Groza je pridrvela s hriba str. 26 ■o Iglico im im im !o -r- Uspešna akcija Za manj bolečin str. 2-3 Ultrazvok za celjsko bolšnico Zaupate nam že 69 let □ m □ j RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Začenja se f LEt AKCIJA iS Št. 8 / Leto 69 / Celje, 20. februar 2014 / Cena 2,50 EUR Delajo, se borijo in upajo Obiskali smo smučišči na Rogli ter na Golteh, kjer si želijo strateških vlagateljev in ne špekulantov. Prvi računajo na štiri pokale, drugi tudi na apartmaje in sedežnico Kladje. str. 12-13 (S)hujšajmo Novim tednikom in Radiem Celje str. 45 NASA TEMA V soju olimpijskih žarometov str. 36-37 Ste žrtev lažnega profila? str. 28 INTERVJU Od športnika do šampiona str. 27 AKTUALNO ^m ■ ■ v ■ I ■ ■ Gursovi izračuni burijo duhove str. 6 ŠENTJUR Varnost kmeta v rokah potrošnikov str. 5 Foto: arhiv NT (US, IŠ) ..........................................................................................^............... Kupon popust takoj VELJA V PETEK 21. 2. IN SOBOTO 22. 2. 2014 VTRGOVINAH IN FRANŠIZAH TUŠ -15 % za nakup 090003 205869 Kupon je unovčljiv za enkratni nakup in velja v petek 21. 2. in soboto 22. 2. 2014 v rgovinah in franšizahTuš. Popust velja za nakup, vendar ne velja na akcijske izdelke, na izdelke v Odlični ponudbi, na izdelke v Tuš klub akcijah, izdelke iz akcije D*NAR, na plačilo položnic, na tobačne izdelke, vrednostne kartice, darilne bone ali kartice, časopise in revije, bonus, povratno embalažo, plinske jeklenke, odloženo plačilo in a pravne osebe. Velja za količine, običajne za gospodinjstva. Istočasno se lahko zkoristi le en popust za nakup. Popusti se ne seštevajo. Ne velja v Ekstra Tuš Ptuj. Hkratno pridobivanje D*NARja na nakup in koriščenje takojšnega popusta na nakup ni mogoče. Engrotun d. d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje 2090003205869 2 AKTUALNO BISERKA POVSE TAŠIČ UVODNIK V soju dobrih dejanj Blisk medalj iz Sočija, ponovno zlata Tina in pričakovanja, kako se bodo odrezali še preostali. Tudi tako bi lahko povzeli skoraj vsakdanji utrip Slovenije v času olimpijskih iger, ko so v marsikateri šoli prekinili pouk, prižgali televizijske sprejemnike in skupaj, učitelji in učenci, navijali za Črnjanko. Ampak kakšna je pot od otroka, ki se navdušuje za šport, do človeka, ki ga okličemo za šampiona? Torej vrhunskega športnika, ki ga odlikuje tudi to, da se po padcih vedno znova pobere in praskam navkljub samozavestno nadaljuje strmo proti cilju. Čeprav je, kot pravi športna psihologinja dr. Tanja Kajtna, največji problem prav ta, kako športnika sploh zadržati v določenem športu od otroških in vse do članskih kategorij. Celjski smučarski trener Vincencij Jovan - Cena pa ob pripovedovanju zgodbe o tem, da ni romana brez abecede, pristavi: »Prava samozavest temelji na dobrem treningu, pri katerem nam uspe ogromno število ponovitev.« In Janez Debelak, ki uri četico mladih skakalcev, v tokratni Naši temi o soju olimpijskih žarometov doda, da pri vrhunskih dosežkih ni prostora za besedne zveze nočem, ne morem ali nimam časa. Celjan, ki je v hokeju tudi že segel po zvezdah, danes pa trenira člansko hokejsko ekipo, Rok Rojšek, je prepričan: »Formule, kako iz mladega športnika narediti šampiona, ni.« In vsi tokratni omenjeni sogovorniki se strinjajo, da na športni izplen z vrhunskimi dosežki na koncu vpliva veliko dejavnikov: talent, delovne navade, kakovostni treningi, pripravljenost na odrekanje, neprecenljiva vloga staršev, kluba ... Zagotovo pa veliko šteje tudi sporočilo Petra Prevca, enega prvih dobitnikov medalj na zimskih olimpijskih igrah, ki je pred dnevi dejal: »Umiriti glavo je ena najtežjih stvari v športu.« Da, a ne le pri športu. Tako se danes marsikateri prebivalec naše države sprašuje, le kako nam uspevajo tako dobri športniki, medtem ko na gospodarskem področju vse bolj bijemo plat zvona, ko je država vse bolj zadolžena in vse več ljudi brez dela. Resnično le zaradi bank, ki ne kreditirajo že tako prezadolženega gospodarstva? Morda pa ima svoj delež krivde kar pogubno stanje duha in to, da je država daleč proč od duha vrhunskega tekmeca, ki se ukvarja izključno s svojo nalogo, pri čemer ga ne zanimata niti rezultat niti včerajšnji trening. Preneseno v besedišče aktualne slovenske politike bi to pomenilo, da trezna glava in ciljno ravnanje nista pogoj za uspeh zgolj v vrhunskem športu, očitno je to podlaga tudi za kakovostno vodenje podjetij, ustanov, ministrstev, države. Da imamo s treznim upravljanjem države težave, kažejo že prvi informativni izračuni o predvidenem davku nepremičnin, ki so iz različnih razlogov te dni pretresli marsikoga. Tudi lažni profili mladostnika na Facebooku lahko dodobra zamajejo temelje družinskega življenja. O tem, da je lahko človek hujši od zveri, smo se bolj mimogrede spomnili ob nedavni počastitvi frankolovskih žrtev. Ob vse večjem številu ljudi brez dela in vse globljim primanjkljajem v državni blagajni, smo tako lahko veseli, da sta se vsaj našla korenjak in korenjakinja, ki se nameravata lotiti gospodarskega in zdravstvenega resorja. Pustimo se presenetiti, da se bosta zadev lotila temeljito in korenito, kolikor je v poldrugem letu predvidenega vladanja in brez koalicijsko usklajene prepotrebne zdravstvene reforme to sploh mogoče. In se tako kar strinjam z mislijo, slišano te dni: »Ste kdaj brisali prah s trate pred hišo? Niste. Narava stvari uredi sama tako, da je prav.« In res je, da si vsakdan hote ali nehote znamo življenje tako presneto zaplesti, da celo badminton postane nekakšna znanost. Včasih pa ... ja, otrokom so bili počitniški dnevi prekratki, danes pa si starši predvsem ubadamo s tem, kako jih med počitnikovanjem na različne rekreativne in ustvarjalne načine spraviti proč od računalniških zaslonov. In medtem na Golteh in v Zrečah - dveh smučarskih središčih, ki smo ju obiskali - delajo, se trudijo in upajo, da jih bo na koncu »doletel« kakšen strateški kupec, ki bo razvijal dejavnost, ki so jo postavili na noge, ker, kot pravi eden od sogovornikov, špekulantov, ki bi kupovali počez in povprek, je tako in tako dovolj. In ob vseh spodbudnih sijajih olimpijskih medalj je ob številnih vsakdanjih tegobah, še kakšna dobra novica prijeten balzam. Na primer ta, da naj bi stroji v radeški papirnici po dveh letih vendarle spet prinašali delo, plače in zaslužek. Kot tudi akcija Novega tednika, ki smo jo poimenovali Za manj bolečin in je trajala leto dni. Protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice ima zdaj nov ultrazvok tudi zaradi pomoči in po zaslugi zvestih bralcev našega časopisa. V letu dni smo skupaj z vami zbrali 12.940 evrov. Hvala vsem za vsak podarjen evro. Da bi nas vse manj bolelo - tako v vlogi morebitnih bolnikov kot državljanov. Ultrazvok že v bolnišnici S predajo donacije celjski bolnišnici Novi tednik uspešno končal akcijo -ZA MANJ BOLEČIN- V središču pozornosti ob torkovem slovesnem zaključku akcije je bil seveda ultrazvok. Ob njem odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašic, predstojnik Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin Rajko Kandare, strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar, novinarka Anja Deučman, predstavnik podjetja Firšt Rototehnika Jože Tasič in direktor bolnišnice Marjan Ferjanc (od leve). Sloveeenija, od ko Že v prejšnji številki smo omenili prve slovenske dobitnike medalj v Sočiju, Petra Prevca, Vesno Fabjan, Tejo Gregorin in Tino Maze. Med tem so pričakovanja slovenske (in tudi svetovne) javnosti na olimpijskih igrah upravičili »Pero Mišica«, Tina in Žan Košir, ki so povečali zbirko odličij. Takole so na Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur spremljali napeto tekmo v superveleslalomu in bučno navijali za našo šampionko Tino Maze. Prenos olimpijskih iger v avli šole so učencem omogočili, ker takšni športni dogodki dvignejo utrip in povežejo učence ter učitelje. Tudi to, kako biti složni med navijanjem za slovenske športne ase, je učenje, so nam zaupali tamkajšnji učitelji. Na sedem! Tako se je nadaljevala naša zimska pravljica ob Rdečem morju. Prevc je na večji skakalnici moral priznati premoč le dvema, Poljaku Stochu in 41-letne-mu Japoncu Kasaiju. Zlato na zlato Mazejeva pa je po velesla-lomski tekmi - za razliko od smuka - sama stala na zmagovalnem odru. Redki s(m)o bili, ki nis(m)o nergali med Tinino bledo sezono v svetovnem pokalu. Zakaj ne bi zaupali strokovnemu štabu, ki je tekmovalko v prejšnji sezoni pripravil tako, da je blestela nekaj mesecev skupaj in ob osvojitvi velikega kristalnega globusa v svetovnem pokalu zbrala še rekordno število točk? Za zadnjo smučarkino olimpijsko postajo je moral biti načrt drugačen. Trening je bil podrejen višku, vse je Korošica morala pokazati v razmaku nekaj dni. Zato je bila poleti vadba brutalno ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK c2s> mm mma E1BE111I1E1E1K] 9BEIH AKTUALNO 3 Pred dobrim letom smo se v našem časopisu lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin. V torek smo jo s predajo donacije Splošni bolnišnici Celje zaokrožili. Bila je uspešna, s pomočjo številnih bralcev in nekaj podjetij smo zbrali natančno 12.900 evrov in 40 centov. Bolnišnica je sama pridala še sedem tisočakov in kupila še kako potreben ultrazvočni aparat. Težke čase seveda občutijo tudi v celjski bolnišnici, največji zdravstveni ustanovi na Celjskem. V zadnjih letih ob vse manjših prihodkih primanjkuje predvsem denarja za obnovo stare medicinske opreme in za nakup nove, zato se kakršnekoli donacije še kako razveselijo. Tudi ultrazvok, ki ga je bolnišnica kupila s pomočjo naše akcije, bi brez nje verjetno še lep čas ostal le neizpolnjena želja. Kakovostnejša obravnava Ultrazvok bo v prvi vrsti služil za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin, ki deluje pod okriljem Oddelka za anestezi-ologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin. V ambulanti letno naštejejo okoli 1.800 obravnav. Bistveno je lajšanje in odpravljanje bolečin, predvsem ljudem z rakom v napredovalni fazi, ljudem z bolečinami zaradi skeletno-mišičnih obolenj in obolenj živčevja, ljudem s kroničnimi nevrološkimi bolečinami in bolnikom z bolečinami po poškodbah ali operacijah. Predstojnik oddelka, specialist anesteziolo-gije in reanimatologije Rajko Kandare, je zagotovil, da bo ultrazvok, ki je že v bolnišnici, pripomogel k hitrejši, natančnejši in h kakovostnejši obravnavi bolnikov. Za destigmatizacijo bolečine Osnovni namen akcije Za manj bolečin je bil omogočiti nakup ultrazvoka, a projekt je imel še drugo plat. V Novem tedniku smo vse leto namreč objavljali različne prispevke na temo bolečine in spopadanja z njo. Tako smo želeli bralce osvestiti o pravici do življenja brez bolečine. »Prispevki, ki so bili objavljeni v Novem tedniku, so zanesljivo zmanjšali strah ljudi pred bolečino. Ljudje so dobili informacije o tem, kaj je bolečina, in o tem, da danes ne sme biti več nekaj samoumevnega, temveč se da z njo učinkovito spopasti. Dosegli smo torej pomemben napredek pri destigmatizaciji bolečine, kar se mi zdi prav tako zelo pomembno« je povedal strokovni direktor bolnišnice asist. Franc Vindišar. Ko bolita telo in duša V preteklih številkah ste tako lahko med drugim prebrali podrobnosti o poslanstvu tako imenovane protibolečinske ambulante, predstavili smo različne metode lajšanja bolečin, kot so blokade in akupunktura, izvedeli ste, kako anesteziologi poskrbijo za anestezijo med operacijami, svoje izkušnje nam je predstavilo zdravstveno osebje, posvetili pa smo se tudi lajšanju obporodnih bolečin. Naši sogovorniki niso bili le zdravniki in medicinske sestre celjske bolnišnice, saj smo o lajšanju bolečin na primer spregovorili tudi s farmacevtko, predstavili smo kalvarijo bralke, ki se že leta spopada s hudimi bolečinami v križu, prav tako smo osvetlili poslanstvo Slovenskega društva hospic in opozorili na čustveno bolečino ob poslavljanju, ki se ji je prav tako nujno posvetiti. Življenje brez bolečin je namreč ena osnovnih človekovih pravic, zato upamo, da smo z akcijo potrkali tudi na vest odgovornih v državi, ki dejavnostim, ki se ukvarjajo z odpravo in lajšanjem bolečin, iz leta v leto namenjajo manjšo podporo. ANJA DEUCMAN, foto: SHERPA NE PREZRITE Kako deluje ultrazvok eZono, bomo razkrili v prihodnji številki Novega tednika. Ni bilo prvič Ne le podjetja, prostovoljne prispevke so za nakup ultrazvoka prispevali tudi bralci Novega tednika. Kar nekaj med njimi jih je široko odprlo denarnico in darovalo kar 50 evrov. Med takšnimi sta bila tudi zakonca Jože in Tilčka Delakorda iz Arje vasi. Za sodelovanje so ju prepričale lastne izkušnje. Tudi Jože je namreč eden tistih, ki ga nemalokrat pestijo bolečine, zato je pogosto v celjski bolnišnici. Z njenim delom je več kot zadovoljen, a žalosti ga, da pomanjkanje denarja ovira profesionalno opravljanje poklica. Da bi vsaj malo olajšala delo zaposlenim in pripomogla k boljšemu počutju bolnikov, sta se odločila darovati. Tokrat sta sicer celjski bolnišnici z dobrodelnim prispevkom pomagala že tretjič. Pravita, da raje sodelujeta v že preverjenih dobrodelnih akcijah in tudi tokrat nista dvomila, da denar ne bi šel v prave roke. ŠO Dnevni prostor zakoncev Delakorda bo po novem krasila slika Zadnjih 20 centov, ki jo je prav tako podarilo Likovno društvo Laško, njen avtor pa je Franek Markošek. Zakonca Delakorda smo kot prejemnika slike sicer izžrebali med vsemi fizičnimi osebami, ki so v akciji darovale 50 evrov. (Foto: GrupA) Predstavniku podjetja Firšt Rototehnika, ki je med donaci-jami pravnih oseb prispevalo najvišji znesek, Jožetu Tasi-ču smo se zahvalili s sliko, ki jo je naslikala Anka Levičar iz Likovnega društva Laško. Izročila mu jo je odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašic. Pet je številka odličnosti Vsakemu, ki je kakorkoli pripomogel k nakupu ultrazvoka, v imenu naše medijske hiše, Splošne bolnišnice Celje, Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin ter vseh bolnikov, ki že ali še bodo potrebovali ultrazvok, iskrena hvala. Prav vsak evro je bil še kako dobrodošel, zagotovo pa ne smemo spregledati najvišje donacije. Zanjo je poskrbelo podjetje Firšt Rototehnika iz Mozirja, ki je darovalo kar 5.555 evrov. Vodja komerciale v podjetju Jože Tasič meni, da je prav, da podjetje, ki je sicer predvsem izvozno naravnano, določen pečat pusti tudi v lokalni skupnosti. Sodelovanje v dobrodelni akciji je zagotovo primerna gesta. In zakaj ravno številka 5.555? »Petica simbolizira odličnost. Tako odličnost izdelkov kot uspešnost in odličnost delavcev v podjetju,« je odgovoril Tasič. Naj za petico bolnišnici služi tudi ultrazvok. AD d medalje tvoje Bravo, naši! - Olimpijci se nikakor ne ustavijo naporna, izčrpano telo pa se je »osvežilo« po novem letu. Dvigovala je uteži, ki so povečale mišično maso, ta pa je malce vplivala na splošno koordinacijo. Program se ni porušil, moč pa je prišla na plan v pravem trenutku. Bilo je nevsakdanje, a glede čustev rekordno, ko je genialni trener - to lahko upravičeno trdimo - Andrea Massi vzkliknil: »Čestitam, Slovenija!« Slalomska tekma bo jutri popoldne. Izjemni hokejisti Za mnoge so povsem posebno poglavje naši hokejisti. Prav nič se niso ozirali na žreb predtekmovalnih skupin. V njihovi so bili še Rusi, Američani in Slovaki. Z gostitelji so izgubili (2:5), a dobili 2. tretjino z 2:1. »Risi« so v zgodovinski tekmi ugnali svetovne prvake iz leta 2002 in podpr-vake izpred dveh let Slovake s 3:1! ZDA so bile nato boljše s 5:1. V repasažu so Kopistar (Anže Kopitar) in soigralci na- digrali severne sosede s 4:0. V četrtfinalu so potem klonili proti aktualnim svetovnim prvakom Švedom s 5:0. V Sočiju je bil dolgo časa rezultat 0:1, v zadnji tretjini pa so naši igralci prejeli štiri gole. Še ena priložnost za Marguča V paralelnem veleslalomu za deskarje je sedmo slovensko odličje prismučal Žan Košir. V polfinale se žal ni uspelo uvrstiti Laščanu Roku Marguču, ki je bil v jutranjih kvalifikacijah odličen četrti, najboljši od naše četverice. V osmini finala je izločil Kanadčana Andersona, potem pa izgubil dvoboj s Švicarjem Galmarinijem. Za borih devet stotink! Svetovni prvak v slalomu Marguč bo imel še eno priložnost. Slalomska tekma bo v soboto. Velenjčanka Gloria Kotnik je včeraj obtičala v kvalifikacijah. Zrečan Marjan Jelenko je v nordijski kombinaciji na veliki skakalnici in desetih kilometrih teka zasedel 16. mesto. Na prvi tekmi je bil 21. Njegov kolega iz velenjskega kluba Gašper Berlot je bil obakrat v ozadju (34., 33). DEAN ŠUSTER NE PREZRITE V soju olimpijskih žarometov strani 36-37 4 GOSPODARSTVO Čakajoč na zagon ■ ■ VSej kalvariji oživel radešk Ena od podob radeške papirnice Spomnimo, da je nova lastnica, dubajska družba Emkaan Investments, 5,1 milijona evrov kupnine za radeško papirnico, ki je v stečaju od aprila 2012, nakazala konec januarja. Od tega bo šlo 1,6 milijona evrov za odkup 100-odstotnega deleža hčerinskega Muflona, kjer je zaposlenih malo več kot sto delavcev in ki ni pristal v stečaju. S kupnino bodo poplačali tudi Muflonov dolg do bank. Najprej prejšnji ponedeljek, potem sreda in petek, nato spet ponedeljek ... Tako smo poslušali napovedi o zagonu poskusne proizvodnje v radeški papirnici. Po zadnjih napovedih naj bi bil dan D, zagon stroja 4 za tiskanje belega papirja, končno včeraj. Zamudo pri zagonu so sprva povzročale potrebne priprave, saj so delavci odkrili nekaj napak na stroju 4. Nato so kot glavni razlog za odmikanje začetka proizvodnje navajali zaposlitvene procese, ki so očitno trajali precej dlje, kot so pričakovali novi lastniki radeške papirnice. Šele v petek so namreč podpisali pogodbe z delavci, ki so v papirnico prišli z zavoda za zaposlovanje. Delavci so potem v ponedeljek in torek opravljali zdravniške preglede, nato je včeraj v papirnici le začela delati prva ekipa 35 ljudi. Drugi del ekipe, malo več kot 20 zaposlenih, naj bi začel delati prihodnji teden. »Nimamo kaj drugega. Obvezali smo se, da bomo prevzeli zaposlene z zavoda za zaposlovanje, in zdaj ni drugega, kot da sledimo potrebnim procesom,« je povedal direktor družbe Radeče papir Nova Igor Rakuša. V pričakovanju zvestih kupcev ... Tako naj bi se včeraj začele končne aktivnosti za zagon papirnice oziroma naj bi se zgodil zadnji pritisk na gumb. Tako bodo v Radečah po dveh letih znova začeli izdelovati papir. Še ta mesec naj bi proizvedli dva tisoč ton papirja, od tega ga bodo 80 odstotkov prodali na tujih trgih, predvsem na Švedskem in Češkem, v Avstriji, na Slovaškem in v Romuniji. Delo bo potekalo v treh izmenah. Sredstva za reprodukcijski material so delno zagotovljena, z domačimi in s tujimi bankami pa potekajo pogajanja o zagotovitvi preostalih sredstev. ... in denarja države Seveda so v Radečah v pričakovanju starih kupcev, a tudi odločbe države glede vloge za finančno spodbudo za neposredno tujo naložbo. Vlogo so glede na zahteve ministrstva pravočasno dopolnili, zdaj čakajo tudi na odobritev. Sicer bo delo v radeški papirnici vodil Sav-dijec George Berbberi, ki ga v Radečah pričakujejo v teh dneh. URŠKA SELIŠNIK Foto: US Preboldski dom v rokah Trboveljčanov Po skoraj letu iskanja rešitev za nadaljevanje dejavnosti varstva starejših v Domu starejših občanov Prebold je Dom upokojencev Franca Salamona Trbovlje od družbe Raiffeisen Leasing v petek končno prevzel v najem stavbo in pripadajočo opremo. S tem je trboveljski dom od družbe KDU v stečaju prevzel opravljanje dejavnosti inštitucionalnega varstva starejših v preboldskem domu. Pogodbo za najem stavbe in opreme sta sklenila za deset let. Dom starejših občanov Prebold zagotavlja nadstandardne sobe za var- stvo starejših oseb. Trenutno v njem prebiva 63 stanovalcev, za katere se s prihodom novega upravljavca ne bo nič spremenilo. Glede na to, da ima dom 155 kapacitet, je na voljo seveda še kar nekaj prostih postelj. V trbovlejskem domu imajo na primer 204 stanovalce. Trboveljski dom je bil prej zasebni zavod, s prihodom novih upravljavcev pa bo del javne social-novarstvene mreže. Veliko pa se je spremenilo za tamkajšnje zaposlene, ki so izgubili službo. Za 30 delovnih mest so morali v trboveljskem domu, ki je javni zavod, objaviti razpis, na katerega se je prijavilo več kot tisoč kandidatov. V preboldskem domu so znova zaposlili 24 nekdanjih zaposlenih, šest sodelavcev pa je novih. US Poznajo svojo občino ŠENTJUR - Osmošolci so se v četrtek, 13. februarja, že četrto leto pomerili v poznavanju svoje občine. Osrednje teme letošnjega kviza, ki je bil tudi uvod v dan odprtih vrat šentjurske občine, so bile gradovi, volitve ter naravna in kulturna dediščina. Največ točk je osvojila ekipa OŠ Hruševec Šentjur. Kviz je del izvirnega, večkrat nagrajenega projekta Tvoje dejanje šteje, ki so ga zasnovali v Mladinskem centru Šentjur. Tudi letos so v okviru projekta mladinci obiskali šentjurske osnovne šole in z učenci spoznavali značilnosti in posebnosti občine, naravno in kulturno dediščino, zgodovino krajev ter znane in pomembne osebnosti. Poudarek je bil tudi na spoznavanju delovanja lokalne samouprave. 42 osnovnošolcev iz šestih osnovnih šol si je po razgibavanju malih sivih celic ogledalo prostore občine, spoznali so delo nekaterih občinskih služb in delovnik župana. TV Pohvaljeni delodajalci PODČETRTEK - Zadnje krvodajalske akcije, ki je bila v četrtek, se je udeležilo 63 krvodajalcev, med katerimi prevladujejo zaposleni občani. V območnem Rdečem križu so povedali, da so s posluhom delodajalcev, ki dovolijo svojim zaposlenim udeležbo na krvodajalskih akcijah, zadovoljni. V Podčetrtek, kjer imajo po dve krvodajalski akciji na leto, delno prihajajo tudi občani sosednje manjše Bistrice ob Sotli, kjer takšne akcije nimajo. V Podčetrtku vedno darujejo kri za potrebe celjske bolnišnice. Na območju občine Podčetrtek je bila v nedeljo še redna letna postaja Rdečega križa v Pristavi pri Mestinju, kjer si je bilo mogoče izmeriti krvni tlak in količino sladkorja ter holesterola v krvi. Za meritve sladkorja in holesterola morajo občani doplačati. Na območju območnega Rdečega križa, ki deluje v šestih obsoteljskih občinah, pripravijo med letom po sedemanajst takšnih postaj. BJ NA KRATKO Pomoč kmetijstvu ŠMARTNO OB PAKI - V občini so objavili javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Denar bo namenjen za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, pomoč za zaokrožitev zemljišč in naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Rok oddaje zahtevka s prilogami je 30. maj, v proračunu pa so za pomoč namenili 14 tisoč evrov. Obrazci so dosegljivi tudi v času uradnih ur v sprejemni pisarni občine. US Manj porabe VRANSKO - Večina gospodinjstev v strnjenih delih občine se ogreva na podlagi daljinskega ogrevanja na lesno bi-omaso, s katerim upravlja podjetje Energetika projekt. Zaradi mile zime je po besedah direktorja podjetja Energetika projekt Marka Krajnca poraba toplotne energije od 5 do 7 odstotkov nižja, kot je bila lani. Ker sistem deluje na podlagi zunanjih temperatur, se manjša poraba nekoliko opazi tudi pri nižjih zneskih na položnicah uporabnikov, kar pomeni, da ima energetika manj prihodkov. Krajnc zagotavlja, da to ne vpliva na njeno poslovanje. Nastali izpad namreč pokriva s sredstvi, ki jih privarčuje na račun manjše porabe goriva. ŠO Razvojno usmerjeni PREBOLD - Občini se je letos uspelo prebiti v širši nabor desetih finalistov za izbor nagrade zlati kamen 2014. Razglasitev razvojno najprodornejše občine bo 13. marca. Nagrado zlati kamen, ki jo je leta 2012 kot prva dobila Občina Idrija in lani Občina Postojna, prejme tista lokalna skupnost, ki zaradi svoje razvojne, v prihodnost in dobro vseh občanov usmerjene dejavnosti pomeni primer dobre prakse in zgled za ostale. Ali se lahko Občina Prebold pohvali s tovrstnimi značilnostmi, bo torej znano v sredini marca. ŠO Županja pri poškodovanem vojaku NAZARJE - Pri odpravljanju posledic žledoloma so poleg članov civilne zaščite in občanov sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske. Med odstranjevanjem padlega drevja in vejevja na območju Črnega grabna se je eden od vojakov, ki ga je med žaganjem udarila veja, tudi poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer ga je obiskala županja Občine Nazarje Majda Podkri-žnik. Na srečo je vojak pri delu uporabljal varnostno čelado, zato poškodbe niso bile prehude. Dobro je okreval in je že bil odpuščen iz bolnišnične oskrbe. Županja Podkrižnikova se je na obisku, na katerem jo je spremljal še en pripadnik omenjene enote Slovenske vojske, poškodovanemu vojaku zahvalila s skromnim darilom. US Mozirska zgodba MOZIRJE - Žledolom v začetku meseca je prizadel številne kraje na Celjskem, seveda tudi občino Mozirje. O posledicah so v ponedeljek govorili predstavniki gasilcev, civilne zaščite in občine. Kot so poudarjali, so se številne ekipe, predvsem gasilci, nenehno trudile, da bi pomagale ljudem. Tako so se gasilci podali na 105 intervencij in opravili 2.600 ur, ki jih vrednotijo na 68 tisoč evrov. Vendar je bilo o njihovih prizadevanjih in tudi ogroženosti celotne Zgornje Savinjske doline v javnosti premalo znanega, so opozarjali v Mozirju, kjer se je izkazala potreba, da v primeru ogroženosti sedež civilne zaščite iz občinske zgradbe prestavijo v gasilski dom. US Koča za upokojence LUČE - Občina je v rebalansu lanskega proračuna zagotovila tudi denar za odkup gozdarske koče pri jezu na Savinji. Občinsko upravo je čakalo še kar nekaj administrativnega dela, saj je bilo treba urediti še lastništvo zemljišča, na katerem koča stoji in ki ga je imela v upravljanju Agencija RS za okolje. Formalnosti glede lastništva sta uprava in agencija uredili konec lanskega leta, pred dnevi pa je občina predala gozdarsko kočo v brezplačno uporabo Društvu upokojencev Luče. Pogodbo so sklenili za pet let z možnostjo podaljšanja. V društvu upokojencev nameravajo kočo opremiti z muzejsko zbirko starega orodja in predmetov iz preteklosti. US »Mleko je izrazito pomembno, saj daje kruh mnogim kmetom. Pred nami je veliko izzivov,« pravi kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan. Govedorejci so prisluhnili strokovnim predavanjem o kakovosti mleka in o prehrani goveda. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan jim je predstavil ukrepe kmetijske politike v programskem obdobju 2014-20, posledice ukinitve mlečnih kvot na eni strani in davčne politike, ki dodatno obremenjuje pridelovalce hrane na drugi. Varnost kmeta v rokah potrošnikov Odgovori na izzive govedorejcev - Kaj bo povzročil padec mlečnih kvot? ŠENTJUR - »Govedoreja je v stabilnem položaju, nestabilen pa je trg,« je pojasnil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki se je v petek, 14. februarja, udeležil govedorejskega dne v Šentjurju. Po Židanovih besedah je govedoreja v Sloveniji v tem trenutku v stabilnem položaju, kar ji omogočajo relativno visoke cene mleka. Nestabilen pa je trg. Izjemno veliko povpraševanje po mleku prihaja namreč iz držav, kjer mleka primanjkuje, kar je v preteklosti povzročilo, da se je del mlečnih tokov preusmeril čez mejo. Leta 2008 se je že zgodilo, da v tujini našega mleka niso več potrebovali in so slovenskega kmeta enostavno odslovili. Milijoni litrov neprodanega mleka so nato povzročili hudo krizo na domačem trgu. Zato si Židan želi, da bi vsi, ki v tem trenutku delujejo na področju mlečne proizvodnje, gledali nekaj korakov naprej. Namen strokovnega posveta je lajšati težave govedorejcev. Že 19. zapovrstjo so ga pripravili Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije, šentjurska izpostava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje in govedorejska društva iz Šentjurja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. Mlečna konferenca v marcu Kmete skrbi tudi padec mlačnih kvot od leta 2015. Uvoznice slovenskega mleka že napovedujejo povečanje lastne proizvodnje. Ocena Evropske komisije sicer pravi, da zaradi padca kvot bistvene spremembe na trgu niso pričakovane. Bodo pa te večje na področjih, kjer je »Končni izplen skupne kmetijske politike je dober. So pa pogajanja po mojem mnenju trajala leto predolgo. Ker so se končala lani decembra, je povsod po Evropi leto 2014 hibridno leto. Kaj to v praksi pomeni? Čeprav smo že v novi sedemletki in denar črpamo iz nove vreče, delamo, kot da je vse po starem. 1. januarja 2015 bo vse drugače,« je dejal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. kmetovanje oteženo. Židan je pojasnil, da je takšnih področij v Sloveniji okoli 75 odstotkov. Mlečni sektor bo zato svoja stališča premlel na mlečni konferenci v začetku marca. Rejci in njihovi predstavniki, organizatorji, stroka in uradniki bodo takrat ponovno analizirali stanje in pripravili dodatne ukrepe za primer krize. Izdelano v Sloveniji Minister je poudaril, da je glavni možen varovalni ukrep za proizvajalce mleka stabilna veriga, ki se začne pri kmetu, pri njegovi zadrugi, se nadaljuje pri mlekarni in preko trgovine pride do potrošnika. Dodal je še, da se odnos potrošnikov do hrane v zadnjem času spreminja, kar je po njegovem prepričanju edina prava varnost za slovenskega kmeta. Še pred petimi leti so državljani dejali, da na globalnem trgu kupujejo to, kar je najceneje, vedno več pa jih danes išče slovenske izdelke. Vendar ne le izdelane v Sloveniji, ampak takšne, v katerih so slovenske surovine. Trgovina od proizvajalcev zahteva pisno potrdilo o izvoru hrane, posledično pa je prehrambna industrija pod večjim inšpekcijskim nadzorom. Pri tem se spreminja tudi odnos med pridelovalci mleka in slovenskimi mlekarnami. »Še leta 2010 so kmetje žalostno odhajali od njih, saj so mleko iz tujih držav kupovale ceneje. Zdaj pa iste mlekarne hodijo h kmetom in jih prosijo, da jim dajo mleko in posledično se cena mleka zvišuje, ker potrošnik želi slovensko mleko, trgovina pa hoče jamstvo.« TINA VENGUST, foto: TV NA KRATKO Zaradi plazu zaprta cesta TABOR - Plaz na cesti Spodnja Hosta-Urankar Taborča-nom povzroča sive lase že dlje časa, zadnje deževno vreme pa je njegove razsežnosti le še povečalo. Cesta, ki jo ogroža, zaradi nevarnosti do nadaljnjega ostaja zaprta. Obvoz je urejen na Marija Reko. Občina se ureditve plazu namerava lotiti dvostopenjsko. Najprej načrtuje zaustaviti drsenje zemljine in v pobočje vrezati začasno traso ceste. Kot pravi župan Vilko Jazbinšek, si v nadaljevanju želijo s pomočjo države plaz sanirati celovito. Ker bo cena posega znašala krepko več kot 120 tisoč evrov, si ga občina ne more privoščiti sama. Kdaj bo država zagotovila potreben denar, po beseda župana zaenkrat še ni znano. ŠO Nič več v zadružni zvezi ŠMARJE PRI JELŠAH - Kmetijska zadruga je izstopila iz Zadružne zveze Slovenije, v kateri je članstvo prostovoljno. Upravni odbor se je za ta korak odločil, ker se ne strinja z načinom delovanja zveze. Kot je razložil direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But, je zadruga vodstvu Zadružne zveze Slovenije, kjer je bil But tudi član upravnega odbora, večkrat posredovala konkretne predloge, kako izboljšati delo in učinkovitost zveze, a posluha ni bilo. But ob tem pravi, da je zveza, ki ji predseduje Peter Vrisk, sicer potrebna in dobrodošla, a bi morala spremeniti način delovanja. Če se bodo zgodile spremembe in bi upravni odbor odločil, da zveza šmarski kmetijski zadrugi prinaša koristi, direktor vrata ponovni včlanitvi pušča odprta. AD Še vedno brez OPN ROGATEC - Občinski svet naj bi na seji prejšnji teden sprejel občinski prostorski načrt. A župan je tik pred sejo točko umaknil z dnevnega reda. Občina je občinski prostorski načrt, najpomembnejši dokument, ki opredeljuje rabo zemljišč in prostorski razvoj občine, začela pripravljati že pred več kot petimi leti. Dela je bilo veliko, saj je bilo treba pripraviti več študij, med drugim tudi poplavno, in pridobiti številna soglasja. Sprejem dokumenta na občinskem svetu je še zadnje dejanje pred objavo v uradnem listu, kar pa se bo zamaknilo še za mesec ali dva. Župan je točko namreč umaknil z dnevnega reda zadnje seje. Kot pravi, zaradi dodatnih pripomb, ki mu jih je posredoval eden od občanov. Občinska uprava bo njegove predloge zdaj preučila, tako da bodo svetniki dokument sprejemali na prihodnji seji. AD 6 AKTUALNO Informativni Nadomestilo stavbnega zemljišča Informativni izračun davka izračuni niso položnice Skrbno preverite podatke - Ustavni sodniki zadržali izdajanje odločb, nadaljujejo se ostali postopki za obračun nepremičninskega davka Prvi lastniki nepremičnin so prejeli informativne izračune nepremičninskega davka za svoje premoženje konec minulega tedna, vsi preostali jih bodo do konca tega tedna. V Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) opozarjajo vse, ki obvestila ne bodo prejeli, a imajo v lasti kakšno nepremičnino, da sami sporočijo potrebne podatke. Vse, ki se te dni večinoma držijo za glavo zaradi zneskov, ki so zapisani na obvestilih, pa, da skrbno preverijo prav vse zapisane podatke in do 31. marca poskrbijo, da popravijo morebitne napačno zapisane. Če se je večini zdel doslej nepremičninski davek le kot nekakšna oddaljena grožnja, zdaj zneski na informativnih izračunih bijejo v oči. Pri nekaterih znašajo tudi desetkrat toliko kot nekdanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V občinah, kjer tega nadomestila doslej niso obračunavali ali pa je bil znesek minimalen, je pogled na informativni izračun seveda še toliko težji. Obremenitev, ki je doslej niso poznali, bo za lastnike nepremičnin v teh občinah znašala od več deset do več sto evrov, odvisno od vrednosti premoženja, ki ga imajo v lasti. In tovrstne višje obremenitve za lastnike nepremičnin so bile tudi pričakovane, če se načrtuje, da naj bi v tem in prihodnjem letu občinam ostalo toliko denar- ja, kot so ga predlani zbrale z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Še enkrat toliko, kot so zbrale same, oziroma približno 200 milijonov evrov pa naj bi z naslova nepremičninskih davkov v svojo malho pospravila tudi državna blagajna. Popravljanje napak Kot priznava vodja Gursa Aleš Seliškar, je v informativnih izračunih kar precej napačnih podatkov. Geodeti so pri pripravi obvestil upoštevali podatke, ki so hranjeni v uradnih zbirkah podatkov, a zanje ni nujno, da so vsi usklajeni z dejanskim stanjem. Tako velja še posebej skrbno preveriti, ali je zapisana raba zemljišč in stavb skladna z dejansko, ali so lastniški deleži pravilno razdeljeni med solastniki in ali se z vašo ujema tudi zapisana enotna matična številka lastnika. Saj veste - da ne bi po nepotrebnem plačevali davka za soimenjaka z drugega konca Slovenije ... Razlika med plačilom nepremičninskega davka za nerezidenčno stanovanje in stanovanje, v katerem lastnik tudi res živi, je ogromna. Tako bi za stanovanje, ocenjeno na 60 tisoč evrov, v prvem primeru letos plačal 240 evrov, v drugem pa malo več kot 70 evrov. Te napake so v določeni meri posledica neurejenih evidenc in s popisom zbranih podatkov, v veliki meri pa so zanje krivi tudi lastniki sami. Tako je po pošiljanju prvih informativnih izračunov največ pripomb na obračun davka za stanovanja v večstanovanj-skih blokih. Lastnikom stanovanj, ki sicer živijo v njih, a v upravnih enotah nimajo prijavljenega stalnega bivališča na številko stanovanja, pač pa zgolj na hišno številko bloka, so namreč davek obračunali po 0,5-odstotni stopnji in ne po 0,15-odstotni, ki velja za rezidenčna stanovanja. To lahko lastniki v nekaj minutah popravijo s pravilno prijavo stalnega bivališča v upravni enoti, nekaj dlje pa bo trajalo, če v bloku upravnik še ni poskrbel za oštevilčenje stanovanj. Nadaljevanje vseh postopkov Za presojo ustavnosti in zakonitosti sprejetega Zakona o davku na nepremičnine je bilo v preteklih tednih vloženih kar šest zahtev, a ustavni sodniki o večini še niso razsodili. So pa 7. februarja izvajanje zakona zadržali v tistem delu, ki se nanaša na izdajo davčnih odločb. To pomeni, da do končne odločitve ustavnih sodnikov davčna uprava ne bo smela izdajati odločb o davku, vseeno pa se - do končne odločitve ustavnih sodnikov - nadaljujejo vsi ostali postopki za obračun davka. IVANA STAMEJČIČ Primer informativnega izračuna za stanovanji v Velenju in Mozirju Zgovorne številke Kljub zatrjevanju pristojnih, da gre vendarle zgolj za informativni izračun davka, je več kot očitno. Mnoge bo lastništvo nepremičnin dosti močneje udarilo po žepu, kot je to veljalo za nadomestilo stavbnega zemljišča. Poglejmo konkreten primer: za 48 let staro dvosobno stanovanje v središču Velenja, veliko 54 kvadratnih metrov bruto površine, je bilo treba lani plačati 46,71 evra omenjenega nadomestila. Ob ocenjeni davčni vrednosti te nepremičnine, torej 53.743 evrov bi bilo treba po novem plačati 80,61 evra, kar je približno dvakrat toliko kot doslej. In tu se pojavi točka »če«. Kako opehariti državo? Za stanovanje je v tem primeru namreč pravilno obračunan višji davek v višini 0,50 odstotka, ker v njem živi eden od staršev, medtem ko odrasel sin, ki je lastnik, ostarelega očeta ne želi vznemirjati s sklepanjem najemne pogodbe za stanovanje, ki ga je pred leti oče »pridelal« z udarniškimi akcijami, sin pa ga je od njega odkupil po nekoč ugodnem Jazbinškovem zakonu. Mnogi znanci so se lotili druge poti. Ustvarjanje resnične in »lažne« osebne služnosti je bilo v preteklih tednih in mesecih ob pričakovanju prvih davčnih izračunov in uvedbe nepremičninskega davka namreč dober posel predvsem za (nič krive, da se razumemo, takšna pač je zakonodaja) številne notarje. Ti so sklepali različne pogodbe o služnosti in ob tem v povprečju zaslužili 140 evrov, da bi si lastniki tudi za povsem prazna stanovanja ali ob njihovem oddajanju za tržne najemnine priskrbeli pred državo bianco menico za to, da je njihova druga ali tretja nepremičnina dejansko zasedena in bodo zanjo plačevali nižji davek. Vprašanje zdaj seveda je, kdo je tu pameten, kdo