod — bodočnosti. — Srbe in Ilrvate poznamo več ali manj in se je o tem že dosti pisalo. Premalo sc zanimamo za ijosenske Musliihane in vendar bodo oni eden izmed najvažnejših faktorjev za nadaljni razvoj Bosne. Oni omahujejo med Hrvati in med Srbi in no vedo ni kam ni kako. Medtem se pa trudijo Madjari na vse kriplje, da bi jih odtegnili od obojih in priklenili na Budimpešto; tako bi imeli v kratkem času v Bosni silno zaplembo . . . (Daljo.) Besedo ima poročevalec v proračunu dr. Krek. (Govor dr. Kreka smo objavili do-slovno v včerajšnji številki našega lista.) s Nato govori grof ^ Barbo. Govornik izjavlja, da jc deželni odbor res veliko storil, kakor je obširno izvajal predgovornik, kateremu so kot deželni odbornik zahvaljuje. Glede finančnega položaja dežela pa je mnenja, da so dohodki ne bodo zvišali (Ugovori), prihraniti pa tudi ni mogoče veliko. Govornik bo stavil predlog, da se deželnemu odboru naroča, naj pri porabljanju kreditov postopa z veliko varčnostjo. V proračunu nekateri precej veliki izdatki v približnem znesku 400.000 K sploh niso vpošteti, tako za deželno bolnico, za gospodarsko šolo, za povzdigo živinoreje itd. Za električne centrale se jc že nad 100.000 K izdalo, deželna banka je dobila tudi precej predujma; na ta način se proračunani deficit zviša nekako na dva milijona kron. Dočim so po mnenju govornika dohodki ne bodo zvišali, bodo izdatki rastli, treba bo regulirati učiteljske plače, zidati novo deželno poslopje in odplačevati dolg, katerega ima dežela skupno 22 milijonov K. Meloracijski fond bi bilo treba pravičneje uporabljati, tako na primer dobiva kamniški okraj neprimerno veliko, Kočevje so pa je zanemarilo. (Ugovori. — Dr. Pogan: Saj ste bili z liberalci v zvezi, zakaj niste takrat skrbeli?) Nekaj se žo naredi, toda Kočevci že leta in lcla za mnogo cesto in vodovode zastonj prosijo. Doklade se ne bodo mogle zvišati, dokler se narodno gospodarstvo ne bo povzdignilo. (Lenarči:: Kdaj bo to?) Napredek na tem polju sc bo že opazil. (Klic: Potem pa bodo tudi dohodki rastli!) Novih davkov tudi ni rnegoče skleniti, kar pa sc tiče mesnice in električnega podjetja na Završnici bi lahko povzročili tudi izgubo, na državni prispevek ne gre preveč računati; to bi bilo kakor da bi se nečak zanašal na dobrega starega strica, toda ta dobri stric je sam vesel dečko, ki rad zapravlja. (Veselost.) Govornik izjavlja, da ni slikal črno na črno (Dr. Pegan: »Grau in Grau!« — Veselost), »rosa« pa ni mogel slikati, ne črno, ne »roza«, zakaj, potem bi zahteve prebivalstva še bolj uarastlc. Nepravično bi bilo, če bi sc večino delalo odgovor-ifo za finančno stanje dežele, priznati jc treba, da sc jc veliko koristnega naredilo — preje se je v mnogem oziru naravnost skoparilo. (Dr. Zaje: Oj, zlati časi!). Denar se je v mnogem oziru dobro naložil, toda, gospoda, denarja nimamo v izobilju, časi so resni, pogled v bodočnost ni vesel. Vse stranke naj se zato združijo v delu, da pride deželno gospodarstvo v ravnotežje; politika no sme tu igrati nobene vloge, negotove špekulacije pa no bodo ravnotežja vstvarile. (Odobravanje pri ve-leposestvu.) dr. Eger obžaluje, da poročevalec, dr. Krek, ni navzoč. Polemizira z izvajanji dr. Kreka, ki jo naprtil nemškonacionalni stranki odgovornost, da se v nemški javnosti slovensko zadružništvo kompromitira, češ, -on in njegova stranka za pisavo gotovih listov nista odgovorna. Govornik poživlja nato deželni odbor, da izpolni obljubo, katere jo dal Kočevcem in izraža upanje, da se bo v tem oziru vendarle kaj storilo. Govornik protestira proti temu, da deželni odbor deželnemu zboru ne ponija. o stanju hidroelektričnih central in da, je januarja 1912 za napravo ob Završnici že izdal 100.000 K, ne da bi bil deželni zbor to dovolil. Spričo tega postane pravica deželnega zbora zneske dovoljevati, iluzoiična. Postopanje deželnega odbora, jc naravnost, »froc-larija«. (Predseduje baron Liecht.cn-berg.) Stavi predlog, da ima deželni odbor o stanju hidroelektričnih naprav poročati in zaprositi deželni zbor za kredit. (Odobravanje pri velcpo-sestvu.) Dr. Triller. Govornik obžaluje, da poročevalec, dr. Krek, ni navzoč. (Veselost.) Dr. Krclc je danes na nekvalificiran način napadel narodnonapredno stranko. S. L. S. so imenuje »stranka dela«, vi ros delalo, delate veliko (Klic: Kaj pa potom hočete?), toda dvomim, da bi bila kvantiteta .vašega dola v skladu s kvaliteto in vprašanje, jc, ali vaši načrti ne presegajo moči deželo. Leta 1907 ste prevzeli deželno gospodarstvo v konso-lidiranem položaju. (Živahni klici: Obo! — Deželo ste popolnoma zanemarili! — Nič niste storili! — Dolgove!) Očita sc nam, da za deželno kulturo nismo ničesar storili. Izvršili smo regeneracijo vinogradov. (Klici: To je pa veliko!^ Govornik pravi, da jc bila ob- strukcija S. L. S. kriva, da prejšnja vočina ni mogla še več storiti. (Ironični ugovori.) Leta 1907 smo imeli samo 13.977 K deficita Dr. Lampe jo sicer izračunal, da ste en milijon prihranili, dovolite mi pa, da boni ta milijon nekoliko znižal. (Dr. Lampe: Jaz ga bom pa zvišal! — Veselost.) Govornik navaja računske sklope iz prošlih let, ko je vladala liberalno-nemška zveza in pravi, da je narodnonapredna večina sedanji večini zapustila leta 1907 1 milijon prebitka. (Smeh. — Klici:Prej ste pa rekli, da jc bil deficit! — Dr. Lampe: Ta milijon pa moram zdaj hitro dobiti! --• Velika veselost.) Glasom računskega sklepa izkazani lanski deficit 396.000 K se zviša vsled toga, ker ste porabili nekatere fonde in imeli izgubo pri melioracijskem zakladu na 1 milijon K. (Klici: Na shodih ste pa govorili, da znaša deficit 10 milijonov! —• En milijon več ali meni, nič no dc! — Veselost.) Stroški naraščajo. Treba bo regulirati učiteljsko plačo. Ne bojte se, da bomo prišli s kakim predlogom v tem oziru. (Klici: Se nič no bojimo!) Jaz bom glede na žalostno stanje, v katerem se nahaja učiteljstvo, predlagal sledečo resolucijo: Vlada se poživijo, da 1. prevzame ljudsko šolstvo na breme državi (Klici od večine: Bravo! Smo čisto zadovoljni! — Potom pa ne bo nobenega deficita! — Če bo le vlada zadovoljna! — Veselost.) 2. Učni načrt za mesta na eni in za deželo na drugi strani naj so izpromeni, 3. v tem zmislu naj se preuredi tudi učiteljišče. — Govornik zopet obžaluje, da. poročevalec ni navzoč (Veselost.) in se ostro obraja proti temu, da so v proračunu nekatere subvencije kar pavšalirane. Govornik se obrača proti »Zadružni Zvezi«, češ, dr. Krek nani je očital »Glavno posojilnico«, »Agro Merkur« in »Kočevsko posojilnico«, a jaz kon-staiiram, da ti zavodi niso našo stranke! (Smeh. Ugovori. Klici: Čcgavi pa?) Če bi »Zadružna. Zveza« ne bila dobila vsCučiliškega zaklada, bi bila danes v takem položaju, kakor »Kočevska posojilnica«. (Burni ugovori.) Vršila so se v Ljubljani pogajanja, da bi se bila »Zadružna Zveza« rešila propada, (Burni ugovori. Klici: Ni res! Pravljice!) Govornik graja, da so dajo le tistim gasilnim društvom podpore, ki so klerikalna. (Ugovori. Dr. Lampe: Tako jo delala »Deželna zveza gasilcev!« Turk ugovarja. Dr. Pegan: Vi, Turk, pa le tiho bodite! Pire se sporeče s Peganoni in tolče po pultu. Glavar pozove Pirca k redu in mu zagrozi z najostrejšimi sredstvi.) Dr. Lampe jc dejal sam, da so za liberalce vsi milijoni zapravljeni. (Dr. Lampe: To sto ja vi rekli! Veselost.) Predlaga resolucijo, da mora deželni odbor odslej vso subvencije v proračunu specificirati. Vsled jemanja iz zakladov se bo čisto premoženje dežele, ki jc znašalo leta 1910 2,300.000 K, znižalo letos za en milijon, leta 1913 pa bo dežela kranjska v položaju zapreti štacuno! (Viharen smeh. Dr. Zajec: O je! O je!) Govornik sc obrača proti dr-žavnozborski delegaciji S. L. S., češ, da je ves svoj prejšnji vpliv zaigrala (Burna veselost.) in sicer za politične kompenzacije. Ljubljani so je vstilil nov volilni red in razpuščajo se napredni občinski odbori po deželi. (Živahni medklici. Dr. Lampe: To jc pa interesantno poglavje! Jarc: O tem bomo pa še govorili! Bomo prinesli akte! 80.000 K je nekje izginilo! Akti bodo govorili!) Govornik predlaga resolucijo, da naj se občine kar tako ne delijo, ker imej občina saj 2000 in ne več kot 1000 duš. Dr. Triller sc obrača proti monopoliza-ciji vodnih sil, ker bi utegnila industrijo iz dežele odvrniti, (Dr. Lampe: Stvar bo ravno narobe! Ta zaje bo čisto drugače tekel! Veselost.) graja mesnico, deželna banka ne bo nič nesla., (Klic: Xima tega namena!) vi imate mladostni elan, toda kopirate krščansko soci-alcc, toda tudi tam sc dvigajo Hoilin-gerji, (Buren smeh. Ironični klici.) kakega dr. Zajca seveda no bom prepričal, (Veselost.) toda prišel bo čas, ko bodo ljudje vstali in preklinjali vašo upravo. (Klici: O jc! O je!) Naša stranka bo glasovala zoper prehod v podrobno debato, podrobne debate sc pa sploh ne bo udeležila. (Ironično odobravanje pri veČini. Poslanci narodno-naprediic stranke ploskajo.) Dr. Žitnik. Govornik se obrača proti dr, Tavčarju in dr. Trillerju zaradi njunih govorov v Prcstranku in Planini. Liberalci očitajo dežolnemu odboru, da zapravlja in da izkazujejo računi o deželnem gospodarstvu že tri milijone K primanjkljaja. Kako liberalci te številke dobijo? Tako da seštevajo proračunani a primanjkljaja iz 1. 1911. in 1912., to je, leta 1911. se je proraču-nalo 1 200.000 K, 1. 1912. pa 1 500.000 K, skupaj 2,700.000 K, okroglo tri milijone. Rcsnica u a jc , tla danes nili kniiuo- vodstvo še ne ve, koliko bo d e j a n s k i primanjkljaj za 1. 1911 znašal, še manj seveda more kdo vedeti, kako visok bo primanjkljaj za leto 1912. Če pa pomislimo, da se je za 1. 1909 proračunal primanjkljaj 860.734 K, v računskem zaključku pa jc znašal 24.478 K, če pomislimo dalje, da računski zaključek leia 1910. izkazuje primanjkljaj 90.000 kron, potem lahko sklepamo, da bo tudi za leto 1911 in 1912 dejanski deficit manjši, kakor sc jo proračunal. Kdor hoče govoriti resnico, ta more govoriti le o deželnem deficitu 24.478 + 90.000 kron, to jc 114.478 K, kdor pa to zvišuje na tri milijone, ta laže. (Živahno pritrjevanje.) Gospodje od narodnona-predne strani pa v eni sapi, ko nam očitajo, da zapravljamo, zahtevajo večje izdatke. Tako zahtevajo regula-cijo učiteljskih plač. Učiteljstvo jc res slabo plačano, toda jaz vas vprašam, zakaj pa vi niste zanj nič storili? Imeli ste vendar tukaj večino. Ko bi zdaj mi plače recimo za en milijon zvišali, je čisto gotovo, da bi zopet hujskali ljudi, da lahkomišljeno denar razmetamo. (Tako je!) Vi vedno politični bojkot navajate. Jaz sem 22 let. član to zbornice in bi v tem oziru lahko marsikaj povedal, pa ne bom. Samo to omenim, da poznam ljudi, ki niso liberalcem bili všeč, pa so zato celih 18 let čakali zastonj na neko cesto, čeprav sem 18 let zanjo moledoval. In ko sem javno v zbornici rekel, da ne gre ljudi tako zapuščati, da je kmet največji revež, sto sc vi v kuloarjih iz kmeta in njegovo revščine norca delali! (Čgjte! Čujte!) — Kako vi pretiravate, se najbolj očitno vidi iz tega: dr. Triller je v Planini rekel, da bi se morale zvišati doklade najmanj za 100%, ako bi so hotelo spraviti deželne finance v ravnotežje. Če znaša en procent 38.000 K, potem bi znašalo n. pr, 60% 2,322.000 K. S tem bi ne napravili v budgetu samo ravnotežja, ampak bi še velik prebitek imeli. Kako naj se potem označijo take trditve, kakor dr. Trillerjeva? — Dr. Triller je v svojem današnjem govoru celo vsote, ki smo jih vzeli iz lastnih zakladov, štel med dolgove. Če hoče kmet hišo popraviti, pa gre v hranilnico po svoj denar, ali se to pravi dolgove delati? Sicer pa sc ne more niti reči, da bi se bilo vsled tega zmanjšalo deželno premoženje. Nekateri fondi so se centralizirali v deželnem fondu in nekaj tega sc je porabilo za električno ccn-tralo in z/i Robež, dve stvari, ki pome-lijati jako koristni investiciji, katere ne pomenjajo nobeno izgube, ampak nasprotno dobiček. (Pritrjevanje.) Dr. Triller jo trdil, da so naša podjetja nesrečna, češ, da smo iz državne užitnine, ki smo jo sami v zakup vzeli, imeli leta 1911 100.000 K izgube. Ni pa povedal, da izkazujejo računski zaključki iz prejšnjih treh let sayic prebitke, s katerimi se ta izguba pokrije, sicer pa je primanjkljaj 1. 1911 zakrivila doloma slaba letina, deloma pa to, da se še ni začela graditi belokranjska železnica. Čc ne, bi bil tudi leta 1911 dobiček (Dr. Lampe: Še bomo dobiček delali!), sicer pa se vrše zaradi povračila te vsote pogajanja s finančnim ministrstvom. — (i o spod je od narodnonapredne stranko očitajo deželnemu odboru, da glede novih projektov ne predlaga številk. Gospodje, jaz vam pa bom zdaj povedal, Ua prebrskajte vse akte deželnega odbora, vse preiščite, in ne boste nikjer našli, koliko je stalo deželno gledišče in deželna bolnica! (Čujte! — Dr. Tavčar nekaj zakliče.) Gospodje, lo preiščite, nikjer ne boste ničesar našli! Tega niste nikoder zapisali, niste deželnemu zboru nikoli predložili obračuna, nobenega računskega zaključka! (Živahni klici: Čujte! Čujte!) Jaz sem pri deželnem odboru večkrat poizvedoval, a. nisem nikoli ničesar izvedel. Privatno sem pa izvedel, da je gledišče stalo 300.000, bolnica pa 800.000 K. O 1,100.000 niste dali nikoli nobenega obračuna! In ko so gospodje od narodnonapredne strani izvedeli, kdo mi jc te številke povedal, so ga hoteli uničiti, dasi je bil mož velik liberalec! (Živahni klici: Čujte! Čujte!) — In če se vrnemo k deželnim financam, mora vsak priznati, da je naša večina sila veliko splošno koristnega storila, ceste in vodovode jc morala zgraditi, morala jc popraviti, kar je bilo preje zanemarjenega. In kljub vsem tem velikim izdatkom, mirno lahko trdim, da stoji razun Nižje Avstrije Kranjska v finančnem oziru najbolj ugodno med avstrijskimi kro-novinami. Preskrbel som si od knjigovodstev različnih dežela zanesljive podatke. Povsod drugod razun Nižje Avstrije (Klici: Tam imajo Dunaj!) so doklado neprimerno višjo kakor pri nas, deficit veliko večji, relativno računano seveda. Bukovina ima 96% doklade, 2 milijona primanjkljaja, 30 milijonov deželnega dolga, zdaj hočejo doklade na 120% zvišati; Dalmacija ima 67%, Galicija 80%. Moravska, tako bogata, 57%' na direktne, 63% na in-direktne davke, primanjkljaja 21.000.000 Češka, najbogatejša dežela 55%, deželnega dolga 197 milijonov, primanjkljaja 31,000.000, zdaj iščejo posojila 125 milijonov, na Goriškem 20% na direktne, 30% na indirektne davke, 120% na užit-nino, šolstvo morajo okraji sami plačati in sicer 62—160% doklade, ceste plačajo okraji, ne dežela, ki daje samo podpore, bolniško stroške nosijo okraji primanjkljaj je 900.000 K, za leto 1912 ga je 1 milijon proračunanega. O finančnem stanju Štajerske ni mogoče niti kaj oficielnega izvedeti, nočejo povedati, kako stoje, dve tiskani strani so predložili deželnemu zboru proračuna. (Veselost.) Izvedel sem, da znaša primanjkljaj najmanj 16 milijonov in popolnoma upravičeno je, da se naši tovariši na Štajerskem upirajo takemu gospouarstvu. (Živio-klici.) Koroška ne stoji boljše od nas, ima pa 67% doklade na direktne davke, zraven še druge naklade, lovske karte zelo veliko nesejo. Istra, Tirolska, Dalmacija (govornik navaja številke), vse slabo stoje. — Če nam kdo očita slabo gospodarstvo, da zapravljamo, krademo in ne vem še vso, kaj, ta je ali prismojen ali pa hudoben. Gospodje, govorite resnico na svojih shodih! (Veliko pritrjevanje. — Klici: Tega ne boš učakal! — Veselost.) Vi pravite gospodje, da bo napredna icloja živola dalje. Vaša, gospodje, čisto gotovo ne! (Pritrjevanje.) Če bi vi v resnici bili liberalna stranka, če bi v resnici sledili naprednim idejam, potem pač, toda vi se držite samo lažiidej (Tako je!) in zgodilo se vam bo v prav doglednem času, da boste prišli med dva kamna, da vas bo zmlela krščanska demokracija na eni, socialna demokracija na drugi strani. Isti proces bo pri nas, kakor v Franciji, na Španskem, v Nemčiji. Rečem čisto odkrito, gospodje, vaš liberalizem ne pomeni nič drugega kakor sebičnost in hinavstvo! (Veliko pritrjevanje.) Jaz morem le po-milovati gospode, ki se teh idej držijo! (Veliko odobravanje in ploskanje pri večini.) Deželni glavar prekine nato sejo in napove prihodnjo sejo v petek, dne 9. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. Dnevni red: Nadaljevanje proračunske debale in druge točke. XXX Seja dne 9. februarja 1912. Deželni glavar otvori sejo. Deželni glavar naznani, da se vrši jutri v cesarski hiši poroka hčere Njegove Visokosti nadvojvodo Friderika, nadvojvodinje Izabele Marije. (Zbornica vstane). Nasvetuje, da deželni zbor nadvojvodi Frideriku brzojavno čestita. (Bravo-klici in pritrjevanje od strani cele zbornice). Seje se udeležujejo dr. S o i d 1 e r , sekcijski šef v kmetijskem ministrstvu, vitez dr. von A11 e r , ministerialni tajnik v kmetijskem ministrstvu in dr. D e u t s c h m a n n , podtajnilc v kmetijskem ministrstvu. Prisostvujejo seji, ker pride na vrsto važni v o d o p r a v-n i z a k o n. Deželni glavar naznani različne interpelacije, med njimi eno na deželnega predsednika glede razveljavljenja mandatov bivših poslancev Reisnerja in Ribnikarja. Vložene so razne interpolacije, med njimi interpelacija poslanca Demšarja radi pomanjkanja vode v vodovodu v Kranju. PODRŽAVLJANJE LJUBLJANSKE POLICIJE. Deželni glavar naznani, da mu jc došla vladna predloga glede p o d r ž a v 1 j c n j a ljubljanske policije. Zakonski načrt slove: Zakon, s katerim so določena opravila k r a j n c policije v deželnem stolne m mestu Ljubljani in v selskiobči-n a h Moste, Zgornja šiška, Spodnja Šiška in Vič od k a -z u j e j o posebnim cesarski m o r g a n o m. S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvocline Kranjske ukazujem tako: § 1. Na podstavi zadnjega odstavka § 26. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887, dež. zak. št. 22) oziroma zadnjega odstavka občinskega reda za voj-vodino Kranjsko (zakon z dne 17. februarja. 1866, dež. zak. št. 2) se v ozemlju deželnega stolnega mosta Ljubljano, dalje selskih občin Moste, Zgornja Šiška, Spodnja šiška in Vič nastopna, po določilih navedenih paragrafov v samosvoje področje občin spadajoča opravila krajne policijo odkazujejo cesarskemu policijskemu oblastvu: 1. Skrb za varnost osebe-in lastnine; 2. skrb za varnost in neoviranost prometa v stvareh, navedenih pod točko 1; 3. policijska pažnja na posle in delavce in skrb, da se izvršuje poselski red; 4. nravstvena policija. §2. Ako sc do časa, ko stopi ta zakon v moč, mod vlado in občinskim svetom ljubljanskim ne sklene v § 45. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano omenjeni dogovor, tedaj plača ljubljanska občina k stroškom, ki nastanejo državni upravi, izvršujoči v 8 1. navedena opravila krajne policije, vsako leto v četrtletnih obrokih izplačan pavšalni znesek 130.000 K, ko bi sc od zadnjega ljudskega štetja določeno število prebivalcev v Ljubljani morebiti pomnožilo, za vsakih 1000 prebivalcev od tistega leta dalje, ki pride po vsakočasnem ljudskoštetnem dnevu, zviša za 1000 K. 8 3. Ta zakon, ki ga je izvršiti naročeno Mojemu ministru za notranje stvari, stopi v moč tisti dan, ko se ustanovi v § 1. omenjeno cesarsko policijsko obla-slvo. DEŽELNI PREDSEDNIK eksc. baron Schvvarz pripomni: Ni treba dokaza, da je podržavljen je ljubljanske policije nujno potrebno. Deželni predsednik' to potrebo obširno utemeljuje. Priporoča, naj deželni zbor zakonski načrt vlade nujno l-eši. Dež. glavar izroči predlogo ustavnemu odseku. Deželni glavar naznani, da da takoj na dnevni red VODOPRAVNI ZAKON, ki ga je vlada deželnemu zboru predložila in ki ga je pretresal upravni odsek. (Medtem pride v zbornico knezo-škof dr. Jeglič.) Dr. Lampe kot poročevalec odseka predlaga, naj deželni zbor načrtu vodopravnega zakona po vladni predlogi pritrdi in se deželnemu odboru naroča, da izposlu-je načrtu Najvišjo sankcijo. — Poročevalec nato izvaja: Prvo načelo glede voda, ki tečejo skozi deželo, je, da privatna last ne sme segati tako daleč, da bi oškodovala splošno blaginjo dežele. Voda je dol deželno kulture, prvo pravico ima do vode poljedelstvo. (Pritrjevanje.) Voda ima pa poleg oživljeval-ne lastnosti tudi motorno. Na tej podlagi se jc v novejšem času kolosal-no razvila elektrotehnika in zlasti zato jc bilo treba misliti na novo vodoprav-no postavodajo. V novem zakonu, ki ga vlada predlaga, so vsi stanovi upoštevani, vse obstoječe pravice se varjejo, a brani sc tudi slabejši proti močnejšemu. (Odobravanje.) Upoštevane so zahteve veleinclustrije in sicer precej, pa tudi kmetijske zahteve in želje niso zanemarjeno, varuje se pa tudi mali obrtnik, ne da bi sc ovirale občeko-ristne velike vodno naprave. Zlasti pa je ustreženo naši deželi. Naša dežela je bila ena prvih, ki jo zahtevala razlastitev, kjer bi v splošnem interesu dežela nameravala v korist celemu prebivalstvu izvršiti vodno napravo. Vladna predloga našim intcncijam popolnoma ne odgovarja, a so deželi dajo vendarle velika prednost. (Odobravanje.) Poljedelstvo, če novi zakon sprejme, gotovo nekaj žrtvuje. (Res je!) Sega se v pravico posestva, toda razlastitev je omejena: poljedelstvo dobi po novem zakonu prednost za vse naprave poljedelskega značaja, za melioracije in kmetijski projekt ima vodno prednost pred industrialnim, kar pa jc največje važnosti, poljedelstvo dobi pravno gotovost glede vode in svojih pravic do nje. To je največ vredno. (Pritrjevanje pri večini in na klopeh narodnonapredne stranke.) Kar sc tjče velcindustrije, se ji po novem zakonu omogočuje velik razvoj, določeno so pa meje, da kapitalist ne more zaviti vrata slabejšemu, ki ga bo varovala dežela in stanovska zastopstva. (Odobravanje.) Dozdaj dežela ni imela pri vodopravnih obravnavah nič govoriti, sedaj pa. Pozdravljati je pa predvsem prednost, ki jo i ma jo po nove m zakonu d e -žela in občino za svojo naprave. Kar zadeva malega obrtnika, zlasti Žagarja in mlinarja, se ni bati, da bi bil oškodovan po razlastivni pravici za večjo projekte, ker bo dežela in bodo stanovsko obrtne korporacije lahko protestirale, sicer pa opira dežela na novi zakon svoje hidrotehnične napravo, ki bodo dajale ccno gonilno moč našim malim obrtnikom in je pričakovati, da sc bo naša obrt, ki je do danes propadala, visoko povzdignila. — Zakon je tako v vso podrobnosti izdelan, da ni skoro mogoče drugače, kakor da se v celoti sprejme ali zavrže. Vprašanje je le, jc li korist, ki jo zakon nuja, večja kakor škodu. ki bo iz tc ali one določbe lahko nastala. Mi šmo prepri« čani, da jc korist zakona veliko večja. Zakon znači kompromis med zahtevami vseh stanov. Mi, ki zastopamo vse stanove, lahko z mirnim srcem za zakon glasujemo. — Zakon pomeni odločen korak naprej, bo v blagor dežele, zato predlagani, da ga sprejmemo. (Veliko odobravanje in ploskanje od strani večine.) Sekcijski šef dr. Seldler povdarja, da more vlada z velikim za-dovoljstvom konstatirati, da je kranjska dežela ona prvih, ki se zanima za novi zakon in ga jemlje v pretres, kar more služiti za zgled celi naši domovini, zlasti alpskim deželam, za katere j c izraba njihovih bogatih vodnih sil največjega pomena. — Govornik nato obširno razloži načela novega zakona: pravno varstvo posameznika, kar posebno koristi kmetovalcu zlasti glede talne vode, varstvo obstoječih pravic, tudi ribarstva, le voda se ne sme onesnaževati, kar jc jako velikega pomena; upoštevani so prav posebno splošni interesi, daje se prednost javnim kor-poracijam. — Govornik izraža upanje, da visoki deželni zbor zakon sprejme v blagoslov cele dežele. (Veliko odobravanje in ploskanje od strani večine.) Dr. Novak ugovarja najpreje proti naglici, s katero se je spravil zakonski načrt v razpravo. (Klici: Je bilo dosti časa!) Zakon nuja velike in splošne dobrote: pravno varnost, daje deželi in trgov-skoobrtni zbornici pravico udeleževati so vodopravnih obravnav, določa se popolna gotovost glede dobe koncesije. Govornik tudi ni zoper to, da se daje državi, deželi in občinam prednost, vendar pa je proti brezpogojni prednosti in si želi omejitve. Omejujejo se preveč zasebni interesi. Boji se tudi, da bodo občine zašle v špekulacije. (Dr. Pegan: Je po občinskem redu preskrbljeno, da sc to ne zgodi!) Govornik izraža pomisleke glede deželnih projektov. — Nato se govornik zavzema za malo obrt in povdarja, da narodnona-prodna stranka ni bila nikoli proti malemu obrtniku. (Ugovori. — Dr. Zaje: Pojto! Pojte! — Dr. Novak ugovarja. — Dr. Tavčar: Pusti jih, pusti jih! — Klici: Zdaj ste za obrtnike, ko so volitve! —- Glavar zvoni: Dr. Novak ima besedo.) Dežela bo glasom novega zakona male obrtnike lahko razlastila. (Velik smeh. — Dr. Lampe: Kdaj pa smo še katerega? — Jarc: Še gonilno moč bo od nas dobil.) Sicer pa govornik izjavlja, da bo njegova stranka glasovala kakor v odseku tudi v plenumu za prehod v specialno debato. (Splošno odobravanje.) Zakon je uspeh kompromisnih pogajanj, nuja znatne dobrote, tako za kmetijstvo, kakor za veleindustrijo in za obrt, če ga odklonimo, jc nevarnost, da ne pridemo do zaželjenega napredka. (Nadaljevanje med Dnevnimi vestmi.) VAŽNE VOJAŠKE SPREMEMBE. Vsled najvišjega sklepa bodo 1. marca izvedene sledeče spremembe v avstro-ogrski vojski: V Budimpešti in Lvovu se ustanovita kavalerijska di-vizijska poveljstva, v Tolminu so ustanovi 94. pehotno brigadno poveljstvo, v Roveretu 93., v Tridentu 121. in v Brunecku 122. pehotno brigadno poveljstvo. Preosnovalo se bo po eno stot-nijo lovskih bataljonov št. 11. v Gradi-ški, št. 20. v Tolminu, št. 24. v Rovinju in št. 29. v Tržiču (Monfalcone) v kolesarske stotnije. Te kolesarske stotnije bodo močne okoli 90 do 100 mož. Opremljene bodo z za klopnimi kolesi. Vojaki-kolesarji bodo adjustirani enako kot doslej, le namesto dolgih hlač bodo imeli kratke. — Italijani imajo 12 kolesarskih bataljonov po 3 stotnije, torej skupno 36 stolni j. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Pododsek socialno-političnega odseka za noveliranje zakona o zavarovanju privatnih uradnikov je imel včeraj sejo, v kateri se je vršil razgovor, kdo naj bo podvržen zavarovanju. Osobito se cela stvar sedaj suče o vprašanju zavarovalne dolžnosti za trgovske pomočnike. Dosedaj trgovski pomočniki, v kolikor so zaposleni kot prodajalci, niso bili podvrženi zavarovanju. Kako bode to v prihodnje, sc danes še ne more reči. V trgovskih uslužbencih ste dve struji: ena je za zavarovanje, druga proti. Kako stališče zavzemajo slovenski uslužbenci, jc seveda težko reči, ker sc njih organizacije bavijo bolj z liberalnimi plesi in drugimi prireditvami, kakor pa z stanovskim vprašanjem. Vse-kako pa je vprašanje velike važnosti in zasluži popolnega vpoštevanja prizadetih krogov. KABINETNA KRIZA NA OGRSKEM? Pogajanja med krono, vojnim ministrom in obojestranskima ministrskima predsednikoma so končana. Ogrski mini- strski predsednik se jc že vrnil v Budimpešto. Ob tej priliki зе jc izdala od ogrske strani nekakšna izjava, da se pri omenjenih pogajanjih o btcinbnem zakonu nikakor ni šlo za nacionalne pridobitve«. Grof Khuen je imel menda samo namen, doseči nekatere spremembe zakonskega načrta, da bi odstranil pomisleke - Kušutove stranke. S to zvito izjavo hočejo na cm strani slepiti Avstrijce, mi d? ui5,i pa pomiriti ogrsko opozicijo. Voda vse to ne more preslepiti javnosti, da ic Khuen za- pustil Dunaj s praznimi rokami in da fe vsled tega njegovo stališče omajano. Ako-ravno Ogrska še nc stoji formclnc pred kabinetno kri/.o, vendar i-o resni politični krogi mnenja, da do tega ::ato še ni prišlo, ker še nimajo mogoče pripravnega mola, ki bi prevzel rešitev brambne predloge. — Včeraj dopoldne jc cesar sprejel v av-dijenci Khuen-Hedcrvarvja, ki jo popoldne odpotoval s honvednim ministrom Ha-zayem v Budimpešto. Ministrski predsednik grof Khuen jc poročal ccsarju v avdijenci o dunajskih konferencah. Poročilo jc bilo zgolj informativno. Danes zboruje ogrski ministrski svet, ki bo določil .stališče ogrske vlade z ozirom na parlamentarno situacijo in brainbno reformo. O sklepih minstrskega sveta bo šel Khuen zopet poročal ccsarju nn Dunaj, nakar sc bo vrnil nazaj v Budimpešto, kjer bo v teku ponedeljka stopil v zvezo s političnimi voditelji. V torek bo prišel bramb-ni zakon na dnevni red ogrskega parlamenta ter bo ob tej priliki grol Khuen obrazložil stališče vlade. POTOVANJE ANGLEŠKEGA VOJNEGA MINISTRA V BEROL1N. O potovanju angleškega vojnega mini-slra Haldane v Berolin sc v oticioznih listih izjavlja, da se tiče zadeva v resnici sporazuma med Angleško in Nemčijo glede na mornariško vprašanje. V londonskih vladnih krogih so mnenja, da bi r,e na podlagi predlogov, ki jih jc v poletju leta 1908. stavil kralj Edvard pri sestanku f. nemškim cesarjem glede omejitve oboroževanja mornarice, dal doseči sporazum. Dalje se izjavlja, da se Haldanejevo potovanje vrši na željo in s pritrdilom nemškega ccsarja in po naročilu celotnega angleškega kabineta. Bržkone sc je prvotno nameravalo obdržali to potovanje tajno, kar se pa ni posrečilo, kajti Reuterjev urad še vedno poroča, da namerava Haldane obiskati v Berolinu nekega svojega prijatelja in da njegovo potovanje nima nobenih političnih namenov. NOVI BAVARSKI KABINET. Iz Monakovega poročajo, da sc čujejo vesti o imenovanju centrumovega voditelja barona Hertlinga za bavarskega ministrskega predsednika. Ako se to zgodi, je gotovo, cla bo imenovan za zunanjega ministra baron Wiirtzburg, ki je tudi član katoliškega centra, za finančnega ministra pa konservativec baron Pechmann. — Nasprotno se pa čudi čujejo vesti, da je baron Hertling odklonil sestavo vlade. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. Iz Bruslja poročajo: Pekinškemu zastopniku Agence de Г extromc Orient je iuanšikaj izjavil, da se bo preosnova Kitajske v republiko po njegovem trdnem prepričanju izvršila mirnim potom. Isto-lako se bo tudi varovala enotnost države. Poslovilni dekret ccsarskc družine bo objavljen šele tedaj, ko bodo končana pogajanja med .luanšikajem in tir. Sunjatsenom :> sestavi provizorične vlade. .Iuanšikaj je hvalil z ozirom na stališče drugih držav predvsem Japonsko, LAŠKO-TURŠKA VOJNA, Odškodnina za železnice v Hodeidi. Glavno zastopstvo francoske železniške proge v Hodeidi je 7. t. ni- izročilo italijanski vladi zahtevo odškodnine v višini .200.000 lir za poslopja pri Hodeidi, ki so bila vsled bombardiranja poškodovana. Nov italijansko-irancoski konflikt. Rimski listi poročajo o novem italijan-Лсо-francoskem konfliktu, ki pa sc je dogodil topol v zalivu Maddalene, na severu Sardinije. Francoski torpedni rušikc Lausqucncd - je namreč manevriral v onem delu zaliva, ki jc za tuje bojne ladje /apri, in se je pri 1em približal na 200 m k italijanski obali. Ko je to opazil poveljnik italijanske bojne ladje, jc dal francoski ladji s signali povelje, naj ustavi stroje. Ker sc torpedni rušilec za povelje ni zmenil, so Italijani povelje ponovili in oddali naio tri slepe strele. Tudi ta grožnja je ostala brez uspeha in šele, ko je padci ostri strel, jc francoska bojna ladja ustavila stroje. Italija sita vojne. Londonski list Daily Chroniclec poroča iz Carigrada; Italija sc je naveličala dolge vojne ter je obvestila velevlasti, da oo raztegnila svoje bojne operacije do Carigrada, ako se Turška ne bo kmalu udala. Turška porta je zaradi tega sklenila, da zapre vse italijanske banke in zavarovalne družbe na Turškem. — Poroča pa »e, da ni v dunajskih diplomatičnih krogih o tem koraku Ilaliie ničesar znanega. Italijani tri dni bombardirali Konfudo ▼ Rdečem morju. Italijani so v Rdečem morju bombardirali tri dni mesto Konfudo ter razrušili vojašnico, konak in kvarantensko postajo. Človeških žrtev ni bilo. Italijani so Sajd Idresu darovali mnogo orožja, ker se je izjavil, da bo Italijane podpiral. Sorodni rodovi so zavzeli stališče proti Idresu, OGROŽENI PARIZ. Francoski listi so menda prišli na sled načrtu nemškega generalnega štaba, čegar namen je, bombardirati Pariz iz 300 nemških letalnih strojev. Ta načrt ilustrirajo po listih in vse pariško časopisje piše o njem na široko. I»o tem načrtu bi se v onem trenutku, ko bi bila napovedana vojska med Nemčijo in Francosko, dvignili celi roji nemških letalnih strojev v Metzu in Strassburgu ter leteli v smeri proti Parizu. Ako vzamemo hitrost letalnih strojev 160 km na uro, bi prišli nemški aeroplani iz Motza v dveh urah, iz Strassfourga pa v treh urah nad Pariz. V pol ure bi mogli potem zmetati na pariško mesto 10.000 kg dinamita in po končanem delu bi letalni stroji v poldrugi uri bili na meji. iz HrvašRe. Zopet ostavka velikega župaoa. V soboto se jc mudil v Zagrebu veliki župan ogulinski Milankovič in podal svojo ostavko. Razgnan shod. V sredo se je imel vršiti v Zagrebu socialno-demokraški protestni shod. Na zborovališče je prišlo do 2000 delavcev. V zadnjem času pa je udrla v prostore policija in razgnala delavce. Ti so hrupno protestirali in se upirali, vsled česar jc prišlo do spopadov. Množica je šla na Ilico, kjer so demonstrirali proti banu in vladi. Delavcem se je pridružilo mnogo občinstva. Demonstracije so pričele zavzemati vedno večje dimenzije, dokler ni prišla policija na konjih, ki je po dveh urah razgnala množico. Aretiranih jc 30 oseb. Sporazum opozicije pri volitvah. Srbska radikalna stranka je imela v Novem Sadu sejo, v kateri se je sklenilo, da bo pri prihodnjih volitvah postopala srbska radikalna stranka sporazumno z drugimi strankami proti vladi. Za ta sporazum so ec dosedaj izjavile tri stranke, in sicer: koalicija, seljačka stranka in srbska radikalna stranka. Za odločiti sc ima samo šc stranka prava. V slučaju, da sc tudi ta odloči za skupno postopanje, se izvoli takoj osrednji volivni odbor, in siccr iz vsake stranke po dva člana. Razpust posmrtnih zadrug. Žc zadnjič smo se obširno bavili z raznimi sleparstvi, ki so jih uganjali razni agenti posmrtnih zadrug >Ва1капач in :>Jadrana«. Odlok sodišča glede razpusta zadnjega jc že pra-vomočen. Sedaj so pa zasledili že tretjo tako zadrugo, in sicer »Podravina- v Koprivnici. Proti »Podravini« je vloženih že vsepolno ovadb in do 50 članov zahteva likvidacijo zadruge. Kako sc bo vsa zadeva glede teh zadrug iztekla, bomo šc poročali. Zatvoritev mažarske izložbe. V ma- žarski kazini v Zagrebu se nahaja neka mažarska izložba. Kakor listi, poročajo, sc namerava ta izložba zapreti v petek. Nameravali so to izložbo obiskati tudi ogrski ministri, da bi ob tej priliki konferirali z hrvaškimi politiki. Krematorlj v Zagrebu. Kakor vč >>Obzor<; poročati, se namerava v Zagrebu zgraditi zavod za sežiganje iftrličev. V prvi vrsti naj bi se sežigaii revnejši sloji, a tudi oni izmed bogatejših, ki bi to izrecno želeli. Za ta zavod se že nabirajo v inozemstvu podatki in osnove sličnih zavodov. Dnevne novice, -f- V današnji seji kranjskega deželnega zbora so pri generalni razpravi o novem vodopravnem zakonu govorili šc poslanec G a 11 e in iz kmečkega stališča poslanec P o v š e , ki je novi zakon toplo pozdravljal, V specialni debati so sc vsi izprcminjevalni predlogi odklonili, nato pa se jc zakonski načrt v vseh svojih paragrafih in v celoti soglasno sprejel ob odobravanju in ploskanju večine. Sprejele so se šc nekatere resolucije posl. Pibra in dr. Novaka, ki naj jih vlada v izvršilni nareabi k vodopravnemu zakonu vpo-števa. Dr. Novak jc namreč priporočal, da se vodni katastri pravilno in natančno vodijo, česar do sedaj ni; posl. Piber pa je predlagal, naj deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanju zakonski načrt v varstvo prirodnih lepot naše dežele, da industrijske družbe zlasti ne bodo mogle pokvarili Vintgarja in Peričnika, Prihodnja seja je v torek ob 10, uri dopoldne. Nadaljevala se bo proračunska debata. -•- Vodopravnl zakon v kranjskem deželnem zboru sprejet! Kranjski deželni zbor je v današnji seji soglasno sprejel novi vladni načrt glede vodo-mravnena zakona. Načrt ima že ured- sankcijo lit tt uzakoni, kakor hitro Iz-dem vlada izvršilno naredbo. Novi vo-dop^pvni zakon je velikanskega pomena za narodno-gospodarski napredek naše dežele. Naša dežela in naše občine dobe prednost pri vodnih napravah, pa tudi lndus.rija in obrt se bosta razcveteli v naši deželi in kmetijsko prebivalstvo dobi zdaj natančno določeno pravico glede vode. Naša dežela bo zdaj svojo veliko vodosilno akcijo na novi podlagi nadaljevala še bolj sigurno in odprl se bo nov vir deželnemu blagostanju, ki leži v naših bogatih vodnih močeh. Največ zasiug si je pri tem pridobil dr. Lampe, kateremu so danes od v_eh strani čes.itali. Zas op-nik vla.ie, sekcljski šel poljedelskega ministrstva dr. Seidler je pos.avil danes našo deželo, ki je prva novi zakon sprejela, vsem drugim za zgled. Večina S. L. S. je zopet pokazala, kako smotreno nadaljuje svoje delo za pov-zit'.go gospodarskega blagostanja našega ljudstva. f Zmaga S. L. S. v Ši. Ferjanu. (Goriško.) Dne 4., 5. in (j. t. m. so se vršile v št. Ferjanu zopet občinske volitve. Zmagali so pristaši S. L. S. v III. razredu s 50 glasovi večine. V II. so dobili po žrebu liberalci 5, naši 3 odbornike, v I. pa naši 5, liberalci 3. S. L. S. ima torej 1(5 mož, liberalci le 8. Pasova nja liberalnega Klanjščcka v št. Ferjanu je konec! -f »Narodno - obrambni Ves'nik« izide meseca februarja z jako zanimivo vsebino. Prosimo vse, ki imajo kaj prispevkov zanj, naj jih takoj pošljejo uredništvu »Slovenca«. V »Narodno-obrambnem Vestniku« bodo priobčeni tudi darovi, ki jih je »Slovenska Straža« dobila zadnje tedne. Potrebe »Slovenske Straže« so velike in vsak dan naraščajo, zato nujno prosimo, tla se je spomni po možnosti vsak domoljuben Slovenec. — Za župana v Lokavcu pri Ajdovščini je bil izvoljen g. Ernest Č i b e j. — Cesar je odlikoval gosp. Ivana K r a m a r j a , c. kr. cestnega mojstra v Volčah pri Tolminu s tem, da mu je podelil zlat križec za zasluge. — Krasen pastirski