neumen in ali se še en nepremičninski mehanizem po nedavnem zemljiškem dolgu le spretno izkorišča za utajo davka. Če se vrnem nazaj k izračunu: očitno je, da bo ob uveljavitvi nepremičninskega zakona v celoti znesek nadomestila za stavbno zemljišče v primeru tega dvosobnega stanovanja zrasel na približno 214,97 evra ali za 4,6-krat. In kakšna je vaša izkušnja ob prejetem informativnem izračunu nepremičninskega davka? Zaupate nam jo lahko tudi na tednik@nt-rc.si. In drugo, rezidenčno lastniško stanovanje, za katerega se na mesec še vedno plačuje hipotekarno posojilo v višini dobrih 240 evrov? V Mozirju do 2013 niso poznali nadomestila za stavbno zemljišče. Potem so se prebudili, poslali informativni obrazec, na koncu lani tudi obračun v višini 32,65 evra. Informativni izračun znaša 84,30 evra, kar je 2,5-krat več od lanskega nadomestila. BPT Z majhnimi koraki do cilja Za delno plačljivost receptov in trošarine na sladke pijače ... Alenka Trop Skaza je poudarila, da se na ministrstvu ne bodo lotevali celovite zdravstvene reforme. Je pa skrajni čas, da se naredi vse, da bolniki ne bodo čutili težav v zdravstvenem sistemu. Ta potrebuje več denarja in kot je napovedala, ga lahko dobi tudi z uvedbo trošarin na sladke pijače in mastno hrano ter z delno plačljivostjo receptov. Po skoraj štiriurnem zaslišanju pred člani dr-žavnozborskega odbora za zdravstvo je v torek z osmimi glasovi za in enim proti prva dobila zeleno luč za vstop v vlado kandidatka za ministrico za zdravje Alenka Trop Skaza. Na predstavitvi je kot eno prvih nalog izpostavila spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. V okviru tega bo treba natančno prevetriti košarico pravic, ki se plačujejo iz obveznega zavarovanja. Izhodišča za spremembo zakona so pripravljena, zdaj se je treba odločiti za najbolj optimalne spremembe. Sama se zavzema za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo enotne obvezne zdravstvene dajatve, ki bi se plačevala iz neto prihodkov posameznika in bi temeljila na solidarnosti. Tudi zato, ker se v zdravstvu štiri petine denarja porabijo za oskrbo petine prebivalstva. Iz zdravstvenega sistema odteče 65 milijonov evrov za bolniške, v državi pa letno vržemo stran za 200 milijonov evrov zdravil na recept, zato se zavzema za delno plačljivost receptov. Glede na podatek, da s trošarinami na tobak in alkohol letno zberemo okrog 400 milijonov evrov, predlaga še uvedbo trošarin na sladke pijače in mastno hrano, ki prav tako predstavljajo tveganje za zdravo življenje. Brez zaledja stricev? Alenka Trop Skaza je zavrgla očitke o vključenosti v Epidemiologinja Alenka Trop Skaza, ki je bila več let predstojnica oddelka za epidemiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in zdaj vodi celjsko območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je ministrska kandidatka iz kvote Pozitivne Slovenije. Njeni predstavitvi sta včeraj v državnem zboru sledili zaslišanji Metoda Dragonje za gospodarski resor in Gorazda Žmavca za Slovence po svetu. Poslanci naj bi potrjevanje novih treh ministrov, s katerimi bi slovenska vlada spet delovala v popolni sestavi, opravili predvidoma v ponedeljek. t. i. celjsko navezo oziroma zdravstveni lobi ter poudarila, da nima »nobenih tet in stricev iz ozadja«. Pojasnjevala je tudi zaplete ob kandidaturi za direktorico ptujske bolnišnice in očitke, da je bila tesno povezana s farmacevtsko industrijo. Njeno 25-letno delo zdravnice v javnem sektorju ni nikoli temeljilo na izboru zdravil in predpisovanju receptov, res pa je v preteklosti kot predavateljica sodelovala na strokovnih srečanjih, kjer so ji bili stroški povrnjeni preko avtorskih honorarjev. Z javnozdravstvenega vidika je na teh srečanjih, ki so jih večkrat financirala tudi farmacevtska podjetja, predstavljala splošne in specifične ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, nikoli pa pri tem ni izpostavljala cepiv določenih proizvajalcev. IVANA STAMEJČIČ 7 IZ NAŠIH KRAJEV S spominske svečanosti, kjer so se spomnili stotih žrtev enega najhujših okupatorjevih zločinov iz druge svetovne vojne. Zreče so občina po meri invalidov, zato so med komemoracijo uporabljali znakovni jezik. Ko je človek hujši od zveri ZREČE - V Grabnu pri Stranicah so se v soboto spomnili stotih frankolo-vskih žrtev iz druge svetovne vojne. Na vsakoletni spominske svečanosti, ki je ob njihovih grobovih, so obudili spomin na vojni zločin, ki se je zgodil komaj 86 dni pred koncem vojne. Bilo je na začetku februarja, ko so partizani iz zasede napadli okupatorjeve avtomobile, kjer je bilo naloženo strelivo. V enem od avtomobilov so se vozili visoki vojaški funkcionarji, med njimi sta bila dva generala. Med napadom je bil ubit nacistični funkcionar iz Celja, okupator se je maščeval tako, da so iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljali sto talcev, političnih zapornikov. V Grabnu pri Stranicah so jih obesili na jablane, ob tisti, kjer je bil usmrčen zadnji talec, je nemo ostal stol. Zločin je bil tako okruten, da so se mu nekateri nemški oficirji izogibali, so povedali med komemoracijo. Pričevanja Med njo so prebrali edino poslovilno pismo ene od frankolovskih žrtev, doma z Ljubnega, s črno slutnjo, da bo nekje usmrčen. V pismu, ki ga je napisal s tresočo roko, si je zaželel, da bi vsaj še enkrat videl svoje ljubljene otroke. Prav tako je bilo mogoče prisluhniti priči fran-kolovskega zločina, takrat skoraj otroka, ki je opisal podrobnosti dogajanja, ki ga je videl. Letošnji govornik, župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek, je posebej spomnil na tisti čas, ko so bile za mnogo ljudi materialne dobrine nepomembne in je bilo na prvem mestu preživetje. »Človek je lahko okrutnejši od najhujše zveri, saj te uplenijo zase le toliko, kot potrebujejo, človek želi več,« je povedal govornik in spomnil na današnje čase, ko so za premnoge med vrednotami na prvem mestu materialne dobrine. Med udeleženci prireditve je bilo več okoliških županov, udeležili so se je tudi predstavniki veteranskih organizacij, ki so na grobove položili vence. BRANE JERANKO Foto: BJ Kmalu povezani DOBJE - Občina je minuli teden pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo obvozne ceste v vasi Suho, ki je tudi povezovalna cesta med krajema Repuš in Jezerce. Občina je projekt prijavila na razpis za regionalne spodbude, s čimer bo poskušala zagotoviti denar, da bi cesto lahko dokončala v enem zamahu. Ob morebitnem neuspehu na razpisu se bo gradnje lotila postopoma - najprej bo uredila zemeljska dela, nato bo poskrbela za asfaltiranje. Gradnja odseka v dolžini 700 metrov je ocenjena na okoli 700 tisoč evrov. Župan Franc Leskovšek je napovedal, da bi stroji ob nemotenem postopku in izbiri izvajalca lahko zabrneli jeseni. Po končani gradnji bo kraj Repuš povezan z Jezercami, od koder se cesta priključi na regionalno cesto Planina-Šentjur. Del poti bo sicer še vedno vodil po stari, a prevozni trasi, ki jo bo v naslednjih letih po besedah župana treba razširiti in urediti za povečan promet. TV Na gradu še veliko dela KOZJE - V mogočnem romanskem gradu Podsreda želi občina kot njegova lastnica izpeljati obširna obnovitvena dela, med drugim obnovo spodnjega grajskega poslopja. Občina decembra na razpisu kulturnega ministrstva za sofinanciranje obnove ni bila uspešna, zato se trenutno pripravlja za prijavo na nov razpis za razvoj regij. V spodnjem grajskem poslopju, ki zaenkrat sameva, želijo obnoviti streho, zamenjati stavbno pohištvo in urediti dovozno pot, v njem naj bi bili med drugim apartmaji. Ti naj bi bi bili namenjeni predvsem obiskovalcem večdnevnih prireditev na gradu in udeležencem poročnih slavij, ki jih tam že pripravljajo. Različna dela načrtujejo prav tako v osnovni grajski stavbi, kjer je med drugim treba urediti del strehe, kjer zamaka, in zamenjati notranjo razsvetljavo. Projekt ocenjujejo na okoli milijon evrov, izvajalec je že izbran. BJ Spomin na vojne žrtve DOBRNA - V nedeljo sta bili spominski svečanosti ob pomnikih na Brdcah in Vrbi, ki opozarjata na čas druge svetovne vojne. Ob obeh so položili cvetje, prižgali sveče in se pokojnim poklonili z minuto molka. Na Brdcah, kjer je spomenik 39 padlim borcem XIV. divizije, je župan Martin Brecl opisal njeno dolgo pot iz Bele krajine. Njeno pot skozi okolico Dobrne v hudi zimi je opisal občan Dobrne, ki je obudil osebne spomine. Svečanost so pripravili tudi v Vrbi, kjer je spominsko obeležje osebju ameriškega vojaškega letala, ki je po nemškem streljanju strmoglavilo nad Vrbo. Dogodek je orisala predsednica združenja borcev za vrednote NOB Vojnika in Dobrne Andreja Stopar. BJ Po mestu priključujejo SLOVENSKE KONJICE - V Kulturnem domu je bila v ponedeljek dobro obiskana predstavitev priključevanja stavb na javno kanalizacijo ter izključevanja greznic. V mestu so novembra predali namenu novo čistilno napravo, ki poskusno obratuje eno leto. Predstavitev, ki se je je udeležilo nad dvesto udeležencev, je bila namenjena krajanom krajevne skupnosti Slovenske Konjice. Najbolj so jih zanimali stroški novih priključkov ter izključevanja greznice. »Strošek bo odvisen od načina izvedbe in obstoječega stanja ter odločitve, kam z meteornimi vodami ter kako uporabiti greznico v prihodnje,« odgovarja direktor JKP Slovenske Konjice Franc Dover, ki je predstavitev pripravilo. Trenutno so na čistilno napravo priključene stavbe v Ulici Toneta Melive, kjer so stanovanjski bloki, vendar greznic še niso izključili. Izključevanje greznic na celotnem področju mesta bodo začeli v drugi polovici marca, izključiti jih nameravajo v šestih mesecih. Na kolektor do čistilne naprave bodo letos priključili 140 novih priključkov na področjih Bezine in Polen, kar je bilo zgrajeno v sklopu gradnje čistilne naprave. Ostalo je obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki je staro več desetletij ter ni v najboljšem stanju. BJ NA KRATKO Optimizma ne manjka CELJE - Okoljski minister Dejan Židan miri bojazen številnih meščanov, da zaradi zaustavitve del na osmih gradbiščih in zamud pri urejanju številnih drugih pro-tipoplavnih ukrepih na območju mesta, evropsko financiran projekt zagotovitve poplavne varnosti na porečju Savinje ne bo pravočasno zaključen. »Verjamem, da bo narejeno vse, da se ukrepi do konca finančne perspektive v celoti izvedejo,« poudarja in dodaja, da pa je pri tem treba zagotoviti, da bodo vsa dela opravljena skladno z zakonodajo. To je nenazadnje tudi pogoj, da bo država prejela 85 odstotkov od nekaj več kot 45 milijonov evrov, kolikor je vreden celoten projekt. Za zakonitost del morajo seveda skrbeti v okoljskem ministrstvu, ki je tudi investitor projekta. Optimistični so tudi v mestni občini, kjer v oddelku za okolje in prostor ter komunalo pravijo, da se »občina aktivno vključuje v problematiko z vzpostavitvijo sodelovanja z ministrstvom in da aktivnosti vodijo v smeri reševanja nastalih zapletov in dokončanja projekta«. Po 12 dneh, kar smo jih povprašali o tem, kaj zaustavitev del pomeni za poplavno varnost mesta, pojasnjujejo, da še vedno verjamejo, da se bo kljub vmesnim zamudam projekt izpeljal do konca. Ob tem pa dodajajo, da poplavne varnosti v Celju ne bo vse dokler ne bodo dokončani projekti zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje, ki vključujejo tudi suhe zadrževalnike v Savinjski dolini. IS (V ENERGETIKA CELJE Zaprto mestno sredšče ŽALEC - Občinsko središče z vsakim dnem dobiva novo podobo. Izvajalec del je namreč kljub neugodnim vremenskim razmeram središče Žalca obnavljal tudi v prvih tednih letošnjega leta. Zgradil je kanalizacijo in obnovil velik del vodovoda ter na ta način nadoknadil kar nekaj zamude iz preteklega leta. Pretekli konec tedna je bilo mestno središče zaradi znižanja križišča pri stari policiji zaprto za ves promet. Da ni prihajalo do nepotrebnih nevšečnosti, so Žalčani v tem času uredili začasno prometno signalizacijo in nemoten dostop za stanovalce ter lastnike lokalov. Tudi ta konec tedna bodo, v kolikor bodo vremenske razmere to dovoljevale, za promet zaprli osrednji del naselja, od stare policije do cerkve. V skladu s projektom morajo namreč tudi na tem delu znižati raven terena. Prenova bo trajala predvidoma tri dni, konec posega pa je po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Aleksandra Žolnirja odvisen od vremenskih razmer. Obnova mestnega središča naj bi bila končana do 30. junija. ŠO Predlagajo vračila denarja LAŠKO - Občani so ob priključitvi na še nezgrajeno kanalizacijsko omrežje zagotovili del denarja za čistilno napravo, zgrajeno leta 2005. Tisti, ki gradnje kanalizacije še niso dočakali, želijo povračilo vplačanih zneskov, zato bo občinska uprava občinskemu svetu na naslednji seji predlagala potrditev vračila denarja brez omejitev. Občina Laško je odločbe o plačilu priključnin na kanalizacijsko infrastrukturo izdala leta 2003 in 2004. Ustavno sodišče je posamične določbe odloka, s katerim je pri-ključnine uvedla, leta 2006 razveljavilo. Občani, ki živijo na območju, kjer naj bi zraslo kanalizacijsko omrežje, so imeli tri mesece, da so se odločili, ali želijo povrnitev denarja ali so ga pustili v proračunu. Od leta 2012 je bilo vračilo vplačanega denarja skupaj z obrestmi mogoče za nekatere posamezne predele, kjer fekalne kanalizacije še niso zgradili ali pa je bila gradnja le te na samem začetku. Zadnji predlog občinske uprave je, da se lahko občanom vrne denar brez omejitev. Tega denarja je v proračunu še za okoli 155 tisoč evrov. TV 8 KULTURA O Kajuhovi poeziji je na odprtju proslave spregovoril literarni zgodovinar Emil Cesar. Po sedmih desetletjih vnovič Kajuh Velenjčani z razstavo počastili enega največjih slovenskih pesnikov - Karla Destovnika - Kajuha V soboto, 22. februarja, bo minilo sedemdeset let od smrti enega največjih slovenskih pesnikov Karla Destovnika - Kajuha. V počastitev njegove smrti so v petek zvečer v velenjski knjižnici odprli razstavo Kajuh, moj pesnik. Na njej so na osmih panojih predstavljene ključne točke pesnikovega življenja in v vitrinah dela in predmeti, ki se na kakršenkoli način navezujejo na njegovo življenje in delo. Razstava prikazuje kratko, a bogato pesnikovo življenjsko pot, prvič pa je na enem mestu na ogled večina Kaju-hovih pesmi. Predstavljene so njegove pesmi v različnih izdajah, dela, ki govorijo o Kajuhu, njegovi rokopisi, dopisovanje s prijatelji in priznanje narodnega heroja. Bogato bero dokumentov, ki jih je velenjska knjižnica zbirala po vsej Sloveniji, dopolnjujejo Kajuhova originalna pisalna miza, nalivno pero in šolska torba. »Karla Destovnika - Kajuha smo želeli predstaviti na popolnoma človeški način z vsemi njegovimi ljubeznimi, strahovi in ideali,« pravi avtorica razstave Stanka Ledinek, ki je hvaležna, da so jim posamezniki in inštitucije, ki pod svojim okriljem hranijo kakršnakoli Kajuhova dela, z veseljem pomagali. Vseh Kajuhovih medvojnih in povojnih pesniških zbirk, ki so jih zbrali Velenjčani, je približno 80, kar je relativno veliko, če vemo, da je Kajuh napisal zgolj nekaj več kot sto pesmi. Direktor knjižnice Vlado Ledinek je vesel, da jim je uspelo na enem mestu do zdaj zbrati največ Kajuho-vih del, ta so namreč razpršena med kar 25 različnimi inštitucijami. Še vedno živ Na odprtju razstave je sodeloval velik poznavalec Kajuhove literature, literarni zgodovinar in upokojeni profesor Emil Cesar. »Kajuhove pesmi so še danes zanimive, ker je v njih pisal o ljubezni, kar je bilo za tisti čas precej nenavadno. Njegova dela so prav tako prežeta z optimizmom, kljub težkim časom, v katerih je ustvarjal,« je o Kajuhovem ustvarjanju povedal Cesar, ki je prepričan, da lahko njegove pesmi primerjamo z najlepšimi deli v slovenski literaturi. Urednik Mihael Glavan je na odprtju razstave izpostavil še eno od značilnosti Ka-juhove poezije. Kljub temu, da je ta nastala pred več kot 70 leti, še danes ostaja živa. »Kajuh je v svojih pesmih zelo neposreden. V njih so spojeni ljubezen, delo, smisel življenja in akcija. Vse to je živo in iskrivo še danes,« je prepričan Glavan, ki je pred letom izdal knjigo o Kajuhu, v kateri je na dokumentaren način predstavil pesnikovo življenje in delo. Glavan pripravlja že novo knjigo o tem znanem slovenskem pesniku, v kateri bo predstavil Kajuhova ljubezenska pisma. Preproste in razumljive Velenjski župan Bojan Kontič je ponosen, da je Karel Destovnik - Kajuh prihajal iz Šaleške doline kakor tudi na njegove pesmi. »Stroka, ki je včasih zelo kritična, za njegove pesmi pravi, da nimajo akademskega pridiha oziroma vrednosti. Sam menim, da je Kajuh pisal pesmi, ki so jih razumeli preprosti ljudje, katerim so bile tudi namenjene. Vsi jih razumemo, vsi vemo, kaj je želel povedati, in v njih prepoznavamo njegovo strast tako do domovine kot do ljubezni,« pravi župan. Potemtakem ni nič nenavadnega, da so Ka-juhova dela za Prešernovimi največkrat objavljena slovenska poezija. Petkovo odprtje razstave je bil le eden od dogodkov, ki se bodo zvrstili ob praznovanju 70-obletnice Kajuhove smrti in 70-obletnice prihoda XIV. divizije na Štajersko. Praznovanje bo vrhunec doseglo v soboto, ko bo v Velenju osrednja državna slovesnost. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Priporočamo V čast mesecu kulture in ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v Celju tudi letos nastopili Mladi ljubljanski solisti. Koncert godalne zasedbe, v kateri ustvarjajo tudi Celjani Miha Firšt, Anja Čretnik Videmšek in Kristina Ramšak Spilar, bo nocoj (četrtek) ob 19.30 v Narodnem domu v Celju. Komorni godalni orkester Mladi ljubljanski solisti je bil ustanovljen novembra 2010 z namenom predstavitve talentiranih ljubljanskih glasbenikov in širjenja njihovega dela v širši javnosti, poleg tega so želeli pripomoči k popularizaciji klasične glasbe in umetnosti med mladimi. Ansambel poleg visoke interpretacijske kakovosti in uglašenosti odlikuje tudi mladostna zagnanost. Tokratni program zasedbe bo obsegal Koncert za godala filmskega skladatelja Nina Rote, Podgraitzev Viva Voce za orkester in harmoniko, Finzijevo Romanco v Es-duru in Simple Symphony britanskega skladatelja Benjamina Brittna. Dirigent večera bo Celjan, maestro Simon Dvoršak. ŠO NA KRATKO Šoštanj poje ŠOŠTANJ - Tudi letos so v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha pripravili pevsko prireditev z naslovom Šola poje - Šoštanj poje. Tokratno srečanje pevskih zborov je znova pokazalo, da je Šoštanj občina številnih dobrih pevcev, saj v njej deluje kar 22 pevskih sestavov, od najmlajših v vrtcu do članov pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj. Oba zbora sta se predstavila tudi na zadnji prireditvi, na kateri so ob dveh šolskih nastopili še številni drugi pevski zbori, na koncu pa so navdušili člani Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. US Dišalo je po ljubezni ROGAŠKA SLATINA - Domača vokalna skupina Pegazo-ve muze je konec minulega tedna navdušila s koncertom Vsepovsod ljubezen. Pripravila ga je v znameniti Kristalni dvorani. Pegazove muze delujejo pod umetniškim vodstvom Mihaele Pihler, postregle pa so s številnimi glasbenimi uspešnicami, ki opevajo ljubezen in prijateljstvo. Ob tej priložnosti so medse povabile še nekaj gostov. Nastopili so moška vokalna skupina KD Vitis in pevka Ana Ferme s klavirsko spremljavo Kaje Bi-cskey. Zaigrali so tudi pianist Ermin Tkalec, violinistka Petra Mikolič, kitaristka Barbara Belcer in solistki Metka Lorger ter Marija Počivavšek. Poleg pesmi nista manjkala niti govorjena beseda in smeh. Predstavila sta se namreč stand up komika Aleš Novak in Dubravka Berc Prah. AD Štirje na državno srečanje ZREČE - V petek je bilo regijsko srečanje mladih literatov celjske in koroške regije, ki je v okviru festivala mlade literature Urška. Letos se je prijavilo petnajst literatov, starih do trideset let, ki pišejo poezijo ali prozo. V Zrečah so se najprej zbrali v literarni delavnici, kjer so bila besedila mladih literatov strokovno ocenjena. Letos je bil strokovni ocenjevalec pesnik David Bedrač. Po literarni delavnici so mladi literati brali svoja dela, strokovni ocenjevalec jih je nato seznanil s štirimi avtorji, ki bodo napredovali na državno srečanje. To bo jeseni v Slovenj Gradcu. Na državno srečanje so se uvrstili Kristian Koželj iz Celja, Urška Kramberger z Dobrne, Petra Žist iz Slovenske Bistrice in Maja Miloševič iz Črne na Koroškem. Regijsko srečanje v Zrečah je pripravila konjiška območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. BJ Premiera po dolgih letih SOLČAVA - Po četrt stoletja so se domači amaterski igralci, združeni v Kulturnem društvu Franca Herleta, na odru predstavili z novo premiero. Tokrat so se odločili za burko v dveh dejanjih Laži zdravnika, katere avtor je Jaka Štok. Gre za komedijo, ki ni časovno niti politično ali krajevno opredeljena, tako da se lahko dogaja kadarkoli, kjerkoli in komurkoli. Igro je režiral Nejc Slapnik, scena je delo Špele Orešnik in Jožeta Hriberška, medtem ko je za kostume poskrbela Marjeta Majnik. Kot je že običajno, so solčavski gledališčniki tudi tokrat med domačim občinstvom poželi veliko priznanje. US Ročna dela in druženje VITANJE - Ob ponedeljkih zvečer v organizaciji turističnega društva potekajo tečaji ročnih del. Tečajnice se ta hip ukvarjajo s »hardanger« vezenjem, ki je redkejša tehnika vezenja na blago ter z rišelje vezenjem na belo platno. Na tečaju udeleženke prav tako pletejo nogavice, šale in kape ter kvačkajo prtičke, nekatere tudi klekljajo idrijske čipke. Poleg tega so pred božično-novoletnimi prazniki izdelovale voščilnice s šivanimi prazničnimi vzorci. Poleg pridobivanja posebnih znanj je namen tečaja za občanke tudi prijetno druženje. Po tečaju, ki bo trajal do sredine maja, bodo nastala dela razstavili na vitanjski turistični prireditvi Holcerija. BJ Novci za kulturo RADEČE - Do začetka marca je odprt razpis za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2014. Občina bo sofinancirala kulturno ustvarjanje na področju glasbe, plesa, gledališča in likovne dejavnosti. V proračunu bo skoraj 14.000 evrov namenila kulturnim programom, ki so namenjeni čim širšemu krogu uporabnikov. 19.000 evrov je predvidenih za sofinanciranje redne ljubiteljske kulturne dejavnosti. TV KULTURA 9 NA KRATKO Del pogače tudi športu POLZELA - V občini na področju športnih vsebin je letos 14 registriranih društev, vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Polzela, konjeniško društvo malteška konjenica in samostojni podjetnik Tomaž Cvikl. Občina vsako leto pripravi letni program športa, v katerem opredeli predvidena finančna sredstva, namenjena športnim programom. Letos je tako za tovrstne vsebine namenila 24.700 evrov. Večino predvidenega denarja, to je 19.700 evrov, bo porabila za financiranje dejavnosti športnih društev in 5.000 evrov za upravljanje in vzdrževanje športne infrastrukture. Društva bodo denar tako kot v preteklih letih tudi letos prejela na podlagi javnega razpisa. ŠO Mesto kulture VELENJE - Minuli teden so v občini gostili ministra za kulturo Uroša Grilca, ki mu je župan Bojan Kontič predstavil delo in usmeritve občinske uprave in lokalne skupnosti na področju kulture. Javna kulturna infrastruktura v občini je v dobrem stanju, temeljite obnove je potrebna le Galerija Velenje. Sicer se v mestu ob Paki odražajo številni pozitivni učinki projekta Evropska prestolnica kulture 2012, v občini pa pripravljajo lokalni program kulture, ki bo temeljil Nacionalnem programu za kulturo 2012-2015. Kot je poudaril minister Grilc, je Velenje kulturno prepoznavno v širšem vseslovenskem prostoru, in to tako po zaslugi lokalne skupnosti, ki kulturno dejavnost ves čas izdatno podpira, ter javnih zavodov in njihove dejavnosti kot po zaslugi nevladnih organizacij in drugih soustvarjalcev kulturnega življenja ter tudi kvalitetne infrastrukture. US Nagrajeni sodelavci LJUBNO - V podjetju KLS so podelili nagrade 23 zaposlenim, ki so v preteklem letu s svojim delom izstopali iz povprečja. Razen enega nagrajenca, ki je iz vodstva, vsi ostali prihajajo z proizvodnje. Vsak posebej se je izkazal na kakšnem področju, vem nagrajencem pa je skupno, da so samoiniciativni, dosegljivi tudi izven delovnega časa in da dobro sodelujejo s sodelavci. Nekateri so se izkazali tudi kot inovatorji, vsem pa se je direktor Mirko Strašek zahvalil za njihov prispevek k uspehu in razvoju tega ljubenskega podjetja. US Certifikat za planinski dom GORNJI GRAD - Med 20 prejemniki certifikata Družinam prijazna planinska koča je tudi Dom na Menini planini. Dom je v lasti Planinskega društva Gornji Grad in je že dolga leta priljubljena pohodniška postojanka. Člani PD so v zadnjih letih notranjost doma obnovili ter opremili z novim pohištvom in poskrbeli za izolacijo sten. Certifikat so gor-njegrajski planinci prejeli za vse starostne kategorije otrok, ki jim v zadnjem času namenjajo še posebno pozornost. Sicer pa v PD iščejo novega oskrbnika za dom, saj dosedanja najemnika, Darinka in Franc Grudnik, zaradi zdravstvenih razlogov ne bosta več oskrbnika v domu. US Dela na strehah BISTRICA OB SOTLI - V župniji se pripravljajo na obnovo strehe župnišča, ki potrebuje novo kritino. Gre za večjo starinsko stavbo v središču kraja, župnik Damjan Kejžar je zato na občino naslovil vlogo za finančno pomoč. Na zadnji seji občinskega sveta so njegovo vlogo že obravnavali in izrazili načelno pripravljenost, da bodo župniji pomagali. Župnija mora pridobiti še predračune, delo naj bi opravili do zime. Pri tem računajo na darove vernikov in pomoč občine. Streho sosednje župnijske cerkve sv. Petra je župnija dala na novo prekriti že leta 2005, pred dvema letoma so po ujmi popravljali leseno kritino na znamenitih romarskih Svetih gorah, kjer je pet svetišč. Takrat so na novo prekrili manjšo, tako imenovano Boštjanovo cerkvico. BJ Med najboljšimi BRASLOVČE - V okviru strokovnega dela kmetijskega sejma Alpe-Jadran v Celovcu je bilo tudi ocenjevanje ribjih izdelkov. Na tekmovanju so poleg avtrijskih ribogojnic tekmovale tudi šitiri slovenske. Med šestdesetimi ocenjenimi izdelki iz ribogojnic iz Avstrije in Slovenije se je še posebej dobro uspelo odrezati Ribogojstvu Špegelj iz Malih Braslovč. Spodnjesavinjčani so namreč prejeli dve srebrni medalji in priznanje za dimljeno postrv ter namaz prav tako iz dimljene postrvi. ŠO Več kot običajno meščansko življenje Tokrat na odrskih deskah SLG Celje premiera drame Naše mesto Preprosta ljubezenska zgodba razkriva vprašanja o pomembnosti družine, pomenu in smislu ljubezni, življenja in smrti. Igrajo Branko Završan, Renato Jenček, Aljoša Koltak, David Čeh, Lučka Počkaj, Jagoda, Blaž Setnikar, Liza Marija Gra-šič, Igor Žužek, Bojan Umek, Tanja Potočnik, Igor Sancin, Barbara Medvešček, Mario Šelih, Manca Ogorevc, Tarek Ra-shid, Zvone Agrež, Rastko Krošl, Damjan M. Trbovc, Vojko Belšak. V SLG Celje bodo jutri (v petek) ob 19.30 na Velikem odru uprizorili letošnjo peto premiero - dramo Naše mesto avtorja Thorntona Wilderja v režiji Matjaža Zupančiča. Drama sodi med najpogosteje uprizarjane ameriške igre 20. stoletja tako na profesionalnih kot amaterskih gledaliških odrih. »Besedilo Wilderja je za nas, ustvarjalce predstave, izjemno zanimivo. Na eni strani namreč povezuje vsakdanje življenje in vse težave, s katerimi se ljudje soočajo, na drugi strani pa se besedilo dotika ustvarjanja v gledališču,« je o tokratni izbiri predstave povedala upravnica celjskega gledališča Tina Kosi. Dogajanje v drami je postavljeno v izmišljeno ameriško mestece med letoma 1901 in 1913 in prikazuje življenje običajnih meščanov z njihovimi vsakodnevnimi življenjskimi zgodbami. Na prvi pogled predstava govori o preprosti zgodbi navideznega sveta, a kot pravi režiser Matjaž Zupančič, se v ozadju skriva veliko bolj zapletena vsebina. Predstava namreč temelji na vprašanjih, kot so, kaj povezuje človeško skupnost, kaj jo razdvaja in kako poskuša Predstavo so ustvarili prevajalka Tina Mahkota, režiser Matjaž Zupančič, dra-maturginja Tatjana Doma, scenograf Alen Ožbolt, kostu-mografinja Bjanka Adžic Ur-sulov, avtor glasbe in priredb Jani Kovačič, sodelavec za gib Branko Završan, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, korepetitor Simon Dvoršak, lektor Jože Volk in svetovalka za znakovno govorico gluhih Gabriela Jurkošek. posameznik v tej skupnosti vedno znova najti nekaj, kar bi dalo njegovemu življenju smisel. Dramaturginja Tatjana Doma je prepričana, da je Thornton Wilder v drami želel najti načine, kako bi določene življenjske dogodke, ki so za posameznike pomembni, a se tega ne zavedajo, gledalcu predstavil v novi, pomembni luči. Številni življenjski dogodki gredo namreč mimo nas, na njihovo pomembnost pa preprosto pozabljamo. Dogajanje osredotočeno na družini V osrednjem dogajanju predstave se prepletata zgodbi dveh uglednih družin, zdravnikove in družine urednika časopisa. V vlogi zdravnika igra Renato Jenček. »Za igralca je bilo ustvarjanje predstave zanimivo, saj smo bili postavljeni pred izziv tekmovanja z ostalimi odrskimi izraznimi sredstvi, kot so gib, kompozicija in slike. Predstava gledalca nagovarja na več ravneh hkrati. Avtor je namreč želel doseči hkratno razmišljanje tako o času, v katerem se dogaja predstava, kot o gledališču,« pravi Jenček. Poleg članov obeh družin nastopajo še številni drugi liki, ki s svojimi usodami ustvarjajo barvito atmosfero malega mesta. Dramo začne lik režiserja, ki nastopa kot pripovedovalec, komentator in povezovalec ter se občasno tudi vključi v dogajanje. ŠPELA OŽIR Foto: UROŠ HOČEVAR Vinogradniki s kletjo ŠTORE - V soboto so uradno odprli društveno vinsko klet domačega vinogradniško-kletarskega društva Polič. Uredili so jo v kleti lani obnovljenega kulturnega doma. Klet, ki bo služila za potrebe društva, so urejali v sodelovanju med občino in društvom, katerega člani so prispevali 180 ur prostovoljnega dela. V kleti je med drugim shranjeno društveno vino. Ti morajo prinesti vsaj deset kilogramov grozdja, ki ga nato stisnejo v skupno društveno vino. V kleti nameravajo prav tako urediti vinoteko, kjer bodo vina članov Poliča. Društveni prostor so uradno odprli med volilnim občnim zborom, kjer so izvolili za predsednika Stanislava Ferenčaka mlajšega, ki tako začenja tretji mandat. Društvo je lani pripravilo redno letno ocenjevanje vina in salam, nekaj izobraževanj, strokovni ekskurziji, društveni piknik in vinogradniški pohod. V Kompolah so posadili potomko stare trte z mariborskega Lenta. Prva letošnja prireditev bo prihodnji mesec, ko bo ocenjevanje vina in salam. BJ Odprta vrata REČICA OB SAVINJI - V številnih slovenskih občinah so dan odprtih vrat pripravili v petek, v rečiški občinski upravi pa so svoje delo predstavili v sredo. S skupno akcijo občin članic in Skupnosti občin Slovenije želijo opozoriti na številne projekte slovenskih občin in občanom podrobneje predstaviti svoje delo. V Občini Rečica ob Savinji so ob predstavitvi dela posebno pozornost namenili vzpostavitvi odprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja, gradnji mostu Spodnja Rečica-Trnovec in delovanju sistema zaščite in reševanja v občini. US Radi se družijo VOJNIK - Društvo upokojencev, ki vključuje več kot tisoč članov, je imelo občni zbor. Na njem so pregledali lani opravljeno delo in sprejeli letošnji načrt. V društvu posvečajo veliko pozornost druženju in izletom, saj so jih lani pripravili kar dvanajst. Med drugim so obiskali Slovence v Porabju na Madžarskem. Med priljubljenimi druženji so društveno pustovanje in praznovanje dneva žena ter materinskega dne, prav tako pripravljajo redno tekmovanje v kegljanju na vrvici in meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Oktobra organizirajo piknik pod šotorom, ki se ga udeležuje od dvesto do tristo upokojencev. V projekt Starejši starejšim je v tem društvu vključenih približno petsto ljudi, ki jih obiskujejo poverjeniki. Kar četrtina članov je stara več kot 80 let. BJ 10 KRONIKA Previdno na planinskih poteh Na kar 40 odstotkih poti obstaja še vedno nevarnost zaradi posledic zadnje zimske ujme Po takšni sprehajalni oziroma planinski poti je še nemogoče uživati v naravi. (Foto: Planinska zveza Slovenije) Planinski svet je še vedno prekrit s snežno odejo, zato markacije ponekod niso vidne. Zato je hitro možno zaiti na brezpotja, kjer se lahko zgodijo tudi zdrsi in posledično poškodbe. V zimski opremi za poho-dnike morajo med drugim biti gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, dobra zaščitna obleka, ki ščiti pred vetrom, mrazom in mokroto, zaščita pred močnim soncem, dovolj rezervne obleke in zaradi zaprtosti planinskih koč tudi dovolj tople tekočine in hrane. Med obvezno tehnično oprem v gorah sodijo tudi cepin in dereze, poleg tega pa še plazovni trojček: plazovna žolna, sonda in snežna lopata. In vedenje, da se v tem času ni dobro odpravljati na poti ali vrhove, ki jih ne poznamo dobro že v kopnih razmerah. V večini slovenskih gora je zaradi zimskih razmer še vedno velika nevarnost snežnih plazov. Ob tem je treba upoštevati, da v gorah ne grozijo samo snežni plazovi, temveč tudi talni. Zadnje zimske razmere so tla dodobro razmočile tudi v nižjih legah, februarski žled pa je posledice pustil tudi na planinskih poteh, ki so jih člani Planinske zveze Slovenije po zimski ujmi zaradi varnosti zaprli. Kar 40 odstotkov planinskih poti naj bi bilo poškodovanih. Gorska reševalna zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije zato opozarjata na izredno previdnost za vse, ki bi se v teh dneh vendarle kljub opozorilom odpravili v višje lege. Talni plazovi se v gorah utegnejo prožiti predvsem na tistih delih, kjer je v preteklih dneh močno sonce zajelo strma neporaščena južna pobočja. V visokogorju pa je pihal tudi veter, ki je na določena območja nanašal sneg, zaradi česar so nastajale t. i. klože. To pomeni, da veter prenaša sneg z enega mesta na drugo. Torej ni nujno, da nastanejo med sneženjem. Nastajale so tudi opasti, ki jih gorniki prav tako poznajo kot nanose snega, pri čemer nastanejo med snežnimi meteži. Lahko so mehkejše in zato še toliko bolj nevarne. Gorski reševalci ob tem svetujejo previdnost pri prečkanju takšnih pobočij. Popolnoma pa v tem času odsvetujejo prečkanje grebenov in vzpone po grapah. Največja škoda v zgodovini Zadnje zimske razmere so dodobra poškodovale tudi planinske poti v nižjih legah, zato se je planinska zveza takoj po zimski ujmi odločila večino preventivno zapreti in jih odpira počasi glede na odpravo povzročene škode. »Ocenjujemo, da je bilo zaradi posledic žledoloma in snegoloma poškodovanih ali neprehodnih okoli 40 odstotkov planinskih poti izven visokogorja. To je daleč največja škoda, ki so jo kadarkoli zaradi naravnih nesreč utrpele planinske poti v več kot 120-letni zgodovini slovenske planinske organizacije,« pravi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Ro-tovnik. Okvirna višina škode na planinskih poteh bo znana do konca meseca, končna pa ne pred poletjem. »Planinska društva in skrbniki planinskih poti so na nekaterih območjih, kjer varnostne razmere dopuščajo, že začeli odpravljati stanja, a bomo v planinski organizaciji potrebovali podporo širše skupnosti, da bomo lahko vzpostavili stanje, kot je bilo pred letošnjo naravno ujmo,« dodaja Rotovnik. Seznam že odprtih poti Nekatere poti so na našem območju tako še vedno zaprte, planinska zveza pa dnevno na svojih spletnih straneh objavlja tiste lokacije in kraje, kjer so posledice ujme že odpravljene toliko, da so poti sprostili, da jih ljubitelji planin že lahko uporabljajo. Tako je še vedno zaprta večina planinskih poti na območjih planinskih društev Gornji Grad ter Velenje. Zaprta sta tudi planinska pot Po poteh Vinske gore in del Savinjske planinske poti, ki se začne na razpotju Prebold-Golava na Gradišču in se nadaljuje čez Veliko reko proti Mrzlici. Odsvetujejo tudi pohod po planinski poti Slovenske Konjice-Skala, nekaj časa pa je bila prepovedana hoja tudi po priljubljeni poti Celje-Hu-dičev graben-Celjska koča. Spremljajte vremensko napoved Vse tiste, ki se te dni ne bodo mogli upreti planinar-jenju, gorski reševalci in izurjeni planinci opozarjajo na nujno spremljanje vremenske napovedi in upoštevanje podatkov o višini snežne odeje na lokacijah, kamor se odpravljajo. Ob tem je treba vedeti, da se razmere v gorah hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od napovedanih. Pozorni naj bodo tudi na stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, ki jo objavljajo tudi na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Na takšno pot nikakor pohodniki ne smejo brez ustrezne opreme in upoštevanja, da je svetloba v zimskih dneh nekoliko krajša, prav tako je v teh dneh priporočljivo iti na pohode predvsem v skupini. Predvsem naj izbirajo poti v naravnem okolju, ki so položnejše in nižje ležeče ter dovolj odmaknjene od ustaljenih poti snežnih plazov ter izven gozdov, ki jih je pred dnevi poškodoval žled, saj ponekod nevarnost še vedno predstavljajo podrta drevesa. SIMONA ŠOLINIČ Skrbniki planinskih poti in člani planinskih društev z marka cisti pregledujejo planinske poti in sproti obveščajo javnost, katere so že odprte oziroma varno prehodne. Seznam že odprtih planinskih poti je objavljen na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri sanaciji sodelujejo tudi lastniki zemljišč, čez katera potekajo poti. V odpravo škode so vključeni še vodniki in t. i. varuhi gorske narave. Kapis iz prisilne poravnave v stečaj Celjsko sodišče je v podjetju Kapis ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Takšna odločitev ni presenečenje, saj je že prisilna upra-viteljica Milena Sisinger, ki je zdaj tudi stečajna upraviteljica, večkrat opozorila, da podjetje ne bo moglo izpolniti načrta finančnega prestrukturiranja in se rešiti pred propadom. Da je treba v Kapisu uvesti stečaj, je sodišču pred kratkim predlagala že Nova Ljubljanska banka, ki je z osmimi milijoni evrov terjatev največja upnica podjetja. Tudi tam so ugotovili, da so možnosti, da bi prisilna poravnava uspela in bi Kapis svoje upnike poplačal tako, kot je zapisal v načrtu, manjše od 50 odstotkov. Nekoč uspešen Kapis, ki se je ukvarjal z izdelovanjem in s prodajo električnih kablov, je tudi v prisilni poravnavi posloval zelo slabo. Od načrtovanih 2,4 milijona evrov je v drugi polovici lanskega leta ustvaril le slabega pol milijona evrov prihodkov. Izguba, ki je ob lanskem polletju znašala dobre 4 milijone evrov, se je tudi v prisilni poravnavi poglabljala. Eden od razlogov za propad celjskega podjetja je tudi slabo poslovanje njegove hčerinske družbe za proizvodnjo kablov v Bosni in Hercegovini. Tovarna od oktobra lani ne posluje, s propadom proizvodnje v Bosni pa je Kapis izgubil svojega glavnega dobavitelja. JI INFO 113 Kaznovan bo zaradi nasilništva Z nožem v hrbet, ramena in ušesa Policisti so v nedeljo ovadili 29-letnega moškega, ki je v Šoštanju napadel 43-letnega prijatelja svoje 27-le-tne sestre. Moškega naj bi večkrat zabodel s kuhinjskim nožem. 29-letnik je v Šoštanj prišel iz Avstrije. Po prepiru je 43-letnika večkrat zabodel v predel hrbta, ramen in ušesa. Kot je pokazala kriminalistična preiskava, oškodovanec ni dobil hudih telesnih poškodb, šlo naj bi zgolj za površinske rane. 29-letnega storilca so kriminalisti sprva pridržali, a so ga kasneje izpustili. Ovadili ga ne bodo zaradi poskusa uboja, kot je kazalo najprej, ampak zaradi kaznivega dejanja nasilništva. Ogenj nad delavca V preteklih dneh je v enem od celjskih hotelov prišlo do delovne nesreče. Delavec v strežbi naj bi se poškodoval v kuhinji med nalaganjem hrane na ogrevalno ploščo. Pri tem naj bi se ogenj, s katerim se je plošča ogrevala, razširil nanj. Kriminalisti, ki so primer preiskovali, so izključili tujo krivdo. Zaposleni naj bi dobil hude poškodbe, zaradi česar naj bi bil še vedno v zdravniški oskrbi. Denar dobil nazaj Konjiški policisti so minuli konec tedna preiskovali rop, saj je 59-letni moški iz Zreč prijavil, da ga je neznanec v bližini avtobusne postaje v Zrečah oropal. Odnesel naj bi okoli 7.500 evrov. Kasneje so izsledili in prijeli 18-letnega Bistričana in 27-letno Konjičanko, ki sta oškodovanca poznala, saj naj bi pred tem skupaj popivali. Ukradeni denar so našli pri njiju in jima ga zasegli ter vrnili 59-letniku. Zoper osumljena bodo podali kazensko ovadbo. Madžaru ukradla tudi denar Na avtocestnem počivališču Tepanje se je pretekli teden spet zgodila drzna tatvina. Žrtev je bil voznik, sicer državljan Madžarske. Dva moška, ki sta se na počivališče pripeljala s tovornim vozilom tujih registrskih oznak, sta iz parkiranega madžarskega tovornega vozila ukradla dobrih 300 litrov nafte. Gorivo sta ukradla tako, da sta ga iz oškodovančevega vozila prečrpala v rezervoar svojega vozila. Eden od storilcev je iz kabine oškodovanemu ukradel tudi dobrih 300 evrov. Dve nesreči s pobegom V ponedeljek sta se v Celju zgodili dve prometni nesreči s pobegom. Obe okoli pol šeste ure zjutraj na območju Bukovžlaka. Policija še vedno zbira podatke, da bi izsledila povzročitelja. V prvi sta trčila neznan voznik belega kombiniranega vozila in voznik osebnega vozila Audi A4. Voznik kombija je odpeljal v smeri proti Proseniškemu. V drugem primeru pa sta trčila voznik neznanega rdečega avtomobila in voznik Citroena Xsare Picasso. Tudi po tem trčenju je povzročitelj odpeljal v smeri proti Proseniškemu. Zaradi razjasnitev okoliščin policija naproša morebitne očividce, naj pokličejo na številko 113. Voznika še iščejo Velenjski policisti še vedno iščejo moškega, ki je v ponedeljek zjutraj pobegnil iz vozila, ki so ga ustavljali na cesti Škale-Velenje. Vozil je osebno vozilo Audi A5 in na enem od parkirišč celo trčil v policijsko vozilo, saj ni želel ustaviti. Na območju Graške Gore so ga ponovno poskušali ustaviti, a je spet odpeljal dalje. Policisti so nato v Šmiklavžu uporabili stinger, sredstvo za prisilno ustavljanje vozil. V avtomobilu je bilo pet oseb, voznik in sopotnik pa sta pobegnila. Sopotnika so sicer kmalu po pobegu prijeli, o pobeglem vozniku pa policisti še zbirajo informacije. IZOBRAŽEVANJE 11 Prostora dovolj, celo preveč Pred vpisom razmislek o tem, kaj bi v življenju radi delali Po razpisih za vpis v srednje in visoke šole ter na fakultete je februarja izšel še razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje za študijsko leto 2014/15. Minuli petek in sobota pa sta v vseh srednjih, višjih in visokih šolah ter na fakultetah minevala v znamenju predstavitev izobraževalnih programov, v katerih bodo mladi lahko jeseni nadaljevali šolanje. Vpisnih mest je tudi letos dovolj, le tisti, ki bodo izbrali najbolj oblegane in zaželene programe, se bodo kasneje srečevali z omejitvijo vpisa in s presojo, ali so v dosedanjem šolanju dosegli dovolj dobre rezultate, da bodo sprejeti v izbran program. Pred dokončno odločitvijo za vpis opozarjajo vrstnike tudi v dijaški in študentski organizaciji, naj mladi dobro razmislijo ne le o tem, v katero šolo želijo, temveč še bolj o tem, kaj bi kasneje v življenju radi delali in v katerih poklicih si lahko obetajo tudi zaposlitev. Dijaki do 4. aprila Za bodoče dijake je določen poseben vpisni postopek. Tako se morajo devetošolci, ki se želijo vpisati v program, za katerega je treba izpolnjevati posebne vpisne pogoje oziroma opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, za ta preizkus prijaviti do 5. marca, preizkuse pa bodo v srednjih šolah izvedli v drugi polovici meseca. Prijave za vpis bodo v srednjih šolah sprejemali do 4. aprila, najkasneje do 10. aprila pa bodo na šolskem ministrstvu objavili podatke, koliko je prijav po posameznih programih. Do 25. aprila bodo imeli bodoči dijaki čas za prenos prijav, zatem bo znano, v katerih srednjih šolah bo omejitev vpisa, katere bodo dobile morebitne dodatne oddelke in v katerih zaradi premalo prijavljenih kandidatov posameznega programa ne bodo izvedli. Programi z omejenim vpisom bodo znani do 3. junija, druga polovica tega meseca pa bo v srednjih šolah v znamenju vpisovanja novincev. Ti bodo morali do 19. junija posredovati dokazila, da izpolnjujejo vpisne pogoje. Tisti, ki bodo izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani, v programih z omejitvijo vpisa pa bosta sledila izbirni posto- pek in vpis; pri čemer bodo spodnje meje prvega kroga izbirnega postopka znane 20. junija, drugega kroga pa 27. junija. Do 29. avgusta se bodo v srednje šole še lahko vpisovali učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani, in vsi tisti, ki se bodo za nadaljevanje šolanja odločili šele poleti - vendar le v srednje šole, kjer bodo še imeli prosta mesta. Študenti do 5. oziroma 7. marca V 49 višjih strokovnih šolah, 26 javnih in 23 zasebnih, so razpisana prosta mesta v 31 študijskih programih. Prvič je razpisan nov študijski program snovanje vizualnih komunikacij in trženje, ki ga bodo izvedli v Višji strokovni šoli Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, v knežjem mestu pa bo kot druga letošnja novost izveden še vpis bodočih inženirjev varovanja v Višjo strokovno šolo Ekonomske šole Celje. Bodoči študenti se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih, in sicer med 24. februarjem in 7. marcem ter v začetku septembra. Elektronske prijave za vpis bo sprejemala višješolska prijavna služba s sedežem v Šolskem centru Celje. Novost razpisa, ki jo določa novela Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, je, da se v višješolske študijske programe ne more več vpisati nihče, ki je bil že tri leta vpisan v visokošolski program. V primeru omejitve vpisa bodo imeli pri vpisu v redni študij prednost kandidati, ki doslej še niso bili kot redni študenti vpisani v kateri drug program višjega ali visokošolskega izobraževanja. Za bodoče študente visokih šol in fakultet se je prvi prijavni rok začel 5. februarja, končal pa se bo 5. marca. Konec aprila bodo obveščeni o tem, koliko je prijav v posamezne programe, potem bo treba čakati na rezultate mature. To bo še posebej težak čas za tiste, ki bodo izbrali programe, za katere bo zanimanje večje od števila razpisanih mest. Njihove negotovosti bo konec 25. julija, ko bodo znani rezultati prvega roka izbirnega postopka. Drugi prijavni rok bo trajal od 22. do 29. avgusta, nato bo povsem na začetku študijskega leta sledil še tretji rok neposredno v visokih šolah in na fakultetah. IVANA STAMEJCIČ Kam naprej? Vpis glede na zanimanje in zaposlitvene možnosti Celje so konec tedna preplavili bodoči dijaki srednjih šol in študentje višjih in visokih šol ter fakultet. Med nagovori, predstavitvami in spremljevalnim programom so spoznavali utrip šol in nabirali informacije, na podlagi katerih bodo lažje izpolnili vpisni list. Poklepetali smo z bodočimi dijaki in študenti ter jih povprašali, kaj predvsem bo vplivalo nanje pri odločanju o študijskem programu. Starši v vlogi spremljevalcev pa so praviloma predvsem stiskali pesti, da bi se njihovim otrokom pričakovanja le izpolnila, tako zdaj pri izbiri šolanja, kot tudi pozneje, ko bo treba najti zaposlitev. Prijavnice za vpis v dijaški dom morajo novinci v izbrani dom poslati do 4. aprila, do 10. aprila pa jih bodo iz dijaškega doma, v katerega se bodo vpisali, obvestili o možnosti bivanja in nadaljnjem postopku vpisa. Ta bo trajal do 27. junija, v jesenskem roku pa do 30. septembra. Na Celjskem lahko dijaki med šolskim letom bivajo v dijaških domovih v Šentjurju (za novince je razpisanih 21 prostih mest) in Rogaški Slatini (46 mest), v Velenju (26) in Celju (100). Dijaški dom v Celju bo prihodnje šolsko leto deloval pod okriljem Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Miha Vijačar, Vače: »Obiskal sem informativni dan v Višji strokovni šoli Celje, saj bi rad postal mehatronik. Izvedel bi rad, kakšne so možnosti nadaljevanja študija in kakšne so možnosti za kasnejšo zaposlitev, seveda pa me zanima tudi predmetnik. Pri izbiri se najbolj zanašam nase, za nasvet sem prosil tudi kakšnega prijatelja. Ker sem po izobrazbi kmetijsko-podjetniški tehnik, razmišljam tudi o nadaljnjem študiju, ki bi bil povezan s to smerjo. Poizvedovanju o tem programu bom posvetil naslednji informativni dan.« Dejan Todorovič, Rogaška Slatina: »Ker me zanima oblikovanje in mi je blizu informacijska tehnologija, sem prišel pogledat predstavitev smeri medijski tehnik. Sestra je že končala to srednjo šolo in zato že nekoliko več vem o tem, kaj lahko pričakujem in kaj bodo od mene zahtevali profesorji. Razmišljam tudi o tem, da bi se izučil za elektrotehnika. Zadnje besede torej še nisem rekel, se bom pa odločil predvsem na podlagi lastnih zanimanj.« Evelina Martinovič, Celje: »Odločila sem se, da bom na informativnih dneh izvedela več o programih medijski tehnik, gostinstvo in slaščičarstvo. Zanima me predvsem, kako so zasnovani učni načrti in kakšne vsebine so predvidene za čas, ki ga bom preživela v srednji šoli. Pri izbiri poklica mi svetujejo starši, spremljam pa tudi šolanje starejšega brata in zdi se mi, da bi mi ustrezal način dela v srednji šoli, ki jo obiskuje.« Tanja Martinovič, Celje: »Zdi se mi prav, da smo starši vključeni v izbiro srednje šole za svoje otroke. Z veseljem sem prišla zraven na informativni dan. Tako podpiram svojo hčer pri tej pomembni odločitvi. Poskušam ji svetovati po svojih najboljših močeh in ji predstaviti čim več različnih plati poklicev, za katere se zanima. Prav tako sem skupaj z njo >na lovu< za pravimi informacijami.« Maja Slapnik, Vojnik: »Prisluhnila sem predstavitvi programa naravovarstveni tehnik, saj me zanima delo, povezano z varovanjem okolja. Danes iščem predvsem informacije o tem, kam se lahko vpišem po končani srednji šoli, kakšne možnosti imam. Mislim, da smo bodoči dijaki dobili dovolj iztočnic in da je to najbrž prava odločitev zame. Bom pa obiskala še informativni dan v turistični šoli.« Eva Slapnik, Vojnik: »Najbolj pomembno je, da otroka veseli tisto, za kar se odloči. To je po mojem mnenju zagotovilo za uspeh. V naši družini smo sodelovali pri hčerinem odločanju o poklicu in ji poskušali kar najbolje svetovati. Danes smo dobili mnogo informacij, sicer pa so dostopne tudi na spletu, kjer lahko pogledamo, če nas bo še kaj zanimalo.« Janez Lesjak, Velenje: »Zanimam se za strojništvo, saj sem končal srednjo šolo za strojništvo in bi rad ostal v tej stroki. O tem, če se v tej smeri skrivajo dobre priložnosti za zaposlitev, še ne razmišljam. To je zame bolj vmesna postaja na poti do študija. Na informativnem dnevu se bom pozanimal, kakšni so pogoji in roki za vpis ter kaj lahko ta šola ponudi meni osebno. Čeprav sem razmišljal tudi o nekaterih drugih možnostih, bom najverjetneje ostal kar pri strojništvu.« Branko Lesjak, Velenje: »Za svojega sina si želim, da bi mu šlo v življenju čim bolje. Kot strojni tehnik po mojem mnenju v tem trenutku nima najboljših možnosti za zaposlitev. Ker mu gre dobro v šoli, si želim, da bi šel naprej in naredil nekaj iz sebe. Kot oče mu bom pomagal po vseh svojih močeh, da bi mu uspelo in da bi bil čim bolj uspešen.« pri predstavitvi poklicev prvenstveno pomagal moj mož. Nasveti staršev so zagotovo dobrodošli, največ pa štejejo otrokove želje. Težko je pričakovati, da bo dijak takoj po šoli dobil zaposlitev. Pomembneje se mi zdi, da sledi zastavljenim ciljem, zaradi česar je kasneje lahko uspešen. Še vedno pa se lahko dodatno izobrazi ali zamenja poklic, če ga ta ne bi veselil. Treba se je prilagajati razmeram in se zavedati, da nisi poročen z nekim poklicem. Obiskali bomo več šol, poleg strojništva nas zanimajo še nov program za tehnika varovanja v ekonomski šoli, a tudi smeri, ki jih ponujajo v zdravstveni šoli.« TINA VENGUST Foto: SHERPA Karmen Melavc, Mozirje: »Sinu sem svetovala, naj srednjo šolo izbere glede na svoje sposobnosti in glede na to, kaj ga veseli. Zdi se mi, da imajo fantje popolnoma drugačne želje kot dekleta, zato mu je 12 AKTUALNO Čeprav ima Unior doma in v tujini kar nekaj hčerinskih družb, se njihova turistična divizija nikoli ni »osamosvojila« in je že ves čas le eden od petih programov matičnega podjetja. Unior namerava do sredine prihodnjega leta prodati svojo turistično divizijo. Ernest Kovač, direkto kupcev. Vse se prodaj, bo v Slovenijo, bi lahk Trenutno to, da nekd tve oziroma dobi obis osebno želim kupca, . verne Evrope, sploh p Delajo, se bo na strateške Sobotno potepanje na smučiščih. Motiv z Golt desno in utrip na Rogli levo. (Foto: US, IŠ) Prevelika zadolženost ... ... bo odnesla Roglo in Terme Zreče Smučarsko središče na Rogli in zdravilišče v Zrečah kmalu ne bosta več sestavni del Uniorja. Podjetje mora, če hoče preživeti, oba svoja turistična centra, skupaj z RTC Krvavcem, ki je prav tako v njegovi lasti, čim prej prodati. Takšna je bila ena od zahtev bank, ki so Uniorju lani po dolgotrajnih pogajanjih spremenile pogoje za vračanje ogromnega, kar 144 milijonov evrov visokega dolga. Pogodba, ki jo je Unior sklenil z 12 poslovnimi bankami in s SID banko, določa, da morajo do leta 2019 svojo zadolženost znižati na 70 milijonov evrov. Od letos bodo, tako so se obveza- li, vsako leto iz poslovanja odplačali od 6 do 7 milijonov evrov dolga. Razliko do 70 milijonov evrov bodo zagotovili s prodajo nepotrebnega premoženja. Poleg Term Zreče in turističnih centrov na Rogli in Krvavcu bodo prodali še nekaj manjših hčerinskih družb. Ker časi za prodajo niso najbolj ugodni, so najeli finančnega svetovalca, ki jim bo pri tem pomagal. Kot je pred kratkim povedal predsednik uprave Darko Hrastnik, se zaenkrat kakšni resni kupci še niso pojavili, vendar v podjetju kljub temu računajo, da jim bo vse tri turistične centre uspelo prodati v prvi polovici leta 2015. V Uniorju jih ne skrbi, kako bodo poravnavali obveznosti do bank, saj se je po večmilijonski izgubi v letu 2012 poslovanje podjetja občutno izboljšalo. Končnih številk še nimajo, prve ocene pa razkrivajo, da so lani ustvarili skoraj pet milijonov evrov dobička. Rekordni so bili tudi prihodki iz prodaje, saj so presegli 167 milijonov evrov. Število nočitev padlo Približno 20 milijonov evrov je Uniorju prinesel program Turizem, v katerem je trenutno zaposlenih 405 ljudi. Na Rogli in v Zrečah so zabeležili 187 tisoč nočitev. Razveseljivo je, pravijo v Uniorju, da raste število tujih nočitev - v termah jih je bilo več za 15 odstotkov, na Rogli za 2 odstotka. Roglo je lani obiskalo 26.700 smučarjev, kar je nekoliko manj kot leto prej. V Uniorju številke o nočitvah predstavljajo kot spodbudne, vendar primerjava z nekaj leti nazaj razkriva, da njihov program turizma ne raste. V letu 2005 so namreč Rogla in Terme Zreče zabeležile 213 tisoč nočitev, v letu 2008 pa 219 tisoč. Tudi prihodki, ki jih podjetju prinaša turizem, ne naraščajo. V enem od svojih dokumentov so na primer v Uniorju zapisali, da je leta 2008 prodaja v tem programu znašala 20,8 milijona evrov. To pa je približ Ali turizem podjetju ali izgubo, v Uniorju podjetju nam prav tal kriti, koliko denarja s žil v gradnjo centra na zdravilišča. Odgovor takšnih podatkov, ker zem v postopku proda oziroma da so takšni skrivnost in torej nis nosti. Številke zagoti saj je leta 1972, ko se Roglo, tam bila le ma zdravilišče v Zrečah s Na Rogli veliko dogajanja Na Zreškem za zimske počitnice dobro kaže - Letos kar štirje pokali Če so mile zime veseli v gospodinjstvih, kjer jih mrzle ponavadi drago stanejo, to seveda ne velja za upravljavce smučišč. Tako je tudi na smučarski Rogli, kjer so do nedelje kljub vsemu našteli 79 smučarskih dni, kar je v primerjavi z lani celo teden več. Na Rogli z vremenom, ki ga spremlja precej dežja, ne morejo biti zadovoljni, vendar pravijo, da je na ocene sezone treba še počakati. Smučarska sezona na Ro-gli se je začela 30. novembra. »Kljub pomanjkanju snega in visokim temperaturam v decembru in večjem delu januarja smučarske naprave obratujejo neprekinjeno,« je v takšnih razmerah zadovoljna direktorica Uniorjevega programa Turizem Barbara Soršak. Unior vključuje tako smučarski center na Rogli kot Terme Zreče v dolini. In koliko manj smučarjev je na Rogli zaradi toplega zimskega vremena? V Uniorju pravijo, da se to izrazito ne pozna, manj je dnevnih smučarjev, ki prihajajo tudi z bližnje Hrvaške in nekaj celo z Madžarske. Število smučarjev, ki so na Rogli in v Termah Zrečah na počitnicah, naj bi bilo približno enako kot lani ob istem času. »Natančne analize bomo opravili ob koncu sezone in takrat bo jasno, kakšna je bila ta sezona v primerjavi s preteklimi,« pravi Tina Tinta Kovačič iz službe za stike z javnostmi. Pred počitnicami Na Rogli je uspeh letošnje smučarske sezone res težko napovedovati, saj so pred njimi še zimske počitnice in še dva evropska pokala. »Za prvi teden počitnic so zmogljivosti v obeh centrih v celoti zasedene, za drugi teden je trenutno zasedenost 85-odstotna. Glede na povpraševanje in trend rezervacij v zadnjem trenutku smo prepričani, da bo odstotek zasedenosti še nekoliko višji,« odgovarja direktorica. In pokali na Rogli? Vsega skupaj bodo tam to zimo kar štirje pokali, saj sta dva že za njimi. Prvi je bil pred mesecem, ko so že drugič gostili svetovni pokal v deskanju na snegu v paralelnih disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo 123 najboljših de-skark in deskarjev na svetu, ki so prišli iz kar 22 držav, vse od Avstralije in Kitajske do Združenih držav Amerike. »Kljub slabim vremenskim razmeram, ki jih je spremljal celo dež, smo tekmovanje izpeljali na način, kot se za tekmovanje najvišje svetovne ravni tudi pričakuje. O tem pričajo tako ugodni odzivi tekmovalcev kot strokovne javnosti in navijačev,« komen- i Direktorica Uniorjevega Programa Turizem Barbara Soršak tira svetovni pokal direktorica. Temu je sledil še evropski pokal v deskanju v paralelnih disciplinah. Še dva pokala V prvi polovici marca bodo na Rogli izvedli še dva pokala: najprej bo od 7. marca evropski pokal v teku na smučeh, ki mu bo čez nekaj dni sledil evropski pokal v deskanju na snegu v prostem slogu. Takoj za njim bodo dnevi tradicionalne prireditve FreeStyle Week, ki povezuje ljubitelje smučanja, deskanja, prostega sloga in glasbe. Različni pokali so za prepoznavnost Rogle seveda posebnega pomena. »To je za nas velikega pomena, saj Roglo postavlja na mednarodno prizorišče, na mednarodni tu- ristični trg. Pomembno je, ker si prizadevamo povišati število tujih gostov in tudi zato ker se tako Rogla kot Terme Zreče ukvarjajo s trženjem priprav za vrhunske športnike,« odgovarja Tina Tinta Kovačič. Po žledu olimpijski duh Na Rogli se v tem mesecu poznajo tako posledice žleda po Sloveniji kot zimske olimpijske igre v Sočiju. V dneh žleda, ki je pustošil po Sloveniji, je bilo manj dnevnih smučarjev, saj so bile slovenske ceste v slabem stanju, številni smučarji so imeli doma veliko skrbi. In kako izgleda smučanje na Rogli v času zimskih olimpijskih iger v Sočiju? »Na Ma-šinžagi je na voljo velik prikazovalnik, kjer lahko smučarji stiskajo pesti za tekmovalce iz svoje države. Za dneve zimske olimpijade so pripravili program Olimpijska Rogla, kjer ponujajo različne dejavnosti. Med njimi so rekreativna tekmovanja v olimpijskih disciplinah, zabavne hokejske tekme, otroški Zlodejev dan na snegu. In prednosti? Prednost Zreč in Rogle so tamkajšnje terme, kjer se lahko gostje v topli vodi razvajajo tudi v vremenu, ki za smučanje ni najbolj primerno. V Uniorju ugotavljajo, da je v Termah Zreče vedno več takšnih gostov, kjer vsi družinski člani Na Rogli je še vedno največ smučarjev iz Slovenije, tako tistih, ki na zreškem Pohorju bivajo, kot drugih, enodnevnih gostov. Med tujci je največ Hrvatov in Madžarov, v Termah Zreče prevladujejo Madžari, Avstrijci in Hrvati. Med enodnevnimi smučarji je približno petina tujcev. ne smučajo. Tisti, ki smučajo, odhajajo iz Zreč na petnajst kilometrov oddaljeno Roglo z brezplačnim smučarskim avtobusom, ostali ostajajo v dolini. Za goste so prav tako na voljo savne, wellness center, različne športne dejavnosti v športni dvorani na Rogli in animacijski program. BRANE JERANKO Foto: arhiv Unior program Turizem Prvi smučarski koraki v spremstvu \ Takšno, povsem sneženo Roglo, si želijo tako smučarji kot v družbi Unior AKTUALNO 13 r družbe Golte: »Danes smo vsi naprodaj, problem pa je, ker ni a, tudi energetika oziroma HSE. Če bi nekdo prišel s pravo ponud-co kupil, kar bi hotel. Vendar danes kupujejo samo špekulanti. o nekaj kupi, še nič ne pomeni. Bistveno je, da potem proda stori-kovalce. V nasprotnem primeru nakup nima smisla. Za Golte si ki bi pripeljal tudi več obiskovalcev. Sami se oziramo po trgih se-o tistih Nizozemcih, ki poleti hodijo v Zgornjo Savinjsko dolino.« irijo in upajo ga kupca no toliko kot lani. prinaša dobiček ne razkrivajo. V ko niso želeli razo v vseh letih vlo-a Rogli in v razvoj ili so namreč, da : je program Turi-ije, ne morejo dati podatki poslovna o namenjeni jav-dvo niso majhne, je Unior podal na injša koča. A tudi ;o zgradili iz nič. JANJA INTIHAR Bazen za najmlajše Kovač je znova poudaril prednosti hotela, iz katerega se lahko gostje skoraj v pižami odpravijo na smučišče. »Pri zajtrku gledaš žičnico in občuduješ sončni vzhod, zvečer gledaš, kako urejajo proge ... Nikamor se ni treba voziti niti ni treba čakati. Če gledam kombinacijo hotela in smučanja, se mi zdi, da smo najboljši v Sloveniji. Nam pa manjkajo trgovinice in možnost pohajkovanja, kot je na primer v Kranjski Gori. Žal se Mozirje še ne razvija v to smer. Saj ne rečem, apartmaji in prenočišča kar rastejo, ni pa v trgu nič, kar bi bilo zanimivo za turiste, torej trgovine, >kafiči<, diskotetka ... Žal še vedno slišim, češ da se ne splača. Kot da gostom nočemo vzeti denarja.« In še eno pomanjkljivost omenja Kovač: »Ko smo načrtovali hotel, smo razmišljali o aktivnem preživljanju počitnic v naravi. Smučanje, hoja, tek, zvečer diskoteka ... Nismo razmišljali, da bi bil to družinski hotel, zdaj pa imamo največ teh obiskovalcev. Za najmlajše bi potrebovali bazen, da ne bi motili drugih gostov. Verjetno bomo pokrili zunanji bazen, ki je sicer namenjen za ohlajanje, in tako rešili ta problem. Vendar res nismo vedeli, kateri del gostov, ki smo jih nagovarjali se bo najboljše odzval na našo ponudbo. Po naključju je bila Teja iz uvoda ob vrnitvi spet v nihal-ki. Ni bila več tako zgovorna, priznala je, da je zelo utrujena. O tem so pričala tudi žareča lička in napoved, da bo tudi sama imela nekoč medaljo. Takšno kot Tina. US Prodaja na čakanju medtem dokončanje apartmajev Podobno kot Unior tudi Premogovnik Velenje, ki je s hčerinskima družbama PV Invest in HTZ največji lastnik družbe Golte, pozivajo lastniki k odprodaji deležev. Tudi lanska uspela dokapitali-zacija ne spreminja strateškega načrta premogovnika, po katerem naj bi PV odprodal poslovno nepotrebno premoženje. Med njim so tudi Golte, vendar v premogovniku pravijo, da trenutno premoženja po sedanjih nizkih cenah ni pametno prodajati. Ko se na Golteh ozirajo naokrog, po drugih smučiščih, so hvaležni, da je uspela lanska dokapitalizacija. Če ne bi prejeli pol milijona svežega denarja, bi lahko hotel in smučišča zaprli. »Tako pa dokaj redno plačujemo dobavitelje in stroške ...« Zato ostaja velika želja, da bi dogradili apartmaje. Povpraševanja je precej, končni cilj upravljavcev pa je 300 postelj na planini. Samo hotel je namreč premalo - vsak dan v sezoni bi moralo biti na planini 300 ljudi, da bi rentabilno poslovali. Kladje kot zadnji izziv V družbi Golte je zaposlenih 23 delavcev. S svojim poslovanjem v centru pokrivajo stroške dela in stroške materiala, pred dokapitalizacijo pa so imeli težave s pokrivanjem dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznosti. Družba Golte je v preteklem obdobju slabo poslovala, vzroke pa išče predvsem v splošnih gospodarskih razmerah in tudi velikih investicijskih vlaganjih v preteklosti. Prodaja hotela za zdaj še ni izvedljiva, saj so za njegovo gradnjo (investicija je bila vredna 9 milijonov evrov) pridobili četrtinsko sofinanciranje iz strukturnih skladov, zaradi česar hotela v obdobju petih let ne smejo prodati. Sicer tudi v družbi Golte intenzivno racionalizirajo in zmanjšujejo stroške dela. V prvi polovici lanskega leta so v družbi Golte v primerjavi s predlani za 15 odstotkov povečali prihodke, v tem obdobju je bil hotel 40-odsotno zaseden, kar je bolje kot leto prej. Povišali so tudi prihodke iz prodaje hotelskih storitev in od prodaje smučarskih kart. Zadnji izziv ostaja dograditev šestsedežnice Kladje, ki bi jim omogočila dostop do Ljubne-ga in bistveno podaljšala proge. Za gradnjo čakajo okoljevarstveno soglasje in upajo, da bo izdano še letos. »Potem bi uresničili vse načrte. Uredili smo cesto, poskrbeli za nočitvene zmogljivosti in dodatno ponudbo. V letu ali dveh skoraj ne bo moglo biti nikakršnega izgovora, da Goltem ne bi šlo,« pravi direktor družbe Ernest Kovač. URŠKA SELIŠNIK Tudi Golte v primežu narave V primerjavi z drugimi slovenskimi smučišči na Golteh nekoliko bolje - Računajo še na apartmaje in šestsedežnico Program Turizem. Sobotni prihod v Žekovec je bil podoben dobrim starim časom. Popolnoma zaparki-rano parkirišče je pričalo, da se v smučarskem centru Golte spet dogaja. V nihalki so oči najbolj žarele petletni Teji iz Velenja. Da že dobro smuča, je pripovedovala klepetava deklica, in da bo svoje znanje danes pokazala še očiju. V nihalki je bilo tudi kar nekaj hrvaško govorečih gostov, ki so se vračali »s šopinga«, kot je omenila mlajša Zagrebčan-ka. In dodala, da so se v Že-kovec prejšnji teden pripeljali z avtobusom, ki po novem ob sobotah v jutranjih urah odpelje iz Zagreba. »Zadnje tri dni je končno normalna zima, zato je tudi več ljudi na smučišču, v nasprotnem primeru bi bil najbrž pogreb,« je dodal žič-ničar. Na Golteh se je zimska sezona začela 29. novembra lani, pri čemer so pričakovali, da bo to ena boljših sezon. A jih je nenehno udarjalo vreme, predvsem inverzija in neznosne količine dežja. Da bi imeli desetmetrsko odejo, če bi namesto dežja padal sneg, smo še lahko slišali. Ob tem bodo na koncu verjetno res postavili rekord - glede števila obratovalnih dni namreč. Vendar je bilo v decembru in januarju večinoma smučišče bolj kot ne prazno, smučalo je mogoče po pet zanesenjakov, ki so smučarske vozovnice kupili v predprodaji. Stroški obratovanja so seveda skoraj enaki, ne glede na to, ali je hotel napol prazen ali povsem poln oziroma če smuča pet ali tisoč ljudi. »Zaposleni morajo biti v recepciji in na žičnici, tu so še natakarji, kuharji . Tako smo decembra zabeležili sto tisoč in januarja 150 tisoč evrov izpada prihodka,« priznava direktor družbe Golte Ernest Kovač. V primežu žleda Ko so upali, da so iz najhujšega, saj je tudi smučišča na Mozirski planini belil sneg, sta udarila led in žled. »Od sobote do srede smo bili brez elektrike. V hotelu je bilo kar nekaj ljudi. Presenetljivo, da tudi odpovedi ni bilo veliko, ocenjujemo, da je bivanje odpovedala petina gostov. Poleg tega je bil tu še skriti gost iz ene od slovenskih časopisnih hiš. Menda mu je bilo nekoliko dolgčas, ker savne niso delale,« je razmere opisoval Kovač. Seveda imajo v hotelu agregat, ki pa so ga uporabljali za najbolj nujne stvari. Tudi dostava tri dni ni delala, kuhali so s pomočjo plina ... »Do skrajnih moči smo se trudili, da je bilo bivanje gostov kolikor toliko normalno. Nismo še zasledili, da bi se gostje počutili prikrajšano.« Tudi direktorja Ernesta Kovača smo zmotili med vijuganjem po belih strminah. Najhuje je bilo, obuja nekaj dni stare spomine Kovač, ker niso vedeli, kdaj in kako bodo spet vključeni v elektro omrežje. Ko so dobili elektriko, je bilo treba najprej poskrbeti za ni-halko. Od hotela so se po grapi spustili proti dolini, plezali na vsak steber, da so ga očistili, in nato s posebnimi kolesci rezali pet centimetrov debel led na žicah. Nenehno so čistili tudi cesto, saj so gostje lahko prihajali ali odhajali samo po njej. Motorna žaga je bila shranjena kar v avtu, da so sproti rezali drevje in tako sproščali promet.« Samo smučanje ni dovolj Skladen z vremenskimi nevšečnostmi je tudi obisk ho- tela. Ljudje povprašujejo, tudi rezervirajo, a jih potem zaradi vremena preprosto ni. Predlani decembra je bil hotel polovično zaseden, pri čemer so glede na povpraševanje upali, da bo lanski december prinesel 90-odsto-tno zasedenost. Januarja letos je bil hotel glede na pričakovanja razprodan, dejansko pa sta bili zasedeni slabi dve tretjini sob. »Nekoliko bolje kaže za februar, ko bo očitno več kot 90-od-stotna zasedenost. Nenazadnje je res treba izkoristiti februar, ker bo potem v dolino prišla pomlad in spet ne bo pravega občutka za smuko. Zato moramo izkoristiti šolske počitnice, kolikor je sploh možno.« Na Golte vabijo obiskovalce tudi z organiziranimi prireditvami. Čedalje bolj se namreč kaže, da je tudi enodnevnim smučarskim obiskovalcem samo vožnja gor in dol premalo. »Konkurenca je huda, ljudje se sami odločajo, kam bodo šli, in če že plačajo, hočejo več. Oziroma želijo tisti dan, ki so ga namenili za smučanje, kar najbolje preživeti,« razlaga Kovač. Tako na posamezne dogodke prihajajo obiskovalci iz cele Slovenije, domačinov je še najmanj. »Je pa res, da če ni prave kakovosti v ponudbi, niti zraven ne prideš. Tudi da poceni prodaš, je potrebna kakovost.« 14 ŠPORT »Pivovarji« tretji v skupini! Po ukrajinskem skalpu sledi nemški izziv Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v svoji dvorani v 9. krogu lige prvakov premagali ukrajinski Motor iz Zaporožja s 30:27 in zaradi poraza Zagreba v Veszpremu osvojili tretje mesto v predtekmovalni skupini A. Danes bodo gostovali v Nemčiji pri ekipi Rhein-Neckar Löwen. »Drevi bomo neobremenjeni, kar pa ne pomeni, da se bomo predali,« je dejal Luka Žvižej, ki je proti Motorju vpisal štiri zadetke. Želi še hitreje Trenerju Branku Tamšetu je prvi veliki podvig na celjski klopi uspel pred tri tisoč gledalci: »Še vedno iščemo pravo formo. V zadnjih sedmih minutah sem želel, da dotolčemo tekmece, da s hitrimi prehodi v napad povišujemo razliko. Toda fantje igrajo >na ziher<, kar mi ni všeč. Potem delamo napake proti postavljeni nasprotnikovi obrambi in posledič- Poteza tekme je pripadla Mateiju Lekaiju, ki je v izjemno hitrem protinapadu akcijo zaključil z desne strani. no ne povedemo z želeno razliko.« Drevišnjo tekmo, precej manj pomembno od nedeljske v Mariboru, je Tamše takole napovedal: »Morda smo celo presegli cilj, saj je tretje mesto v tej skupini zelo dober rezultat in ga je bilo ob žrebu težko pričakovati ali napovedovati. Vendar prvi del tekmovanja še ni končan. Odpravljamo se k Rhein-Neckar Löwenu, odlični ekipi, ki ima paleto reprezentantov več različnih držav. Ti bodo vsekakor želeli ta del tekmovanja zaključiti z zmago. A mi se ne predajamo, tu ne bo pritiska zmage, vseeno pa bom od igralcev zahteval maksimalni pristop in če se nam zadeve sestavijo in odigramo najboljšo letošnjo tekmo, potem lahko računamo tudi na pozitiven rezultat. Ko se bo tekma v Nemčiji zaključila, bo na poti nazaj dovolj časa za analizo naslednjega nasprotnika. Morda bi kdo pričakoval, da bomo v ta namen uporabili tudi to tekmo lige prvakov, a tega sam ne želim.« »Žvadi« V osmini finala bodo Celjani za nasprotnika dobili eno izmed drugouvrščenih moštev iz preostalih sku- Rokometaši se bodo za pokal borili v Celju v začetku meseca marca. Na zaključni turnir so se uvrstili Celje Pivovarna Laško, Gorenje, Trimo in Sviš Ivančna Gorica. Žreb polfinalnih parov bo v ponedeljek v Pokrajinskem muzeju Celje. pin, trenutno so to Kolding, Paris St. Germain in Flensburg. Glavna junaka zmage sta bila vratar Matevž Skok z 19 obrambami in Gašper Marguč z desetimi goli. Za veliko zmago v rokometu potrebuješ zelo razpoloženega vratarja, to je v soboto vsekakor bil Matevž Skok, ki pa je bil po tekmi povsem izpraznjen, seveda bolj čustveno kot fizično: »Veselja res ne kažem, toda slika ni objektivna. Nekaj tekem se nisem našel. S trenerjem Hermanom Wirthom sva iskala rešitve, kako ustaviti >bom-be<, ki so letele proti našemu golu. To niso >motorji<, to so >žvadi<. Izjemno so močni, zato čestitam soigralcem za predstavo v obrambi.« Preostala para zadnjega kroga sta Motor - Veszprem in Zagreb - St. Petersburg. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Braslovške mladinke slavile Odbojkarski klub je gostil zaključni turnir državnega prvenstva za mladinke Domačinke so v polfinalu z 2:1 ugnale Branik, v finalu pa še Jesenice s 3:0. Najboljša igralka turnirja je bila Anita Sobočan (Braslovče), v ekipi trenerja Zorana Jerončiča pa so bile še Špela Bednjanič, Nina Turnšek, Anja Hribernik st., Zala Zbičajnik, Klavdija Bastl, Nuša Podbregar, Anja Jerman, Nika Markovič, Katja Mihevc, Katja Sorčan, Katja Mihalinec, Iza Vodlan in Anja Hribernik ml. TT Članice Braslovč igrajo odlično v 1. državni ligi, mladinke (na sliki s strokovnim vodstvom) pa so najboljše v Sloveniji. Trije Kladivarjevi zlati V soboto je bilo v Celju člansko atletsko državno prvenstvo v dvorani. Člani domačega Kladivarja so osvojili tri medalje. V troskoku je zmagal Andrej Batagelj (15,79 m), Luka Janežič je bil s 6,93 sek drugi v teku na 60 metrov, Robert Renner pa s preskočenimi 480 centrimetri tretji v skoku s palico. Na 60 metrov je zmagala Velenjčanka Maja Mihalinec (7,43 sek), v teku preko ovir pa je njen klubski kolega Peter Hribaršek osvojil tretje mesto (8,24 sek). V nedeljo pa je bilo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo v suvanju krogle za vse kategorije. Predstavniki celjskega kluba so se domov vrnili s štirimi kolajnami, Monika Lebeničnik med članicami in Leon Kumprej med mlajšimi mladinci z zlatima, Špela Hus s srebrno v članski konkurenci in Nina Ramšak z bronasto med starejšimi mladinkami. DŠ Vse tri ekipe v ligi za prvaka V zadnjem krogu rednega dela sezone državnega prvenstva za rokometašice je bil lokalni derbi v dvorani Golovec, ko sta si nasproti stali ekipi Celja Celjskih mesnin in Veplasa. Po dramatični končnici se je končalo neodločeno 28:28. Ob polčasu so Velenjčanke vodile s 15:11. Prednost gostujoče zasedbe je znašala že šest golov, a so se gostiteljice na krilih Alje Jankovič, ki je dosegla enajst golov, vrnile v igro in na koncu iztržile točko. »S točko smo seveda zelo zadovoljne, kajti tokrat so bile nasprotnice tiste, ki so nadzorovale tekmo, a nam jih je ob koncu uspelo ujeti. Tokrat sem začutila, da moram jaz povleči voz in izšlo se je,« je dejala Janko-vičeva. Dodala je: »Prvi del sezone je za nami. Moramo biti vesele, le Zagorjanke so pred nami. Na kakšni tekmi bi lahko bila igra boljša, a če potegnemo črto, smo nalogo opravile zelo dobro. Zdaj je treba formo še malce dvigniti in maksimalno pripravljeno pričakati drugi del.« Veplas je četrti, Žalec peti in je ujel zadnjo možnost za ligo za prvakinje, v kateri bo še Krim. Trener Celja Rajko Begovič je misli že usmeril k nadaljevanju sezone: »Težko je govoriti o ciljih. S prvim delom smo lahko zelo zadovoljni. Poizkusili bomo zadržati visoko pozicijo. Če bomo svoje igre iz prvega dela še nekoliko nadgradili, potem bomo uspeli. Najpomembneje pa je, da igralke iz tekme v tekmo napredujejo.