list proti brez-verskemu časopisju je za postni čas izdal goriški knezonadškof dr. S e d e j. V drugem delu se knezonadškof obširno bavi z evharističnim kongresom na Dunaju. — Volitev župana v D. M. v Polju. Včeraj so izvolili občinski odborniki občine Poljske soglasno za župana gospoda Jakoba Dimnik. — Imenovanje. Cesar je imenoval župnika in dekana v Opčini, častnega kanonika Ivana Slavca za kanonika tržaškega kapiteljna. — Pogreb č. g. Jožefa Ferfolja pri Sv. Luciji v torok, dne (>. t. m. se je izvršil vkljub skrajno slabemu vremenu lepo. 1'deležilo se ga je osem duhovnikov. R. i. p.! — Umrla je v Gorici učiteljica Angela šusteršič po \ letnem trpljenju, stara 29 let. — Dalje jc umrl v Gorici poštni poduradnik v pok. gosp. Anton P o d g o r n i k. — V Ajdovščini je preminul 82 letni bivši župan Ivan Do-fraucesclii. — PomilošČena dijaka. Svoj čas smo-poročali o tatvini na fizikalnem oddelku zagrebške gimnazije, ki sta jo zakrivila maturant na trgovski akademiji Engel in diurnist Kamenar. Po dovršeni preiskavi, ki je dokazala, da sta ukradene predmete uporabljala za eksperimentiranje v svrho študij, sta šla nc tehniško šolo v Mittwcido, ki sta jo z odliko dovršila in se nato vrnila v Zagreb. Tu se je vršila proti njima glavna razprava in sta bila vsak na dve leti težke ječe obsojena. Na priziv braniteljev dr. Schicka in dr. Horvata je stol sedmo-rice kazen znižal na dva mcseca, a zagovornika sta se obnila na vladarja za pomi-Ioščenje, Prošnji je ugodeno in odpade za fanta vsaka kazen, kakor tudi vse posledice iote. — Omejitev ženitve za podčastnike. Vojno ministrstvo na Dunaju izdeluje zakonski načrt, s katerim se prepreči prezgodnje ženitve med podčastniki. Ženitev se bo dovolila šele po petih letih službe in dovršenem 26, letu, a tudi potem !e pod pogojem, ako je podčastnik do tedaj dosegel čin narednika. — Zadruga >Dobrobit> v preiskavi. V Zagrebu se je nedavno osnovala nove vrste zadruga za podpiranje porodnic pod naslovom • Dobrol?ib. Poslovanje te zadruge pa je tako, da je oblast posegla vmes in izvršila v zadružni pisarni hišno preiskavo". Državno odvetništvo jc stvar odstopilo preiskovalnemu sodniku. — Silno predrzni tatovi so se pojavili zopet v noči otl srede na četrtek v Kronbergu pri Gorici. Najprvo so hoteli vlomili v cerkev skozi zvonik, a niso mogli. Nato so šli pred župniš&e, kamor so hoteli vlomiti. C». vikar Vodo-pivec, ki so ga taki gostje že večkrat nadlegovali, jih je prepodil s strelom. Več sreČd so imeli v šoli, kjer so g. liadučitelju ukradli nteso celega prašiča, pol hekta vina, ki so ga na mestu pretočili v steklenice, ki so jih tudi ukradli v kleti. Enemu kmetu so ukradli 7 kokoši, drugemu zopet vina, dežnike, čevlje. Ta svojat se najbrže skriva kje v Panovcu. Bilo je že večkrat čuti o napadih pri Panovcu. — Roki pravice ne uideš. Andrej Stibilj, gostilničar v Pulju, je pred ve,:: leti imel s svojo soprpgo gostilno na Kumpmantelnu. Ker je pa bil dolžan večji znesek pivovarni Kosler, ga jo ista rubila in mu je bilo tem potom zarobljeno vse premično blago. Da odtegne tej izvršbi, oziroma prodajo, s parom konj upreženi voz ,podal se je čce trn in s trn. Izsledila pa ga je tiralnica šele letos v Pulju, kot gostilničarja. Zaprli so ga. V ponedeljek imeli smo pa priliko videti puljsko mestno straž-uištvo. Pritirala sta ga dva policista iz I'ulja v zapore Novega mesta. — Ppskušen samoumor. Iz Novega mesta: Včeraj zjutraj, dne 8. februarja, ko je bilo še temno, je zapazil davčni sluga iz Rudolfovega neko osebo, v kateri je spoznal poštnega praktikunta novomeške pošte Leopolda Kaftan, sina precej imovitih starišev iz Semiču. Kaftan se mu je zdel nekako zmeden in sluga je mislil, da je Kaftan pijan. Spremil ga je v poštno poslopje, kjer so Kattana natančneje pregledali in zapazili na njemu, da jc na desni strani v smeri poti srcem krvav, iz česar so takoj sklepali, da se je Kaftan nameraval ustreliti. Pri Kaftanu so našli samokresov 'obodek (torbico), samokresa pa nc. Ranjenca so prepeljali takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandi-jo. Pozneje se je dognalo, da sc je Kaftan ustrelil na »Kapiteljskem hribu/, kjer jc več krvavih sledov in kjer se je našel samokres, pelerina in pa klobuk z zatikom divjega petelina. Po samokresu samemu je domnevati, tla se je Kaftan ustrelil samo enkrat, ker je bila le ena patrona prazna, druge pa nabite. Strel jc bil tako močan, da jo krogla predrla na drugi strani vun. Kaftan je bil od 7. do 8. ure v kavarni ter se tam izražal pred več gosti, da Se bode ustrelil, kar mu seveda niso verjeli. Vzrok poskušenega samoumora Ivaftanovega seveda ni znan; pravijo pa, da je krivo ljubimsko razmerje in razburjenje vsled preveč popite alkoholne pijače. Kaftan ic star okoli 20 let in je težko ranjen; nad njegovifn okrevanjem se dvomi. —- Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je na mesto Obolele učiteljice Ane Moos imenoval šolsko praktikantinjo Marijo Corar za suplentinjo na ljudski šoli v Spodnji Šiški. — Burja in sneg ustavila ekspresiji vlak. V ponedeljek je odšel iz Trsta ob grozni burji in snegu ob navadnem času ekspresni vlak, ki vozi proti Korminu. Komaj je prišel iz tržaške postaje, se je moral ustaviti in voziti je moral nazaj na postajo. Grozna burja s snegom je onemo-" gočila vsako vožnjo. Zamude je imel tri ure. Uslužbenci, ki so bili na tem vlaku, pravijo, da v svojem življenju še niso občutili take burje. — Požar. V noči od nedelje na pon-deljek sta v Lisjakih, župnije Šmarje na goriškem Vipavskem pogoreli dve hiši. Enemu kmetu Jakobu Vrtovec je zgorela vsa oprava, vsa živina, krma in 23 hI vina. Zažgal je neki A. Kos, ki je že večkrat grozil, da bo nekaj storil. Kos jo večkrat zmešan. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze »Šturje« pri Ajdovščini ima svoj II. redni občni zbor v nedeljo, dne 11. svečana ob 4. uri popoldne v dvorani Kat. slov, izobraž. društva v Šturjah, Merske novice. š Iz Trbovelj. Prihodnjo nedeljo, dne 11. t. m., ima Jugoslovanska Strokovna Zveza javen društven shod. Začetek popoldne ob 3. uri v dvorani »Društvenega doma«. Govornika pošlje zveza iz Ljubljano. Ako bode dopuščal čas, pride tutli poslanec dr. Benkovič. Vabljeni so vsi naši somišljeniki, kmetje in delavci. Govorilo se bo o sedanjih socialnih razmerah in o draginji. š Iz Žalca. Hmeljarsko društvo jc imelo zadnjo nedeljo, dne februarja, shod proti povišanju davka na pivo. Udeleženci pa so dvomili, ali je bil shod bolj proti davku, ali bolj proti tem preklicanim »klerikalcem«. Bratca po duhu, dr. Kukovcc in sin Piki, sta mesarila klerikalce, seveda tudi dr. Korošcu nista prizanesla. Zelo kavalirsko je, da so poslanci ne povabijo na shod, a so potem na shodu napadajo, ker se ga ne udeležijo. Hmeljarsko društvo je moralo dobiti iz Zatca poziv, da priredi iti zborovanje, samo seveda ni prišlo na to. Davka no vidi, ampak le klerikalca. Smilijo se nam liberalci, cla jih lihe« redna strnit tako muči. š Predstave v Celju. Na svečnico in v nedeljo, dne 4. t. m., nam je priredilo »Izobraževalno društvo« pri »Belem volu« narodno igro v treli dejanjih in sedmih slikah »Krivoprisežnika«. lJrva predstava na svečnico kakor tudi v nedeljo, ko se je igra ponavljala, je bila dobro obiskana. Vsi igralci so izborilo rešili svoje vloge. — V nedeljo zvečer ob 7. uri pa je bil v »Narodnem domu« večer enodejank. Igrale so se tri igre, in sicer: »Fric«, drama v enem dejanju, »Jeftejeva hči«, veseloigra v enem dejanju, ter nazadnje dr. J. Ipav-čeva muzikalična pantomina »Moži-ček«. Igralci so zelo dobro igrali vse igre, posebno pa nam je ugajal »Moži-ček«. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Med dejanji in »Možičkom« je tsviral pomnožen celjski salonski orke-s ter* š Shodi. Kmečka Zveza priredi prihodnjo nedeljo, dne 11. februarja več političnih shodov z dnevnim redom: Deželni zbor. Dr. Korošec bo zboroval v Št. Petru niže Maribora, Pišek v Orehovi vasi, dr. Verstovšek v Dovžah, dr. Bcnkovič v Trbovljah, Ozmec na Hajdinu in pri Sv. Marku, Novak v Zrečah. š Iz šolske službe. Provizorični uči-celj v Celju Gustav \Venedikter je preplavljen na trirazredno nemško šolo v Store. Provizorični učitelj v Kapeli g. Rihard Papst pa je imenovan učiteljem na trirazredni ljudski šoli isto-tam. š Potres so čutili 6. t. m. v Neu-marktu na Štajerskem proli 7. uri zjutraj. Imel je južno-zahodno smer. g Ujet dezerter. Kanonirja Alojzija Volka, ki je pobegnil iz Maribora, se je posrečilo orožnikom zopet ujeti. Oddali So ga garnizijskemu sodišču v Mariboru. š Ponesreči se v vrat zabodla. 18- letna posestnikova hči Antonija Šoš-tirč v Reštanju pri Rajhenburgu jc šla po kruh v skedenj. Na potu pa jc padla tako nesrečno, da se je z nožem zabodla v vrat ter v par urah umrla. Živela, je tako dolgo, cla je prišel duhovnik ter jo pre videl. š Razpor med bratoma. Brata Jurij in Janez Poklač v gmiklavžu pri Vranskem sta se sprla zaradi nekega dekleta. Nekaj časa sta se metala po tleh. Med tem pa je Jurij Janeza ugriznil v roko. To ga je pa tako razjezilo, da je šel v kuhinjo po nož ter zadal z njim sunek bratu v hrbet, da mu je prerezal pljuča ter ga nevarno ranil. Janeza Poklača je celjsko okrožno sodišče za njegovo dejanje obsodilo na 7 mesecev poostrene ječe. š Umrl je v Rogatnici pri Žitalih dne 4. iebruarja posestnik Jurij Lorber, bivši župan občine Črmožiše. Star je bil 62 let. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja pa je umrl mlinar Franc Ožinger v 78. letu svoje starosti. — Pri Sv. Bollenku v Slov. goricah so našli v njegovi kolibi vsega ožganega in mrtvega prevžitkarja Alojzija Kocmut. Ni še znano, kaj je krivo nesreče. š Drobne novice. Mariborski slovenski učiteljiščniki pri-rede v Sv. Lovrencu nad Mariborom v nedeljo, dne 11. t. m., v gostilni gosp. Kodra »pri Pošti« pod pokroviteljstvom preč. g. dr. Antona Medveda in pod vodstvom g. prof. Stanka Marina veselico. Na sporedu je govor, gledališka predstava »Revček Andrejček« ter mnogo drugih zanimivosti. Ker jo čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji« v Mariboru, se darila in preplačila hvaležno sprejemajo. Nasloviti jih je na gospoda pokrovitelja ali voditelja. Udeležite se prireditve v obilnem številu. — Poroči se v Framu prihodnji ponedeljek g. Ant. Grašič z gdč. Marijo Pliberšek. Mnogo sreče! LMansKe novice. lj Jutri večer bo v veliki dvorani »Uniona« veselo vrvenje. Opozarjamo vse sloje prebivalstva na to sijajno predpustnico vrlega delavstva c. kr. tobačne tovarne, ki vsako leto nastopi na svoji predpustni zabavi na tako odličen način, da se vsako leto čujejo večje pohvale o aranžerjih te prireditve. Tudi leos je odbor storil vse, da se zabava ob zvokih »Slovenske Filharmonije« kar najbolj in najlepše razvije. Kdor si želi veseie, neprisiljene zabave, jiaj pohiti jutri zvečer v »Union«. Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina 1 K za Osebo. lj Ljudski oder igra v nedeljo, dne t i. t. m. ob sedmi uri zvečer, drugič izvrstno uspelo burko »Pri belem konjičku«. O premijeri so vse kritiko enoglasno priznale in pohvalile dobro igranje in konstatirale velik uspeh predstave. V vlogi Oroslava Bučka, gostuje gosp. Anton VerovSek. Delo samo se odlikuje po izvrstnih komičnih situacijskih prizorih. j« povsem decflntno, a pri tem zabavno tako, da garantiramo vsakomur za res vesel večer. Ker je zadnjič odšlo mnogo ljudi, ki niso več dobili vstopnic, opozarjamo na prettprodajo v Ka oliški bukvami. Abonemcnt velja tudi za reprizo. Podcželnim gostom na ljubo je to pOt pričetek predstave žo ob sedmi uri zvečer in se bo končala igra že ob enčetrt na deset, tako cla se bo vrnil lahko vsakdo z vlakom nazaj. lj Zabavni večer, ki ga priredi Katoliško mlacleniško društvo v nedeljo, dne 11. februarja, ob šesti uri zvečer v Rokodelskem domu, obeta biti jako zanimiv. Na sporedu ste dve vrlo-zabavm šaloigri, namreč: »Nabito brez svinca«, priredil dr. Josip Marinko in »Ujela sta se«, priredil dr. Ivan Mazek, več moških zborov, solospev in govor, ki ga govori preč. g. profesor dr. Josip Jerše. lj Za ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani jc cesar imenoval profesorja I. drž. gimnazije Antona Štritof a. lj Podržavljenje ljubljanske mestne policije je torej gotova stvar. Danes je vlada v kranjskem deželnem zboru predložila tozadevno zakonsko predlogo, katero priobčujemo v poročilu iz deželnega zbora. Podržavljenje ljubljansko policije je bilo že davno potrebno in vsak Ljubljančan, ki ljubi red in mir, bo temu z veseljem pritrdil. Tudi policijski stražniki se s tem iznebe raznih strankarskih očitanj, za varnost v raznih delih mesta bo pa mnogo bolj preskrbljeno, kot doslej. Kakor čujemo, bo vlada nastavila šest uradnikov, 130 mož in ustanovi v Ljubljani tudi na> bTŽe policijsko direkcijo. lj Nujno potrebna policijska stražnica na Dolenjski cesti bo vsled podržavljenja mestne policije gotova stvar. lj Vendar! Včeraj so izplačali užitnin-skim uslužbencem petodstotno draginjsko doklado. Treba je bilo ponovnega dreza-nja od naše strani, da so se gotovi gospodje zganili in da nad že pod mestnim posvetovalnim svetom dovoljeno draginjsko doklado zopet niso zaspali. lj Tramvajski uslužbenci imajo sedaj na dan mnogo več službe, ker se je glavna proga spremenila in ni sedaj več Južni kolodvor — Dolenjska česat, ampak Južni kolodvor — Vodmat. Tudi občinstvo mora prestopati bolj kot prej. Za več dela bi se moralo dati uslužbencem tudi več plačila! lj Umrl ie danes 9. svečana v mestni ubožnici Ivan Hren v starosti 82 let. Rajni je bil povsod znan meščan in svoj čas Radeckijev bojevnik. lj Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze Selo-Moste priredi v nedeljo, dne 11. februarja ob 4. uri popoldne v prostorih g. Novaka po domače »pri Trčku pod lipco« predpustno veselico. lj Štiri prste si je odrezal danes v prisiini delavnici 30 let stari prisilje-nec Iv Buchmaier. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Križanič, pekova žena, 6i let. — Josip Savenc, delavec, 72 let. — Ana Hribar, žena tovarniškega delavca, 72 let. Rožne sivari. Grozen lov na medveda. Iz Magde-burga poročajo: Več gospodov jc priredilo v Altmarktu medvedji lov. Kupili so za 160 mark v nekem cirkusu medveda, ki ga niso mogli zdresirati. Privlekli so ga v kletki na svoje lovišče, ga fotografirali in izpustili. Ko je medved zapuščal kletko, ga je 15 hrabrih lovcev ustrelilo iz daljave. Povodnji na PorHugalskem. Reka Tajo je izstopila in odnesla več mostov. Tudi druge reke so silno narasle, voda vali seboj trupla, blago, pohištvo itd. Setve so uničene. Radi slabega vremena so brzojavne proge pretrgane in tako tudi zveze z Azorskimi otoki. Ukradeni diplomatični spisi, V brzo-vlaku Rim — Berolin so bili med vožnjo nekemu članu nemškega poslaništva v Rimu ukradeni na švicarskih tleh važni diplomatični spisi. Zaslišali so vse ljudi na vlaku, vendar tatu niso izsledili. Najbogatejši človek na Francoskem umrl. V Parizu je 8. t. m. umrl najbogatejši človek na Francoskem bankir Beer v 86. letu starosti. Dvoboj med sodnikoma. V Budimpešti se je 8. t. m. vršil med predsednikom kraljevega sodišča Hasimszkyjcra in državnim pravdnikom Fischerjem dvoboj, v katerem je bi! zadnji znatno ranjen. Vzrok dvoboju jc bilo neko razžaljenje pri nekem procesu. Volkovi snedli dečka. Iz Kološa poročajo: 7 letni deček Vazilij Ardelean se je šel sankat na neki klanec v bližini vasi Marmaros — Sziget. Ker ga pa ni bilo pravočasno domov, so ga šli domači ponoči iskat. Dečka so požrli volkovi. V mlaki krvi so našli poleg ostankov obleke oglodane dečkove kosti. Aviatika zgorela. Aviatika zrako-plovne šole v Scvastopolu Janeš in Leon sta se ponesrečila s Farmanovim dvokrilni-kom. Padla sta na zemljo, pri čemur se je vnel bencin v stroju in sta težko raujena aviatika popolnoma Gorela. sl Stoletnica slovaškega pisatelja. 1. t. m. je poteklo 100 let, odkar se je rodil slovaški pisatelj in zgodovinar Jonaš Za-borski. Leta 1848. jc stal na pozorišču in bil tudi obtožen kot ruski špijon. Od leta 1850. do 1852. je na Dunaju izdajal »Slovenske Noviny<. TeielonsKa in brzojavna poročilo. UMESTNA ODREDBA. Dunaj, 9. februarja. V umetniških krogih se govori, da so gledališki cenzorji dobili navodilo, naj pazijo na to, da se v igrah ne bo žalilo verskega čuta prebivalstva. NOVA NEMŠKA GIMNAZIJA V TRSTU. Bunaj, 9. februarja. »Neue Freie Presse« javlja, da jo vlada kupila z en milijon kron poslopje mariborskih šolskih sester v ulici Besenghi. Ondi nastani II. nemško gimnazijo. Italijani protestirajo. RAZMERE NA OGRSKEM. Budimpešta, 9. februarja. Khuen se je izjavil, da še vedno upa na možnost, da se stvari razvozljajo. ČRNOGORSKI KRALJ. Berolin, 9. februarja. Črnogorski kralj Nikolaj je odpotoval včeraj dalje v Peterburg. ZAKAJ JE PRIŠEL ANGLEŠKI VOJNI MINISTER V BEROLIN. Berolin, 9. februarja. »Berliner Tagblatt« javlja, da je prišel angleški vojni minister v Berolin. da se dogovori o določitvi interesno meje Angleške in Nemčije. Dogovori se tičejo ko-lonijalnega vprašanja, železnic in tudi mornariških vprašanj. London, 9. februarja. Tudi uradno se sedaj potrjuje, da ima potovanje angleškega vojnega ministra v Berolin namen razgovarjati so o političnem položaju posebno o razmerju med Nemčijo in Angleško. LAŠKO - TURŠKA VOJNA. Carigrad, 9. februarja. Vojno ministrstvo je izročilo zastopnikom časopisja brzojavko poveljnika turških čet pred Bengazijem, v kateri poroča o nočnih bojih 25., 26. in 27. januarja pred Bengazijem. V teh bojih so Italijani doživeli grozne poraze. Na italijanski strani jc menda padlo nad/1300 vojakov. Mešto je polno ranjencev. Nekaj italijanskih stotnij je popolnoma uničenih. Arabci so imeli samo 8 mrtvih in 89 ranjencev. LAHI USTAVLJAJO LADJE. London, 9. februarja. Laški torpe-dolovcc »Grenadir« jo ustavil angleško lac'jo »Tuna« in jo prciskal. Lahi so ustavili tudi angleško ladjo »Woocl-cock« in jo preiskali. BOLEZEN DANSKEGA KRALJA. Kodanj, 9. februarja. Včeraj ob pol 9. uri zvečer izdani bulletin o stanju kralja se glasi: Kralj se je čez dan počutil primeroma dobro, kašelj se ni več pojavil; splošno stanje jo dobro. PREPOVEDANO PREDAVANJE. Prajja, 9. februarja. Znani češki publicist Jan I-Iovorka je nameravat prirediti na ruskem Poljskem več predavanj o Palackem in Češki kulturi. Ruska vlada je prepovedala ta predavanja brez navedbe vzroka. POLJAKI SE NE UDELEŽE MEDNARODNEGA ZDRAVNIŠKEGA KONGRESA. Krakov, 9. februarja. Kakor znano, se bo vršil letos meseca majnika v Pe-trogradu mednarodni kongres za kirurgijo, higijeno in soc. medicino, združen s soc. higijenično razstavo. Iz-početka so priglasili tudi poljski zdravniki svojo udeležbo. Z ozirom na politične dogodke v Rusiji, zlasti z ozirom na zatiranje Poljakov v cholmskem vprašanju, potem na podržavljenje varšavske železnice, razpustitev poljskima Sokola in druga podobna nasil-slva ter z ozirom na napade posameznih poslancev v ruski dumi in splošno zatiranje poljskega ljudstva po ruskih oblastih, pa so sedaj sklenili poljski zdravniki, da se ne udeleže kongresa. VELIKANSKO PONEVERJENJE PRI MALORUSKIH ZADRUGAH. Lvov, 9. februarja. Starorusinski list »Ivarpatskaja Rus« poroča, da so odkrili pri reviziji maloruske zadružne zveze velikanska poneverjenja in da znašajo poneverjenja vsote okrog 8 milijonov K. V VLAKU NAJDEN MRTEV AVIATIK. Dunaj, 9. februarja. V Vlaku, ki jo došel danes sem iz Pariza, so našli mrtvega aviatika Jakoba Wcinmanna, rodom iz Szegedina. Našli so ga. v stranišču, kamor so je .zaprl. Truplo bodo obdUcirali, da doženejo v?.rok smrti. BRAT UMORIL BRATA RADI 80 VIN. Olomuc, 9. februarja. Brata Franc iu Jan Beidl sta se sprla radi 80 vin. Franc jo napadel Jana in toliko času tolkel po njem, da jo Jan mrtev oblo-žal. Mali je nesla mrtvo truplo Janovo na svojem hrbtu domov. Morilca so aretirali. STAVKA PRAŠKIH CESTNIH ŽELEZ-NIČARJEV. Praga, 9. februarja. Upravni svet električne cestne železnice je odklonil zahteve uslužbencev, vsled česar so ti pričeli stavkati. POLKOVNIK DEFRAVDANT. Kiew, 9. februarja. Aretirani polkovnik Kuljabko jo poneveril pol milijona rubljev in jih naložil.v inozemskih bankah. 65 RUDARJEV ZASUTIH. New York, 9. februarja. V rudniku Anador jo zasutih 65 rudarjev. Rešitev je nemogoča, ker se vsled trhlega opornega losovja, vedno več kamenja udira. Iz rudnika se čujejo obupni kii-ci ponesrečencev na pomoč. Občinstvo je silno razburjeno na oblasti, ki niso dovolj skrbele za varnost. VELIKI NEMIRI STAVKUJOČIH. Bruselj, 9. februarja. V okrožju stavke so izbruhnili veliki nemiri. Stavkujoči so napadli transporte z živili in jih oplenili. Vlada je poslala tja vojaštvo. TRI OSEBE POŽRLI VOLKOVI. Budimpešta, 9. februarja. Gostilničarja Bernharda Friedmanna in dva njegova rojaka so pri Eperiesu napadli volkovi in vso tri osebe požrli. Od vseh treh oseb so našli pozneje ljudje le kosti in ostanke oblek. Krajnim šolskim svetom na znanje. Krajni šolski sveti se pritožujejo, da so šolska naznanila že plačali pristojnemu okrajnemu glavarstvu. To je pomota. Šolska vodstva so naročila potom okrajnih glavarstev orlov papir (golice), ki stane 100 kosov 1 K 50 vin. Ta papir so krajni šolski sveti plačali in drugega prav nič. Za tisk in napise je pa posebej račun. Toliko v blagohotno uvaževanje, da ne bo kdo mislil, da je enoinisto reč dvakrat plačal. 3482 Tržsie cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 9. februarja 1912. Pšenica za april 1912 .... 11-97 Pšenica'za oktober 1912 . . . 11-86 Rž za april 1912.......1112 Rž za oktober 1912.....10-65 Oves za april 1912......1035 Koruza za maj 1912 ..... 9-07 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3u(>'2 m, sred. tlak 736-0 mm a Cns opn- zovanja Stnnjo bnro- Temperatura Vetrov i Nel.o eSX .2 a r v mm CcUiju — , ... ? " t- 8 D. zveč. 7320 5-3 sl. vzh. oblačno 9 7. zjutr. 729-5 4-0 si. svzh. oblačno 70 2. pop. 728-5 6.1 sl. ssvzh. dež Srednja včerajšnja temp. 6'0", uorm. —()'9c. Veletrgovina s špecerijo in deželnimi pridelki AntonKolenc, Celje Glavna trgovina: ШШ cesta 22. Podružnica v Narodnem doino Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da. zamoro proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gg. trgovcev iu prosim za mnogokrojeu obisk, o Čemur se lahka Vsakdo sum prepriča, Četudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gosp. duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi driiRe vrsto sveč, ter olje in kadilo za ceikvo. — Kupujem tudi vsakovrstno deželne in druge pridelke, kakor ovos, rs, pšenico, divji kostanj, icJod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, oreh?, krompir, ma-lisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, Svežo In suho, vinski kamen, itd., sploh vse deželno pridelke po najvišjih dnevnih ccnnh, nadalje kupujem vsakovrsino vreče ter petrolejke in oljnate sode. — Imam tudi v zalogi r.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ceni od 1* '.)•— do K 15 —, 100 kg pri odjemu celega vuconu ter »Lukulus« га ultanie svinl. JOT". Volitve no HrvaŠkem. Zadnji čas jc bila vsa pozornost obrnjena na našo sosedno državo na Nemčijo. Januarja meseca so se vršile volitve v državni zbor in 5. februarja je izvolila Bavarska poslance v svoj deželni zbor. V obeh slučajih sc je šlo za to, cla sc zdrobi sila in moč nemške politične stranke cen-truma, ki je obenem braniteljica in zastopnica verskih in kulturnih teženj katoliških Nemcev. Kljub temu, da jc na Nemškem izmed 65 milijonov prebivalcev samo nekaj nad 22 milijonov katoličanov, se mora vendar reči, da so katoličani oni solidni in stalni faktor, ki se uspešno ustavlja vsem razdirajočim elementom v Nemški državi. Da boljše razumemo veliko silo in jekleno vztrajnost političnega zastopstva nemških katoličanov, moramo vpoštevati, da se omejuje centrum samo na kraje, kjer katoličani skupno prebivajo, dočim se socialna demokracija razteza po celi Nemčiji. Osobito socialna demokracija ima na Nemškem lahko delo, kjer je protestan-tizem izpodkopan, pozitivna vera popolnoma na tleh in zavzema materializem čimdalje širše ljudske sloje. V takih razmerah ni čuda, čc jc nemško kaloličanstvo oni edini faktor, pri katerem najde še versko-kulturna in patriotična misel varstvo in zaščito. Vse te stvari moramo imeti pred očmi, ako razmotrivamo zadnje volitve v Nemčiji. Potem nam bo razumljivo, zakaj se je ves volivni boj osredotočil ravno proti centrumu. Židovsko in socialno-demokraško časopisje sicer vpije, cla se gre za svobodo, kulturnost, proti črnu-štvu in trinoštvu- , kakor bi Nemčija res vzdihovala pod kakimi državnimi inkvizicijskimi silami, ki naj bi jih centrum podpiral, ko je vendar znano, da so ravno proti nemškim katoličanom še dandanes po nekaterih krajih izjemne postave. Šlo se je v resnici samo za to, da se omaje edini steber na katerem sloni red v državi. In ta steber je bil centrum. Najhujši naval proti centrumu so naredili bavarski liberalci in socialni demo-kratje dne 5. februarja ob volitvah v deželni zbor bavarski. Z naravnost živalsko besnostjo зо se rgli liberalci, socialni demokratje in kmečki zvezarji proti centrumu; vlada sama jim jc šla povsod na roko in razkričala centrum za ustavolomno stranko, katero je treba s pota spraviti; visoki gospodje v uradih, vse je šlo na volišče in oddalo svoj list za liberalca ali pa socialnega demokrata. Vsemu so pa stali na strani mona-kovski humoristični listi, ki s pravimi cini-čno-slinastimi pacarijami mažejo vsak verski in politični pojav nemškega katoli-čanstva. Centrum je imel braniti vsega skupaj 98 mandatov, katere si jc priboril pri zadnjih volitvah. Iz volilnega boja je izšel zmagovit z 87 mandati in ima 5 glasov nad-polovične večine. Vseh mandatov jc 163. od teh jih ima opozicija 69; centrum 87 in konservativci, ki so vedno s centrumom v /vezi, 7, skupno torej 94. Treba je pa upoštevati, da. velja za Bavarsko relativna večina, torej zmaga tista stranka, ki ima največ glasov, ne glede na to, če jih ima več kot polovico. Liberalci in socialni demokratje so pa povsod skupnega kandidata volili, torej vse svoje glasove na eno osebo združili in so kljub temu sijajno pogoreli. Če je centrum pri volitvah 11 mandatov zgubil v boju nasproti vsem nasprotnikom, ne pomeni okolščina posebne zgube. Če se ni posrečilo sedaj centruma vreči, je upanje za prihodnje še veliko manjše. Kar je centrum obdržal, se sploh ne da omajati; vse negotovo, slučajno je odpadlo. Če cer.trum svojo organizacijo še širje zgradi in izpelje ter svojo politično moč v deželnem zboru po pameti izrabi, ima veliko upanje, da zgubljene pozicije zopet pridobi. Naravnost otročje pa je, kar počenjajo avstrijski, posebno pa slovenski socialni demokratje pri izidu teh volitev. »Zarja'-se korači, kakor bi žc bila na ljubljanskem gradu rdeča zastava razvita in bi iz slovenskih tal kar vstajali rdeči bataljoni in pokrili slovensko zemljo. Na vse štiri strani sveta snubijo in kličejo slovenske liberalce pod svoj prapor, češ da sc jc izkazalo, da je socialna demokracija tisto kladivo, ki bo :>črnuštvo« ubilo. Za enkrat je to bobnanjc prazen tamtam. Če bo to ropotanje socialnim demokratom kaj ko-rajže dalo, je prav, nam je gotovo ne bo vzelo. Ta oreh, ki ga misli socialna demokracija zgrizti, je bolj trd, kakor si ga socialni demokratje predstavljajo. Nas je veliko in koraiže tudi! Izpred sodišča. Napad na nočnega čuvaja. Za privrženi nočni čuvaj Miha Brccclj je opravljal v Šturijah nočno službo. Skozi vas so pripeli neko noč fantje, mecl njimi strojaria Alojzij Žigon in Friderik Kalin. Brecclj jih jc pozval k miru. Fantje pa so sc začeli pomikati proti čuvaju tako, da se jim je moral umakniti. V strahu, da bi se ga dejanjsko ne lotili, je nabil tudi svojo puško. Dočim so sc ostali odstranili, skočil jc Žigon k čuvaju in ga s pestjo z vso silo udaril po obrazu, nato zagrabil čuvajevo puško in nin jo bolel iztrgati. Medtem, ko sla sc pririvala, sta padla oba na tla. Pristopil jc ob tej priliki k obema Kalin, zagrabil za puškin jermen in tako sc jima je posrečilo orožje z združenimi močmi čuvaju iztrgati iz rok. Zigon taji. cla bi bil udaril s pestjo čuvaja, a kot pri a zaslišan je Miha Brecclj to odločno potrdil. Sodišče je obsodilo Ž igo na na en mesec ječe, Kalina pa na 14 dni zapora. Nepoboljšljiv razgrajač. Kajžarjev sin Jožef Žun v Trbojali jc prišel zavoljo svoje