« Zdaj je pred rokome-tašicami zaključni turnir pokalnega tekmovanja v Hrpeljah. Polfinalni žreb ni šel na roko ekipama s Celjskega. Žalčanke so dobile za nasprotnice igralke Krima, Žalčanke pa Zagorjanke. Če bi si Žalčanke in Velenjčan-ke stale nasproti v polfinalu, potem bi bila v finalu vsaj ena ekipa s celjskega območja, tako pa ... Državno prvenstvo se bo nadaljevalo 1. marca. MITJA KNEZ NA KRATKO Biti ali ne biti Gorenja Aalborg: Slovenija, bolje rečeno celjsko območje, bo imela dva kluba v osmini finala lige prvakov. Celjanom so se v nedeljo pridružili Velenjčani. Pravi podvig in praktično že uvrstitev vsaj na četrto mesto sta jim uspela na Danskem. V 9. krogu lige prvakov so premagali Aalborg z 28:23. Skoraj so zapravili vodstvo z 20:15, potem pa je, kot že nič kolikokrat v tej sezoni, zablestel Staš Skube (8 golov). Varovanci trenerja Ivana Vajdla so uspeli v bitki za biti ali ne biti, zdaj pa je v igri tudi tretje mesto. Lovili ga bodo v sobotnem večeru proti Flensburgu. Za naslov v Beogradu? Celje: V prvi tekmi četrtfinala Jadranske lige so košarkarice Athletea premagale Med-veščak z 82:56. Drugi obračun je bil sinoči v Zagrebu, morebitni tretji bo čez teden dni. V dvorani Gimnazije Celje - Center si je v zadnji sekundi 1. dela gleženj zvila Marica Gajič. Njene soigralke so vseeno uspele tekmo uspešno zaključiti. Proti neugodni conski obrambi Hrvatic sta bili najbolj učinkoviti Tavelyn James z 22 in Rebeka Abramovič z 19 točkami. Vse kaže, da bo zaključni turnir (8., 9. marec) v Beogradu, kajti trem tamkajšnjim klubom kaže odlično: Triglav - Crvena zvezda 66:81, Radivoj Korač - Srbobran 81:37 in Partizan - Budučnost 81:79. Neugoden žreb Podčetrtek: Bliža se čas številnih zaključnih pokalnih turnirjev. Zadnje dejanje slovenskega pokala v futsalu bo 8. in 9. marca v Podčetrtku. Ekipo Dobovca je med sezono zapustilo nekaj igralcev, tudi reprezentant Uroš Kroflič, tako da ne bo imela prav veliko možnosti v polfinalu proti Litiji. Drugi polfi-nalni par bo Oplast Kobarid - Sevnica. Žalski dečki zmagali Laško: Nogometni klub Pivovar je v Treh lilijah četrtič organiziral turnir za mlade nogometaše. V starostni kategoriji do 11 let je zmagal Žalec z najboljšim strelcem Anžetom Gradiškom in najboljšim vratarjem Rokom Štormanom. Tretja je bila Rogaška Slatina. Med fanti starimi 13 let se na prva tri mesta ni uvrstila nobena ekipa s Celjskega, je pa imela Rogaška Slatina najboljšega igralca turnirja, Tomija Gobca. (DŠ) ŠPORT 15 Obeta se dramatična končnica Šentjurčani v infarktni tekmi ugnali Portorož - Laščani še upajo Morje jim je dobro delo Najboljši igralec tekme na Kodeljevem je bil košarkar Zlatoroga Bojan Jovanovič. V končnici rednega dela sezone državnega prvenstva pri košarkarjih se stanje na lestvici vse bolj in bolj zapleta. A ne na prvih treh mestih, ki jih držijo Helios, Rogaška in Hopsi, temveč v boju za četrto, ki še pelje v ligo za prvaka. Rogaška je s 73:71 v 15. krogu dobila derbi na Polzeli proti Hop som. Tajfun je v Hruševcu po dramatični končnici z 68:67 premagal Portorož, Elektra je bila pred domačimi gledalci s 56:77 nemočna proti Grosupljem. Zlatorog pa je z 89:86 slavil pomembno zmago na gostovanju pri Slovanu, ko v boju za četrto mesto zaostaja le še za Grosupeljčani. Ključni trojki Abramoviča in Mitrovica Laški košarkarji so proti Slovanu vpisali sedmo liga-ško zmago, ko sta v ključnih trenutkih trojki zadela Robert Abramovič in Aleksan-dar Mitrovic. Nešportna napaka Mihe Lapornika ob koncu tekme je vlila upanje gostiteljem, ki pa v zadnjem napadu z metom za tri točke niso izsilili podaljška. »Vse, kar velja in šteje na tej tekmi, je zmaga. Ostalo je za hitro pozabo. Zmagi v gosteh se ne gleda v zobe. Menim, da smo zasluženo zmagali,« je bil kratek in jedrnat trener Zlatoroga Predrag Milovic. Njegovo moštvo ostaja v boju Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 12. krog: Oplast - Dobovec 6:3 (2:1); Lojen (15), Kuraj (26), Vojsk (3910 m). Vrstni red: Litija 29, Oplast 28, Sevnica 25, Pun-tar, Škofije 14, Dobovec 13, Velike Lašče 6, Maribor 5. KOŠARKA 1. SL, 15. krog: Hopsi - Rogaška 71:73; Robertson 21, Jagodnik 16, Udrih 14, Wan-gmene 9, Gabriel, Vujasino-vič 4, Vašl 3; Brkič 21, Milj-kovič 15, Pelko 13, Nikolič 7, Smajlovič, Jotič 6, Koštomaj 5, Tajfun - Portorož 68:67; Dr-žič 20, Veličkovič 17, Zimič 13, Tomaševič 7, Primorac 6, Pelc 3, Zadnik 2; Buda 16, Tratnik 15, Slovan - Zlatorog 86:89; Grum 23, Modrič 19; Jovanovič 17, Abramovič 13, Mitrovič 12, Jurak 11, Dimec 10, Miloševič 8, Samojlovič, Sirnik, Lapornik 5, Požin 3, Elektra - Grosuplje 56:77; Lelič 17, Priest 11, Zagorc 6, Atanackovič, Brčina 5, Baj-ramlič 4, Rizman, Bukovič 3, Podvršnik 2. Vrstni red: Helios 28, Rogaška 27, Hop-si 26, Grosuplje 23, Zlato-rog, Portorož 22, Slovan 20, Tajfun, Maribor, Elektra 19. 2. SL, 16. krog: Lastovka - Terme Olimia 83:71. Vrstni red: Šenčur 30, Škofja Loka, Plama Pur 29, Lastovka 26, za ligo za prvaka. Skupaj s Portorožem drži peto mesto, a z boljšo razliko na medsebojnih obračunih. Bojan Jovanovič je dosegel 17 točk, štiri manj Abramovič. Prvič je v dresu Zlatoroga zaigral novinec, organizator igre iz Črne gore Filip Samojlovic, nazadnje član ruskega niž-jeligaša. »Pivovarji« imajo zmago manj kot Grosuplje. V naslednjih dveh krogih bodo gostili Hopse in Rogaško, v zadnjem pa gostovali pri Heliosu. Grosuplje bodo sprva gostile Tajfun, zatem gostovale v Mariboru, v zadnjem krogu pa pričakale še Slovan. Tajfun z repa lestvice Šentjurčani so proti Por-torožanom večji del tekme nadzorovali rezultat, kajti vseskozi so bili v prednosti, a občutnejše razlike, s katero bi dokončno odločili tekmo, si niso uspeli priigrati. Ob polčasu so vodili za sedem točk (37:30), ob koncu 3. četrtine tudi že za deset, potem pa se je začelo ... Gostje so ulovili gostitelje, ko je k temu pripomogel sodnik Matej Špendl, ki je vlekel nerazumljive odločitve in obenem poskrbel, da so domači gledalci upravičeno »eksplodirali«. Kar nekajkrat je oškodoval moštvo Tajfuna. Nekaj njegovih napak je uspelo popraviti preostalima sodnikoma, Borisu Krejiču Litija, Terme Olimia, Parklji 24, Črnomelj, Krka B 23, Elektro Gorenjska prodaja, Hrastnik 21, Radenska Creativ, Koper 19, Postojna 18. 3. SL - vzhod, 15. krog: Konjice - Pingvini 75:71, Luxuris Celje - Janče 101:77. Vrstni red: Luxuris 25, Konjice 23, Branik, Posavje, Janče 21, Calcit 19, Pingvini 18, Primafoto 17, Ruše 15. 1. SL (ž), drugi del, 4. krog: Athlete Celje - Odeja 101:50; Boada 18, Abramovič 16, Thomas, Lisec 15, Hamrouni 10, Osterman, Ocvirk 9, Belak 5, Murn 4; Jevtovič 19, Adamo-vič 12. Vrstni red: Athlete 27, Triglav 26, Grosuplje 23, Domžale 19, Konjice 16, Odeja 15. Jadranska liga (ž), četr-tfinale, prva tekma: Athlete Celje - Medveščak Zagreb 82:56; James 22, Abramovič 19, Thomas 11, Gajič 10, Lisec 8, Boada 5, Osterman 4, Belak 3; Premasunac, Begič 13. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Zaporožje 30:27 (19:15); Marguč 10, Sliškovič 6, Žvižej, Zelenovič 4, Lekai 3, Žuran 2, Žabič 1; Burka 7, Kubatko 6. Vrstni red: Veszprem 17, Rhein Neckar 14, Celje 9, Motor 7, Zagreb 6, St. Petersburg 1, skupina D, 9. krog: Aalborg - Gorenje Velenje 23:28 (14:15); Larsen 8, Tvedten 6; Skube 8, K. Cehte 7, Papež 4, Medved, Golčar 3, Gams, Bečiri 1. Vr- in Vinku Zovku. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnji sekundi. Gostujoči košarkar Andrej Tratnik je pred iztekom ure ob zaostanku Portoroža za točko še uspel »položiti« in kazalo je, da bodo gostje Tajfun šokirali v zadnjih stotinkah tekme. A žoga ni želela skozi obroč in srečno nagradila gostitelje, ki so si zmago po srčni in borbeni predstavi zaslužili. stni red: Hamburg 16, Flensburg 15, Gorenje, Aalborg 8, Rioja 6, Halmstad 1. 1. SL (ž), 17. krog: Celje Celjske mesnine - Velenje 28:28 (11:15), Zagorje - Zelene doline Žalec 35:23 (16:11). Vrstni red: Zagorje 36, Celje 27, Krka 25, Velenje 24, Žalec 20, Piran 17, Ajdovščina 15, Koper 6, Ptuj 3, Naklo Tržič 1. ODBOJKA 1. DL, zelena skupina, 4. krog: Šoštanj Topolšica - Krka 3:0. Vrstni red: Fuži-nar 25, Šoštanj Topolšica 22, Krka 21, Triglav 17. 1. DL (ž), modra skupina, 6. krog: Braslovče - Go Volley 3:0. Vrstni red: Calcit 24, Branik 23, Braslovče 14, Formis 10, GO Volley 6, Puconci 4, zelena skupina, 4. krog, Zgornja Gorenjska - Aliansa Šempeter 3:2. Vrstni red: Koper 28, Vital 20, Aliansa 18, Zgornja Gorenjska 16. (MiK) Športni koledar Četrtek, 20. 2. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 10. krog: Rhein Neckar - Celje Pivovarna Laško (19). Petek, 21. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 13. krog, Tolmin: Sreča je opoteča Košarkar Tajfuna Ivan Držic se je ustavil pri 20 točkah. »Če smo imeli nesrečo proti Hopsom, potem se nam je tokrat sreča vrnila. Tekma z desetimi ali zgolj eno točko razlike ima na koncu enako vrednost. Portorož je resnično dobra ekipa in pričakovali smo, da bomo imeli na koncu težave z njimi. Na prvi Puntar - Dobovec (20). Sobota, 22. 2. KOŠARKA 1. SL, 16. krog, Laško: Zlatorog - Hopsi, Rogaška - Elektra (19), Grosuplje - Tajfun (19). 2. SL, 17. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Hrastnik (19). 3. SL - vzhod, 16. krog, Slovenj Gradec: Primafoto -Luxuris Celje (19), Maribor: Branik - Konjice (20.30). 1. SL (ž), drugi del, 5. krog, Kranj: Triglav - Athlete Celje (18). ROKOMET Liga prvakov, skupina D, 10. krog: Gorenje - Flensburg (20.30). Pokal RZS (ž), polfinale, Hrpelje: Krim Mercator - Velenje (16.30), Zagorje - Zelene doline Žalec (19). ODBOJKA 1. DL, zelena skupina, 4. krog: Šoštanj Topolšica - Triglav (19). 1. DL (ž), modra skupina, 6. krog: Braslovče - Branik (19), zelena skupina, 4. krog, Ljubljana: Vital - Aliansa Šempeter (19). Nedelja, 23. 2. ROKOMET 1. SL (ž), 22. krog: Maribor - Celje Pivovarna Laško (18). tekmi smo izgubili z visoko razliko, sedaj pa smo vodili skozi celotno tekmo. Stvari bi morali rešiti prej. Čestitke našim fantom za zmago,« je dejal trener Tajfuna Edi Dželalija, ki se je z ekipo odlepil od repa Celjske kegljačice so se sedmič zapored uvrstile na zaključni turnir evropske lige. Ekipo Istre so premagale tudi na povratni tekmi, v Poreču je bilo 6:2 za varovanke Lada Gobca, v setih 14,5 - 9,5. V Istro so se odpravile odločene, da izboljšajo igro, ki so jo prikazale na prvem dvoboju v Golovcu, kjer so si s 5:3 priigrale le malenkostno prednost. V soboto so v znanem morskem letovišču skupno podrle 159 kegljev več od tekmic. Posamične dvoboje so dobile Anja Koz-mus (549 kegljev), Rada Sa-vič (560), Eva Sajko (582) in Nada Savič (583). Barbara Fidel in Brigita Strelec sta se zaustavili pri znamkah 544, kar pa ni bilo usodno. Final four bo od 28. do 30. marca v nemškem Straubin-gu. Tam se bodo Celjanke v polfinalu pomerile s srbskim Pionirjem iz Subotice, drugi par bo Victoria Bamberg - Mlaka Rijeka. Celjanke so na vseh finalnih turnirjih, na katerih so nastopile, osvojile eno od medalj; skupaj do sedaj devet medalj, po štiri lestvice. Tajfun je prehitel Elektro in Maribor, za sedmim mestom, ki ga zaseda Slovan, zaostaja za zmago. Šentjurčani bodo v soboto gostovali v Grosupljem. MITJA KNEZ Foto: SHERPA zlate in srebrne ter eno bronasto odličje. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Nada Savič je bila najboljša posameznica povratnega obračuna če-trtfinala evropske lige v Poreču. Kros za rekreativce (ob 15. uri) Zdravo mesto s stojnicami Najboljši atleti kmalu v Šentjurju! Atletski klub Šentjur, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja, bo 15. marca 2014 gostil prvenstvo Slovenije v krosu. Dogodek v Šentjur ne bo pripeljal le najboljših tekačev in tekačic, temveč tudi ljubitelje rekreativnega športa in zdravega načina življenja. Pester spremljevalni program bo ponudil pravo športno zdravo mesto s številnimi stojnicami, kjer bodo od 10. ure dalje ponudniki športa in zdravega življenja predstavili različne izdelke ter storitve, rekreativni ljubitelji teka pa se bodo lahko na tekmovalni stezi državnega prvenstva pomerili v rekreativnem krosu (ob 15. uri). Atletski klub Šentjur bo na prireditvi gostil tudi častnega predsednika prireditve, župana mag. Marka Diacija. Vabljeni! Dodatne informacije najdete na: _g www.aksentjur.si ^^ e-naslov: info@aksentjur.si §ü= tel.: (0)31-633-912 Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje 16 INFORMACIJE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 20. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 21. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 22. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, po- Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Primorski fantje: Ledene rože 2. Ans. Sekstakord: Čaka me ljubica 3. Ans. Akordi: Najina zgodba 4. Ans. Nebo: V mojem srcu 5. Ans. Stil: To ni kr neki novitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 23. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Dejan Tamše, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 24. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Dejan Tamše, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 25. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 26. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CAN'T REMEMBER TO FORGET YOU - SHAKIRA FEAT. RIHANNA (4) 2. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS (5) 3. TEAM - LORDE (6) 4. GHOST TOWN - JAKE OWEN (5) 5. THE SILENCE - BASTILLE (1) 6. MILLIONAIRE - SCOUTING FOR GIRLS (2) 7. RUDE - MAGIC! (3) 8. ADORE YOU - MILEY CYRUS (1) 9. SELFIES - NINA NESBITT (3) 10. QUEENIE EYE - PAUL McCARTNEY (2) DOMAČA LESTVICA 1. VZEM' SI ČAS - ANU (3) 2. POT V NEZNANO - MAGRATEJA (5) 3. ZGODBA ZASE - IN & OUT (6) 4. POZITIVNE MISLI - DAN D (2) 5. NJENA POT - LAVENDER (3) 6. POLJUB NA KLOPCI - NINA PUŠLAR (1) 7. NOVI SVET - SOULGREG ARTIST (4) 8. PIR - SELL OUT (3) 9. NE MOREM - SONS (2) 10. NAJIN SVET - NIKKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WAVES (ROBIN SCHULZ REMIX) - MR. PROBZ RUMOUR - CHLOE HOWL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ŽAMET - NABER OMAR LAŽJI KOT MISEL - JACUZZY Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. MALI OGLASI / INFORMACIJE 17 MOTORNA VOZILA KUPIM U-mmiim-U.'MJ PRODAM KUPIM 289 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja PRODAM KUPIM ODDAM OSEBNO vozilo, od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. 93 AVTO, lahko je poškodovan ali v okvari, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 654-667. 289 UREJEN poslovni prostor, 28 m2, z dvoriščem, za priročno delavnico, skladišče ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 437 STANOVANJE PRODAM IZPLAČILO TAKOJl 03/490 0336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnidar|s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor STROJI ŠTORE, Lipa, nizek blok. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, takoj vseljivo, prodam za 75.900 EUR. Telefon 041 847-093 . 47 8 KUPIM V CELJU kupim stanovanje od 40 do 60 m2. Telefon 041 866-822. 514 ODKUP DVA elektro motorja, 380 V, 5,5 KS, 1.500 obratov, malo rabljena, v dobrem stanju, prodam skupaj za 200 EUR. Telefon 041 714-955. 507 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje ODDAM TRAKTOR, do 90 KM, lahko poškodovan ali v okvari in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060. iM! STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676. p GARSONJERO, na elitni in mirni lokaciji v Celju, cena 200 do 220 EUR+varščina, oddamo. Telefon 051 653-812. 425 GARSONJERO v Celju, 30 m2, kompletno prenovljeno 2013, oddam. Telefon 041 679-570. 487 STANOVANJE, 30 m2, v Celju, center, najemnina 200 EUR + stroški, oddam. Telefon 031 725-218, po 18. uri. 512 minimi TRAKTOR, prikolico, kosilnico, motokul-tivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 425-703. 354 TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, Štore kupim. Telefon 070 644-195. p POSEST astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE 6SH 041404 935 KUPIM HLADILNIK, pralni stroj, štedilnik, kuhinjo, sedežno in ostalo belo tehniko, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 070 639029 ali kajzakaj29@gmail.com. 615 CELJE, Zagrad. Prodam pritlično hišo, 100 m2 površine (tudi mansarda in klet), poleg pomožni objekt, 40 m2 leto 1958, delno obnovljeno 2006, centralna na olje, kabelska itd., poleg lokalne avtobusne postaje, parcela 960 m2, ki je zazidljiva. Cena 90.000 EUR. Telefon 041 648-262. 454 V CENTRU Vojnika na parceli 580 m2 prodam starejšo hišo. Cena 65.000 EUR. Telefon 031 424-187. 481 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke in bele lahke, prodamo. Nakup 10 nesnic- petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p V CELJU z okolico kupim hišo, lahko je v slabšem stanju. Telefon 041 866-822. imrimi i astrologinja 0906430 BIKCA in teličko, simentalca, stara približno 3 tedne, prodam. Telefon 031 840-282. 415 PUJSKE, od 30 do 140 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 031 839-090. 465 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n BURSKE kozliče in mladice, z rodovnikom, težke 25 do 30 kg, stare 4 mesece, prodam. Telefon 041 649-414. Š PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, cena 1,60 EUR, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 491 DVA burska kozliča, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 957-704. 495 BIKCE, črno bele, težke 150 do 200 kg, prodam. Telefon 051 654-729. Š 39 TELIČKO in bikca, mesnati tip, od 150 do 400 kg, kupim. Telefon (03) 5738086. 494 PRODAM SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2.4 x 1.2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/t + 9.5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan. p BALE, okrogle, seno, otava, silažne bale, koruzo v jumbo vrečah ali 50 kg, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 368 VELIKE okrogle bale sena in otave prodam. Telefon 051 221-261. 461 SVET ZAVODA SOLSKE STORITVENE DEJAVNOSTI »PETKA« ŽALEC na podlagi 5. člena Pravil zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec razpisuje delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VII/2. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri - najmanj 5 let vodstvenih delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 5 let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev, življenjepis in svojo vizijo delovanja zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec. Prijave pošljite v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Svet zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 2, 3310 Žalec, s pripisom »za razpis direktorja«. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku po opravljenem postopku. Svet zavoda Šolske storitvene dejavnosti »Petka« Žalec DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ DVE telički, lisaste pasme, 230 kg, prodam. Telefon 7810-536. 502 KOKOŠI nesnice, rjave barve, tik pred nesnostjo, stare 18 tednov, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p PRAŠIČA, domače reje, približno 200 kg, lahko samo polovico, ugodno prodamo. Telefon (03) 749-1670. 515 DVE mladi ovčki, primerni za pleme, prodam. Telefon 041 685-913. l 35 BREJO svinjo in merjasca, težkega 100 kg, prodam. Telefon 041 805-110. 523 AJDOVO moko, domačo, pridelano na ekološki način, prodam. Cena 3 EUR/kg. Telefon 031 285-039. 472 VINO, chardonnay, beli pinot, rumeni muškat prodam. Cena 1,50 EUR. Telefon 041 512-755. 474 SENO v kockah, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922. 493 NA Kmetiji Reberšak prodajamo dnevno sveža jajca kokoši, ki se gibljejo v naravi in seneno mleko govedi, ki se krmijo s senom. Telefon 031 858-087. 507 KRMO v kockah, cena 3 EUR, prodam. Telefon 041 287-763. 531 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n 15 m3 suhih bukovih drv, po 55 EUR/m2, lahko tudi z mojim prevozom ali žagana na kratko, prodam. Telefon 041 866-723. 351 RAZLIČNO velike kmečke koše, pletene iz trt, prodam. Šmarje, telefon 031 876179. 409 10-colski hidravlični obračalni plug, novo žensko kolo in zelo dobro ohranjen, malo rabljen hladilnik Gorenje ugodno prodam. Telefon 031 890-183, 031 838-499, (03) 5414-185, po 20. uri. 455 BUKOVA drva prodam. Telefon 031 668123. 496 KUPIM DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE in suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653286. Š 24 VSE vrste krav in telic, plačilo takoj, najboljše plačilo v februarju, kupim. Telefon 041 544-270. p TELIČKO simentalko, težko približno 250 kg, kupim. Telefon (03) 5739-270. L 31 TELICE in krave za zakol, tudi bike, težke nad 500 kg, kupimo. Telefon 031 832520. 485 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja 514 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE lUVAŠEGANRATA ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev \V PODPIS: ~ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 69 let novi 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zlata mamica, zakaj odšla si ti od nas? Kje je zdaj tvoj mili glas, kako dom je prazen, ko te ni, zaman te iščemo vsi. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi zlate mamice, babice, sestre in tete FRANČIŠKE KRIVEC (1939 - 2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih, za izražena ustna sožalja ter darovane svete maše in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Alojzu Vi-cmanu za lepo opravljeno pogrebno mašo in mešanemu cerkvenemu zboru za lepo petje. Hvala Mojci Mastnak za izražene poslovilne besede ob grobu in pogrebni službi Raj. Posebna zahvala kolektivu centralnega operacijskega bloka Splošne bolnišnice Celje in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Društvo Sožitje Celje sporoča, da je svojo življenjsko pot sklenil veliki človek, pobudnik ustanovitve Centra za varstvo in delo Golovec, soustanovitelj Sožitja in naš dolgoletni aktivni in častni član STANE BRGLEZ Ohranili ga bomo v lepem spominu, nadaljevanjem poti, po kateri smo skupaj hodili. Člani društva Sožitje Celje BUKOVA drva, razrezana in dostavljena, klaftra 230 EUR, Celje z okolico, prodam. Telefon 041 472-380. 468 DOBRO ohranjeno kuhinjo z aparati in silažne bale prodam. Telefon 031 612-160. 473 OKROGLE silažne bale, suhe kocke in bukova drva prodam. Telefon 041 938-900. š 40 C: i i vedeževanje in astrologija pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 9 www.astrocenter si Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje BRIGITE DROFENIK rojene Svenšek iz Koretnega (14. 9. 1973 - 6. 2. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam kakor koli pomagali, izrekli sožalje, stisnili roko, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dijakom in razredničarki 4 a razreda Srednje ekonomske šole Celje, podjetju CRI in sindikatu CRI za vso podporo in pomoč, duhovniku za skrbno in lepo opravljen obred in sveto mašo, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in pevkam za odpete pesmi, trobentaču, osebju Splošne bolnišnice Celje in pogrebni službi Gekott iz Šmarja pri Jelšah. Tebi, draga Brigita, pa hvala, da si bila z nami. Žalujoči vsi njeni NAMIZNI računalnik, zelo lepo ohranjen, star 4 leta, zraven vsi računi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 610192. 479 METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno. Telefon 070 376-076. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 220-495, Laško. 522 HRASTOVO hlodovino, približno 10 m3, sekano v začetku januarja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 324730. 484 TELICO simentalko, staro 9 mesecev, teličko simentalko, staro 3 mesece, lepe reje in kostanjeve kole za pašnike prodam. Telefon 070 744-487. p TELICO za zakol bio hranjeno, staro dve leti in suha mešana drva prodam. Telefon 041 265-492. 508 DRVA, dolga v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe, parjenega in neparjenega oreha, bukve, hrasta, javorja, češnje, lipe in hruške, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p KUPIM LES na panju kupim. Lahko tudi sanacija žledoloma. Telefon 041 506-958. 476 KOLE za vinograd kupim. Telefon 051 420-054. 509 SEM moški, star 45 let, 178/86, s svojo hišo. Rad bi spoznal pošteno in resno dekle ali mamico, staro od 33 do 45 let. Avanturistke izključene. Pošlji mi SMS po telefonu 041 284-745, Ben. Š 28 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: varstvo otrok, pomoč starejšim in bolnim, vse dni v tednu, tudi praznike. Telefon 068 120-496. 497 KOZOVINC, d. o. o., Škofja vas 40, zaposli osebo za delo v skladišču in proizvodnji krovsko kleparskih izdelkov. Prošnje na naslov: kozovinc@siol.net. 524 MENK Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold Čeprav med nami te več ni, tvoja pesem in humor še živi. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Prag večnosti je prestopil naš dragi VINKO ŽMAHAR iz Šentjurja (12. 1. 1932 - 2. 2. 2014) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in potrebe v cerkvi. Hvala duhovnikom gospodu Už-mahu, gospodu Planinšku in še posebej gospodu Čonču za darovano sveto mašo in opravljen pogreb. Hvala prijateljem pecem in gospodu Čandru za poslovilne besede. Zahvaljujemo se osebju ZD Šentjur in pogrebni službi Žalujka. Naj vam naš ata Vinko ostane v lepem spominu. Žalujoči njegovi najdražji Ko smo skupaj živeli, lepo smo se imeli, ko odšel si ti od nas, ostala je praznina, v srcu bolečina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega brata, svaka, strica, nečaka, bratranca in dobrega prijatelja KARLA ŠVENTA iz Gotovelj 204 (2. 1. 1947 - 1. 2. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za pisno in ustno izražene besede sočutja, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedoma Jožetu in Renatu, lovski družini Žalec za organizacijo lovskega pogreba, rogistom, praporščakom, moškemu zboru Gotovlje, kolektivu Golovec Celje, obema govornikoma, gospodu Branku Zemljaku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana, vsem sosedom iz Loke in še posebej gospe Danici. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi tvoji, ki te močno pogrešamo POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n PREMOG (tudi v vrečah) zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 44 6 Poroke Celje Poročila sta se: Katja KRAJNC in Denis ČREMO-ŽNIK, oba iz Loč. Velenje Poročila sta se: Zlato poroko sta praznovala zakonca MRAVLJAK Silvestra in Anton iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Marija PAVLIN iz Laškega, 68 let, Anton JUG iz Kozjega, 79 let, Antonija PODPEČAN iz Rimskih Toplic, 87 let, Ljudmila MATKO iz Topolšice, 89 let, Ivanka GODEC iz Petrovč, 79 let, Justina LAH iz Laškega, 87 let, Ljudmila PEČNIK iz Bovš, 86 let, Karol GORJUP iz Kozjega, 80 let, Milan PFEIFER iz Laškega, 62 let, Cecilija AMERŠEK iz Šentjurja, 85 let, Adolf MATKO iz Bra-slovč, 81 let, Danijel GRA-BLER iz Petrovč, 56 let. Laško: Umrl je: Franc CVEK iz Stopc, 71 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc KOREZ iz Donačke gore, 68 let, Stanislav KUNST iz Zagaja, 63 let, Jožef TURNIŠKI iz Prneka, 41 let, Slava BORŠIČ iz Žiber-nika, 78 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Hugo SALOBIR iz Dobja pri Planini, 78 let, Jera CAH iz Kortine, 85 let, Marija PAJK iz Celja, 89 let, Martina SMOLE iz Bobove-ga pri Ponikvi, 78 let, Angela PODGORNIK iz Banjšice, 94 let, Stanislav VREČKO iz Ponikve, 75 let. Velenje Umrli so: Vincenc KOVA-ČIČ iz Maribora, 71 let, Jožef STROPNIK iz Topolšice, 83 let, Franc BELCL iz Velenja, 83 let, Jožefa ČEDE iz Šmar-tna ob Paki, 87 let, Tekla GOLOB iz Šoštanja, 87 let, Maksimilijan MEDVED iz Šoštanja, 91 let, Božena HOLE-ŠEK iz Velenja, 87 let, Franc 520 INFORMACIJE 19 Skromno in pošteno si živela, vse za družino, dom in otroke si dajala, povsod sledi so tvojih pridnih rok, nate ostaja lep spomin in beseda hvala. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša ljuba mama, oma, prababica in tašča VERA URANKAR iz Sp. Rečice 144 pri Laškem (1. 1. 1934 - 5. 2. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospe Anici Brečko za lepe besede slovesa, pevskemu zboru za odpete žalostinke in Komunali Laško za opravljen obred. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu in postali ob njenem grobu. Žalujoči: hčerki Majda in Sabina z možema, snaha Marija, vnuki in pravnuki Nikoli te ne bomo pozabili, v mislih in srcih za vedno z nami boš ostala dokler bomo živi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, omice, praomice, svakinje in tete ZOFIJE PREVOLNIK roj. Geoheli iz Vrunčeve ulice 25 b (29. 11. 1925 - 1. 2. 2014) se sorodnikom, prijateljem in znancem najtopleje zahvaljujemo za pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in drugo. Posebna zahvala najbližji sosedi Rafki za nesebično pomoč in družbo in vsem za spremstvo na zadnji poti. Hvala trobentaču za odigrano Tišino in melodijo Pesem ptic trnovk ter gospodu duhovniku za lepe misli in lepo opravljen pogreb. Hvala še enkrat vsem. Sin Bogdan z ženo Marijo, vnuka Janez z Natašo in Andrej, pravnukinji Nika in Maša KOPIN iz Ljubna ob Savinji, 85 let, Frančiška ŠUSTER iz Kozjega, 82 let, Oton TAJN-ŠEK iz Celja, 80 let, Marija LIHTENEKER iz Topolšice, 83 let, Frančiška PANČUR iz Šoštanja, 86 let, Stjepan LUTZ iz Celja, 80 let, Anton VOLK iz Velenja, 82 let, Ranko BR-DAR iz Umaga, 59 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.prlmozlc.sl I 24 UR OBISK NA DOMU | V SPOMIN Minilo je že leto dni, kar naše predrage žene, mame in babice MARIJE SINKOVIČ (1934 - 2013) več med nami ni. Vemo, da angeli te čuvajo, nad nami bedijo in z nami tvojo milino delijo. Vsaka zvezda, ki zasije, nam tvojo dušo razkrije, vsak cvet, ki zadrhti, nam srce pomiri, vsak popek, ki se odpre, nam tvojo življenjsko pot razkrije. Vsaka zima se konča, vsaka pomlad se začne in tvoja nebeška pot se odpre. Radi te imamo in te neizmerno pogrešamo. Tvoji najdražji Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante Alighieri) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše najdražje žene, mamice, nane in prababice MARIJE TAJNŠEK rojene Rajh se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano sočutje v težkih trenutkih, za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Veking, d. o. o., za vzorno opravljeno pogrebno slovesnost, g. župniku Slavku Pajku za cerkveni obred, govornici Marini Srebočan za ganljive besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči njeni najdražji V bolečini srčni naši le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. V SPOMIN JOŽETU KOČARJU s Trnovega hriba 34 (6. 1. 1936 - 20. 2. 2011) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj. Vsi njegovi Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, tašče, sestre in tete ANE PALIR iz Vojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu Antonu Pergerju za opravljen obred, gospe Ivici Kos za molitev in tolažilne besede ter vsem, ki ste darovali sveče in jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN ^ ^ a« i iü IVAN JERNEJC (1917 - 1986) MARIJA JERNEJC (1923 - 2002) BORIS JERNEJC (1948 - 2008) Žalujoči Verjamem, da me vidiš, ko prihajam na grob. Verjamem, da me slišiš, ko se pogovarjam s tabo. Verjamem, da si z menoj, ko mi je hudo. Verjamem, da si srečna, ko mi je lepo. ZAHVALA Utrujena od bolezni je v 87. letu odšla k večnemu počitku najina mama, oma, prababica, tašča, teta in prijateljica LJUDMILA PEČNIK iz Celja (1927 - 2014) Bolečina je nekoliko znosnejša ob podpori in sočustvovanju sorodnikov, prijateljev in znancev. Zato se vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje in darovali sveče, iskreno zahvaljujemo. Zahvala tudi pogrebni službi Morana za lepo opravljen pogreb, moškemu pevskemu zboru Tabor za zapete pesmi in g. Antonu Pergerju za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni Srce tvoje je zastalo, zvon ti je v slovo zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete JUSTINE LAH rojene Leben iz Spodnje Rečice 160 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi gospodu župniku, govorniku za poslovilne besede, praporščakom in društvom ter vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 458 459 506 20 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILA VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2014; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO - SERVIS OSEBNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 9.3.2014; BN - LOGISTIKA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE, PROMET, D.O.O., NA GRIČU 1, 3202 LJUBEČNA VOZNIK VLAČILCA VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI, KOSOVO, ALBANIJA, EU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.2.2014; TRANSMISION, POSREDNIŠTVO, STORITVE, PROMET, D.O.O., KOCBEKOVA CESTA 8, 3202 LJUBEČNA VZDRŽEVALEC PNEVMATIK IN VULKANIZER VULKANIZER - M/Ž; MENJAVA PNEVMATIK NA OSEBNIH IN TOVORNIH VOZILIH, NEDOLOČEN ČAS, 9.3.2014; BN - LOGISTIKA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE, PROMET, D.O.O., NA GRIČU 1, 3202 LJUBEČNA ZIDAR SLIKOPLESKAR, FASADER, ZIDAR, POLAGALEC MAVČNIH PLOŠČ - M/Ž; OMETAVANJE STEN, KITANJE, BELJENJE, POSTAVLJANJE TOPLOTNE IZOLACIJE, POSTAVLJANJE MAVČNIH PLOŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2014; AGRES, SLIKOPLESKARSTVO,FA SADERSTVO IN POSREDNIŠTVO BERLONNA, GELTEN KRASNIČI S.P., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE SPREJEMALEC V AVTOSERVISU SERVISNI SVETOVALEC - M/Ž; SPREJEM STRANK ZA SERVIS - OBRAČUN DELA, NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2014; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTRIČAR ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE, MONTAŽA - DELO V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2014; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., TRNOVELJSKA CESTA 2, 3000 CELJE ELEKTROVZDRŽEVALEC VZDRŽEVALEC ELEKTRO NAPRAV - M/Ž; NADZOR IN IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH IN OSTALIH DEL TER ODPRAVA NAPAK NA PLINSKIH NAPRAVAH, OMREŽJU, INSTALACIJAH IN TROŠILIH ZA VSE VRSTE PLINA IZVAJANJE MERITEV IN PREIZKUŠANJ IZVAJANJE USTREZNIH PREIZKUSOV IN REDNIH PREGLEDOV NA ELEKTRO NAPRAVAH, REZERVOARJIH, OMREŽJU, INŠTALACIJAH IN TROŠILIH ZA VSE VRTSE PLINA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH IN OSTALIH DEL NA ELEKTRIČNIH NAPRAVAH V EX- IZVEDBI IZVAJANJE PRIMOPREDAJE IN ZAGONA PLINSKIH SISTEMOV IZVAJANJE DEŽURNE INTERVENCIJSKE SLUŽBE ZAGOTAVLJANJE NEMOTENE OSKRBE Z REZERVNIMI DELI UREJANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, VODENJE EVIDENC IN ZAPISOV TER PRIPRAVLJANJE OBRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2014; ISTRABENZ PLINI D.O.O.; "POSLOVNA ENOTA VZHODNA SLOVENIJA", PLINARNIŠKA ULICA 1, 3000 CELJE VOZNIŠKI INŠTRUKTOR VOZNIK-INŠTRUKTOR (UČITELJ VOŽNJE "B" KATEGORIJE) - M/Ž; POUČEVANJE PRAKTIČNE VOŽNJE IN PRIKAZOVANJE TER DELOVANJE VOZILA (POUČEVANJE SPRETNOSTI VOŽNJE IN VARNOSTI NA CESTI, POUČEVANJE IN SVETOVANJE O NAPREDNIH TEHNIKAH VOŽNJE POTREBNIH ZA IZREDNE RAZMERE), DOLOČEN ČAS 30.6.2014, 26.2.2014; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20, 3000 CELJE PRODAJALEC NA BENCINSKI ČRPALKI PRODAJALEC NA BENCINSKEM SERVISU - M/Ž; PRODAJA GORIV NA BENCINSKEM SERVISU, STREŽBA PIJAČE, PRANJE AVTOMOBILOV V AVTOPRALNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.3.2014; CE - BENZ, GORAZD VUKOVIČ S.P., DEČKOVA CESTA 39, 3000 CELJE PEK KRUHA IN PECIVA PEK - M/Ž; PEK KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.2.2014; PEKARNA DUH KARL DUH S.P., KULTURNIŠKA ULICA 2, 3000 CELJE FRIZER "FRIZER - M/Ž; SAMOSTOJNO FRIZIRANJE, PRANJE, BARVANJE, STRIŽENJE, UREJENOST SALONA, ČISTOČA", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2014; FRIZERSKI STUDIO MATEJA, FRIZERSKA MOJSTRICA, MATEJA JANČIČ S.P., ULICA MESTA GREVENBROICH 9, 3000 CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK SODELAVEC V KLICNEM CENTRU - M/Ž; PONUDBA PRODUKTOV STRANKI PREKO TELEFONA, DOGOVARJANJE TERMINOV. DELO LAHKO POTEKA TUDI OD DOMA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2014; AGENCIJA MLINAR, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE. K.D., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER J TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK ZA TELEKOMUNIKACIJO - M/Ž; DELO V PISARNI IN NA TERENU. IZVEDBA RAČUNALNIŠKIH MREŽ IN ENERGETSKIH SKLOPOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2014; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE INŽENIR ELEKTROAVTOMATIKE PROJEKTANT OPREME ZA AVTOMATIZACIJO - M/Ž; RAZVOJ, NAČRTOVANJE IN KONSTRUIRANJE OPREME ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI, V SODELOVANJU Z ELEKTRONSKIM IN INFORMACIJSKIM DELOM. POZNAVANJE SODOBNIH ORODIJ ZA KONSTRUIRANJE, UPORABLJA SE ORODJE SOLIDWORKS. DELO ZAJEMA TUDI PREDOGLED STANJA NA TERENU, SODELOVANJE PRI TESTIRANJU NOVO RAZVITE OPREME, SODELOVANJE PRI MONTAŽI IN ZAGONU TER KOMUNICIRANJE S STRANKAMI. NEDOLOČEN ČAS, 14.3.2014; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE MENEDŽER ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ "QUALITY AND VALIDATION MANAGER -M/Ž; ZAGOTAVLJANJE PROCESA KAKOVOSTI. PRIPRAVA VALIDACIJSKE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE NAPRAV ZA FARMACEVTSKO INDUSTRIJO. KOORDINACIJA Z RAZVOJNIM ODDELKOM ZA PRIPRAVO DOKUMENTACIJE ZA NOVE SISTEME. SPREMLJANJE DELOVANJA NAPRAV. TESTIRANJE NAPRAV. IZOBRAŽEVANJA UPORABNIKOV", NEDOLOČEN ČAS, 14.3.2014; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE UE LAŠKO GOZDAR SEKAČ GOZDAR SEKAČ-TRAKTORIST - M/Ž; IZVEDBA SEČNJE IN GOZDNOGOJITVENIH DEL V GOZDU TER SPRAVILO LESA Z GOZDNIM TRAKTORJEM, NEDOLOČEN ČAS, 13.3.2014; SMER, SVETOVANJE, MARKETING, ENERGETIKA, RAZVOJ D.O.O., JELOVO 18, 1433 RADEČE UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE VARILEC VARILEC CO2 - M/Ž; VARILEC CO2 IN ZNANJE ELEKTRO VARENJA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.2.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE VARILCI IPD. VARILEC - M/Ž; VARENJE PO MIG/MAG IN TIG POSTOPKU. POSAMEZEN VARILEC OBVLADA POSAMEZEN POSTOPEK. DELA SE IZVAJAJO V NEMČIJI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.3.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; SAMOSTOJEN MONTER. DELA SE OPRAVLJAJO VNEMČIJI. NEDOLOČEN ČAS, 13.3.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE OPERATER NA CNC-STROJU KOVINARSTVO, OPERATER NA CNC-STROJU - M/Ž; NATANČNO IN VESTNO UPRAVLJANJE S CNC STROJEM,SKRB ZA NATANČNO IZDELAVO IN KVALITETO IZDELKOV, SPROTNO ČIŠČENJE OSTRUŽKOV IN STROJA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.2.2014; LIMADBMH, ORODJARSTVO BRUMEC MARKO, S.P., SPODNJE GRUŠOVJE 8, 3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR "NATAKAR - M/Ž; POGRINJANJE MIZ S ČISTIM PRTOM, PRIBOROM, POSODO IN STEKLOVINO, POZDRAVLJANJE STRANK TER VRO-ČANJE JEDILNIH LISTOV IN CENIKOV PIJAČE, SVETOVANJE PRI IZBIRE HRANE IN PIJAČE, SPREJEMANJE NAROČIL HRANE IN PIJAČE, STREŽENJE HRANE IN PIJAČE STRANKAM PRI MIZAH, POSPRAVLJANJE MIZ TER ODNAŠANJE POSODE IN PRIBORA V KUHINJO, IZROČANJE RAČUNA, SPREJEMANJE PLAČILA TEH UPRAVLJANJE PLAČILNIH NAPRAV IN BLAGAJN." DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.2.2014; MESNICA KARMEN STRAŠEK, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., STARI TRG 11, 3210 SLOVENSKE KONJICE KUHARJI "KUHAR - M/Ž; NAČRTOVANJE JEDI, PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE ŽIVIL, NAČRTOVA- NJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA KUHINJSKIH POMOČNIKOV, PREVERJANJE KAKOVOSTI HRANE, TEHTANJE, MERJENJE IN MEŠANJE SESTAVIN GLEDE NA RECEPTE IN PO OSEBNI PRESOJI, URAVNAVANJE TEMPERATURE PEČICE, ŽARA, PEKAČA IN DRUGE OPREME ZA KUHANJE PREGLEDOVANJE IN ČIŠČENJE KUHINJE, KUHINJSKE OPREME, PROSTOROV ZA STREŽENJE ITD. ZA ZAGOTAVLJANJE UKREPOV VARNEGA IN HIGIENSKEGA RAVNANJA S HRANO; UPRAVLJANJE VELIKE KUHINJSKE OPREME, KOT SO ŽAR, CVRTNIK ALI ŽELEZNA PLOŠČA ZA PEČENJE, RAZVOZ IN RAZDELJEVANJE OBROKOV", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.2.2014; MESNICA KARMEN STRAŠEK, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., STARI TRG 11, 3210 SLOVENSKE KONJICE STROKOVNI SODELAVEC ZA PROGRAMSKE APLIKACIJE PODATKOVNE BAZE, SVETOVALEC ZA PROGRAMSKO OPREMO ZA PODROČJE RAČUNOVODSTVA - M/Ž; UVAJANJE UPORABNIKOV, TESTIRANJE, ORGANIZACIJA RAZVOJA PROGRAMSKE OPREME, SVETOVANJE STRANKAM, SPREMLJANJE ZAKONODAJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.2.2014; PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA D.O.O., STARI TRG 15, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.2.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOV-ŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOV. MOT. VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 20.3.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 5.3.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH LOGOPED ZA INDIVIDUALNO GOVORNO TERAPIJO LOGOPED - M/Ž; LOGOPEDIII, V ZRAVSTVE-NEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG LOGOPEDA- DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVLJENJE. NEDOLOČEN ČAS, 21.2.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 13.3.2014; AR PLANE, KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE IN PRAVNA PISARNA, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI UE VELENJE IZOLATER IZOLATER - M/Ž; IZOLIRANJE CEVOVODOV V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.2.2014; MALOBO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LOČE 41, 8257 DOBOVA MONTERJI IN SERVISERJI VODOVODNIH, PLINSKIH INŠTALACIJ IN NAPRAV IPD. MONTER - M/Ž; POLAGANJE NOTRANJIH VODOVODNIH, KANALIZACIJSKIH, TOPLOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, NAMEŠČANJE IN MONTAŽA SANITARNE OPREME, NAMEŠČANJE IN MONTRAŽA OGREVALNIH ELEMENTOV (RADIATORJI, KLIMATIZERJI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.2.2014; PUP PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA, D.D., KOROŠKA CESTA 40 A, 3320 VELENJE SVETOVALEC ZA MARKETING SPECIALIST ZA INTERNETNI MARKETING - M/Ž; PRIPRAVA IN IZVAJANJE E-MAIL MAR-KETINŠKIH AKCIJ, PRIPRAVA, VODENJE, OP-TIMIZIRANJE IN MERJENJE USPEŠNOSTI NA INTERNETNEM PODROČJU, NAČRTOVANJE IN IZVEDBA PRODAJNIH AKCIJ, UPRAVLJANJE SOCIALNIH OMREŽIJ (FACEBOOK, TWITTER), SKRB ZA OPTIMIZACIJO KONVERZIJE NA 2 PRODAJNIH SPLETNIH STRANEH, NAČRTOVANJE IN OPTIMIZIRANJE PPC KAMPANJ (FACEBOOK, ADWORDS), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2014; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE ZOBOZDRAVNIKI ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST STOMATOLOŠKE PROTETIKE - M/Ž; ZOBOZDRAVNIKI/ZOBOZDRAVNICE DIAGNOSTICIRAJO, ZDRAVIJO IN PREPREČUJEJO BOLEZNI, POŠKODBE IN NEPRAVILNOSTI ZOB, UST, ČELJUSTI IN POVEZANIH TKIV, TAKO DA PRI TEM UPORABLJAJO NAČELA IN POSTOPKE SODOBNEGA ZOBOZDRAVSTVA. UPORABLJAJO ŠTEVILNE SPECIALIZIRANE DIAGNOSTIČNE, KIRURŠKE IN DRUGE TEHNIKE ZA SPODBUJANJE IN OBNOVO ZDRAVJA UST. NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2014; VDS, POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE UE ŽALEC VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/Ž; PREVOZ LESA, MANIPULACIJA LESA, SORTIRANJE LESA, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2014; GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., VRANSKO 16 A, 3305 VRANSKO ELEKTROINŠTALATER SAMOSTOJNI ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; GROBE IN FINE INŠTALACIJE ELEKTROINŠTA-LATERSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2014; HALOMOJSTRI, PRENOVA STANOVANJ IN KOPALNIC, D.O.O., CVETLIČNA ULICA 3, 3313 POLZELA SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN FASADERSKA DELA NA GRADBIŠČIH V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.3.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA UPRAVLJAVEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJAVEC STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJEV NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.3.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE MONTER SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV - M/ Ž; MONTAŽA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV IN DRUGA MONTAŽERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.2.2014; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE IN SKRB ZA UREJENO DELOVNO MESTO, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2014; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD KOZMETIK KOZMETIK - M/Ž; OSNOVNE KOZMETIČNE STORITVE, MASAŽE, PEDIKURA, MANIKURA, NEGA OBRAZA, NEDOLOČEN ČAS, 5.3.2014; MIMOZA VRTNARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O. TRNAVA 46/A, GOMILSKO, TRNAVA 46 A, 3303 GOMILSKO AGRONOM AGRONOM - M/Ž; DELO S STRANKAMI, DELO NA TERENU, PROJEKTIRANJE NAMAKALNIH SISTEMOV, DELO S TRAKTORJEM, DOLOČEN ČAS 31.12.2014, 27.2.2014; MAROVT SISTEMI TRGOVINA, STORITVE IN SVETOVANJE, D.O.O., PARIŽLJE 28, 3314 BRASLOVČE KOMERCIALIST ZA PRODAJO IN NABAVO KOMERCIALIST ZA PRODAJO IN NABAVO V PISARNI - M/Ž; PISANJE POVPRAŠEVANJ V NEMŠKEM JEZIKU, PRIPRAVA PONUDB V HRVAŠKEM OZ.SLOVENSKEM JEZIKU, KOMUNICIRANJE Z DOBAVITELJI IN KUPCI, KALKULACIJE, PRIPRAVA DOBAVNIC, RAČUNOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2014; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC Spored od 20. 2. do 26. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 12 let suženj - zgodovinska drama četrtek: 20.45 od petka do srede: 20.30 Agent Ryan - akcijska drama od četrtka do srede: 15.45 Ameriške prevare - kriminalna drama od četrtka do srede: 18.10 Batler - drama od četrtka do srede: 17.30, 20.50 Divja salsa - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 petek, sobota: 16.10, 22.30 Justin Bieber: Believe - glasbeni dokumentarec četrtek: 16.30, 18.00, 18.30 od petka do srede: 16.30, 18.30 Ledeno kraljestvo - animirani od sobote do srede: 13.40 Lego film - animirana komedija, 3D od sobote do srede: 14.30 Lego film - animirana komedija četrtek, petek: 15.30 od sobote do srede: 13.30, 15.30 Neskončna ljubezen - romantična drama četrtek: 20.00 od petka do srede: 19.00, 21.10 Ona - komična romantična drama petek, sobota: 22.20 Pločevinko - družinski od sobote do srede: 14.15 Pompeji - akcijska pustolovščina četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50, 20.00 petek, sobota: 17.50, 20.00, 22.10 Purana na begu - animirana komedija, 3D četrtek, petek: 16.00 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 14.00, 16.00 Purana na begu - animirana komedija četrtek: 16.00 petek: 17.00 od sobote do srede: 15.00, 17.00 RoboCop - akcijska domišljijska kriminalka od četrtka do srede: 21.15 Vampirska akademija - akcijska domišljijska komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 petek, sobota: 15.40, 20.15 Varuhi zapuščine - akcijska komična drama četrtek: 17.50, 18.25, 21.00 od petka do srede: 17.50, 18.40, 21.00 Volk z Wall Streeta - drama, triler od četrtka do srede: 17.55 Zimska pripoved - fantazijski četrtek: 16.10, 20.10 od petka do srede: 16.20, 20.10 ČETRTEK 19.00 Sveta obvoznica - dokumentarni PETEK 18.00 Obraz ljubezni - biografska komična drama 20.00 V razcvetu - drama SOBOTA 18.00 Obraz ljubezni - biografska komična drama NEDELJA 19.00 Obraz ljubezni - biografska komična drama 8. Mednarodni festival Gorni-škega filma PONEDELJEK 18.00 Odprava Gaurishankar 1983 AO Celje - predavanje TOREK 18.00 Točka izginotja - dokumentarni 20.00 Projekt Petzl: Argentina - dokumentarni, predfilm 20.00 Široke poči - dokumentarni SREDA 18.00 Steber - dokumentarni 19.15 Predstavitev arhivskega invetarja PD Celje Matica 20.00 Vroča punca - dokumentarni, predfilm 20.00 Ovce in plezanje - dokumentarni KINO VELENJE PETEK 18.00 Pločevinko - animirani, sinh. 19.00 Kakršen oče, takšen sin - drama 20.00 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina SOBOTA 18.00 Pločevinko - animirani, sinh. 19.00 Mačeta - akcijski triler 20.00 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina NEDELJA 16.00 Pločevinko - animirani, sinh. 18.00 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina 20.00 Kakršen oče, takšen sin - drama 21.00 Mačeta - akcijski triler PONEDELJEK 20.00 Peta veja oblasti - biografska drama POČITNIŠKE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,00EUR) PONEDELJEK 17.00 Ko letijo vrane - animirani, sinh. TOREK 17.00 Jelenček Niko 2 - animirani, sinh. 19.00 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina SREDA 17.00 Cikcak mulc - družinska avantura 19.00 Gremo mi po svoje 2 - mladinska komedija PRIREDITVE ČETRTEK, 20. 2. 9.00 Ljudska univerza Šentjur Srednja Amerika potopis 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pogovor s celjskimi igralci: Pia Zemljič pogovor bo vodila Mateja Žvižej 17.00 Savinova hiša Žalec Prostor predava Alenka Domjan; gost Dušan Fišer 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura s Tino 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Muzejske sledi do urbanih obrti odprtje občasne razstave 18.00 Športna dvorana Podčetrtek Čiren čaj in juha kokos pokos kvak gledališka predstava OŠ Podčetrtek 18.00 Sejna soba Občine Šentjur Zaključek bralne značke za odrasle 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Kaj je človek in kakšne so njegove temeljne potrebe? predava Sebastjan Kristovič 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Zbornik EMS 2012 pogovorni večer s predstavitvijo VODNIK 21 OSREDNJA JIZNICA Celje Četrtek, 20. feb., ob 17:00 v oddelku Glasba-Film Pogovori z igralci: gostja bo gledališka in filmska igralka Pia Zemljič Ponedeljek, 24. feb., ob 17:30 v Levstikovi dvorani Pariz v mojih očeh - potopisno predavanje Silvije Gorišek v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Sreda, 26. feb., ob 17:00 v knjižnici pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku: pravljične dogodivščine z Dragico Vljudno vabljeni! 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 3. U razstava likovnih del in koncert 19.19 Mestna knjižnica Velenje Znanje za ravnanje predavana Sonja Bercko 19.30 SLG Celje_ T. Wilder: Naše mesto predpremiera, abonma Četrtek večerni in izven 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae: Mladi Ljubljanski solisti in Mirko Jevtovic, harmonika koncert 19.30 Dom kulture Velenje Najstarejša obrt zeleni abonma in izven; Gledališče Ptuj 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam PETEK, 21. 2. 10.30 Mestni kino Metropol Celje Praznovanje izida 200. številke revije Bravo slavnostni nagovor urednice, glasbeni nastop in ogled filma 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Prosim, gospod medved pravljična urica za najmlajše 18.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Kitarski orkester in Musica Alegria koncert 18.00 Dom svobode Zidani most Dan za kulturo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Galerija Mozirje Ciril Cesar odprtje pregledne razstave kiparja in oblikovalca 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga pogovor o knjigi vodi Andreja Kac 19.00 Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Jaz Leonardo odprtje razstave likovnih del iz mednarodne likovne kolonije 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje B. Radakovic: Amaterji mehko trda komedija v izvedbi Gledališkega združenja Koroški deželni teater Slovenj Gradec 19.30 Galerija Plevnik-Kronkowska Celje Sveta jeza odprtje razstave, stripalbum 19.30 SLG Celje_ T. Wilder: Naše mesto premiera, abonma Premiera in izven 19.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Tannhäuser - Wagner filmsko operni večer 19.30 Kulturni center Laško Šoštar Jakec komedija 20.00 Celjski dom_ Eroika romantični koncert najlepših melodij 20.30 Galerija AQ Celje_ Stripburger v tisku after po Sveti jezi; odprtje razstave 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Petkov tematski TamKoUčiri žur z DJ-i 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Adi Smolar koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Stand up SOBOTA, 22. 2. 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Retro, vintage market 10.30 Dom kulture Velenje Kajuhova »rimokovačnica« otroške delavnice 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia-mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska Kulturnica Ernest lutkovna predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega gledališča Nebo, Kranj 18.00 Podružnična osnovna šola Nova Cerkev In spiritu festival mladih vokalnih skupin 18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Izgubljeni zaklad muzikal v izvedbi dramske skupine Sled Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica 19.00 Dom kulture Velenje Osrednja državna proslava ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in 70. obletnica smrti Karla Destovnika Kajuha 19.30 SLG Celje_ T. Wilder: Naše mesto abonma Sobota večerni in izven 20.00 Mestni kino Metropol Literarni večer Gorgonavt Nina Arlič z gosti 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Cabaret band koncert 21.00 Špital za prjatle Celje Skupina U3 koncert 21.30 Celjski mladinski center Tribute to faith no more koncert 22.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Struna fest - winter house party NEDELJA, 23. 2. 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Moža je zatajila in sovražnica mož burka v treh dejanjih v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Bratov Dobrotinšek Škofja vas PONEDELJEK, 24. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Pokaži nam vreme otroške počitniške delavnice 10.00 do 17.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovor o življenju predavata: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.30 Osrednja knjižnica Celje Pariz v mojih očeh potopisno predavanje Silvije Gorišek 18.00 SLG Celje_ A. Lindgren: Pika Nogavička izven abonmaja 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Prireditev ob 110-letnici rojstva Mete Rainer 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Voodoo predava Srečko Konec TOREK, 25. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Zimske olimpijske igre otroške počitniške delavnice 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 10.00 do 17.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Verbič 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Inicijacije predava Domen Kočevar 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Duhovni nagovor: Sočutje in pravičnost predava Branko Cestnik 19.19 Mestna knjižnica Velenje Medjimurski večer literarni večer 19.30 SLG Celje_ T. Wilder: Naše mesto abonma Torek večerni in izven 20.00 eMCe plac Velenje_ Dresscode + DJ večer SREDA, 26. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Avtoportret iz modelirnih mas otroške počitniške delavnice 10.00 do 17.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom od 3. leta dalje; vodita Nina Časl in metka Pivk Srdič 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 20.00 eMCe plac Velenje_ Joutube day Društva vabijo ČETRTEK, 20. 2. 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Zvočno raziskovanje z gongom vodi Toni Amrit Ivanšek 18.00 Lovski dom Zreče Srečanje članov Društva zeliščarjev Smetlika in predavanje o zdravilnih rastlinah 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: Pust mastnih ust SOBOTA, 22. 2. 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica Žalec 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 Mladinski center Šentjur Avdicija za igralce in igralke PONEDELJEK, 24. 2. 11.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center TOREK, 25. 2. 10.00 Mladinski center Šentjur Avdicija za igralce in igralke SREDA, 26. 2. 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zdravje ustne votline predava zobozdravnik Marko Mrkovič Razstave Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica; Muzej novejše zgodovine Celje: Zvezdna proga - razstava o holokavstu, gostovanje Mariborske knjižnice in Sinagoge Maribor, do 28. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: pregledna razstava del željka Opačaka, do 30. 3. Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Krajine, portreti, tihožitja, avtorja Antona Hermana, do 1. 3. Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna razstava likovnih del različnih slikarjev iz Celja in okolice, do 22. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 28. 2. Dom sv. Jožefa Celje: razstava olja in portreti Stevanja Dju-kiča, do preklica Avla OŠ Lava Celje: razstava del Likovne šole Umbra ob njeni 20. obletnici delovanja, do 28. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Delu čast in oblast - predelovalni obrati jeseniške železarne, avtorja Zdenka Torkar Tahir in dr. Marko Mugerli, do 10. 3. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generaliča in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Kulturni dom Dobrna: razstava fotografa mag. Toneta Bre-cla, do 13. 4. Galerija Velenje: pregledna razstava Oko. Misel. Roka., avr-torja Jožeta Domjana, do 15. 3. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamej-čič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 INFORMACIJE Al JUL Preberite aktualno ponudbo! Ogrevanje s klimo D Termično udobje je ključni dejavnik prijetnega in zdravega bivanja v prostorih poleti in pozimi. Klimatske naprave so vedno za pl et ene j še, poleg hlajenja omogočajo učinkovito gretje, razvlaževanje, prezračevanje, filtriranje zraka in nekatere tudi vlaženje. Klimatsko napravo enostavno in hitro vgradimo. Porabi malo energije, zato se uporabniki vedno pogosteje odločajo, da jo bodo uporabljali dvanajst mesecev na leto, ne le v hudi vročini. Uporabniki se zaradi enostavne in cenovno ugodne rešitve tako hlajenja kot ogrevanja največkrat odločajo za fiksne enojne stenske modele v deljeni izvedbi (ena notranja naprava, povezana z eno zunanjo), ki se vgradijo visoko na steno. Že vrsto let so na tržišču tudi muiti split sistemi, kjer na eno zunanjo enoto povežemo od dve do pet ali celo osem notranjih enot različnih tipov [stenski, talni, stropni, vgra-dni ...J. Tako lahko idealno klimatiziramo več prostorov, predvsem pa tiste, kjer najbolj potrebujemo stabilno klimo (bivalni in delovni prostori, pisarne, sejne sobe, predavalnice, sistemske sobe, prodajni in proizvodni prostori, prostori za rekreacijo in počitek, javni prostori ...). Klimatske naprave že dolgo niso več primerne samo vostne toplotne črpalke med cenovno najbolj učinkovite grelne rešitve. Čeprav nekateri menijo, da klimatska naprava porabi veliko energije, drži prav nasprotno, saj je inverterska klimatska naprava celo učinkovitejša od talnega gretja. Investicija v klimatsko napravo se zaradi manjših stroškov energenta lahko povrne že v približno dveh do treh letih. Ker je življenjska doba kakovostne klimatske naprave približno 15 let, je investicija vanjo najbolj ekonomična alternativna rešitev za ogrevanje bivalnih prostorov. Prihranki pri ogrevanju s klimatsko napravo: - do 5-krat ceneje kot ogrevanje z električnim ogrevanjem (kaloriferji), - do 4-krat ceneje kot ogrevanje na kurilno olje, - do 3-krat ceneje kot ogrevanje na plin, V primerjavi z drugimi grelnimi telesi imajo klimatske naprave veliko prednosti. Klimatska naprava pri ogrevanju opravlja filtracijo prašnih delcev v zraku. Zmogljivosti čiščenja zraka se med modeli razlikujejo in nekateri imajo še dodatne funkcije, kot sta odstranjevanje neprijetnih vonjav ali ionizator. Pri ogrevanju prostorov s fosilnimi gorivi je treba skrbeti za zalogo, pogosto pa je treba kuriva kupiti vnaprej in v večjih količinah, medtem ko elektriko plačujemo glede na to, koliko je porabimo. Ventilator segret zrak hitro razporedi po prostoru, zato se hitreje segreje. za hlajenje, temveč zagotavljajo primerno klimo v prostoru vse leto. Ko poletna vročina mine, jesen kmalu potrka na vrata, dnevi se skrajšajo in temperature padejo. V dolgih prehodnih mesecih vas bo dobra klimatska naprava ogrevala znatno ceneje od kurilnega olja, saj sodijo kako- g® Če želite oglaševati \ v rubriki TaD) Vsi naši mojstri, pokličite: -^ 031 692-860 Priporočljive lastnosti klimatske naprave Inverters ko delovanje Razlika med navadno in invertersko klimatsko napravo je v delovanju kompresorja. V inverters ki klimatski napravi se lahko vrtljaji v kompresorju poljubno spreminjajo od približno 20 do 160 odstotkov nominalnega števila vrtljajev, kar pomeni, da inverter lahko deluje v širokem razponu moči, kot mu to narekujejo trenutne potrebe. Kompresor navadne klimatske naprave lahko deluje s sto odstotki ali stoji. Inverterska klimatska naprava ima mikroračunalnik tudi v zunanji enoti, s katerim natančno krmili delovanje kompresorja v vsakršnem možnem trenutku glede na dane delovne pogoje, ki pa se razlikujejo med seboj tako kot vreme. Navadna klimatska naprava nima v zunanji enoti nikakršne inteligence. Inverter hitreje ohladi ali ogreje prostor na želeno temperaturo, ker enostavno s frekvenčnim regulatorjem zviša vrtljaje kompresorja. Za vzdrževanje stalne temperature v že ohlajenem ali ogretem prostoru je ponavadi potrebna znatno manjša moč od nominalne moči klimatske naprave. Navadna klimatska naprava se zato vklaplja in izklaplja, inverterska pa je sposobna znižati vrtljaje kompresorja in s tem zmanjšati moč hlajenja, kar zmanjšuje verjetnost prehladov in glavobolov ter tako pripomore k bolj zdravemu ohlajanju. Pri nominalni moči se inverterjev izkoristek bistveno ne razlikuje od navadne klime. Vendar je treba vedeti, da je za vzdrževanje stalne temperature v prostoru potrebna običajno občutno manjša moč, kot je najvišja moč klimatske naprave. Klimatska naprava naj bi zato večino časa delala s polovično ali celo s tretjinsko močjo. Prav pri takih močeh izkoristek inverterja znatno naraste. Inverterska klimatska naprava zato varčuje z elektriko bolj kot običajna. Za inverterske klimatske naprave ne predstavljajo posebne težave nizke zimske zunanje temperature -10 ali celo -15 stopinj Celzija. Če za ogrevanje prostora uporabljamo izključno samo klimatsko napravo, potem je pomembno vedeti, kako uspešno bo gretje v najhujšem mrazu. INFORMACIJE 23 [Bniuipusnu PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741 094 ujujuj.strojepLastika.SLJ ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O,, PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI +3B6 3 7491 Ü31 +306 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIGLNET Specialist za strehe že JO let! HMllET STROJ fjgtt Pinjfcrd/iiffiflnlliir s ji r»J/ Ponikva Hb. 3232 Ponikva MEGAMONT KouaCsü d.o.o., Kolodvorska utica 2,3230 Šentjur Suhomontažne gradnje (knauf), slikopleskarska dela. SSJMIMJ39« f-poilii: (imniliDiiijmiiiliDm INSTALACIJE JEKL Zadobrova 34/a 3211 Škofjavas ogrevanje hi vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja GSM: 031-Ji 9-701 E-mail: bliik.lnstaladje@gmail.com Iščete mojstra, pa ga še niste našli? Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi! Pokličite nas! 031 692-860 CVETLIČARNA IN DARILNI BUT IK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalo bje-5en tj u r-Cei j e Kontakt: 031-363-506 m 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64 PRI [MDin/l GfiOßOKOEtO BREZPUCWO! r Lepotni center Barbara Mercaw 041/675-55 frizerskih salonov, kjer so vam m valju številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni 1MB am BARBARA BABBARA tMMSP uoNtiiMims.zziSm OLNl TBcrntNlH IN USNJENIH OKLACIL , DELOVNI ČAS: pon- pct:-cdS.d(zMurv, soir: oildß-% art d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 -tesarstvo • krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih cevi MM POD/IRI/I/IO pri zamenjavi Jtrešne kritine. VSE NA ENEM MESTU TÜTlöSizäcuT natty aJVoprauN!« HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 1710 MULEJ DEJAN s.p. UL Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR flNSUIACUE VERHOVSlK 1 Z vami že 20 LET. \mm USTlLiaiE VESBPVi L" IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV Tifi SANACIJA KOPALNIC Sn d.M. Piožlnska vas 34/d, Štore, gsm: Q4I 6B2 9D7 L Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitei/ nad 500 evrov j OGRAJA, KI UGAJA OGRAJE Kočevar www.ograje.com Irt/putn« tbivitk) 080 23 02 OGRAJE KOČEVAR DD0 Idvarru-Ww 11 c. 3312 ^ Til 03 am 12 21, Gun. 051 624 207 •rilu-ooraic com PE Maribor, JadrnnflittS? — (rS— INFO-KREDIT d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, ' I X Tel: 059/22-66-00, 051/88-6600 Gotovinska posojila za zaposlene in upokojence! Nakazilo takoj, brez stroškov odobritve. 20,00 evrov popusta ob najemu posojila - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED ■-SERVIS VOZIL - POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV - VULKAN IZAPJ A K--- Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 327Q Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61 20 % popust na SERVIS VOZILA iS»«.- ™ Prodaja In *nrv» Invatktakiti prtpomoöcov —^/f fr Gregorčičevo12Celje „ or|0pedski pripomočki Gsm:051 655677 , t;,.. , . .. Tel in fox: 05? 044 40i " invalidski VOZlCkl,S|§$ E-mo/f: info®merela.si • pripomočki Z0 VSOk dan www.mereia.si - inkontinenčni program Pogodbeni dobavitelj, medic I nsko-te h nknlh pripomočkov za ročni voziček yjgfc ; za vsak nakup 24 ZANIMIVOSTI IMAMO DOJENČKA Akademija za glasbo v Ljubljani vsako leto razpiše koncertni abonma, na katerega se lahko prijavijo študentje, med katerimi komisija izbere najboljše, ki nato kot solisti nastopijo z Orkestrom Slovenske filharmonije. Na novembrski avdiciji se je za nastop med 75 študenti potegoval harmonikar Izidor Kokovnik in zasedel peto mesto. Kokovnik, ki prihaja iz Pariželj, poučuje pa v velenjski glasbeni šoli, je prejšnji četrtek imel to Največji ponos Srečko Ferlež s Ponikve pri Šentjurju in njegova žena Tadeja sta se pred mesecem dni razveselila svoje prvorojenke Tajde. Očka je družino in prijatelje takoj po rojstvu obvestil, da je ponosen sto na uro. Kaj ne bi bil, če pa je bila velika kar 53 centimetrov, tehtala je 3.300 gramov. Če bo po Srečku, bo nekoč sicer zaplavala bodisi v športne bodisi v novinarske vode, če bo po Tadeji, pa bo delo našla v vrtcu. Bo pa Tajda na Štajersko prihajala le na počitnice, saj si je mlada družina gnezdece uredila na Gorenjskem. AD Harmonikar Izidor Kokovnik iz Pariželj je eden prvih harmonikarjev s Celjskega, ki mu je kot solistu uspelo nastopiti z Orkestrom Slovenske filharmonije. Zaigral z orkestrom filharmonije čast, da je v Slovenski filharmoniji v Ljubljani nastopil z najuglednejšim glasbenim sestavom pri nas. Uspeh je še toliko večji, saj se harmonikarji le redko znajdejo v vlogi solistov v kombinaciji z orkestrom. Kokovnik, ki je tako eden prvih harmonikarjev s Celjskega, ki mu je to uspelo, se je predstavil s skladbo Pravljice za harmoniko in orkester češkega skladatelja Vaclava Trojana. ŠO Foto: osebni arhiv FOTO TEDNA Obvestilo vremenskega redarstva? Foto: GrupA Kolesarji naj ne bodo zimske kamikaze stran 43 NOVI TEDNIK Št. 8 Gf20. 2. 2014 Eksplozivna igra peresne lahkosti stran 33 PORTRET Tam, kjer je najlepše Vsestranska Magda Drozg iz najvišje ležeče strnjene vasi Slovenije - Nekdanja Konjičanka, ki ni nikoli mislila, da bo živela na vasi »Na Skomarju na prvo mesto postavljam ljudi. In ti so topli, prijazni, prisrčni, odkriti, trdni, delavni in pošteni,« poudarja odlike večine Pohorcev. »Ko sem prvič prišla na Skomarje, sem ostala brez besed. Ko so v skomarski šoli potrebovali novo moč, sem prišla in ostala. Res, marsikje je lepo, vendar je tu zame najlepše,« pravi nekdanja dolgoletna učiteljica Magda Drozg s Sko-marja, iz najvišje ležeče strnjene vasi v Sloveniji. Iz vasi na 944 metrih nadmorske višine, kjer deluje v krajevni skupnosti, turističnem in kulturnem društvu ter še kje. Prav tako je mentorica prizadevne skupine Mladi Skomarjani, ki je prejela za kulturni praznik priznanje Občine Zreče. V skupini Mladi Sko-marjani so domači osnovnošolci in srednješolci, ki pripravljajo z mentorico program za prireditve v kraju. Drozgova piše zanje različna besedila, med njimi prizore iz življenja sko-marskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika in druge, s čimer prenaša pohorsko tradicijo na mlajše rodove. Otroci nastopajo na prireditvah za materinski dan, na jurijevo in na lepo nedeljo, ko je praznik župnijskega zavetnika sv. Lamberta, ter še kdaj, poleg tega so lani nastopali na prireditvah v počastitev 700-letnice te čudovite pohorske vasice, ki je uradno zaščitena kot naselbinski kulturni spomenik. Tako so za 700-letnico v enem od dramskih prizorov kronološko predstavili, kaj se je dogajalo od leta 1313 do 2013, in še pokukali v prihodnost, v leto 2113. Občasno nastopijo za obiskovalce Skomarske hiše, ki je etnološka turistična znamenitost Skomarja, povabijo jih tudi na bližnjo Roglo, v Zreče in druge kraje. Sledi ljudskega Vodovnika »Otrok niti ni treba posebej spodbuditi. Tu je majhen kraj, kjer se ne dogaja veliko. Tudi staršem se zdi pomembno, da se njihov otrok izkaže, zato svoje otroke nekoliko nagovorijo,« govori o motivaciji skomarske mladeži mentorica. »Ti otroci so drugačni, čutijo pripadnost kraju in so ponosni, da drugim pokažejo, kar imajo,« dodaja. Skomarje je nekaj posebnega že zaradi ljudskega pesnika, nekoč tam živečega pohorskega bu-kovnika Jurija Vodovnika, čigar pesmi so ponarodele. »Otrokom skušam vcepiti, da je to zelo pomembno, da jih bo spremljalo vse življenje,« pravi Drozgova, ki je opazila, da je Vodovnik, odkar je prišla na Skomarje, pridobil veljavo. »Mogoče se v tej vasi ne zavedamo toliko, kaj imamo, kot se zavedajo akademsko izobraženi ljudje,« opaža. »To vsekakor ne sme umreti,« pravi o ohranjanju pohorske tradicije Magda Drozg. Njeni otroci pogosto nastopajo v narečnem jeziku. Pohorje sprva le od daleč V vaseh od nekdaj veliko pomenita župnik in učitelj. Tudi na Skomarju živi večinoma kmečki živelj, ki nima veliko časa. »Vedeli so, da sem tu, od mene se je pričakovalo, da opravim svojo nalogo. To se mi zdi tudi prav, je samoumevno,« pravi Magda Drozg, ki z otroki dolga leta poživlja kulturni utrip najvišje ležeče strnjene vasi v Sloveniji. Z otroki s Pohorja, ki hodijo v šole daleč v dolino in nato pomagajo doma pri delu. Drozgova, ki je odraščala v eni od ulic Slovenskih Konjic, je Pohorje dolga leta opazovala le od daleč. »Kot otrok sem ga gledala iz spalnice in se vpraševala, kaj je tam gor,« se spominja prvih srečanj s temi visokimi hribi. Na Pohorju je bila prvič šele, ko je bila skoraj že odrasla. »Nisem si predstavljala, da bom nekoč živela na vasi. Niti v Slovenskih Konjicah nisem nameravala ostati in sem želela v večje mesto, vsaj v Celje,« se spominja zgodnje mladosti. Po prvem obisku Pohorja so jo ti kraji osvojili, v te hribe je prišla v službo. V takratni šoli na Skomarju je bilo okoli trideset otrok, do doline asfaltne ceste še ni bilo, v vasi je bila poleg šole še gostilna. Na Skomarju je bilo več ljudi, kot jih je danes, ko ni več niti gostilne niti šole. Slednjo so zaradi pomanjkanja otrok leta 1984 zaprli. Nato je učila v osnovni šoli v Zrečah, kjer je v zadnjem obdobju poučevala v četrtem in petem razredu, poleg tega je imela na skrbi še katerega od krožkov. Čisto nazadnje je imela kombinirani pouk v podružnični šoli na Stranicah, zadnja tri leta je v pokoju. Vsestranska Skomarjanka Magda Drozg, nekdanja učiteljica Skomarski vsakdanjik In vsakdanjik Magde Drozg, ki živi v nekdanji skomarski šoli, današnjem Ta- borniškem domu? »Nikoli se ne zgodi, da ne bi imela česa za delati,« ugotavlja. V zreški šoli še pomaga kot prostovoljka pri domačih nalogah, veliko se posveča svoji širši družini, v kraju dela na različnih področjih. V dolino odhaja vsak dan. »Krajani na Skomarju pogrešajo marsikaj. Ceste so dotrajane, vendar denarja ni,« ugotavlja Drozgova, ki je tajnica Krajevne skupnosti Skomarje. »Ujme skoraj sproti uničijo, kar je popravljeno,« dodaja. Zaradi zadnjega žleda so bili na Skomarju približno en teden brez elektrike, zaradi podrtih dreves je bila cesta precej časa zaprta. Zakonca Drozg sta ostala celo brez gretja, vabilu prijaznih sosedov se nista odzvala in sta po treh dneh odšla na toplo v dolino. Turizem le želje Kljub temu da je kraj turistično zelo privlačen, po tej plati še ni zaživel. »V kraju manjka prava domača gostilna,« ugotavlja Drozgova, ki je tajnica skomarskega turističnega društva. Kolesarji, ki se pripeljejo na Skomar-je, jo kot najbližjo sosedo Skomarske hiše večkrat zaprosijo za kozarec vode. V kraju nimajo več niti tu- ristične kmetije. Opaža, da bi lahko skomarski kmetje prodali marsikaj, saj imajo med drugim kmetijo z odličnimi izdelki iz jelenjega mesa, vendar s turističnimi dejavniki v dolini ni pravega stika. Sodeluje prav tako v sko-marskem kulturno-ume-tniškem društvu, kjer vodi sekcijo pohorskih žena Jelka. Srečujejo se vsaka dva tedna, med drugim telovadijo, pripravljajo pogostitve in hodijo na izlete. In Magda Drozg je bila lani še posebej zaposlena, saj je bila med praznovanjem 700-le-tnice kraja predsednica organizacijskega odbora za pripravo programa. V majhnem kraju so tako pripravili več kot dvajset prireditev, njena skrb je bilo predvsem usklajevanje, vodila je tudi literarni večer z Aleksandrom Videčnikom, ljubiteljskim zgodovinopiscem, ki ima na Skomarju korenine po očetovi strani. Nasploh je Magda Drozg rada med pohorskimi ljudmi, danes je sama eden od njih. BRANE JERANKO Foto: BJ UREDITE SE V NAJSODOBNEJŠEM FRIZERSKEM SALONU V SLOVENIJI Salon Fantazija je eden najmodernejših frizerskih studiev v Sloveniji. Je prostor, kjer vam pomagajo uresničevati vaše fantazije. Kakovost in dolgoletne izkušnje svoje ekipe kombinirajo z vašimi zamislimi, predstavami in željami. Želijo, da se ob obisku pri njih res počutite sanjsko, zato tudi ob pranju glave ponujajo pogled v zvezde, masažo in vam postrežejo s čajem ali kavo. In vse to po resnično dostopnih cenah. O čudoviti pričeski sanja vsaka ženska, zato so v salonu Fantazija z našo medijsko hišo ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravili za vse ženske prav posebno darilo. Ob 8. in 25. marcu bodo vsem, ki boste izpolnili kupon, poslali darilni bon za 50-odstotni popust. Se posebej bodo nagradili eno od žensk oziroma ob materinskem dnevu eno od mamic, saj bodo poskrbeli za njeno popolno ureditev. Le kdo si ne želi striženja, barvanja in ličenja? Salon Fantazija v Miklošičevi ulici 5 v Celju bo poskrbel za fantastično počutje številnih žensk. Kupon lahko izpolnite tudi moški, ampak le za svojo Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: ureditev | Žreb bo 3. in 17. marca. PRUL MITCHELL. Salon Fantazija, Miklošičeva ulica 5, 3000 Celje/031 241 241 www.salonfantazija.si H /salon.fantazija 26 REPORTAŽA »Zaslišal sem bobnenje in pokanje. Ne morem povedati, kako grozljivi so ti zvoki, kako poka in škripa gromozanska zemlja, ki s sabo vali skale in drevje,« je začel pripoved o dogajanju v domači hiši Franci Brusnjak. »Gasilci smo bili devet dni neprenehoma na terenu, Potem smo imeli slaba dva dni miru in upali, da se bo narava malo umirila ter se usmilila tudi nas, ki se trudimo in pomagamo. Vendar je znova udarila,« je povedal poveljnik občinskega poveljstva Boris Goličnik. Groza je pridrvela s hriba Plaz v Florjanu ogrožal človeško življenje in pod sabo pokopal živino V zgodnjih sredinih jutranjih urah je narava znova udarila. Po dnevih, ko so se gasilci in druge strukture civilne zaščite borili z žledom, se je v noči na sredo v Florjanu, v občini Šoštanj, sprožil večji zemeljski plaz, ki je pod sabo pokopal gospodarski objekt z živino in ogrožal stanovanjske hiše, pri čemer so starejšo nepokretno gospo gasilci še pravočasno skozi okno odnesli iz hiše. Florjan je zaselek, ki leži ob cesti iz Šoštanja proti Belim Vodam. Dolg kot ponedeljek, pravijo domačini in kažejo s prstom na potok, ki je v predlanski poplavi povzročil pravo razdejanje. Zanimivo je, da je na drugi strani potoka že občina Mozirje oziroma zaselek Lepa Njiva, čeprav vsi domačini naselje imenujejo Florjan. In dolge minute tisto noč v domači hiši je povzel Franci Brusnjak: »Zbudil sem se zaradi tega hrumenja, pogledal skozi okno ... Saj veste, kakšen je človek, ko se zbudi - ne veš točno, kaj bi in kaj se dogaja. Takrat sem videl, da čez vrata vdira blato, pomešano z zemljo.