nasilnosti že večkrat s sodiščem v dotiko. Nekega dne jc prišel v Čebaškovo hišo, ker se je pa začel z gospodarjem prepirati, ga jc potisnil na piosto. Popoldne istega dne je prišel z motiko oborožen pred Čebaškovo hišo ter začel udrihati po hišnih durih, na kar je odšel. Kmalu pa se je vrnil oborožen z gnojnimi vilami, s katerimi je razbijal po vratih in oknih, razbil šipe, končno pa s 1 metre dolgim kolom suval skozi okno v sobo, v kateri se je nahajala Čebaškova rodbina. Z uri. ki sc je izgovarjal pred sodiščem s popolno pijanostjo, je bil obsojen na eno leto težke ječe. Po svetu. Očeta v smrt prisilili. Pred tedni smo poročali, da jc gostilničar Josip Kaderma iz maščevanja, cla. so ga hčere zaprle v podstrešje in ga pustile stradati, zažgal hišo. Pri tem je pogorelo tudi nekaj sosednih hiš. Sodišče ga je oprostilo krivde. Sedaj se jc pa obesil, ker so hčere še slabše z njim delale, kot poprej in mu niso dale dovolj sredstev za življenje. Neugnani najemnik. Iz Pariza poročajo 2. t. m.: Gospodu Coehonu in njegovi družini jc odpovedal hišni gospodar stanovanje. Ker pa jc Cochon tajnik sindikata najemnikov v Parizu, ni vzel odpovedi na znanje ter se tucli ni izselil iz stanovanja. Ko ni nobeno prigovarjanje ničesar pomagalo, je hotel hišni gospodar postaviti Cocliona uradnim potom na ccsto. Toda Cochon jc naredil iz svojega priljubljenega stanovanja cclo trdnjavo. Na balkonu jc izobesil nekakšno zastavo, zabarikadi-ral se v stanovanju ter nobenega človeka pustil v stanovanje. Ves Pariz se je smejal njegovemu početju. Nazadnje pa. se jc vendar posrečilo nekemu policijskemu komisarju, sodnemu ekseku-t.orju in več uradnim osebam, udreti in priboriti si s sekirami in drugim orodjem trdnjavo. Cochona so z družino odvedli v policijski urad, a so ga vsled posredovanja nekega poslanca zopet izpustili. Nato se je Cochon posvetoval s svojimi zvestimi, kaj naj stori. »Kam naj grem?« jc vzkliknil. »Kateri hišni gospodar mc bo vzel?!« Njegovo hišno opravo so naložili na pet ročnih vozičkov, v katere se jc vpregla Cochonova družina. In šli so iskat novo stanovanje. Od začetka je bilo lc malo ljudi, ki so spremljali sprevod. Tocla. čim dalje je šel Cochon s svojci po pariških cestah, tem večja jc postajala gruča. Od ust do ust se je slišala novica, cla se Cochon seli, ne da bi vedel, kam. »Vive Cochon!« so klicali vsepovsod. Končno je obdajalo okoli 3000 Parižanov junaka dneva in slednjič se jc tudi policija polastila peterih Cochonovih vozičkov ter jih prepeljalo na bližnjo stražnico, kjer so neugna-nemu Coehonu in njegovi družini od-kazali tri prostore, ki pa so bili, kar se tiče udobnosli, zelo neclostatni. Cochon so jc na stražnici raje poslovil, ka.jpi gostoljubnosti policijskega pretekla ni hotel vživati. Hišna oprava je ostala spravljena pri policiji, medtem ko jc Cochon prenočil s svojci pri nekem odvetniku. Skrivnostna smrt francoskega dramatika. V neki pariški bolnišnici je umrl 30 letni francoski dramatik Lauras. Še pred par dnevi jc bilo njegovo stanje tako, da je bilo pričakovati vsak čas njegove odpustitve iz bolnišnice. Državno pravd-liištvo je zaraditega tudi zaplenilo truplo dramatika, ker se upravičeno sumi, da je dramatik umrl, ker so mu dali zavžiti neprava zdravila. »Vojska kmalu izbruhne.« Poročajo iz Berolina: General Keim, znani agitator nemškega »Flottcnvereina«, je osnoval »Obrambno zvezo«. Dne 28. t. m. je bil v Berolinu shod preko tisoč ljudi, med katerimi so bili častniki, dijaki in okoli 200 dam. Keim jc povdar-jal, da treba ojačiti patrijotična čustva. General L i t. z m a n n je nato izjavil, da vojska kmalu izbruhne, o čem ne dvomi nikdo; zatorej treba gledati nato, cla postane nemški narod tako močan, da mu je zmaga gotova, sprejet je bil dnevni red, ki je poudarjal nujnost, da sc osnuje dva nova vojna kora in znatno ojači artilcrijo. Lepi sadovi mažaronstva. Zdravnik osješke bolnišnice dr. Muža jc škofu Krapcu ovadil bolnišničnega duhovnika kapelana Paviča, da isti usmiljene sestre ščuje proti zdravnikom, da jc šel brez ravnateljevega dovoljenja na dopust, zlasti ob zadnjih volitvah, ko je agitiral za protivladnega kandidata (tu tiči zajec!) in končno, da se je Pavič pred zdravniki jako nelas-kavo izražal o škofu Krapcu. Dr. Muža zagotavlja škofa, da so vsi zdravniki v bolnišnici verni katoličani in prosi, naj se kaplan Pavič takoj premesti. Vsled te ovadbe jc kaplan Pavič po nalogu svojih višjih dr. Mužo tožil; na glavni razpravi se je ta čudni zdravnik izgovarjal, da je ovadbo napisal po višjemu povelju in cla ni hotel žaliti kaplana. Sicer pa da jc ta ovadba službeni rezervat. Razprava je bila odgo-dena, da dr. Muža preskrbi dokaze za svojo rezervatno tožbo. Naj pa stvar pred sodiščem končno izpade tako ali tako, s tem malenkostnim denunciant-stvom jc dr. Muža osramotil sebe. in svoj poklic. Ljudsko zdravje v Bosni-Hercego-vini. Pred dobrimi šestimi leti sc je bosenska zdravstvena oblast, z vso silo vrgla na zatiranje sif. kuge, ki je bila silno razširjena med ljudstvom, tako, cla se je v začetku akcije konstatiralo 41.398 slučajev. Prizadevanja za izboljšanje teli razmer so rodila obilen sad, tako, da je po šestih letih dela ostalo v zdravniški oskrbi le šc 2750 oseb. Ozek stik zdravnikov z ljudstvom je pripomogel do razbistrenja higijeničnih pojmov v ljudstvu, do izboljšanja stanovanjskih, vzgojnih in drugih razmer. Silno veliko so k lepemu uspehu pripomogle zlasti zdravnice, kj so se nastavile predvsem iz ozirov na mohame-dansko ženstvo. Tajne sarajevske gostilne. VCarevi uiici v Sarajevu stoji stara hiša, v kateri je še izza turških časov gostilna. Hiša je bila last nekega Turka, ki se je pa ob okupaci-ciji izselil v Carigrad; njegov sin jc hišo prodal, ki je šla iz rok v roke, dokler je ni kupil nek žid, ki je razven gostilne odprl tudi kavarno. Lokal je bil od nekdaj na najslabšem glasu in se je dogodilo v njem mnogo umorov. Pred 4 meseci je prevzel gostilno Henrik Krischka ter z velikimi stroški vse preuredil in otvoril restavracijo pod naslovom: „Pri avstrijskem cesarju." Na dvorišču v šupi je Krisdika redil dva pre-šička, katerim so pa minoli petek pozabili dati krme. Prešička sta od lakote vse ogrizla in končno preglodala talne deske. Ko so se zvečer prašičkov opomnili, so jih šli nakrmit, a nudil se jim je grozen prizor: Izpod iz-grizenih desk so štrlele človeške kosti, ki so bile še precej sveže Krischka jc stvar nemudoma prijavil redarstvu. Ljudje pripovedujejo, da v turških časih iz te krčme marsikdo ni odnesel žive glave. ŽensKl vesiniK. Morilec alkohol. — V VVengu blizu Linca je 421etni kmet Frauscher stavil z nekim hlapcem, da tekom ene ure spije 3 litre špiritovega žganja. Nato sta začela oba piti. Toda že po drugem litru se je Frauscher zgrudil in v par trenotkih umrl — oče os-merih nedoraslih otrok. Hlapca so pa v smrtnonevarnem stanju prenesli v bolnišnico. Ženska v obrti na Nemškem. Nemške obrtne zbornice so se v Hanovru sešle k posvetovanju, da zavzamejo stališče nasproti ženstvu v obrti. Soglasno se je sklenilo, da uživaj ženska v obrti iste dolžnosti in iste pravice kakor moški. Zbornice so tudi izjavile, da so pripravljene, v izpraše-valne odbore in komisije poklicali tudi ženske člane, kakor tudi, da naj zbornice preskrbe tečaje, na katerih se morejo ženske izobraziti in pripraviti na izpit za mojstra. Žena v hiši in poklicu. Pod tem naslovom se 24. t. m. v Berolinu otvori razstava; protektorat je prevzela nemška cesarica. Ob tej priliki priredi Zveza nemških ženskih društev istotam velik ženski kongres, ki bo zboroval od 27. februarja do 2. marca. Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da priredim M ■ B H H H И D B lil e iiiiiamaiiiiiiiiiiiiiiiiiiici МгШг""'"1 ulno naz m, da p v soboto, 10. februarja 1.1. domačo veselico na katero si dovoljujem prijazno vabiti vse cenjene goste in prijatelje, — Postregel bom s pristnimi vini, svežim pivom in ceno ter okusno kuhinjo. VSTOPNINA PROSTA. Proseč obilnega poseta, beležim ■ z odličnim spoštovanjem 381 ■ ■ Jernej Jelenič, Z gostilničar pri „Majarončko". t miiiimiiiiminHiiiminii Ženini in neveste I Poročne prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Pošiljam ccnike brezplačno. ;i8eai=ar дд ддддд ВВДЈДИИИ OUrmmllo železnato Jfina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča ?ivce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Bzbornl okus. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. g. in kr. dvorni dobavitelj TBST-Barkovlje. ===== -ЛДЛ- 3)obro vino je naprodaj kmetskih kleteh; posredujePosojilnicavKa- štelu pošta Buje v Istri z nekoliko vrta v prijetnem kraju na Gorenjskem, blizu kolodvora, pripravna za kakega penzijonista ali obrtnika, se zaradi preselitve poceni proda. Proda se tudi 240 železnih plošč modelov za cementno opeko z dvema obročema, malo rabljeno, za zelo nizko ceno. — Vpraša naj sc pri gosp. Leopoldu Lavš, trgovca v Tržiču. 886 po najniž- zavaruje zoper: latinski vlom, lalvino, poneverbo uslužbencev in požar j*«*». Priznano najkulantnejša zavarovalnica! Akcijski kapital 1,000.000 K. Garancija Monakovske zavarovalne družbe 220 milijonov K. — Dovoljuje iz čistega dobička znatne podporo gasilnim društvom in v druge občekoristne namene. Vsa pojasnila daje brezplačno: podružnica v LMian!, ШШт »16, vodja % Hib. Pitoni'* 296 Istotam se sprejme več zastopnikov. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Miha Moškorc.