« Ko je stekel ven, je zagledal, kako je pod gmoto padel »marof«. »Kar zasulo ga je. Veste, kakšen šok je to! Uboga živina ... Slišal sem presunljivo mukanje obeh krav, a nisem mogel pomagati. Poklical sem na 112, gasilci PGD Šoštanj mesto so bili v 15 minutah tu. Uspeli so mamo prenesti mimo tistega kupa zemlje ob vhodnih vratih, potem pa naprej skozi okno do sosedov, kjer je našla prvo zatočišče.« Tekoča lava je drla Tekoča lava, kot je Franci poimenoval mešanico zemlje Na nevarnost plazu so že v preteklosti obveščali pristojne službe, vendar so plaz samo nadzorovale, ne pa sanirale, je bilo mogoče slišati med krajani, ki so nezadovoljni tudi z vzdrževanjem ceste v Florjanu. in blata, si je medtem utirala pot med hišami proti cesti. Skozi okna na sosednji hiši in nato počasi kot na filmskem posnetku se je zlila nad nekoliko nižje ležečo strojno lopo. Hiša, stara 90 let, je zdržala »kubike« zemlje, strojna lopa ne. »In nič ne moreš, samo gledaš lahko. Vendar bi lahko bilo tudi drugače. Če bi se zbudil pet minut prej ali če se >marof< ne bi podrl, bi zagotovo šel reševat živali ... A nisem mogel. Če bi se dalo, bi rešil tudi traktor in druge stroje. A nisem mogel. In verjetno sem zato ostal živ.« »Žal mi je za živali, strašno žal,« je večkrat ponovil Franci, ki se mu je pod nogami motal pes. Menda je preživel po čudežu, saj ima svojo kočo ob hlevu. »Prejšnji večer sem ga, nikoli ne bom vedel, zakaj, izpustil. Če ne bi bil ponoči zunaj, ga zdaj ne bi bilo.« Franci je že nekaj časa upokojen oziroma je, kot se je izrazil, v tretjem življenjskem obdobju. Ob tem, da je do lanskega novembra poleg matere skrbel še za očeta, je največjo uteho našel pri živini. »Živali so zame hobi. Po genih sem namreč kmet, po srcu in po duši pa rudar. Ko je bilo rudarjenja konec, sem se vrnil h genom. Imel sem dve kra-vici, tam višje pet ovac, nekaj zajcev, 12 kokoši ... Lepo nam je šlo, zdaj pa tole .... Res je plaz udaril kot strela z jasnega, samo da sam še vedno ne morem dojeti, da je res.« Franci za sprožitev plazu krivi nenadzorovano sečnjo v zasebnem gozdu, s katerim lastniki niso dobro gospodarili. V gozdu na vrhu hriba so namreč posekali les, delali gozdne vlake, ob čemer niso naredili nobenega gozdnega reda niti poskrbeli za odvo-dnjavanje. »V hribu se je nabirala voda, zdaj pa je vse prišlo dol, davek pa bom plačal jaz. Ampak se nekako zavedam, da bi lahko bilo še huje.« Občina Šoštanj je kot kaže precej izpostavljena plazovom. Poleg plazu v Florjanu so minuli teden evidentirali še druge, na srečo manjše. Že v sredo sta se dva sprožila v naselju Lokovica. Ni še konec Vendarle srhljivega dogajanja v Florjanu še ni bilo konec. Sredi hriba brez posebnega imena se je namreč plaz zagozdil in nenehno grozil, da bo z vso silo pritisnil v dolino. Zato so poleg Francija in njegove mame, ki začasno bivata v enem od občinskih stanovanj, izselili še petčlansko družino; ta je zatočišče našla pri sorodnikih. Vmes so pristojne službe ugotavljale, kako in kaj. Plaz je precej poškodoval tudi hišo, kjer je odpadal omet, seveda pa bo treba preveriti, če je hiša še varna za bivanje. »Sredi hriba visi še stokubična gmota. Seveda se doma ne počutim varno, ni ga junaka, ki bi v takem mirno spal. Ko enkrat do-živiš kaj takšnega, tako najbrž nikoli več mirno ne spiš,« je v sredo pripovedoval Franci. Proti koncu tedna, tudi v nedeljo, so s plazu nenehno odvažali zemljo, in sicer gasilci ob pomoči domačih podjetnikov, ki razpolagajo s primerno opremo. Tovornjaki, polno naloženi, so odvažali grozečo zmes, iz katere je po nenehnem deževju še bolj teklo blato. S hriba v Florjanu so zvozili več kot dva tisoč kubičnih metrov zemljine. »Predvsem želimo razbremeniti plaz, ki se pomika proti hišam. Nadaljnje aktivnosti bomo določali sproti,« je omenil župan Občine Šoštanj Darko Menih. Medtem so vsi skupaj upali, da se ne bodo uresničile napovedi vremenoslovcev o močnejšem deževju tudi v tem delu Slovenije. URŠKA SELIŠNIK Foto: US INTERVJU 27 Za dober rezultat tudi trezna glava S športno psihologinjo o pomenu psihologije v športu Dr. Tanja Kajtna je ena od sedmih športnih psihologov v Sloveniji. Zaposlena je na Fakulteti za šport v Ljubljani kot asistentka na Katedri za psihologijo športa in na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot nosilka psiholoških predmetov na smeri za izobraževanje trenerjev. Je predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije. Oči športnih navdušencev so v teh tednih uprte v ruski Soči. A ne le oči športnih navdušencev, slovenski športniki so z izjemnimi uspehi poskrbeli, da njihove nastope pozorno spremljajo tudi tisti, ki v športu sicer niso najbolj »domači«. Pred televizijskim zaslonom je v teh dneh prikovana tudi športna psihologinja, predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije dr. Tanja Kajtna. Po eni strani kot navijačica, po drugi pa poklicno, saj mora pozorno spremljati nastope svojih varovancev. »Dobri rezultati so posledica kakovostne in sistematične priprave, ki vključuje tudi psihološko pripravo. Glede na rezultate, ki jih kažejo naši športniki na teh olimpijskih igrah, lahko trdimo, da so v dobri psihološki kondiciji,« povzame do zdaj prikazano. Je psihološka priprava športnika na dogodek, ki se zgodi le na vsaka štiri leta, drugačna od priprave na ostala tekmovanja? Športni psihologi skušamo predvsem vzpostaviti sistematičen model priprave, da se bodo športniki znali na vsako tekmo pripraviti na podoben način. Tako namreč postajajo bolj izkušeni in pridobivajo več znanja o sebi. S tega vidika je tudi priprava na olimpijske igre enaka kot na druga tekmovanja. Zanimivo je na primer poslušati izjave športnikov, ki velikokrat rečejo, da so se pred tekmo osredotočili nase, na svoja dejanja, na svoj nastop. Isto rečejo za katerokoli tekmo. Kako pomembna je glava pri športu? Tudi Tina Maze med lansko in letošnjo sezono verjetno ni pozabila smučati, eksplodirala pa je prav na olimpijskih igrah. Psihološka priprava je načeloma ena glavnih stebrov priprave, poleg nje so na primer še kondicijska in tehnična priprava, zdravstveno stanje, oprema. Težko bi rekli, kateri segment je bolj pomemben od drugega. Med petimi stebri k popolni pripravi vsak verjetno prispeva 20 odstotkov. Vsak zase mora biti urejen, da lahko osvoji želen rezultat. Psihološka priprava je torej tako pomembna kot vse ostalo. Je res, da je težje braniti dobre rezultate, kot jih napadati? Ko napadajo, nimajo česa za izgubiti, ampak lahko samo pridobijo, ko so na vrhu in branijo ta položaj, pa jim ga lahko drugi vzamejo. Športniki zato včasih rečejo, da je težje braniti, in na nek način je to res. Športniki se že na začetku kariere učijo, kako braniti pretekle položaje. Bolj kot so izkušeni, lažje to počno. Kaj športni psiholog nudi športniku? Pristop verjetno ni pri vsakem športniku enak. Vsak športni psiholog vzpostavi svoj model priprave, vendar vsi vključujejo podobne pristope oziroma tehnike. Športnike večinoma učimo, kako nadzorovati čustva, kako se umiriti, kako usmeriti zbranost, pri čemer na primer uporabljamo tehniko predstavljanja, učimo jih tudi pozitivnega razmišljanja, pomagamo jim pri sistematičnem postavljanju ciljev. Ostale tehnike pa so nekoliko bolj specifične, kot je na primer sestava rutine pred nastopom. Je pomembna rutina? Bolj kot se športniki poznajo, bolj vztrajajo pri svoji rutini. Eden glavnih namenov rutin je vzpostavljanje varnosti. Če je vsakič enaka, vsakič da občutek varnosti, kar je zelo pomembno. Koliko imate kot športna psihologinja stika s športnikom? To je zelo odvisno od dogovora. Izven tekmovalne sezone ali na začetku sodelovanja, ko se šele vzpostavlja stik, se je dobro dobivati pogosto, na primer enkrat na teden. Psihologi se trudimo tudi prisostvovati na kakšnem treningu, tekmi, da vidimo, kako športnik deluje v realnem okolju. Športni psihologi smo seveda manj prisotni kot trenerji in kondicijski trenerji, a vseeno je pomembno, da smo dokaj pogost in stalen lik. Med tekmovanji se na primer slišimo tudi prek skypa. V kolikšni meri se psihološka priprava v individualnem športu razlikuje od tiste v kolektivnih športih? V manjši, kot bi si mislili. Tudi v ekipnem športu se morajo športniki namreč znati obvladati, zbrati in pravilno razmišljati. Je pa treba v ekipnih športih več pozornosti posvečati ekipnemu duhu, potrebne so tako imenovane »team building« aktivnosti, več je pogovorov o tem, da mora posameznik sprejeti svojo vlogo in individualne cilje prilagoditi ekipi. Je psihološka pripravljenost odvisna tudi od športnikove osebnosti ali se je mogoče vsega naučiti? Vsi se lahko vsega naučijo, vendar je to odvisno tudi od tega, koliko so se pripravljeni učiti. Tisti, ki pridejo zato, ker verjamejo, da bi lahko tudi na tem področju našli določene rezerve, zelo hitro napredujejo. Včasih pa pridejo športniki, ki sicer ne verjamejo v koristnost psihološkega dela, a jih k nam napotijo trenerji ali starši. Takrat je intenzivnost sodelovanja manjša in tudi učinek je seveda manjši. Ker gre v osnovi za poučevanje in razmišljanje o sebi, se lahko tega načeloma nauči vsak. Je mogoče že pri otroku oziroma mladostniku na podlagi obnašanja na treningih, načina sprejemanja porazov vedeti, ali ima potencial za vrhunskega športnika? To je težko reči, ker je uspeh odvisen od veliko dejavnikov. Pri otrocih še ne, pri mladostnikih pa je že mogoče videti, zakaj trenirajo. Bolj kot je motivacija notranja, da želijo torej »Podatkov o tem, koliko slovenskih športnikov sodeluje s športnimi psihologi, sistematično ne zbiramo. Je pa res, da jih je čedalje več. Vodilni kadri se vedno bolj zavedajo pomena psihološke pripravljenosti, ni pa Slovenija še na ravni tujine, kjer so športni psihologi zaposleni v športnih organizacijah in klubih,« pravi doktorica psiholoških znanosti. dosegati in presegati svoje cilje, da se želijo naučiti nekaj novega, da se ob tem zabavajo, večja je verjetnost, da jim bo uspelo zdržati do članskih kategorij. To je namreč največji problem. Kako športnika sploh zadržati v določenem športu od otroških do članskih kategorij. Prehitro namreč rečemo, da je nekdo talent, naslednji šampion. Takšnega otroka se pogosto izčrpa in do članskih kategorij, kjer bi dejansko šele lahko začel kazati svoje potenciale, se športa naveliča. Kdo je šampion oziroma ali je vsak vrhunski športnik, ki osvaja medalje, šam-pion? Osebno se tega izraza izogibam, ker zame je šampion vsak športnik, ki doseže tisto, kar si želi doseči. V primerjavi s splošno populacijo so vsi, ki so na olimpijskih igrah, šampioni. Nekateri so cilj osvojili že s tem, da so se uvrstili v Soči, drugim je cilj medalja, tretjim morda le zlata medalja. Je mogoče našteti nekaj osebnostnih lastnosti, ki so večinoma skupne najuspešnejšim športnikom? So zelo vestni, večinoma ekstravertirani in precej odprti za nove izkušnje, so tudi zelo motivirani, zastavljajo si visoke cilje, so disciplinirani, imajo pa tudi visoke sposobnosti, kar pomeni, da so inteligentni, sposobni visoke zbranosti. Te lastnosti so pri vrhunskih športnikih dokazano praviloma višje izražene kot v splošni populaciji. Včasih je mogoče slišati, da so vrhunski športniki tudi egoisti. Vsak, ki želi doseči najboljše, mora poskrbeti za to, da bo imel takšne pogoje, kot jih potrebuje. Če temu rečemo egoizem, potem so egoistični. V športu je marsikatera lastnost, ki sicer velja za negativno, zelo uporabna. Podobno je na primer z agresivnostjo. Pozitivna, proti cilju usmerjena agresivnost je v športu koristna. Med gledanjem olimpijskih iger se marsikdo sprašuje, kaj roji po glavi smukača, ki po hribu drvi s 130 kilometri na uro ali celo več, ali pa skakalca, ki se spusti po veliki skakalnici. Če so dobro pripravljeni, jim po glavi roji, kaj morajo tisti trenutek narediti. Ukvarjajo se torej izključno s svojo nalogo, ne zanimata jih niti rezultat niti včerajšnji trening. Smukača torej zanima le ta zavoj in pot do naslednjega, skakalca pa, kdaj in kako odriniti. Večini od nas se seveda zdi popolnoma noro na smučeh drveti 130 kilometrov na uro, a športniki imajo s tem toliko izkušenj, da so tega navajeni in jih ni strah. Kaj pa psihična pripravljenost pri športnikih rekreativcih? Zanimivo je, da so psihološki profili najbolj zagrizenih rekreativcev zelo primerljivi s profili vrhunskih športnikov. Ravno tako se resno pripravljajo na tekmovanja, zastavljajo si vedno višje cilje. Tako tudi oni pogosto sodelujejo s športnimi psihologi. ANJA DEUČMAN Foto: osebni arhiv Tanje Kajtna Čestitamo našim športnikom za vse uspehe na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju! NE PREZRITE V olimpijskem sijaju strani 36-37 28 DRUŽBA Prefinjena oblika nasilja Lažni profili na Facebooku kaznivo dejanje »Nasilje se je tako na >eleganten< način preselilo na splet. In to so zelo prefinjene oblike nasilja, kjer mladi, ki so oškodovani, toliko bolj trpijo, saj morda na začetku ne upajo o tem takoj spregovoriti,« krajo identitete na internetu pojasnjuje Alja Otavnik iz Unicefa Slovenije. Pred kratkim naj bi skupina deklet v Celju na socialnem omrežju Facebook ustvarila osebni profil svoje znanke. Kot profilno sliko so objavile njeno fotografijo, uporabile so celo njeno pravo ime, namesto priimka pa eno od angleških besed. Hudič je odnesel šalo, ko naj bi s tega Facebook profila začele v njenem imenu začele odgovarjati na zasebna sporočila znanih in neznanih, da dekle ponuja spolne usluge. Zadeva je dobila veliko razsežnost, ki je mladoletnico potisnila tudi v osebno stisko in nelagodje. Zato je s starši krajo identitete in lažna navajanja prijavila policiji. Toda na policiji takšne primere preiskujejo izključno na predlog oškodovancev. Ker starši niso želeli dodatno obremenjevati in povzročati stresa svoji mla- doletni hčeri, predloga za pregon niso podali. Na policiji so jim omenili možnost zasebne tožbe, saj je dekle prišlo do podatkov, kdo je ustvaril Facebook profil. Toda za starše bi bila tožba prevelik finančni zalogaj in samo še dodatna sol na rano, ki jo je dekle že čutilo zaradi stigme v družbi pri tistih, ki so zaradi takšnih nesramnih sporočil morda domnevali, da za njimi resnično stoji ona. Če pa bi se starši za tožbo odločili, bi morda celo uspeli. Na spletnem omrežju Facebook lažni profil njihove hčere še vedno obstaja, dekleta, ki so ga ustvarila, namreč še niso poskrbela, da bi ga odstranila. Staršem ostane možnost dopisa administratorjem omenjenega socialnega omrežja, v katerem morajo navesti okoliščine nastanka lažnega profila in dokazati, da sta na Kriminalisti se »dotaknejo« spleta tudi, kadar pride do samomora. Takrat preiskujejo tudi možnosti, ali je osebo morebiti k samomoru napeljal kakšen zapis na spletu oziroma kaj je takšna oseba morda na spletu pred samomorom pisala. Pogosto se zgodi, da nekdo z zapisom na spletnem omrežju nakaže misel na samomor in se kdo od tistih, ki tak zapis vidi, oglasi na policiji ali obvesti njegove/njene svojce. Kazenski zakonik RS v 143. členu opisuje zlorabo osebnih podatkov: »Kdor prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.« Policija storilca začne preganjati le na predlog oškodovanca. Kriminalist na PU Celje Goran Jusufovič: »Na Facebooku je treba biti pazljiv in ne dodajati prijateljev kot po tekočem traku. Ne glede na razsežnost takšnega socialnega omrežja mora tudi pri tem obstajati nek spletni bonton, ki bi se ga uporabniki morali držati.« (Foto: GrupA) njem objavljena resnična fotografija njihove hčere in njeno pravo ime. Takrat bo Facebook lažnivi profil odstranil. Toda dekleta, ki so povzročila kršitev pravil omrežja in po slovenski zakonodaji storila tudi kaznivo dejanje, bodo ostala nekaznovana. To je tipičen primer kraje identitete na spletnih omrežjih, ki so se v zadnjem času razpasle kot gobe po dežju. Odredba gor, odredba dol Kadar pride do prijave in predloga za pregon, imajo policisti dokaj zvezane roke, saj ne gre za lahke ali hitre preiskave, čeprav so na drugi strani med storilci največkrat najstniki ali celo mladoletniki. Marsikdaj storilci kraje osebnih podatkov na spletu ostanejo neznani. Takrat policisti sicer poskušajo izslediti tako imenovan IP računalniški naslov storilca, vendar je danes že vsakomur jasno, da se na splet lahko kdorkoli priključi že kjerkoli. In če je profil izdelan na nekem računalniku, ki je javno dostopen, evidence o dostopu do računalnika pa se ne vodi, je že na začetku skoraj nemogoče govoriti o tem, da bodo storilca izsledili. Za pregled domačega računalnika domnevnega storilca pa policisti potrebujejo odredbo sodišča, nato še odredbo o hišni preiskavi in odredbo o pregledu elektronskih naprav, a tudi tu je vprašanje, če sodnik za takšne vrste kaznivo dejanje odredbo sploh izda. V tem primeru policistom ostane prošnja, ali lahko nek določen računalnik, za katerega sumijo, da je preko njega storilec dostopal do spleta in tam ustvaril lažni profil za nekoga, pregledajo. Žal je le malo takšnih, ki bi to kar tako pustili. Mladi toliko bolj trpijo Zato je dobro, da se v raziskavo, kdo je na spletu zlorabil osebne podatke od oškodovanca, če gre za otroka, vključijo starši. In če pridejo do podatkov, kdo je storilec, naj se z njim tudi pogovorijo in dogovorijo o odstranitvi lažnega profila, pravijo na policiji. Za zasebno tožbo se zaradi takšnih načinov zlorab do zdaj ni odločil še nihče, saj to pomeni dodatne stroške, ob tem pa še menijo, da bo storilec, ki bo v vmesnem času profil že izbrisal, ostal nekaznovan. Zakonodajalec se je zvišanju tovrstnih preiskav, ki bi zasule policiste, izognil ravno z besedilom, ki v kazenskem zakoniku govori o »pregonu na predlog« oškodovanca. Gre za začaran krog, kjer Najbolj ranljivi na socialnih omrežjih so najmlajši. Foto: arhiv NT (GrupA) bo treba očitno poiskati še druge rešitve, kako zajeziti takšna kazniva dejanja glede na hiter razvoj internetne tehnologije. Mladi so danes na spletu prisotni tudi s pomočjo tabličnih računalnikov in mobilnih telefonov, zato je razpon kršitev vedno večji. Nevladne organizacije pa imajo takšne primere kraje identitete že za nasilje nad mladimi, pravijo pri Unicefu Slovenija. Blokiranje Kadar pride do preiskave zlorabe osebnih podatkov na tujih spletnih omrežjih na podlagi predloga za pregon, policija sodeluje z admini- stratorji, razlaga kriminalist na Policijski upravi Celje Goran Jusufovič. Potrebno pa je veliko birokracije in pisanja, saj komunikacija ponavadi poteka preko pravnih služb, ki posredujejo podatke, in preko tožilstev. In vse to sodelovanje traja tudi več mesecev. »Vodstva spletnih socialnih omrežij se odločijo, ali bodo podatke o osebi, ki je ustvarila nek lažni profil, slovenski policiji posredovala. Pri tem prevladata teža kaznivega dejanja in povzročena škoda. Pri Facebooku so zelo občutljivi predvsem na primere otroške pornografije in na terorizem,« še dodaja Jusufovič. Takrat menda ne omahujejo pri posredovanju podatkov policiji. Pri kraji identitete pa se največkrat odločijo za blokiranje lažnega profila, s čimer dostop do njega ni več mogoč. Na celjski policiji so do zdaj dobili kar nekaj klicev staršev ali oškodovancev, ki želijo samo nasvet, kaj narediti v primeru, če so njihovi otroci ali oni žrtev zlorabe osebnih podatkov na spletu. »Daleč največ je takšnih primerov na Fa-cebooku, zatem sledijo tudi ostala socialna omrežja, v zadnjem času tudi spletna stran ask.fm, kjer so ravno mladi najpogostejši uporabniki,« še zaključuje kriminalist. SIMONA ŠOLINIČ Nigerijski Facebook Na Facebooku so vedno pogostejši primeri pisem neznanih oseb, ki od naključno izbranih oseb zahtevajo osebne podatke o bančnem računu. Gre za primere nekdanjih nigerijskih pisem, ko neznanci uporabnike obvestijo, da bi radi večjo količino denarja iz različnih vzrokov (dedovanje, humanitarni skladi ...) prenakazali na račun uporabnika, da bi jim tako pomagali pri transakciji. Če bi to storili, jim obljubljajo določen znesek od končne vsote. V kolikor se jim uporabnik odzove, od njega zahtevajo pokritje stroškov odvetnika, češ da morajo pred glavnim nakazilom denarja urediti še pravne zadeve. Tako je oseba ravno s Celjskega naredila usodno napako in na njihov račun nakazala kar 10 tisoč evrov za stroške »pravnikov«. Seveda od glavnega nakazila, ki naj bi ga prejela, ni bilo ne duha ne sluha . AKCIJA 29 Twin sezona ■■AKCIJE! Glasujte za svojega kandidata! V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že tretjič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi. Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja bomo torej objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Učitelji lahko pomagajo Že lani smo uvedli dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Spremljajte Novi tednik. Sproti vam bomo razkrivali tudi vabljive nagrade in druge spodbude, ki jih načrtujemo v akciji. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. POL Glasujem ZA INT naj maturantko /naj maturanta pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek ................................................................................................. naslov ......................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta.................................................................... --K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje. V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava (GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER) in Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL). ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR (ŠCŠ) Mubina Vrtagič 4. A, GL Žiga Kotnik Klovar 4. C, GL Robert Božnik 2. B4, SŠSDL rs 'S* Marko Kugonič 4. A, GL Marisa Harder 4. B, GL Luka Klanšek 4. B, GL Tjaša Župnek 4. E, GL Domen Preložnik 4. E, GL Saša Črep 4. D, GL Tamara Pungartnik 3. C1, SŠSDL Rene Hriberšek 3. C1, SŠSDL Tjaša Jazbec 3. C2, SŠSDL Urh Jurjec G-4. A, SŠGVO Saša Osek G-4. B, SŠGVO Tilen Pungaršek G-4. B, SŠGVO Nives Čakš G-4. C, SŠGVO m i y Monika Oset 4. C, GL ft & Florijan Klezin 4. D, GL Adrijana Lilek 4. A1, SŠSDL Luka Stante G-4. C, SŠGVO 30 NAJMflniRANTKAINNAJMffniRANT 21. Dušan Kondič NAlWlimiRANTKAIN NAJ MATURANT 31 Med dekleti vodita niügiasov) in (102 glasova), pri fantih je prvi Marko I (19 giasov), (12 giasov), tretji Gregor Krajni (11 glasov). Ostali pa ... kuponi čakajo na vas. Samo še v tej in prihodnji številki Novega tednika. ujte za svojega idntn do torka, 12. ure. 7R Anže Terčak 32 PO SLEDEH BRALCEV Marjan Sedminek je ob izteku leta 2013 doživel neprijetno presenečenje. Celjski davčni urad mu je namreč poslal obvestilo, da mora poravnati pavšalne prispevke iz naslova opravljanja dejavnosti za pet let nazaj. Kot zatrjuje Sedminek, vmes ni prejemal nobenih opominov, nobenih računov ali položnic. Sprašuje se, kje so bili »dacarji« ves ta čas in kako bo s svojo pokojnino lahko poravnal tako visok znesek. Elektrarno je konec januarja odjavil iz dejavnosti proizvajalca električne energije. To bo zdaj uporabljal zgolj za lastno gospodinjstvo. Pet let nič, nato udarec po žepu Po petih letih prejel obvestilo o plačilu obveznosti, za katero naj ne bi vedel - Tudi če to drži, je dolžan plačati, pravijo na davčni upravi Marjan Sedminek s Ka-lobja je leta 2007 na svoji strehi postavil sončno elektrarno. Decembra 2013 je prejel obvestilo celjskega davčnega urada, da mora za zadnjih pet let poravnati pavšalne prispevke za opravljanje dejavnosti. Kot pravi, mu zanje ob zagonu elektrarne kljub poizvedovanjem ni povedal nihče. Prav tako v vsem tem času naj ne bi prejel nobenega obvestila ali opomina zaradi neplačanih obveznosti. Na Davčni upravi RS pravijo, da je lastnik sončne elektrarne dolžan poravnati nastali dolg, četudi drži, da mu svetovalec za okenčkom ob odprtju elektrarne ni podal pravih informacij. Sedminek se je ob zagonu sončne elektrarne spraševal o statusu, s katerim bi bilo delovanje njegove elektrarne najbolj rentabilno. V prispevku iz leta 2008 je za Novi tednik povedal, da takrat v celjski davčni izpostavi niso vedeli, v kateri razred in pod kakšno obdavčitev naj vpišejo njegovo dejavnost proizvajalca električne energije, saj se je Zakonca Sedminek zatrjujeta, da ob zagonu elektrarne nista vedela, da sta dolžna plačevati pavšalne prispevke iz naslova opravljanja dejavnosti, kljub temu, da naj bi se zanimala zato, kakšne so njune obveznosti. Obvestilu o plačilu za nazaj sta prejela konec lanskega decembra. s tem začel ubadati kot eden prvih v šentjurski občini. Dolg se je nabral Elektro podjetju, na katerega omrežje je bila priklopljena njegova elektrarna, je najprej sporočal stanje števca in nato v skladu s pogodbo dobil plačano elektriko ter subvencijo. S spremembo in z dopolnitvijo energetskega zakona je Direktorica ZPIZ Celje Taja Žaberl je povedala, da ZPIZ ne zaračunava in ne izterjuje zavarovanj za zavarovance. Dodala je, da se od vsake dejavnosti plačujejo prispevki za nesrečo pri delu in poklicno bolezen, neodvisno od tega, na kateri podlagi je zavezanec zavarovan. Prispevke obračunava davčna uprava. Po njenih besedah že od časov starega Rima velja, da mora zavezanec sam skrbeti za plačevanje svojih dajatev. »To, da osebi ni nihče nič povedal, je slab izgovor,« je dejala. električno energijo iz proizvodnih naprav iz obnovljivih virov začelo odkupovati podjetje Borzen, ki organizira trg z električno energijo. Takrat je moral vsak proizvajalec električne energije svojo dejavnost nekako registrirati, da je lahko izstavljal račune. Naš sogovornik se je 1. januarja 2009 prijavil v Ajpes kot proizvajalec električne energije, da je pridobil davčno številko. »V petih letih mi ni nihče nič zaračunal, po tem času pa sem dobil obvestilo celjskega davčnega urada, da moram plačati pavšal prispevkov iz naslova opravljanja dejavnosti. Ko sem povedal, da se bom odjavil, so mi povedali, da mi bodo zaračunali še obresti, skupaj več kot dva tisoč evrov,« zatrjuje. Od vrat do vrat Zakaj mora plačati prispevke in kako to, da ga o tem niso obvestili, je odšel poizvedovat na celjski davčni urad, v Ajpes, na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dejal je, da so ga pošiljali od ustanove do ustanove. Sprašuje, ali ni dolžnost davčnega urada, da ljudi pravočasno obvesti, kakšne dajatve morajo plačati. To bi pričakoval že po prvem letu, odkar se je vpisal v Ajpes. Če bi vedel, da mora plačevati nepričakovane dodatne dajatve, bi se že prej odjavil kot proizvajalec električne energije, saj so skupni stroški višji od prihodkov in se v tem primeru sončna elektrarna ne izplača, je dejal. Na davčnem uradu pa so ga zavrnili, da bi se moral za omenjena plačila pozanimati sam. Kot še enkrat poudarja, je to tudi storil, vendar mu nihče ni znal nič povedati ... Tajnost ima prednost V Davčni upravi RS nam zaradi varovanja davčne tajnosti informacij v zvezi s Sedmine-kom niso posredovali. Kljub večkratnim prošnjam, da bi se o primeru pogovorili s pristojnim sogovornikom s celjskega davčnega urada, smo prejeli le odgovor službe za odnose z javnostmi. V njem je zapisano, da težko komentirajo njegove navedbe, da ga pred leti na Davčnem uradu Celje niso Dušan Janežič iz celjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je povedal, da je bil Sedminek v poslovni register vpisan kot proizvajalec električne energije. Pojasnil je, da je to posebna kategorija, s katero se lastniki sončnih elektrarn vpišejo v poslovni register. Tako dobijo davčno številko, da lahko izstavljajo račune elektro podjetjem. Te osebe namreč ne opravljajo druge dejavnosti kot to, da na lastni hiši s pomočjo sončnih celic proizvajajo energijo. ustrezno informirali. »To je žal nemogoče preveriti za nazaj, sploh ker nimamo informacij o tem, s kom in kdaj naj bi se gospod pogovarjal.« Na vprašanje, ali v svojih evidencah nimajo zabeleženih izdanih predhodnih opominov, obvestil ali kakršnega poskusa izvršbe, nismo dobili odgovora. Dolžan je plačati Kot so navedli, morebitna neustrezna informiranost ne spremeni Sedminekove dolžnosti, da bi moral mesečno plačevati prispevke za posebne primere zavarovanja v pavšalnih zneskih. Osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic in v obvezno zavarovanje niso vključene na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi, so namreč obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Kot si lahko razlagamo odgovor Dursa, je obvestilo, da od vpisa v poslovni register Sedminek ni poravnal svojih obveznosti, v njegov nabiralnik prispelo, potem ko je davčni organ v nadzornem postopku ugotovil, da zavezanec svojih obveznosti ni izpolnil, in ga je znotraj zastaralnega roka za odmero pozval k izpolnitvi davčne obveznosti. Nauk: z Dursom le pisno Kodeks etike davčnih delavcev navaja, da je davčni delavec dolžan dajati informacije, ki jih potrebujejo davčni zavezanci pri uveljavljanju svojih pravic in pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti. Tjaša Naraločnik iz službe za odnose z javnostmi je dejala, da si na Dursu prizadevajo za čim boljše informiranje zavezancev, saj se v nasprotnem primeru poveča možnost, da ti obveznosti ne poravnajo. Na celjskem davčnem uradu niso mogli preveriti, če je bil Sedminek res neustrezno informiran, saj ne vedo, kdo mu je podal informacije in če se je takrat res obrnil na davčni urad. Gre torej za besedo proti besedi. Po besedah Naraloč-nikove bi več informacij o komunikaciji med Sedminekom in davčnimi uslužbenci imeli, če bi se Sedminek s svojimi vprašanji nanje obrnil pisno. TINA VENGUST Iščemo novega sodelavca za področje komerciale / marketinga, z dokončano VII. stopnjo izobrazbe, komercialne ali druge ustrezne smeri. Delovno mesto je v Celju na sedežu podjetja (Prešernova 19, 3000 Celje), za določen čas 6 mesecev (z možnostjo podaljšanja). Prijave z življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje d.o.o, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »razpis za delovno mesto«. REKREACIJA 33 Eksplozivna igra peresne lahkosti Ljudi, ki si želijo resnejše igre badmintona, motijo vremenski dejavniki. Dvorana omogoča mirno okolje brez sončne pripeke, vetra oz. pretoka zraka, ki bi motil peresno lahko žogico. (Foto: Klub za šport in rekreacijo Nirvana) Jesen in zima sta čas za badminton v dvorani Badminton je rekreacija, primerna sposobnostim vsakega posameznika. Medtem ko so igralci brez opravljenega tečaja pri tenisu večinoma obsojeni na pobiranje žogic, za partijo badmintona ni treba veliko predznanja. Ob toplih in mirnih večerih je ta šport privlačen predvsem poleti, jeseni in pozimi pa se spopadi preselijo v dvorano, ki zaradi odsotnosti vremenskih vplivov omogoči še bolj zanimivo izkušnjo podajanja žogice čez mrežo. Med sledenjem in udarjanjem žogice so aktivne vse mišice telesa od glave do nog. Ker so gibi eksplozivni, zahtevajo dovolj moči, spretnosti, koordinacije in prostorske orientacije, pojasnjuje učiteljica badmintona in predsednica Kluba za šport in rekreacijo Nirvana Irena Rajh. Z bad-mintonom se je začela resneje ukvarjati pred 11 leti, ko so bile možnosti igranja v dvoranah na Celjskem zelo slabe. Ker je bila priljubljenost te discipline v vzponu, je bilo temu primerno tudi povpraševanje po ustreznih igriščih v dvoranah. Ta so zasedena predvsem jeseni in pozimi, medtem ko pomlad in poletje igralci raje izkoristijo za rekreacijo v naravi. Brez pretiranega mahanja Vsak, ki se z badmintonom ukvarja rekreativno, igro prilagodi svojim sposobnostim, pojasnjuje Irena Rajh. Osnove lahko osvoji z individualnimi urami ali če se vključi v skupinski tečaj. Če želimo slediti pravilni tehniki in se izogniti poškodbam, se je pametno držati nekaterih pravil. Zaželeno je, da ne delamo velikih zamahov, ampak igramo s kratkimi gibi iz zapestja. Sploh kadar igramo v dvojicah, ob hitrih gibih ni prostora za mahanje vsepovprek. Igrišče je namreč manjše kot tisto za tenis, saj meri približno 8 krat 12 metrov. Zelo pomembno je gibanje. Žogo moramo, če se le da udarjati pred svojim telesom. Ne smemo je preveč »zamujati« oziroma igrati za svojim telesom. Kadar leti visoko, jo lovimo nad glavo. Najdražje ni nujno boljše Oprema mora biti primerna igralcu. Cene loparjev se na primer gibljejo od 5 do 300 evrov. Pri tem najdražji lopar ne bo bistveno vplival na igro ljubiteljskega igralca. Ko kupujemo lopar, izberemo takšnega, ki je narejen iz enega dela. »Tako izdelan lopar ne povzroča prevelikih tresljajev, ni pretežak in je fleksibilen. Ob stiku z žogico se nekoliko upogne in kot vzmet reagira nazaj,« pojasnjuje sogovornica. Med perjem in plastiko Žogice so lahko plastične ali pernate. Plastične so bolj vzdržljive in se razlikujejo glede na hitrost prele- ta. Počasnejše letijo krajšo razdaljo, hitrejše pa daljšo. Za igro s počasnejšo žogo je treba več znanja. Sicer pa ljubiteljski športniki v zavetju dvoran najbolj pogosto igrajo s srednje hitro žogico. Za igro na prostem izbirajo hitrejše žogice. Igralci, ki niso »napadalni« ali zgrešijo manj žog, bodo z eno ali dvema lahko igrali vso sezono. Je pa priporočljivo, da je glava žogice izdelana iz plute, tako njen sprednji del ne bo pretežak, kar bo pripomoglo k enakomernejšemu letu. Pernata žogica pa ima po besedah Rajhove drugačen zvok, boljši odboj in lepše leti. S svojimi lastnostmi lahko bolje uresniči želje izurjenega igralca. Ste vedeli? Badminton sodi med športe z bogato in dolgo tradicijo. Slike badmintonskih žogic je moč najti že na kitajskem porcelanu, ki je nastal okoli 3500 let pred našim štetjem. Skozi stoletja se je v Azijskih državah pojavilo mnogo različic - nekatere bolj, nekatere manj podobne današnjemu badmintonu, navajajo v Badminton klubu Ljubljana. Domovina modernega badmintona je Anglija, kjer so to igro začeli igrati šele v drugi polovici 19. stoletja na angleškem plemiškem posestvu »Badminton House«, ki je bilo v lasti vojvode Beauforta. V sredini 19. stoletja so tam okrevali angleški oficirji, ki so bili ranjeni v Indiji. Od Indijcev so prevzeli igro s pernato žogo, ki se je tam že igrala čez mrežo in na označenih igriščih ter jo predstavili vojvodi Beaufortu. Badminton je potem hitro postal popularen šport višjih družbenih slojev. Sprva je bila športna plat igre precej manj pomembna, tembolj pa takratna moda in prireditve, ki so se vrtele okoli badmintona. Igra v dvojicah je bolj družabna kot igra ena na ena. Veljajo pa zanjo posebna pravila. Igralca ene ekipe se dogovorita, kdo bo igral pri mreži in kdo bo lovil daljše žoge. Pomembna je ustrezna postavitev igralcev med servisom nasprotnika. Tudi točkovanje je nekoliko drugačno. Seveda pa se lahko v dvojicah igramo tudi zgolj za zabavo, ko si žogico podajamo, dokler je eden izmed igralcev ne zgreši. Dvoranska obutev Medtem ko za igro bad-mintona izbira oblačil ni ključna, je zaželena ustrezna obutev. Pravilno izbrani copati namreč ne uničujejo igrišč, na njih ne puščajo sledi, igralci pa so v njih varnejši pred zvini, udarjenimi prsti in žulji. Ustrezni so športni copati, ki so primerni za odbojko, namizni tenis, rokomet ali fitnes, obstajajo pa tudi posebni copati za badminton. Neustrezna je treking obutev, prav tako tekaški copati, ki so narejeni tako, da težišče noge prestavijo naprej k prstom. Na igrišče ogreti Ker je pri lovljenju žogice prisotnih veliko odrivov, doskokov, preskokov, hitrih Badminton je primeren za vse starostne skupine, od malih otrok, do tistih, ki preživljajo jesen življenja. Tudi če ne obvladamo pravil, se lahko pri tej igri zabavamo. Irena Rajh med igralci opaža veliko smeha in dobre volje, pari pa so pogosto tudi precej tekmovalni in se bojujejo za prevlado na igrišču. reakcij, je kot pri vsakem drugem športu tudi pri badmin-tonu priporočljivo ogrevanje telesa z razteznimi vajami, tekom ali kratkimi podajami. Rajhova opaža, da želijo igralci v dvorani narediti nekaj zase in dajo v času igre od sebe največ. Z igrišča od- hajajo preznojeni in utrujeni, temu primerno pa obremenijo tudi svoje telo. Osveščanje o primerni pripravi pred spopadom na vsaki strani mreže je še posebej pomembno za mlade igralce. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (GrupA) KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV PLANINSKI IZLETI Otroci lahko badminton lopar v roke primejo, ko so dovolj psiho-fizično sposobni, kar je po besedah Irene Rajh od šestega leta naprej. Prej je badminton zanje samo igra, ko prestopijo šolski prag, pa lažje razumejo navodila in usmerjanje mentorja. Na partijo se večinoma odpravijo igralci, ki se že od prej poznajo med seboj. So pa Klub za šport in rekreacijo Nirvana obiskali tudi taki, ki niso imeli partnerja in so pustili svojo telefonsko številko. Badminton je tako povezal že kar nekaj ljubiteljev igre, ki je v naši zavesti gotovo najbolj usidrana kot spremljevalka piknikov oz. kot lahkoten »nedeljski šport«. Sobota, 22. februar Zbor ob 6. uri na avtobusni postaji Gorica pri Slivnici, izlet na Ojstrico, info Planinsko društvo Slivnica pri Celju Nedelja, 2. marec Zbor ob 6. uri na železniški postaji Grobelno, 36. spominski pohod na Arihovo peč, info Športno društvo Grobelno HERKUL FITNES - FITNES -SKUPINSKA VADBA - SAVNA - MASAŽA Liptovska ul. 27a, Slovenske Konjice 040 55 9913 fitnes-herkul@siol.net www.fitnes-herkul.si 34 TURIZEM Po vrsti neuspešnih dražb objekt - veljal je za turistični up tako nekoč kot danes - naposled kupuje štorska občina. Svetina, ki je na pragu Štor in Celja, ostaja dolga leta neizkoriščen turistični biser. Za Almo Maksimilijano Karlin, ki je videla ves svet, je bila najlepša vas na svetu. Ne le dom, tudi moški Alme so se med valentinovim dotaknili tudi v knežjem mestu. V Pokrajinskem muzeju Celje so namreč dan zaljubljencev obeležili na prav poseben način. Antropologinja in etnologinja Barbara Trnovec je predstavila ljubezensko življenje svetovne popotnice Alme M. Karlin, za katero je v javnosti močno zakoreninjeno prepričanje, da naj bi bila istospolno usmerjena. Znanstveno raziskovalno delo je razkrilo, da gre za izmišljotino, ki je posledica govoric. Tako je Barbara Trnovec, ki se z raziskovanjem Almine-ga življenja ukvarja že več kot desetletje, v polni dvorani Barbare Celjske odgovarjala na vprašanja, kdaj in zakaj so se pojavile tovrstne govorice ter kdo jih je širil. Predvsem je osvetlila Almin odnos do ljubezni. Udeleženci zanimivega predavanja so spoznali njene moške, od Edgarja, »preveč lepega, da bi bil zvest«, v katerega se je zaljubila pri 11 letih, do skrivnostnega gospoda I., »pravljičnega princa, ob katerega se je spotaknila v pravljični deželi« pri 34 letih, med potovanjem okrog sveta. ŠO Almin dom bo občinski Odprli naj bi ga že za prvi maj - Občina ga želi dati v najem Na Svetini v Štorah, ki je bila za svetovno popotnico Almo M. Karlin najlepši kraj na svetu, so dolgo pričakovali, da bi v kraju zaživel turizem. Nato je zasebni vlagatelj, domači gradbeni podjetnik, postavil Almin dom, ki mu dolgo obratovanje ni bilo usojeno. Dom je od leta 2009 zaprt, zdaj ga kupuje občina. Razplet je očitno pred vrati. Zgodovina Alminega doma je pestra. Po drugi svetovni vojni so štorski železarji zgradili planinski dom, ki ga je po nekaj desetletjih načel zob časa. Pojavil se je investitor, takrat uspešni domači gradbeni podjetnik Stanko Zakelšek (lastnik podjetja Hudournik), in vse je kazalo, da se bo na Svetini končno začel turistični razvoj. Star planinski dom na hribčku nad vasjo je dal podreti in posta- viti sodobni Almin dom, kjer sta bila restavracija in manjši hotel. V njem je uredil 27 dvoposteljnih sob, tri triposteljne in skupna ležišča. V hotelu, ki ga je poimenoval po Almi M. Karlin, je bila dodana celo »zgodba«, saj je bila urejena celo spominska soba svetovne popotnice z njenim doprsnim kipom, delom Franca Purga. »Vsekakor udoben, s soncem obsijan in vreden obiska,« je takrat o »mini hotelu« na spletu zapisal popotnik z Gorenjskega. Predkupna pravica Nato je »sonca« zmanjkalo. Podjetje Hudournik in njegov lastnik sta zašla v težave, v stečajni masi podjetja se je znašel tudi Almin dom, up štorskega turizma. Dom je od leta 2009 zaprt. »Kar nekaj morebitnih kupcev sem že peljala pogledat Almin dom. Vsi so navdušeni, prodali pa ga še vedno nismo,« je po četrti javni dražbi leta 2010 za Novi tednik povedala Hudournikova stečajna upra-viteljica Tanja Praprotnik. Cena Alminega doma se je vse bolj nižala, od prvotnih 1,5 milijona evrov se je znižala na današnjih 367 tisoč evrov. Našel se je tudi kupec, nepremičninsko podjetje Sinep iz Ljubljane, ki je želelo kupiti Almin dom po nizki ceni in ga nato prodati novemu kupcu. Občina Štore je nato uveljavila predkupno pravico, zaradi česar je bila pred nekaj tedni sklicana seja občinskega sveta, ki je bila za javnost zaprta. Skoraj vsi svetniki so glasovali za to, da bi občina postala lastnica Alminega doma, saj z njim povezujejo razvoj turizma na Svetini. ROMANTIČNI KONCERT !fl v* vm JVi-' j I / / CELJE, Celjski dom _^Petek, 21. 2. 2014 ob 20h RTA agency Prodaja vstopnic: 03 828 00 50, e-pošta: agencija@rla.si, blagajna Celjski dom, EVENTIM To, da bi občine investirale v hotele in penzione, seveda ni ravno vsakdanje, vendar je primer Alminega doma poseben. Dom že maja odprt? Zunaj je mogoče videti, da so neznanci odnesli žlebove in odtočne cevi, tudi zunanja ograja ni več v najboljšem stanju. In notranjost? Župan Miran Jurkošek je svetnikom že pred meseci povedal, da si je stavbo ogledal in da je v notranjosti razmeroma dobro vzdrževana. »Almin dom je mogoče usposobiti z razmeroma malo denarja,« je odgovoril župan predvčerajšnjim. Stečajna upraviteljica naj bi bila s stavbo, v katero so pred tem večkrat vlomili, razmeroma skrbno ravnala. Iz občinske uprave so deset odstotkov nakupne cene Alminega doma že nakazali, preostalo morajo do konca tega meseca. Občina, ki je prav zaradi nekdanjega sodelovanja s Hudournikom v slabem finančnem položaju, bo zato najela posojilo. »Želimo si, da bi bil dom za prvi maj že odprt,« je povedal štorski župan. Almin dom nameravajo dati v najem preko javnega razpisa. Najemnik naj bi plačeval tudi stroške vzdrževanja. V igri za najem naj bi menda že bil resen ponudnik. BRANKO JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA) Pošljite nam ... vaš ljubezenski spominek na prvo ljubezen! Zanima nas vaš skrbno shranjen poru-menel list prve pesmice, pismo, ki vam je pospešilo ritem srca, škatlica s spominkom nanj, nanjo. Original zadržite, pošljite fotografijo spominka in kratek opis prvega srečanja. Obudite spomin, ko vas je zaščegetalo samo ob misli nanj, nanjo. In po kopici selitev, novih ljubezni ste prav ta spominek vselej skrbno hranili tam nekje na dnu predala, v posebni mapici, stran od nepoklicanih oči. Prvo, prvega torej ne pozabiš nikoli! Original ali kopijo spominka nam pošljite v februarju letos. Upoštevali bomo vse, kar bo prispelo do vključno 28. februarja 2014. V uredništvu Novega tednika bomo izbrali tistega ali tisto, ki nas bo najbolj navdušil/a. Obdarili vas bomo z nagrado za razvajanje v dvoje. Rezultati bodo objavljeni v Novem tedniku 6. marca. 4 V NOVEM TEDNIKU Prvo, prvega ne pozabiš nikoli «S GOSTUJOČE MNENJE 35 Prve bojne vrste danes brez kulturnikov Najemnine in objekti v javno dobro Po drugi svetovni vojni, ko je bila naša domovina z drugimi državami soočena s katastrofalnimi razsežnostmi opustošenja, je bila ena njenih prvih zakonodajnih odločitev razglasitev Prešernovega dne, 8. februarja, za državni praznik. V tistih težkih časih smo se poklonili kulturi in ji namenili častno mesto v instituciji države, ki ima izjemno močan simbolni pomen(to pomeni, da ima država sim-boljni pomen, ne pa častno mesto). Takšnega spoštovanja kulturi ni izrekla nobena druga država. Zgodovina nas opominja, da je prav kultura odigrala izjemno pomembno mesto v najtežjih časih našega obstoja. Še najbližja nam je izkušnja z osamosvojitvenim dogajanjem in vlogo kulturnikov ter s pomenom slovenske kulture v tem prelomnem času. Zavedanje, da imamo Prešerna in Zdra-vljico, da so v prvih vrstah našega pravičnega boja za samostojnost pesniki in pisatelji, da nas podpirajo velike umetniške osebnosti iz omikanih evropskih držav, nas je dvignilo nad pritlehna in poniževalna dejanja nekih »barbarskih civilizacij«. Tako smo čutili in zmagali. Danes v prvih bojnih vrstah že dolgo ni več kulturnikov. Lahkomiselno so se umaknili, misleč, da bo tudi novih oblastnikov orožje knjiga in da je pesnikovo sporočilo o oblasti in z njo časti vgrajeno v temelj nove države. Pa smo dopustili moralni razkroj družbe, ki je med nas zanesel številne šerife in vodje klanov, ti nas pošiljajo iz enega tabora v drugega z nalogo, da pri vsakem opravimo vljudnostni obisk. Na poti se zgubljamo med odpadki razmetanih dvorišč v družbi vreščečih opravljivk, ki vpijejo in blatijo druga drugo. Halo! Rešitev pred neumnostmi? Ravnateljica ene od osnovnih šol v Občini Šentjur je pred časom dejala, da jih v šolah edino kultura še rešuje pred neumnostmi in sistemskimi zablodami, ki jih je v preteklosti naplavila vsakokrat oblast. V Občini Šentjur je v zadnjih nekaj letih začelo delovati več kulturnih društev, njihova dejavnost se je razmahnila, prinesla svežino in zanimive aktivnosti. Število novih obiskovalcev abonmaja Gustav je za 30 odstotkov večje, zanimanja za izvedbo kulturnih projektov presega običajna pričakovanja. Mar to pomeni, da se obračamo nazaj h kulturi? Smo morda le uvideli, da je ustvarjalni naboj, ki ga sprožata kulturno mišljenje in delovanje, bistvenega pomena za izhod iz nezavidljivega položaja slovenskih državljanov? Seveda bi bil odgovor lahko pritrdilen, če ne bi »kulturne nevarnosti« zaznali tudi povzročitelji sedanje družbene stvarnosti in nam še bolj agresivno vcepljali miselnost, da je kultura le poraba, da kulturniki ne prinašajo dobičkov in da smo delavci v kulturi zgolj nergači, ki odvračamo ljudi od dejanskih problemov v družbi. Nova dvorana in skomine V Šentjurju bomo po več desetletjih dočakali prvo temeljito obnovo kulturnega Anita Koleša je vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Šentjur doma, ki naj bi se končala jeseni. Čeprav z nekaj grenkobe v srcih, ker se nam niso uresničile sanje o novem objektu, bomo dobili vsaj spodobno dvorano s sodobno odrsko tehniko in s spremljajočimi prostori. V teh dneh sem med kolegi večkrat slišala prispodobo o vrabcu v roki in golobu na strehi. Da smo se sprijaznili z vrabcem v roki, je seveda tudi posledica nezaupanja v lokalno oblast, ki do zdaj ni znala in zmogla izpeljati nobene tovrstne investicije. Prenovljena dvorana pa že vzbuja apetite tržnikov po ekonomski upravičenosti uporabe in zato se naša kulturna društva že sprašujejo, ali bodo sploh zaželeni gostitelji kulturnih dogodkov. Z občinskimi dotacijami, lastnimi vstopninami in s pičlim denarjem sponzorjev in donatorjev si stroškov na- jema zagotovo ne bodo mogli privoščiti. V občini Šentjur pa so ravno društva in ljubiteljske skupine največji ponudnik kulturnih vsebin. Zaračunavanje neprimernih najemnin ljubiteljskim dejavnostim je že marsikje pripeljalo do osiromašenja kulturnih programov in zmanjšanja števila obiskovalcev ter do marginalizacije društvenega gibanja. Kulturna dvorana je prostor, namenjen predvsem kulturnemu ustvarjanju, umetniški produkciji in spremljanju kulturnih vsebin. Javni interes je zagotavljati široko dostopnost, pestrost in kakovost kulturnega dogajanja, dajati možnosti novim področjem umetnosti, negovanju tradicije kulturnega prostora in z ustvarjalnimi dosežki presegati krajevne in občinske meje. Je že komu prišlo na pamet, da bi za vstop v zgradbo občine uporabnikom zaračunaval najemnino? V današnjem času slabega ekonomskega položaja ljudi je morda nelagodno razpravljati o zagotavljanju boljše kakovosti življenja s pomočjo kulturne ponudbe nekega kraja. Daljnovidni načrtovalci razvoja občin in mest bi zagotovo prednostno upoštevali kulturno razsežnost bivanja svojih prebivalcev. Če smo že ostali skromni pri prostorski izvedbi, bodimo bolj zahtevni pri izvedbi programa. Če nam ni bil vzor Gustav Ipavec, ki je zgradil šolo za sto let vnaprej, naj bo vsaj dejavnost Ipavčevega kulturnega centra ponosna nosilka kulturnega poslanstva naših velikih rojakov! ROMANTICNI KONCERT fSjJ I |G I Trd w I m i wl§p i fmmm aTHmSn ik ^j) CELJE, Celjski dom j _^^Petek, 21. 2. 2014 ob 20h j RTA I agency prodala vstopnic: 03 828 00 50, e-pošla: agencilaffirta.si, blagajna Gellski dom, EVENTIM I AKCIJA Zbiramo spomine Sto let od začetka prve svetovne vojne (1914-1918) Hranite doma predmete iz prve svetovne vojne? Pisma, fotografije, dnevnike ali druge predmete? Bi želeli, da jih objavimo v Novem tedniku in si jih na svetovnem spletu ogledajo tudi drugi? Ob bližnji stoletnici začetka prve svetovne vojne z Osrednjo knjižnico Celje vabimo k sodelovanju vse imetnike gradiva, ki se nanaša na obdobje 1914-1918 in govori o vsakdanjem življenju ljudi v zaledju in na frontah. Gradivo lahko osebno prinesete v Osrednjo knjižnico Celje, Muzejski trg 1a, na domoznanski oddelek (2. nadstropje). Predmete in OSREDNJA JIZNICA Celje Februar v znamenju kulture Vsako leto vsaj za dan ali dva veliko govorimo o kulturi. In smo se v Novem tedniku odločili, da razmislek o kulturi razširimo kar na ves februar. K sodelovanju bomo povabili različne kulturnike. Gostujoči pisci, ki bodo razmišljali o dražeh in pasteh življenja (životarjenja) s slovensko knjigo ali preživetja v kulturi nasploh, nas bodo prav zagotovo tudi navdihnili, da bomo prepoznali še kakšen izziv, da odpremo oči tistim, ki imajo v rokah škarje in platno. Torej, režiserji kulturne politike na Slovenskem, zgolj slavnostni govor enkrat na leto za »obstoj inu razvoj« kulture našega naroda ne bo dovolj. amra www.kamra.si dokumente si bomo ogledali in vas prosili, da nam zaupate zgodbo, ki se navezuje nanje. Na koncu jih bomo previdno digitalizirali in vam jih takoj vrnili. Najbolj zanimive zgodbe in fotografije gradiva bomo objavili v Novem tedniku in na portalu Kamra. Portal slovenske kulturne dediščine Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje in je dostopen na spletnem naslovu www.kamra.si. Info: 03 / 426 17 24, 426 17 36 e-pošta: robert.ozura@knjiznica-celje.si, srecko.macek@knjiznica-celje.si VSAK ČETRTEK Kolaž predmetov iz 1. svetovne vojne, ki so bili zbrani na zbiranju spominov na 1. svetovno vojno v Osrednji knjižnici Celje, 23. maja 2012. 36 NAŠA TEMA »Prava samozavest temelji na dobrem treningu, pri katerem nam uspe ogromno število ponovitev,« je prepričan celjski smučarski trener Vincencij Jovan - Cena. »Imamo ustrezne pogoje, nedvomno!« O genski zasnovi, vlogi staršev in trenerjev, predvsem pa o vztrajnosti Celjski smučarski trener Vincencij Jovan - Cena ni le ugleden slovenski, temveč svetovni strokovnjak. Pod njegovim vodstvom je v svetovni vrh že pred 13 leti privihral Ivica Kostelič. Hrvat je 25. novembra šokiral slalomsko elito v Aspnu, ko je zmagal na slalomski tekmi svetovnega pokala s številko 64. V tisti zimi je slavil še v Wengnu in Flachauvu ter osvojil mali kristalni globus. Kasneje si je prismučal še veliki kristalni globus in štiri srebrne olimpijske medalje. Jovan je imel pod svojim ga je zeblo, drugič ga je motila okriljem še Niko Fleiss, pred koncem prejšnjega desetletja pa je bil v slovenski reprezentanci odgovorni trener za tehnične discipline. Zdaj deluje pri Smučarskem klubu Dvornik. Dolga leta je bil vpet v delovanje SK Unior Celje. Za uvod vselej starši Zgodba s Kostelici se je, kot je splošno znano, začela v obdobju, ko je bil oče Ante trener celjskih rokometašev. »Ivo se je že dričal s smučmi, drobna Janica pa ni hotela slišati zanje. Toda sankala se je do mraka. Nihče je ni silil. Ko pa jo je smučanje zasvojilo, je ni bilo več mogoče zadržati,« je bil Jovan priča začetku kariere ene najboljših smučark vseh časov. Na Rogli je premagala Tino Maze. Koroški trener ni verjel doseženemu času in je zahteval, naj Janica ponovno pelje. »Celo dvakrat je morala ponoviti vožnjo! Tedaj je bilo jasno, da bo trma obe pripeljala daleč.« Dobra genska zasnova je bržkone predpogoj. »Predvsem te morajo starši navdušiti za šport. Ante je bil povprečen rokometaš, njegova žena pa odlična rokometašica. Bistveno pa je, da sta bila vsestranska športnika. Mica je brcala žogo z otrokoma. To veliko pomeni,« poudarja Jovan. Vpliv množičnosti Spominja se, da je v obdobju Bojana Križaja zasledil podatek, po katerem naj bi bilo v Sloveniji 250 tisoč smučarjev. »Tedaj je bilo na naših regijskih tekmah celo 270 cicibanov, iz mariborskega Branika za cel avtobus. Široka baza je nudila možnost, da se bo na vrhu piramide pojavilo nekaj vrhunskih tekmovalcev. Imeli pa smo tudi zanimive primere. Smučanje je pač specifično. Deček ali fant je imel odlične telesne sposobnosti, toda enkrat megla, ni se mu dalo zgodaj vstati. In z njim ni bilo nič,« razpreda Jovan. Na vprašanje, v kolikšni meri je dandanes prisotna finančna odvisnost od staršev, odgovori v trenutku: »Vse je na plečih staršev. Ali se spomnite, da bi pred 25, 30 leti propadel kateri klub? Država in pokrovitelji so jim močno pomagali. Saj so se morali starši tudi tedaj aktivno vključevati, a ne v tolikšni meri.« Ni romana brez abecede Skrivnost uspeha je Jovanu dobro znana. Silna samozavest. A je ni lahko pridobiti. »Prava samozavest temelji na dobrem treningu, pri katerem nam uspe ogromno število ponovitev. Saj lahko tekmovalca prepričaš, da je iz pravega testa, toda ko je telesno odlično pripravljen, se mu zniža raven strahu, na terenu zviša hitrostno oviro, lažje povečuje število ponovitev in izpolnjuje trener j eve zahteve.« Večkrat je izpostavljal t. i. prosto in tudi turno smučanje. »Nabor informacij, ki prihajajo v noge oziroma glavo, mora biti zelo širok. V slovenski otroški smučanji tega ni več. In sem jim dejal, da če ne znaš celotne abecede, ne moreš pisati, kaj šele ustvariti roman.« Vzroke vidi tudi v starših, ki niso strokovno podkovani. Če trener ne postavi količkov, mislijo, da sploh ne gre za trening. Celjski talent Jovan ošteje tudi trenerje: »Malčka pripravijo, da čim prej zmaga, nato ga s prepričanjem, da so dobri strokovnjaki, naslednje leto prepustijo drugim trenerjem v višji starostni kategoriji.« Martin Čater ni bil daleč od uvrstitve na OI v Sočiju. Kako pripraviti naslednike? »Trenutno zelo napreduje Saša Brezovnik pri Uniorju. Trener je marljiv, a se mi zdi, da mu klub ne sledi. Prepričan sem, da imamo na Celjskem pogoje, v katerih bi lahko izklesali olimpijca.« Veliko obeta tudi Ula Podrepšek, ki je nedavno zmagala na močni mednarodni tekmi Pokal Loka v konkurenci do 14 let. Sistem trenutno ni učinkovit In kakšen je recept za ustvarjanje vrhunskega smučarja? »Pomoči ljubiteljev ni več. Bilo nas je 20, 30, ki smo s samokol-nicami vozili sneg pod Golovec. Imeli smo dve Tomosovi vlečnici in v 20 dneh tristo otrok, po sto na teden. Spominjam se, da je tedaj začela Barbara Košto-maj. Kasneje je bila članica slovenske B-reprezentance. Danes ljudje najprej vprašajo, kakšno bo plačilo. Brez odgovora dela ne začnejo.« Alpske šole imajo za Ceno Jovana velik pomen. »Včasih so bile namenjene pridobivanju tekmovalcev za klube. Aktiviral sem smučarje, ki so prenehali tekmovati. Opravili so vaditeljske tečaje. Pod njihovim vodstvom je začela trenirati Koštomajeva, pa Jan Ratej, pridružil se nam je Velenjčan Bernard Vajdič. Predsednik kluba Janko Šopar je bil agilen. Zdaj je vse skupaj preveč komercialno usmerjeno. Sistem še obstaja, a ne deluje učinkovito. V klube prihaja naraščaj, a naključno izbran,« je zaključil Jovan. Njegove oči še vedno žarijo. Videle so vsa največja svetovna smučarska prizorišča, obenem pa pogledujejo proti novemu slovenskemu biseru. Žal ne na Celjskem. DEAN ŠUSTER Čestitamo našim športnikom za vse uspehe na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju! V soju olimpijsl žarometov Kako iz malega zraste veliko ali kako postati šampion Tokratni sogovorniki iz sveta športa - smučanja, skokov in hokeja - prisegajo na nekaj skupnih adutov, ki nadebudnega športnika naposled popeljejo na sam vrh, med šampione. To so: samozavest in delo posameznika, velika vloga staršev, ki otroku namenijo svoj čas, podporo in denar ter osmi-šljeno delo v športnih klubih. In še na marsikaj drugega so opozorili tokratni sogovorniki Novega tednika: celjski smučarski trener Vincencij Jovan - Cena, trener mladih smučarskih skakalcev Janez Debelak in trener hokejske članske ekipe Rok Rojšek. Z njimi so se pogovarjali novinarji Dean Šuster, Urška Selišnik in Janja In-tihar. Foto: arhiv NT (SHERPA) Najuspešnejša smučarka na Celjskem je Ana Drev iz Šmartnega ob F tretji nastop na olimpijskih igrah. Fred osmimi leti je v Torinu v veli Desno je Albin Felc, ki je s svojim prihodom v celjski hokejski klub - v njem je tudi zaključil kariero - poskrbe Svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih je sicer »doma« že vrsto let na Ljubnem (od tod tudi posnetek), ve letos pregnalo v Planico. NAŠA TEMA 37 »Posameznik, če želi uspeti, preprosto ne sme poznati besednih zvez ne morem, nočem ali nimam časa. Če se pojavijo, je bolje kar opustiti misel na vrhunske dosežke. Disciplina mora biti,« je prepričan trener mladih skakalcev Janez Debelak. Brez discipline ne gre Po poti abecede skakalnega športa (ih »Upam, da bomo vsako leto korak naprej in bo hokej v Celj doživel zlata leta,« še pravi c hokejist Rok Rojšek. Po zatonu upanje na zlata leta Člansko moštvo vliva upanje 'aki, ki pa so ji poškodbe preprečile islalomu osvojila deveto mesto. il za podmladek hokeja. ndar je pomanjkanje snega letalke Edini Celjan, ki se je do zdaj kot hokejist udeležil zimskih olimpijskih iger, je Ivo Ratej. Kot član takratne jugoslovanske reprezentance je bil na kar treh igrah -leta 1964 v Innsbrucku, leta 1968 v Grenoblu in štiri leta kasneje še v Sapporu. Vendar je bil Ratej član celjske hokejske druščine le kratek čas, svojo športno kariero je namreč zgradil v Zagrebu. Med redkimi celjskimi hokejisti, ki so za njim segli po zvezdah, je vsekakor tudi Rok Rojšek. Vendar je tudi on večino svojih hokejskih let preživel v različnih klubih po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, a tudi v nižjih severnoameriških ligah. Rojšek se je kot hokejist upokojil leta 2008 in od takrat je v celjskem klubu strokovni vodja in trener članske ekipe. Celjski hokej je v svoji 60-le-tni zgodovini doživel kar nekaj vrhuncev, a tudi padcev. Eden od vrhuncev so vsekakor bila leta po osamosvojitvi, ko se je na domačih prvenstvenih tekmah na drsališču v mestnem parku zbralo več navijačev, kot so jih v tistih časih imeli rokometaši. Največji padec pa je bil leta 1995, ko je klub zaradi takšnih in drugačnih osebnih ambicij nekaterih vodilnih bankrotiral. Čez tri leta so ga ponovno obudili, a so celjski hokejisti dlje časa nastopali le v mladinskih ligah. Šele v letošnji sezoni je Celje končno spet dobilo člansko moštvo. Takšne razmere sicer ne vzbujajo ravno velikih upov, da bi že v bližnji prihodnosti kakšen Celjan zaigral na največjih prvenstvih ali postal zvezda kakšnega velikega hokejskega moštva. Je pa članska ekipa vsekakor dober obet, da bo morda že kdo iz zdajšnje zasedbe naredil vsaj majhen korak naprej. Drsališče je, potem pa ... »Celje ima drsališče, ki je osnovni pogoj za razvoj hokejistov. Vendar se pri drsališču že vse konča. Naslednji pogoj je namreč denar, tega nam pa primanjkuje,« pravi predsednik upravnega odbora Hokejskega kluba Celje Sandi Sendelbah. Opozarja tudi, da bo trajalo kar nekaj časa, preden si bo celjski hokej opomogel. »Pot do zmagovalcev je dolga, hokej je tehnično zelo zahteven šport. Tudi če bi imeli naval novih mladih članov, bi trajalo vsaj deset let, da bi se prebili do članske ekipe.« Da je za vzgojo dobrega hokejista potrebnih vsaj deset do dvanajst let, poudarja tudi Rok Rojšek. Če ne začne pred osmim letom, je težko pričakovati kakšne prav posebne uspehe. Starši in načrtno delo kluba »Formule, kako iz mladega športnika narediti šampiona, ni. Seveda so pomembni talent, delovne navade, veliko treningov, pripravljenost za nenehna odrekanja in pravilno usmerjanje. Veliko vlogo lahko odigra tudi sreča.« pravi Rojšek in poudarja, da imajo eno ključnih vlog pri razvoju športnika tudi njegovi starši. Ne samo da pade na njihova pleča nakup opreme, ki ni ravno poceni, in morajo vrsto let biti otrokovi vozniki, starši so tudi najbolj pomembni v tistih najbolj kritičnih letih, ko mladi radi obupajo in svoje športne ambicije obesijo na klin. »Na začetku je za mlade športnike zelo pomembno, da imajo podporo staršev, da jih ti nenehno spodbujajo in jih usmerjajo. Ko pa jim šport preide v kri, problemov ni več,« še pravi Rojšek. Strokovni vodja celjskih hokejistov z veseljem ugotavlja, da se je v zadnjih dveh ali treh letih vpis v njihov klub povečal. Večje zanimanje za hokej ni le posledica uspehov najboljše slovenske selekcije, ampak predvsem načrtnega dela kluba. K povečanemu vpisu je po njegovem mnenju vsekakor prispevala tudi ustanovitev članske ekipe. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Nordijsko skakalni klub Toper Celje se počasi bliža prvi obletnici. Že od začetka mlade skakalce trenira Janez Debelak, nekdanji smučarski skakalec, ki je pred leti, ob osamosvajanju Slovenije, kot član A-reprezentance pomagal pri uveljavljanju smučarskih skokov. Zagotovo je bil pri Debela-kovih v Braslovčah skakalni šport pogosta tema pogovorov, saj je oče Anza skakal na skakalnici v celjskem parku, brat Matjaž pa je nosilec dveh olimpijskih kolajn. »Mislim, da se je leta 1988 v Calgaryju, Matjaž šele kasneje zavedal, kaj je dosegel z osvojitvijo brona in srebra. Sam pa sem bil tako vesel, kot bi tudi sam dobil kolajni. Veliko sva delala skupaj, tudi trenirala in spodbujala drug drugega.« Seveda je bilo nekdaj drugače, ugotavlja Janez, predvsem je bilo težje zaradi prevozov. »Spomnim se, da sem prišel domov, vrgel šolsko torbo v kot, pograbil drugo torbo in se s treninga v Ljubljani domov vrnil šele ponoči. Tako je bilo štirikrat na teden.« Pot do šampiona Danes tekmovalce vozijo na treninge in tekme, saj na Štajerskem za skakalni šport še vedno ni najbolje urejena infrastruktura. Skakalnic v Velenju in Mislinji ni več, tako ostajata skakalnici v Kisovcu in na Ljubnem, kjer jim tudi v teh dneh nagaja vreme. In seveda Planica. »Vendar tudi te objekte lahko zaenkrat bolj občudujemo, saj še vedno ni bil izveden tehnični prevzem. Na zadnji tekmi so se na primer naši tekmovalci preoblačili kar v avtomobilu, ker so se bali, da bi se zaradi obilice snega podrla kakšna streha.« Tudi zato ni odveč ideja o ponovni oživitvi dveh manjšin skakalnic v Braslovčah, ki bi ju radi usposobili do te mere, da bi bili primerni vsaj za začetnike. »Prvenstveni cilj kluba niso ne vem kakšni uspehi, temveč bi radi mlade zaposlili in vzgajali v športnem duhu. Seveda bomo vsi veseli, če bomo uspeli >narediti< kakšnega vrhunskega tekmovalca.« Najprej starši, potem zagnanost Da so na poti do šampiona starši pomembni v mladih letih, kasneje pa je več odvisno od zagnanosti posameznika, pravi Debelak in dodaja, da mora pravi športnik spoznati celotno abecedo posameznega športa. Tekmovalce je treba naučiti od tega, kako zavezati čevlje, do telemarka, opraviti čim več skokov ... Nič pa ni porok, da bo mladi športnik v resnici stopil na pot naših največjih asov. Najhujša reza sta v puberteti in po srednji šoli, sicer pa pot do vrhunskega skakalca traja od osem do deset let. Še takrat ni dokončnih pravil: »Vse se mora poklopi-ti. Talent, delo, tudi podpora družine, možnosti za trening in na koncu, kot pri vsem v življenju, je potrebna še sreča,« pravi Debelak. Njemu se je na primer zgodil padec. Po letu dni je bilo mladega talenta na vrhu skakalnice tako strah, da se je dobesedno tresel pred vsakim skokom. Temu dodaja, da posameznik, če želi uspeti, preprosto ne sme poznati besednih zvez ne morem, nočem ali nimam časa. Če se pojavijo, je bolje kar opustiti misel na vrhunske dosežke. Disciplina mora biti.« Delo celjskega kluba Vendarle uspehi, ki jih dosegajo športniki, zelo vplivajo na zanimanje za posamezni šport. Tako tudi zadnji dosežki slovenskih orlov povzročajo, da je med mladimi vse več zanimanja za skoke. »Ljudje smo pač tako narejeni, da želimo biti podobni dobrim in uspešnim posameznikom.« To so zaznali tudi v Celju, kjer je bil nekdaj skakalni šport zelo uveljavljen, pravi predsednik celjskega kluba Slavko Kranjčan. Jasno je, da se hkrati s priljubljenostjo športa izboljšuje tudi odziv med sponzorji, sicer pa so smučarski skoki že nekaj časa med osrednjimi športnimi panogami v Sloveniji. Seveda je v vsaki stvari še kakšen če - in temu »čeju« se letos reče vreme. V celjskem klubu so imeli kar nekaj načrtov, kako bi še bolj predstavili čare skakalnega športa, navdušili in privabili na treninge čim več mladih, vendar jih težko uresničujejo zaradi neugodnih vremenskih razmer. Kakšna šolska tekma, predstavitev športa, svoje bi dodali še uspehi ... Mogoče bo bolje med počitnicami, sicer pa skoki niso več samo zimski šport. Da so v celjskem klubu na dobri poti, dokazujejo trdo zastavljeni cilji mladinca Urha Kranjčana: »Prihodnje leto kolajna na mladinskem svetovnem prvenstvu, čez štiri leta pa na zimskih olimpijskih igrah.« Da so cilji imenitni, je zaokrožil Janez, vendar bo treba za njihovo uresničitev veliko garanja in odpovedovanja. URŠKA SELIŠNIK Foto: US Slavko in Urh Kranjčan s trenerjem Janezom Debelakom 38 PODLISTKA ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Prihodnjič: Sledila je proizvodnja žveplove kisline 140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje (3) Ledino je zaorala metalurška dejavnost Paketno valjanje cinkove pločevine v stari valjarni Valjanje cinkove platine danes Metalurška dejavnost temelji na topilnici cinka, ki je bila postavljena pred 140 leti. Sledila je valjarna cinkove pločevine in postopoma drugi metalurški obrati. Celjska cinkarna je bila ustanovljena izključno za topljenje cinkove rude iz Rudnika Rabelj (nemško Raibl) na Koroškem. Rudnik in cinkarna sta bila v državni lasti (erar) in združena v eno podjetje z nazivom K. K. HüttenverwaltungCilli (Plavžarska uprava Celje). Se je pa že od ustanovitve dalje začel uporabljati naziv Cinkarna Celje (nemško K. K. Zinkhütte Cilli). Zaradi povezanosti z Rudnikom Rabelj je bila registrirana kot rudarsko podjetje. Ministrstvo za poljedelstvo je leta 1914 cinkarno združilo s premogovnikoma Velenje in Zabukovica v združeno podjetje pod nazivom Rudnik in plavžarska uprava Celje (nemško K. K. Berg und Hüttenverwaltung Cilli). Pod tem nazivom je cinkarna poslovala do konca prve svetovne vojne leta 1918. Med največjimi proizvajalci cinka v Avstriji V največji in najmodernejši cinkarni na Slovenskem so prvič prižgali peči oktobra 1875 in do konca leta proizvedli 32 ton cinka. V naslednjih letih se je proizvodnja povečevala in že v osemdesetih letih 19. stoletja je postala celjska cinkarna največja proizvajalka cinka na območju sedanje Slovenije, njen delež v proizvodnji cinka pa se je povečeval tudi v avstrijskih okvirih. Uporabljeni viri: 130 let cinkarne, 2003; 140 let cinkarne, 2013 Leta 1912 je cinkarna proizvedla 16.694 ton očiščenega cinka in 20.482 ton cinkove pločevine. Največja proizvodnja je bila v času prve svetovne vojne (1914-1918), ko je bila pod vojno upravo avstrijske države. Poleg surovega cinka, cinkove pločevine in žveplove kisline (o tem prihodnjič) je pridobivala tudi cinkov prah. Tega je izvažala tudi v Nemčijo, Italijo in Anglijo. Cinkarna danes Pretežno metalurško podjetje je leta 1973 postavilo enega večjih mejnikov v svoji zgodovini s postavitvijo obrata pigmenta titanovega dioksida in tako prešlo v prevladujočo kemijsko predelovalno dejavnost. Za uspešnost podjetja so bistvenega pomena razvojne in raziskovalne aktivnosti. Podjetje je na poti razvoja vlagalo v lastno delo in optimiziralo ter razvijalo nove postopke in naprave. V toku razvoja se je zaradi nerentabilnosti in okoljske nesprejemljivosti ter skladno s spoznanji opustilo vrsto programov, dodajali pa so nove. S sodobnimi pristopi in opremo ter z izkušnjami in vrhunskim znanjem se cinkarna z izvirnimi rešitvami uspešno uveljavlja na nekaterih najzahtevnejših področjih sodobne kemijske tehnologije. Podjetje je v vseh teh letih zraslo v pomemben gospodarski subjekt. Rasla je tudi družbena odgovornost podjetja, ki se zaveda svoje dolžnosti in odgovornosti do vseh aspektov družbe. SREČKO MAČEK Bratovska skladnica Zaposleni v Rudniku Rabelj in celjski cinkarni so za pomoč bolnim in ostarelim tovarišem ustanovili skupno Bra-tovsko skladnico erar-nega Rudnika Rabelj in z njim združeno erarno Cinkarno Celje, katere delovanje so urejala posebna pravila. Častna diploma Deželne razstave v Gradcu Cinkarna je leta 1890 za kakovost proizvodov prejela častno diplomo na razstavi v Gradcu. Do konca februarja vas vabimo v II. nadstropje celjske knjižnice, kjer si lahko ogledate razstavo o zgodovini Cinkarne Celje, ki so jo pripravili zaposleni podjetja. »Res sem hotel probat, ali mi ista ni pustila« (20) Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK C Zgodovinski arhiv Celje www.zac.si M. K., posestnikov sin iz Krške vasi, je prijavil marca 1938 žandarmerijski postaji v Dolnji Ribnici njihovega hlapca V. G., ki ga je zalotil v njihovem hlevu pri nečistem dejanju, in sicer je rabil kobilo na ta način, da si je pristavil neko okrog 40 cm dolgo bukovo klado ter tako udovoljeval spolnemu organu svoj nesramni nagon. Nadalje je M. K. navajal, da je videl že prej kakor tudi pozneje omenjeno bukovo klado v hlevu, kjer je držal svoje konje, vendar mu ni bilo znano vsled kakega namena je isto držal hlapec v hlevu, dokler mu ni žena povedala, kaj je pravil mlajši sin M. K. starejšemu bratu J. K., kako je videl domačega hlapca občevati s kobilo v hlevu. Priča M. K. je pred navedeno kontrolo izjavil sledeče:« V začetku tega meseca, datuma se ne spominjam, sem šel skozi dvorišče proti hlevu, kjer držimo konje, da vidim, ali je šel hlapec hraniti konje, ker so bila vrata zaprte, sem pogledal skozi špranjo in videl V. G., ko je stal na kladi in zadaj kobile, kaj je delal, to lahko vsaki sam zna. Ko sem pa stopil v hlev, ga vprašal, kaj dela, mi je odgovoril, da je hotel probat, kaka je kobila, katera pa mu ni pustila, marveč ga je vdarila v desno nogo, česar je potem ene dva dni tožil, kako istega boli. Nato me je prosil, naj nobenemu ne povem, in mi še zato ponujal cigareto ki jo nisem hotel vzeti. Povedal zato mami in očetu nisem, ker sem se bal in tudi sram me je bilo, nego sem povedal o tem starejšemu bratu J. K. in ta mami, mama pa očetu.« J. K. je zaslišal hlapca, ki mu je dejanje priznal:« Res sem hotel probat, ali mi ista ni pustila.« Zaradi nečistovanja je bil V. G. s strani krškega okrajnega sodišča ukorjen. SI_ZAC/0618, Okrajno sodišče v Sevnici, AŠ 16, Kps 5/38 Poizvedba pri vodstvu Osnovne šole Velika dolina o bivšem učencu V. G. BUKVARNA / INFORMACIJE 39 Arto Paasilinna: Zajčje leto Za vedrino in razmislek O avtorju: Arto Paasalinna, rojen leta 1942, je nemara najbolj znan sodobni finski pisatelj. Preden se je pričel preživljati le z leposlovjem, je tudi sam delal pri časopisju, enako kot junak Zajčjega leta, njegovega najbolj branega romana, ki je nastal leta 1975, prevedenega v vrsto tujih jezikov in nagrajenega z vrsto finskih in mednarodnih literarnih nagrad. V slovenščino sta bila prevedena tudi romana Gozd obešenih lisic (1985) in Rešitelj Surunen (1989). V avtomobilu sta sedela poklapana moža. Žarki zahajajočega sonca so ju skozi vetrobransko steklo ščemeli v očeh. Bilo je poletje, blizu kresne noči. Finska poletna pokrajina ob stranski makadamski cesti je drsela pred očmi utrujenih mož. Lepota večera se ju sploh ni dotaknila. Bila sta časopisni urednik in fotograf na službeni poti; dve nesrečni in cinični bitji. Bližala sta se srednjim letom; pričakovanja, ki sta si jih ustvarila v mladosti, se jima niso uresničila niti približno v celoti, pravzaprav sploh ne. Bila sta poročena, prevarana in razočarana, oba tik pred tem, da si bosta prigarala rano na želodcu, pa tudi vse druge skrbi so ju pestile v njunem vsakdanjem življenju. Pravkar sta se sprla zaradi tega, ali naj bi se vrnila v Helsinke ali bi rajši prenočila v Heinoli. Zato sta bila tiho in nista zinila niti besedice. Tako sta se vozila skozi lepoto poletnega večera vsa zgrbljena, trmasto zatopljena v svoje drobnjakarske misli, pri čemer sploh nista opazila, kako bedno je takšno potovanje. Bila je zares naporna in neprijetna pot. Na nizki vzpetini je proti soncu poskakoval zajčji mladič. Ves prevzet zaradi poletja je postal sredi ceste; sedel je na zadnjih tačkah, sij rdečega sonca pa ga je obkrožal kot na kakšni podobici. Fotograf, ki je bil za volanom, je sicer zagledal malo bitje sredi ceste, toda njegovi otopeli možgani se niso bili sposobni dovolj hitro odzvati. Ni se več mogel izogniti. Zaprašeni čevelj je močno pritisnil na zavoro, vendar prepozno. Prestrašena živalca je visoko poskočila, zaslišal se je rahel top udarec, ko je priletela ob rob sprednjega okna, nato je kot blisk hitro izginila v gozdu. O prekleti živalci Vse zgoraj napisano je začetek knjige o novinarju Va-tanenu. Ta najprej presliši fo-tografovo nerganje o prekleti živalci, ki bi mu skoraj razbila vetrobransko steklo, nato pa odkoraka v gozd. Ko na jasi ugleda zajčka z zlomljeno tačko, se njegovo življenje spremeni. Najprej pomaga nebogljenemu bitju, potem pa ga zapusti fotograf, ki se mu pač mudi. Mudi pač s kraja dogodka, mudi na nek drug dogodek, mudi, ker se mu je treba muditi. Vatanen oskrbi zajčkovo tačko. Vtakne ga v žep in začne se njegovo tavanje po gozdovih in vaseh. Še prej obišče najbližje mesto, kjer se spretno izogne fotografu, šefu in predvsem ženi, na banki dvigne nekaj denarja in jim vsem skupaj da jasno vedeti, naj ga pustijo pri miru. Začne se niz dogodkov, povsem naravnih, sprejemljivih. Paasalinna jih valovi tako spretno, da se bralcu večkrat zazdi, kako enostavno je pisati takšne zgodbe. Je ciničen do družbe. Kritičen je do novinarstva, kar mi je še posebej všeč. Kritičen je seveda do sveta, ki se je po šestdesetih letih prejšnjega stoletja dokončno spremenil. Potrošniška družba zahteva svoje žrtve. V romanu novinar izkoristi priložnost za pobeg pred enolično resničnostjo, saj je sit neustvarjalnega dela pri reviji, mesta in žene. Prične svoje popotovanje po podeželju, srečuje nove ljudi, živi iz dneva v dan. Prične fizično delati, tako da lahko brez težav pozabi na prejšnje življenje, z zajčkom pa se čustveno poveže. Za nov začetek Humorni prizori konflikta med družbeno zapovedanimi romani in pristnim stikom z naravnimi spodbudami se vrstijo iz poglavja v poglavje in junaka prestavljajo iz ene preizkušnje v drugo. Roman nazorno in slikovito kaže, kako lahko vsakdo prične novo življenje, če se zna odpovedati dosedanje- mu, in zlasti v Skandinaviji si je to zbadljivo poročilo o rešitvi za krizo srednjih let pridobilo kultni status. Pred koncem Vatanen in njegov zajček - ne bom izdal vsega - počneta marsikaj, Pa-asilinna pa ostane realist in zato je konec zgodbe - nerealen. Želi nam povedati, da je že nekaj desetletij takšen pobeg od vsakdana, žal, obsojen na propad. Knjigo so mi priporočali v celjski knjižnici, imajo tudi nekaj žepnih izdaj. Primerna je za na letalo ali vlak, še najbolj pa za na ležalnik po savnanju ali ob plaži. Toda bodite pozorni, nosi tudi sporočilo. DEAN ŠUSTER Naročilo darilnega bona Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične oseb eje 9,5 EUR, za podjetja (pr avne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust. Ime in priimek plačnika: Ulica in kraj: Ime in priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdarovanca Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Zahvala Za nesebično pomoč V imenu IO sindikata Tovarne nogavic Polzela se zahvaljujemo Škofijski karitas Celje in Rdečemu križu Žalec za nesebično pripravljenost nudenja pomoči zaposlenim v socialni stiski. Presenečeni in veseli smo bili ob vaši pripravljenosti in iskrenem razumevanju stiske zaposlenih v tovarni nogavic. Lotiti se tako obširnega projekta pomoči ni majhno dejanje. To zmorejo le najhrabrejši. Dokazali ste, da je v slogi moč. Verjemite, za nas zaposlene ste bili kot angeli z neba. Zato bi izrabila priložnost, da se v imenu vseh zaposlenih zahvalim Škofijski kari-tasu Celje skupaj s prostovoljkami Župnijske karitas Polzela in Rdečemu križu Žalec s prostovoljci Rdečega križa Polzela za nudenje pomoči zaposlenim v Tovarni nogavic Polzela. NATALIJA KLEMEN, predsednica IO sindikata Tovarne nogavic Polzela Setveni koledar Čas za presajanje je do 24. februarja do 1. ure. korenina T 20. ČE 21. PE cvet 22. So od 8. ure list 23. NE list 24. Po list do 12. ure, od 13. ure plod plod 25. to 26. SR od 9. do 13. ure plod, od 14. ure korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. M\ I rafcgdD jjd Modri telefon Cene stanovanj Bralko, ki želi kupiti v Celju rabljeno stanovanje, zanimajo trenutne okvirne cene kvadratnega metra rabljenih stanovanj v mestu. Zanimajo jo tako cene manjših kot večjih stanovanj. Janko Parfant, nepremičninski posrednik v družbi Kapitol nepremičnine v Celju, odgovarja: »Cena rabljenih stanovanj v mestu se giblje okoli 1.000 evrov za kvadratni meter. Za to ceno se dobi urejeno stanovanje. Takšna, ki jih je treba obnoviti, je mogoče dobiti za 200 evrov manj ali po še nižji ceni. Razlike med majhnim in velikim stanovanjem ni, je pa razlika med funkcionalnim in manj uporabnim stanovanjem. Da ponazorim: enosobno 45 kvadratnih metrov veli- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ko stanovanje doseže nižjo ceno kot enoinpolsobno 45 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Gre za povprečja in ravno zaradi takšnih izjav oziroma objav o povprečnih cenah stranki (prodajalec ali kupec) velikokrat nimata realnih pričakovanj. Posamezno nepremičnino je bolje oceniti kot celoto in ne po ceni kvadratnega metra. Za to so potrebni znanje in izkušnje.« BRANE JERANKO 40 BRALCI POROČEVALCI Navtično druženje na Rogli Morje in sneg sta dva popolnoma nasprotna pojma, ki med ljubitelji navitke vzbujata le sinergijske občutke. Nautic club Rogla ob po- cluba Attems, tudi to zimo moči konjiškega Jadralne- ni počival. Vsi trije klubi ga društva Ojro in kluba so pripravili 12. tradicio-iz Rogaške Slatine, Yacht nalno druženje navtičnih klubov s štajerskega konca in prijateljev iz Dalmacije, članov Yacht cluba Biograd in prijateljev iz Yacht cluba Slovaška, ki jim oddaljenost ne pomeni ovire pri udelež- bi na družabnih dogodkih prijateljskih klubov in mest. Organizirali so 12. navtični veleslalom, tokrat v objemu pohorskih gozdov na Rogli in ob pomoči turističnih de- lavcev Uniturja, s katerimi Nautic club Rogla v zadnjih letih odlično sodeluje. Na smučišču Mašin žaga se je v soboto, 8. februarja, zbralo približno 70 tekmo- valcev, ki so tekmovali v treh kategorijah, in sicer v ženski in moški brez starostnih omejitev in v konkurenci sodelujočih klubov. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh tekov. Tokrat posebnih navtičnih vložkov zaradi res zimskih razmer organizator ni pripravil. Prvo mesto v ženski kategoriji je osvojila Tina Planinc, članica Nautic cluba Rogla, med moškimi pa je zmaga šla v roke Daniju Vrečku, ki je prav tako zastopal Na-utic club Rogla. Za skupno razvrstitev med klubi so šteli najboljši rezultati petih najboljših tekmovalcev vsakega kluba. Rezultat seštevkov je klube razvrstil po naslednjem vrstnem redu: 1. mesto Nautic club Rogla, 2. mesto Yacht club Biograd in 3. mesto Yacht club Slovaška. Nautic club Rogla je v tednu pred tekmovanjem izvedel tudi redni letni občni zbor, ki je za predsednika društva za eno leto imenoval Stanko Kolarja. Člani kluba so prevetrili tudi ostale vodstvene funkcije v klubu, pregledali realizirano in si postavili nove cilje za delo v tem letu. Med njimi visoko prvo mesto zasedata organizacija in izvedba tokrat okrogle 12. konjičanke, ki bo konec maja v Biogradu na Moru. STANKO KOLAR Zanimivo predavanje Klub Ženski forum Socialnih demokratov je 12. februarja 2014 v dvorani Celjskega doma gostil znanega nevrofiziologa z Inštituta za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, prof. dr. Janeza Zidarja. Gost je v enournem predavanju predstavil obsežno področje živčno-mišičnih obolenj in se obenem dotaknil perečih vprašanj, povezanih z njimi. Na začetku nam je približal splošne koncepte fiziologije skeletnih mišic in perifernega ter osrednjega živčevja. Nato je pojasnil nekatere dedne osnove živčno-mišičnih bolezni. Tako smo med dru- Relax turizem odslej tudi v Citycentru Celje Relax turizem je prav na valentinovo v Citycentru Celje odprl novo poslovalnico, kjer boste lahko rezervirali svoje počitnice, enota v centru Celja na Stanetova 16, pa ostaja še naprej normalno odprta. Družba Relax turizem d.d. je v slovenskem prostoru ponudnik počitnic na Jadranu in Medite-ranu. Ima lastne produkte, za katere sta značilni ugodna cena in odlična kakovost. V minulem letu je organizirala počitnice za več kot 150.000 slovenskih gostov. Največ jih je počitnikovalo ob obalah Jadranskega morja, bil pa je tudi porast gostov na Mediteranu. Samo ob hrvaški obali je v organizaciji Relax turizma počitnikovalo 102.000 gostov. Na Mediteranu so že uveljavljenim destinacijam letos dodali še grški otok Rodos ter nam najbližji celinski del Grčije - Halkidiki, ki jih imenujejo tudi grški Karibi. Za letošnje leto pripravljajo tudi posebno ponudbo daljših transkonti-nentalnih potovanj na Karibe, v jugovzhodno Azijo, na Daljni vzhod in Indijski ocean. So se pa v Relax turizmu odločili, da bodo vstopili na tuje trge tudi s produktom »Slovenija«. gim izvedeli, da obstaja več kot tisoč vrst različnih vrst takšnih obolenj. Izpostavil je mišično distrofijo, multiplo sklerozo in ALS (amiotro-fično lateralno sklerozo), ki je kot ena najbolj dramatičnih predstavnic pustila še najmočnejši vtis. Vzrok ene redkih, a žal neozdravljivih tovrstnih bolezni je v propadu motoričnih nevronov, ki poteka napredujoče, oboleli pa zaradi usihanja skeletnih mišic po diagnozi preživijo največ deset let. Zdravila, ki bi bilo usmerjeno v vzrok ALS, ni - uporabljajo se zgolj pripravki, ki blažijo simptome in lajšajo vsakodnevne težave. Z zgovornim slikovnim materialom in s poljudno ter z razumljivo obrazložitvijo različnih oblik živčno-mišičnih bolezni, zaradi katerih ne zbolevajo zgolj starejši (kot to na primer velja za ALS), temveč čedalje več mlajših, je profesor Zidar ob koncu svojega predavanja opozoril tudi na številne družbene posledice bolezni, ki zaznamujejo tako kakovost življenja posameznikov kot njihovih družin. Ker gre v času njihove oskrbe za težko in občutljivo obdobje, je zato vsem udeleženim treba nuditi čim več razumevanja, spodbude in podpore. mag. OLGA BEZENŠEK LALIČ Strelišče v obnovljenih prostorih Prostore avtomatskega strelišča za zračno puško si delimo kar štiri društva. Poleg veteranskega, častniškega društva in borčevske organizacije smo v teh prostorih aktivni tudi strelci Kovinarja. Člani društev smo veseli, kadar pridobimo svoje prostore, vendar njihovo vzdrževanje zahteva svojo ceno. Mi smo morali konec leta temeljito obnoviti vodovodno napeljavo in delno tudi električno. Ogromno stvari postorimo sami, vseh na žalost res ne zmoremo. Veseli smo, Ta spominska plošča nqj simbolizira priznatye In spoštovanje strelskemu društvu KOVINAR ŠTORE ob 60. obletnici uspešnega delovanja. F«/«ram občine Štore Štvre, 3, frtptembtr 2008 da vse stroške obvladujemo, v občini pa pripravimo tudi kakšno odmevno prireditev. Kljub krizi bo tako tudi letos. SREČKO KRIŽANEC BRALCI POROCEVALCI 41 Swing pirueta za pogumne Spektakularni koncert 17-članske zasedbe The Moonlighting Orchestra je v prestolnici slovenskega hmeljarstva in pivovarstva, v Žalcu, izredno navdušil. Na prireditvi Swing'n'roll naokol so poslušalci lahko prisluhnili skladbam swinga in boogie woogieja v klasični in takoime-novani NEO podobi. The Andrews Sisters, Joe King Oliver, Big Joe Turner in Bryan Setzer, Big Bad Woodoo Daddy in drugi so Bei mir bist du schon, The Dirty boogie, Jumpi'n Jack, Zemlja pleše, Ne čakaj na maj - je le nekaj izvedb, ki smo jim lahko prisluhnili. Pod taktirko Alberta Zaveršnika - Bertla nas je koncert popeljal v prekrasno zgodbo navihanih plesišč časa swinga in boogie woogia. Orkester, oblečen v petdeseta, pevke z volančkastimi majč-kami in rdečimi našobljenimi ustnicami, plesalke s frfotajočimi krilci, avtentične pričeske, fantastična podpora scene in luči - vse to je pričaralo poseben navdih in navdušilo razigrano občinstvo. Energična in dosledna izvedba je napela programski lok do te mere, da so poslušalci ob koncu navdušeno pozdravljali predstavitev slehernega člana tako svojstvene zasedbe, ki je spremljala Uroša Periča na začetku njegove fantastične poti. V avditoriju so uživali mnogi, ki so z orkestrom sodelovali. Nuša Derenda, Sandra Feketija, že zgoraj omenjeni Uroš Perič, drugi bivši člani TMO. Glasbeni prestiž pa je bila tudi dvakrat napolnjena dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec. Zgodba za največje odre! AP, foto: MATJAŽ OČKO Valentinov pohod na Bohor Pohod sta organizirali turistični društvi Kozje in Bohor Senovo. Vneti ljubitelji hoje smo se zbrali v motelu Kozje, plačali štartnino, dobili prigrizek in medeni Valentinov srček ter se nato podali po dolini ob potočku čez mrzel vetrovni Veternik na Bohor. Ustavili smo se tudi na postojanki, kjer so nas počastili z dobrim kuhanim vinom in s svežimi štručkami. Bil je lep sončen dan, zaplate snega pa so opozarjale, da zime še ne bo konec. Na pol poti smo se ustavili v koči na Bohorju in Valentinov srček s kozarčkom laškega piva je bil kar dobrodošel, saj nas je čakala še dolga pot v dolino. MARIJA KRAČUN Moj najhitrejši krog Tudi v letošnji zimi s pestrimi vremenskimi spremembami velenjski ljubitelji rekreativnega teka ne mirujejo. Tako so na dan slovenskega kulturnega praznika sklenili zdaj že tradicionalno tekaško prireditev Moj najhitrejši krog. Od decembra do februarja so se vsako soboto dopoldne na sprehajalni in tekaški poti okoli Škalskega in deloma Velenjskega jezera merili v teku na razdalji približno petih kilometrov. Skupno je tokrat svoje telesne sposobnosti preizkušalo 65 tekačev. Kot zanimivost naj omenimo, da so zbrano štartnino namenili za humanitarni namen. Pobudnik in glavni organizator akcije Stane Meža je zbrani denar izročil ravnatelju Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Aleksandru Vali- šerju, ki se je za to lepo gesto iskreno zahvalil in zagotovil, da bodo sredstva prišla v prave roke. Udeležencem so podelili medalje z vpisanim najboljšim časom Tekaške sekcije Premogovnika Velenje. Nato so tekači odtekli še častni krog in se okrepčali s toplo gobovo juho, ki je že stalnica in izvrstna specia-liteta zakoncev Meža, ki sta odlična tekača in gobarja. HINKO JERČIČ Moj najhitrejši krog so sklenili s podelitvijo kolajn. Na sliki pobudnik teka Stane Meža, ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Aleksander Vališer in pomočnica ravnatelja Mihaela Razboršek. 42 MLADI ZA MLADE Ko v šoli tudi spiš OŠ Polzela je s petka, 31. januarja, na soboto, 1. februarja gostila kar 108 zaspancev. Toliko otrok iz oddelkov podaljšanega bivanja je namreč prespalo v šolskih prostorih. Nazaj v šolo smo prišli ob sedmih zvečer. Zbrali smo se v avli, kjer so nam učiteljice predstavile načrt druženja. Odšli smo v razrede, kjer so nam učiteljice v parih povedale tri različne pravljice. Sledila je večerja, imeli smo mlečni zdrob. Ko smo pojedli, smo si lahko z vozička vzeli še sadje ali kruh. Naša skupina je pomila posodo. Nato smo si ogledali akrobacije Anžeta iz Žalca, ki je plesal breakdance. Končno je prišlo na vrsto spanje. Ko smo prišli v učilnico, smo si umili zobe in si pripravili ležišča. Tekmovali smo, kdo bo zaspal prvi. Pri nas je bila to Nika. Nekateri smo zaspali šele okrog polnoči, ker smo klepetali. Iz Velenja na Pohorje Za šolarje zahoda Slovenije so se že začele zimske šolske počitnice, teden dni kasneje pa bodo imeli počitnice še učenci z vzhoda. Bolj ali manj daleč od običajnih šolskih učilnic bodo v prvem delu počitnic tudi tisti učenci, ki bodo pet dni preživeli v šoli v naravi. V ponedeljkovem sneženem jutru je bila gneča pred Osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju. Učenci šestih razredov so v avtobus naložili najprej smuči in nato še težke potovalke. Kmalu so se odpeljali novim izkušnjam naproti. Na Treh kraljih bo ob običajnih učnih programih šole v naravi prav gotovo veliko možnosti za smučanje. Tisti, ki bodo prvič na smučeh, in oni drugi s smučarskim znanjem bodo prišli na svoj račun. Po petih dneh zimskih radosti jih torej čakajo še dnevi zimskih počitnic. HINKO JERČIČ Zbudili smo se okoli sedme ure. Tisti, ki smo se zbudili pred tem, smo se pogovarjali čisto potiho. Za zajtrk smo imeli jogurt in kosmiče. Nato smo pospravili stvari in se počasi odpravili domov. In mnenje avtoric tega zapisa? Obema, tako Neži kot Nani je bilo super ter zanimivo in si želiva, da bi takšno spanje ponovili še tolikokrat, kolikor je peska v puščavi in na plaži, pa še zvezd in planetov skupaj. NEŽA ZUPAN, NANA PETROVIČ, 4.a OŠ Polzela Učenci šestih razredov OŠ Antona Aškerca so od ponedeljka v šoli v naravi na Pohorju. Za preganjanje dolgočasja Brezplačne počitniške dejavnosti - Od športa do ustvarjalnosti V obeh mestnih občinah, Velenju ter Celju, bodo med zimskimi počitnicami, ki bodo na našem območju prihodnji teden, poskrbeli za kar nekaj dejavnosti, ki bodo otrokom in mladostnikom popestrile proste dneve. Tako kot med vsemi počitnicami, razen poletnimi dvomesečnimi, tudi med zimskimi Športna zveza Celje in oddelek za družbe- ne dejavnosti mestne občine pripravljata v sodelovanju z družbo ZPO in nekaterimi športnimi društvi program različnih športnih aktivnosti. Za učence, dijake in tudi študente bodo tako prihodnji teden od ponedeljka do petka brezplačno odprta vrata celjskih športnih objektov. Drsanje, plavanje Med 10. in 12. uro bodo počitnikarji lahko v okviru programa, ki ga financirata mestna občina in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, plavali v zimskem bazenu, drsali v Ledeni dvorani, kegljali in igrali badminton v dvorani Golovec in na Atletskem stadionu Kladivar. Ob tem bo od torka do petka v istem času odprta tudi telovadnica IV. OŠ za igranje namiznega tenisa, v četrtek in petek med 10. in 11. uro pa za vadbo hip hopa še Regijski športni center v dvorani Zlatorog. Družabne igre Zlasti učence, morda pa tudi kakšnega dijaka, vabijo tudi v Celjski mladinski center, kjer od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro pripravljajo Zimske kreativne počitnice. Počitnikarji bodo izdelovali pustne maske, ptičje hišice in nakit, vse dni pa bo čas tudi za različne družabne igre. V pripravo počitniških dejavnosti za osnovnošolce se vključuje tudi Salezijanski mladinski center Celje. V svojih prostorih na Don Boskovem trgu 1 na Hudinji pripravljajo v času počitnic zimski oratorij. Tema letošnjih delavnic bo Čarli in tovarna čokolade, počitniške dejavnosti za otroke, ki naj jih starši vnaprej prijavijo, pa bodo trajale vsak dan od 7. do 16. ure, kar pomeni, da bo poskrbljeno tudi za varstvo najmlajših učencev. Tečaji in gledališče V Velenju bo prihodnji teden najbolj na široko odprla vrata vila Mojca, kjer bodo v koordinaciji medobčinske zveze prijateljev mladine vsak dan med 10. in 11. uro pripravljali začetne tečaje računalništva za otroke od 1. do 4. razreda. Posebno pozornost bodo namenili gledališču. Delavnice so naslovili Za poredne mulčke, otrokom pa bodo predstavili gledališče, tremo in improvizacijo, za konec pa bodo učenci 4., 5., 6. in 7. razredov lahko spoznali, kako nastane gledališka predstava. Učencem namenjajo tudi počitniške kuharske tečaje, ki se bodo začenjali ob 12. uri. Vse dneve bosta v popoldanskih urah odprta spletna kavarna in razstavišče vile Mojca, kjer so na ogled dela z male Napotnikove kiparske kolonije ter računalniške grafike Roka Polesa. Učenke zadnje triade in srednješolke pa v petek ob 15. uri vabijo še na mini delavnico ličenja z naslovom Zdrav in šik look. IS, US TEDENSKA ASTROLOŠKA NAPOVED Ob 5.34 bo Luna vstopila v znamenje škorpijona in energično obarvale ure. Strast bo povečana, reakcije bodo hitre, izogibati se bo treba negativnosti na vseh področjih. V dopoldanskem času bosta Sonce in Luna v lepem aspektu poskrbela, da bosta ženska in moška energija v ravnovesju, tudi trigon med Luno in Neptunom bo vse polepšal, domišljija bo delovala z vso močjo in vnašala lepe vibracije predvsem v ljubezni. PETEK, 21. FEBRUAR Kmalu po polnoči bo Luna v lepem aspektu z Jupitrom poskrbela, da bo noč mirna in čarobno obarvana. V jutranjih urah bo Luna v lepem aspektu s Plutonom pomagala uskladiti nasprotja in vnesti red in disciplino v delovanje. V večernih urah bo Luna v kvadratu z Merkurjem, zato bo nevarnost napačnega razumevanja. Slabša bo tudi komunikacija. Malo kasneje bo Luna v lepem odnosu z Venero omilila prejšnji vpliv. SOBOTA, 22 FEBRUAR Kmalu po polnoči se bosta srečala Luna in Saturn, zato noč ne bo preživeta mirno, strahovi se bodo lahko močneje izrazili, brskali bomo po preteklosti. Luna bo ob 12.13 vstopila v znamenje strelca, v katerem bo treba puščico usmeriti v točno določen cilj. Sonce in Luna bosta v napetem kvadratu v večernih urah, Luna pa v lepem odnosu z Merkurjem. Menjala se bosta pesimizem in optimizem, zato bo treba s potrpežljivostjo umiriti duha. NEDELJA, 23. FEBRUAR V jutranjih urah bosta Luna in Uran v lepem seks-tilu pomagala, da se bo zgodilo kakšno presenečenje in odstranila ovira na poti. V večernih urah se bosta srečala Sonce in Neptun, kar bo čudovit aspekt za zaljubljene, domišljija bo delovala močno, sreča bo v ospredju, optimizem povečan, tudi če bo neosnovan. PONEDELJEK, 24. FEBRUAR V dopoldanskem času bosta v lepem aspektu Luna in Mars, zato bo energetska raven povečana. Luna bo vse do 15.15 v znamenju škorpijona, zato bo od energije kar prasketalo. Vstop Lune v kozoroga pa bo vse zadeve umiril, zato bo moč razuma prevladala, vzpostavila se bosta red in disciplina. TOREK, 25. FEBRUAR V jutranjih urah bosta Sonce in Luna v lepem odnosu poskrbela, da bo noč minila mirno in brez zapletov. Tudi skladen odnos med Luno in Venero v kasnejših urah bo zadeve samo še izboljšal. V dopoldanskih urah bo pretil kvadrat med Luno in Uranom, zato previdno. Malo kasneje bo tudi opozicija med Luno In Jupitrom, napetosti bodo lahko močno povečane, občutljivost ravno tako, zato se bo treba ozirati tudi na želje in potrebe drugih ljudi. Srečanje Lune in Plu- tona kmalu po poldnevombo lahko prineslo kakšne nepričakovane preobrate. SREDA, 26. FEBRUAR V jutranjih urah bosta Luna in Saturn v lepem seks-tilu prinašala samozavest in dinamiko., tudi srečanje Lune in Venere bo zelo pozitivno, zato bodo prisotne lepe vibracije, ki bodo predvsem vplivale na ljubezen. Dopoldanske ure bodo lahko malo bolj stresne, saj bo Jupiter v napetem kvadratu z Uranom, aspekt, ki bo trajal krajše obdobje. Pojavili se bodo potreba po čustveni varnosti in napredovanju in nepričakovani preobrati, ki jih lahko prinese Uran. Marsikomu se bo marsikaj spremenilo, aspekt je po svoji moči zelo močan. V zgodnjih popoldanskih urah bo Luna v napetem kvadratu z Marsom svarila pred prenagljenimi dejanji in preveč ostrimi reakcijami. Luna bo ob 16.57 vstopila v znamenje vodnarja in sprostila napete energije. Želja po drugačnosti bo tokrat močno povečana. Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si NA KOLESIH 43 Kolesarji naj ne bodo zimske kamikaze Kolesarji sposobni za vožnjo v zimskih razmerah, kaj pa kolesa? Letošnja zima, če odštejemo ujmo z žledom in s snegom, velja za milo. To se kaže tudi na cestah, kjer je v teh zimskih mesecih mogoče opaziti neverjetno veliko kolesarjev v primerjavi s preteklimi sezonami. Zagrizeni kolesarji se skoraj ne ozirajo več na sneg, zato tudi na policiji razmišljajo, da bo treba nadzor nad kolesarji poostriti in povečati preventivo. Marsikateri kolesar v zimskih razmerah ogroža svojo varnost, pri čemer mora vedeti, da kolesarjenje v času, ko so na cesti sneg, snežna brozga, pesek ali sol, ni dobro niti za kolo. Vožnja v zimskih razmerah pomeni za kolo dodatno obrabo, zato mora kolesar skrbeti za servisiranje kolesa ne glede na to, da še ni pomlad. Da se kolesarji za pregled koles odločajo nekoliko pogosteje v tem času, opaža tudi Damjan Utrankar iz Utra servisa v Celju, a dodaja, da je koles na cesti vedno več tudi zaradi družbene situacije, saj tovrstna vožnja predstavlja cenejši način prevoza. Kljub temu opozarja na nekatere stvari, ki - če jih kolesarji upoštevajo - pripomorejo k večji varnosti v prometu. »Kolo je drugačno prevozno sredstvo. Je >odprto<, kar pomeni, da deli kolesa niso tako zaščiteni, kot so deli avtomobila, ki ima pločevino. V zimskih vremenskih razmerah nanje vplivajo še posebej nižje Zelo nevarna vožnja. temperature, vlaga ali sol na cestah. Zato kolo potrebuje tudi več vzdrževanja kot v poletnem vremenu,« razlaga Utrankar. Kolo »trpi« Letno je priporočeno, da mora imeti kolo en servis oziroma pregled. V kolikor ga kolesar uporablja tudi pozimi, kolo potrebuje tudi do tri servise ali več. To je odvisno tudi od tega, po kakšni podlagi vozi kolesar, ali naredi več kilometrov tudi po izpostavljenih ali slabših terenih in ali vozi v ekstremnih vremenskih Srednje cenovna kolesa zaradi nizkih temperatur in vlage morda ne bodo tako hitro porjavela, saj so ustrezno zaščitena, za nižja cenovna kolesa pa so nižje temperature, dež ali sneg že nevarnost za rjo. razmerah. Kar sneg in pesek ali sol na cesti so. Med vožnjo pozimi na kolesu so najbolj na udaru pnevmatike in zavore. »Pnevmatika namreč zaradi nižje temperature otrdi. Bolj je trda, slabši oprijem s podlago ima, takrat je tudi poškodb na njej več. Obstajajo sicer tudi posebne pnevmatike za kolesa, ki so močnejše iz notranje strani in pri katerih je zmes, iz katere so, mehkejša. Pri nižjih temperaturah ohranjajo večjo elastičnost. Sol takšnih pnevmatik ne poškoduje,« še dodaja serviser. Vožnja v zimskih razmerah izredno vpliva tudi na zavore, saj se njihova življenjska dobra ob uporabi kolesa pozimi skrajša tudi do petkrat. Tudi zaradi temperatur in 20. decembra lani je v Šmarju pri Jelšah umrl kolesar. Pri vožnji po klancu navzdol je zapeljal s ceste in udaril z glavo ob robnik. Umrl je na kraju nesreče. Lani sta v celem letu umrla dva kolesarja, predlani pa kar štirje in še dva voznika koles s pomožnim motorjem. vlage. Tako na pnevmatike kot na zavore še dodatno negativno vpliva poledica oziroma stanje na cestah, ki se v zimskih mesecih lahko spreminja na vsakih nekaj metrov vožnje. Spustite sedež Kadar pride v prometu do situacije, kjer je nujno takojšnje zaviranje, so pomembni tudi hitri odzivi kolesarjev. Zavirati in nato sestopiti s kolesa pravočasno, da se izognemo oviri, ni lahko. To ve vsak kolesar, ki je kdaj prišel v takšno prometno nevarnost. Pri sestopanju s kolesa je zato ravno v teh zimskem stanju na cestah pomembno, da kolesarji nekoliko spustijo sedež. »Vešči ali mlajši kolesarji se bodo morda znašli, nekoliko težje je to pri starejših. Zato je ravno zanje priporočljiv spust sedeža vsaj za centimeter ali dva,« pojasnjuje Utrankar. V Celju je v teh tednih podnevi in v večernih urah mogoče opaziti mnogo tako gorskih kot mestnih koles. Če že moramo na cesto, potem je bolje z gorskimi kolesi. Zakaj? »Ker so bolj varna od mestnih, imajo debelejše pnevmatike in ker je drža na njih drugačna. Ni vezana toliko na udobnost, ampak bolj na stabilnost in varnost. Gorsko kolo je tudi bolj odporno na slabše vremenske pogoje,« še razlaga sogovornik. Slabost gorskih koles je predvsem ta, da nimajo blatnikov, a se na trgu že najdejo montažni blatniki, ki ne le da zaščitijo kolesarja pred madeži, ampak ohranijo tudi kolo. Da sol ali pesek z vodo ne škropita po celem kolesu. Bodite vidni Pozimi je na cesti tudi poledica, pri kateri ne gre le za pozornost zaradi večje obrabe kolesa, temveč tudi za varnost kolesarja. Na voziščih je še vedno pesek zaradi posipavanja zimske dežurne službe, zato mora kolesar vedeti, kako zavirati, da ne pride do zdrsa z vozišča ali trka z vozilom. Tudi način vožnje morajo kolesarji enako kot vozniki osebnih vozil prilagoditi zimskim razmeram na cesti. Divjanje predvsem po večjih prometnicah je lahko smrtno nevarno, predvsem zato, ker v zimskih dneh marsikateri voznik na cesti kolesarja sploh ne pričakuje. Če kolesar poleg tega ne poskrbi niti za boljšo vidnost z od-sevniki, s svetlejšo obleko, je nesreča skoraj neizbežna. Poleti so dnevi daljši, pozimi pa je tema že ob 17. uri in tudi dobro opremljeno kolo morda kolesarja ne reši pred nesrečo, če nima ustreznih odsevnikov ali luči. Čelada pozimi ne škodi Da je kolesarjev vsako leto več že v zimskem času, opaža tudi prometni inšpektor na Oddelku za cestni promet na PU Celje Edi Baumkirher: »Čeprav zakonsko za starejše ni predpisano, bi vsem, ki uporabljajo kolesa v zimskih razmerah, svetovali uporabo čelade.« Ker do padcev na cestni podlagi v zimskih razmerah prihaja hitreje, so lahko tudi hujši. In glede na izkušnje pri tovrstnih nesrečah velja, da se praviloma končajo najmanj s telesnimi poškodbami. Najbolj ranljiva pri kolesarjih je ravno glava. Že udarec ob pločnik lahko pusti trajne posledice, trk ob avtomobil pa je še toliko hujši. »Ceste so hladne, vedno bolj uničene so, vedno več je lukenj na voziščih. Če vanje zapelje avtomobil, morda ni takšnih posledic, če pa vanje nenadoma zapelje kolesar, pride zagotovo do padca,« navaja Baumkirher. Ker so luknje ob snegu dežju napolnjene še z vodo, so seveda še bolj nevarne. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ne glede na morebiten servis, na katerega so zimski kolesarji svoje prevozno sredstvo že odpeljali, da so kolo pripravili na odpornejšo vožnjo pozimi, jim tako serviserji kot policisti svetujejo, da jih pred pomladjo pregledajo še enkrat. Serviser Damjan Utrankar. Veliko pozornost namenja pri servisu koles se zgosti in nima več pravega učinka. Prihaja do obrabe ležajev. Pri Pozimi prihaja do hitrejše obrabe zavor. Te na sliki je kolesar na srečo v zimskih razmerah pnevmatikam. nižjih temperaturah je slabše tudi vzmetenje. pravočasno zamenjal. 44 ZA ZDRAVJE Nad bolezenske simptome tudi z zdravilnimi rastlinami So povsod okoli nas, samo uporabiti jih je treba znati - Ob resnejših težavah nujna kombinacija s sintetičnimi zdravili Ljudje so se že od nekdaj zdravili ter lajšali zdravstvene tegobe tudi z zdravilnimi rastlinami. Obstajalo naj bi več kot deset tisoč različnih, pomagale pa naj bi pri najrazličnejših težavah. Verjetno je tudi vaša babica ob določenih simptomih z vrta prinesla takšno ali drugačno zelišče, a zdi se, da so v sodobnem času sintetična zdravila precej izpodrinila rastline. Vendar pa zdravilne rastline in zdravila iz njih svojih blagodejnih učinkov še vedno niso izgubili, zato je ob določenih bolezenskih simptomih priporočljivo poseči po njih. Področje, ki se ukvarja z zdravilnimi rastlinami in njihovimi učinki, imenujemo fitote-rapija. »Že Kosobrin je rekel, da zoper vsako bolezen rožica raste, in res je tako,« pravi ke-mičarka, refleksoterapevtka in strokovnjakinja za fitoterapijo Marijanca Bahar. Dodaja, da si je z zdravilnimi rastlinami dobro pomagati predvsem ob zgodnjih simptomih bolezni, služijo pa tudi kot dobrodošla preventiva. Ko se določena bolezen že razvije, pogosto ne gre brez sintetičnih zdravil, a takrat so zdravila naravnega izvora koristno dopolnilo. Brez stranskih učinkov Večstoletne oziroma celo večtisočletne izkušnje so pokazale, katere rastline so primerne za blaženje določenih simptomov, pozitivne učinke pa jim priznava tudi sodobna znanost. Sprva so zdravilne rastline uživali kar tako, zatem so se pojavili čaji, predvsem samostansko zdravilstvo je iznašlo tinkture, torej namakanje rastlin v žganju, moderen razvoj pa dopušča tudi druge oblike, kot so naravna zdravila v obliki kapsul, stisnjenk in brezalkoholnih pripravkov v tekoči obliki. Baharjeva pravi, da imajo fitoterapvetska zdravila v primerjavi s sintetičnimi številne prednosti. Največja je, »V skladu s strokovno presojo se sam pri zdravljenju odločam za kombinacijo. Če se me na primer lotevata gripa ali prehlad, vzamem zdravilo iz ameriškega slamnika, če pa me boli glava, vzamem sintezno zdravilo, ki vsebuje acetilsa-licilno kislino,« svoje izkušnje zaupa farmacevt Samo Kreft. Ste vedeli? Marijanco Bahar smo povprašali, s katerimi zdravilnimi rastlinami si lahko pomagamo ob prvih znakih nekaterih bolezni. PREHLAD - Jagode in cvetovi črnega bezga, tudi lipa, ožepek in beli majaron; te rastline razkužujejo, pomagajo pri potenju, znižujejo visoko temperaturo, odpravljajo bolečine. Sami si lahko na primer pripravimo bezgov sirup ali marmelado iz bezgovih jagod ter lipov čaj. GLAVOBOL - Vrbovo lubje, ki vsebuje isto učinkovino kot aspirin. BOLEČINE V SKLEPIH - Vražji krempelj, ki ima tudi zelo ugoden vpliv na želodec, na prebavo in jetra. VNETJE MEHURJA - Zlata rozga; lahko jo pripravimo kot čaj, najdemo jo tudi v obliki kapljic. POVIŠAN HOLESTEROL - Artičoka, ki je med drugim tudi odličen diuretik, prav tako uravnava prebavo. VISOK KRVNI TLAK - Oljka, pri čemer se je kot koristen izkazal predvsem izvleček iz oljčnih listov. Seveda je bistvena tudi skrb za preventivo. Dobrodošla sta na primer ameriški slamnik ali sibirski ženšen. Pri uporabi katerekoli zdravilne rastline pa se je prav tako kot pri uporabi sintetičnih zdravil treba poučiti o načinih uporabe, količini in trajanju. da nimajo stranskih učinkov. »Če na primer jemljemo neko sintetično zdravilo proti bolečinam v sklepih, nas zagotovo doletijo težave z želodcem, ker ta zdravila prizadenejo želodčno sluznico. Tako potrebujemo še zdravilo, ki zavaruje želodčno sluznico. Če si pomagamo z vražjim krempljem, je učinek prav tako dober, a se ne soočimo s stranskimi učinki,« razlaga sogovornica. Med prednostmi omeni tudi možnost, da rastlino v naravi najdemo kar sami, nekatere lahko gojimo kar na domačem vrtu, kar je zagotovo ceneje kot nakup zdravila. Kombinacija naravnih in sintetičnih zdravil Farmacevt, prof. dr. Samo Kreft, predavatelj na ljubljanski fakulteti za farmacijo in član Odbora za zdravila rastlinskega izvora pri Evropski agenciji za zdravila, nasprotno pravi, da zdravila naravnega izvora samo zato, ker prihajajo iz narave, načeloma nimajo nobene prednosti pred sintetičnimi zdravili. Splošno gledano imajo zaradi naravnega izvora celo manjšo slabost, tudi za otroke Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si »Menim, da se tudi zdravniki pri nas čedalje bolj zavedajo, da so zdravilne rastline ena od možnosti, s katerimi si lahko ljudje pomagajo do boljšega zdravja. Je pa na tem področju še vedno veliko odvisno od nas, od naše radovednosti in prizadevanja, da želimo težave rešiti na naraven način,« pravi Marijanca Bahar. Takole pisan je botanični vrt ob olimskem samostanu. V njem ne manjka zdravilnih rastlin. (Foto: arhiv samostana) saj je težje zagotavljati in preverjati njihovo kakovost. Tako je najbolje primerjati zdravila za konkretne težave. »Proti kašlju so se na primer zdravila rastlinskega izvora izkazala bolje kot sintetična, proti visokemu krvnemu tlaku pa so se bolje izkazala sintetična zdravila. Proti depresiji je šentjan-ževka približno enako učinkovita kot sintetična zdravila, za zdravljenje nekaterih vrst raka pa se je na primer izkazalo, da so najbolj učinkovite snovi iz rastlin, ki pa jih moramo dati bolnikom v povsem prečiščeni kemijsko definirani obliki. Takšna sta na primer taksol iz tise in vinkristin iz zimzelena,« razlaga in dodaja, da so učinki mnogih rastlin, kot so na primer ameriški slamnik, jeglič, šentjanževka, baldrian in pegasti badelj, znanstvo podprti z enako kakovostnimi raziskavami kot učinki sinteznih zdravil, mnogo pa je tudi rastlin, katerih učinki so podprti »samo« z dolgoletnimi izkušnjami. Zdravila so, a samoplačniška Kreft še razlaga, da je v Sloveniji veliko zdravil rastlinskega izvora, ki jih je odobrila Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in imajo torej status zdravila. Ni pa med njimi nobenega takšnega, ki bi se ga dobilo izključno na zdravniški recept, tudi obvezno zdravstveno zavarovanje trenutno pri nas ne krije nobenega zdravila rastlinskega izvora. Zakonodaja po besedah farmacevta sicer ne prepoveduje, da bi zavarovalnica krila tudi ta zdravila, a težava je, ker proizvajalci niti ne prosijo za njihovo kritje. »Morda zato, ker se zavedajo, da zdravniki premalo poznajo ta zdravila in jih ne bi predpisovali, morda pa tudi zato, ker so kriteriji pri zavarovalnici (pre)strogi oziroma je stopnja raziskanosti zdravil naravnega izvora premajhna,« pravi. In farmacevti v lekarnah? Ti so z učinki zdravilnih rastlin in njihovo uporabo načelo- Kako hitro učinkuje določena zdravilna rastlina, je po besedah specialistke fitoterapije odvisno od rastline. Blagodejni učinek zlate rozge v primeru vnetega mehurja je na primer mogoče občutiti praktično takoj, je pa terapijo smiselno nadaljevati še kakšen mesec. Pri na primer vnetju sklepov se učinek vražjega kremplja ne pozna že isti dan, vztrajati je treba kakšen teden ali dva. Pokličite 068 155 372 ma dobro seznanjeni, saj so tudi v študijskem programu predmeti o tej tematiki. Samostan s svojim botaničnim vrtom Ne moremo niti mimo samostana v Olimju, ki je v naših krajih zelo znan po zdravilnih rastlinah. Obiskovalci, ki prihajajo zaradi ogleda ene najstarejših lekarn v Evropi, si zelo radi ogledajo samostanski botanični vrt, kjer je več kot dvesto različnih zdravilnih rastlin, nekaj jih je še v sosednjem zeliščnem vrtu. Med njimi sta na primer zelo redka cimicifuga, ki lajša težave pri ženskih boleznih, in navadna jastrebina, ki koristi sladkornim bolnikom. V samostanu so povedali, da uporabljajo znanje iz starih knjig iz samostanskih knjižnic in iz novejših virov. Samostani so bili namreč vse do konca srednjega veka središče farmacevtskega znanja, tako tudi nekdanji pavlinski v Olimju, kjer so ustanovili starodavno lekarno. V olimskem danes med drugim nudijo čaje proti sladkorni bolezni, proti težavam z dihali, za boljšo prebavo, proti zamaščenosti jeter, težavam s prostato in holesterolu. Minoriti opažajo, da zavest pri ljudeh, da bi se zdravili z naravnimi zdravili, zelo raste. Tudi občasna predavanja na to temo, ki jih organizirajo v samostanu, so zelo dobro obiskana. AD, BJ učinkovito Mojco Mavec znu.pn tzdeltewu, V specializiranih lrgovinah in lekarnah www. zdravilna-zelisca.si soria natural. AKCIJA 45 TDP FIT I center za zdravje in rekreacijo mowiMirnofk ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN in (Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz »Pri hujšanju si moramo postaviti realne cilje. Raziskave so pokazale, da že 5 do 10 odstotkov znižanja telesne teže zelo pomembno izboljša kakovost našega življenja in zdravja,« pojasnjuje Jana Govc Eržen. NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje Akcija ni dobrodošla le za tiste, ki zberejo pogum in se trudijo narediti spremembe v svojem življenju, ampak pozitivne smernice vtisne tudi v zavest širše javnosti. Od leta 2004 so z njeno pomočjo do koristnih informacij in preverjenih strokovnih nasvetov prišli številni v celjski regiji. Akcija je po besedah Jane Govc Eržen priznana kot primer dober prakse tudi drugje po državi, predstavljena pa je bila tudi na kongresih družinskih zdravnikov v tujini. Zdravnica Jana Govc Eržen je predlanskim hujšarjem med drugim pokazala, po katerih izdelkih je pametno poseči v trgovini. Letos se bo, kot pravi, osredotočila tudi na to, da zdrava hrana ni nujno draga. Nič več strahu pred tehtnico 20 srečnežev pred novim izzivom - Lani »pokurili« skoraj 200 kilogramov! Pred nami je 11. sezona akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, s pomočjo katere je boj kilogramom napovedalo že več kot 200 naših bralcev in poslušalcev. Zase so poskrbeli brez bližnjic in čarobnih shujševalnih kur. Ob strani so jim stali strokovnjaki, ki bodo tudi bdeli tudi nad tokratnimi udeleženci. Če se tudi vi izogibate bližnjim srečanjem s tehtnico in je indeks vaše telesne mase več kot 30, je pravi čas, da naredite nekaj za svoje zdravje in boljše počutje. Zdravnica prim. Jana Govc Eržen je gonilna sila akcije že od začetka. Kot pravi, je predvsem sodoben način življenja krivec, da pozabimo nase in na svoje zdravje. Ob hitrem tempu vsakdana so naši obroki preobilni. Privoščimo si jih premalo, najpogosteje opuščamo zajtrk. Zaužijemo preveč živalskih maščob in preveč sladke in slane kalorično bogate hrane. Na krožnikih je premalo sadja in zelenjave, ob vsem tem se tudi premalo gibamo. Z roko v roki z debelostjo gredo žal tudi srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, nekatera rakava obolenja, bolezni mišično-kostnega sistema, nenazadnje tudi osteo-poroza. Govc Erženova pasti »instant diet«. Dolgoročni uspeh izgube telesne teže se skriva v tem, da popolnoma spremenimo svoj način življenja. To pomeni, da prevetrimo svoje prehranjevanje in da v svoj urnik vključimo telesno aktivnost. Te naj Namen je, da redno vadbo udeleženci akcije vzdržujejo tudi po koncu skupnih druženj. Nataša Šuster je povedala, da je svetlih izjem, ki vztrajajo pri aktivnem življenjskem slogu, sicer malo. Njihovo število pa se bo gotovo povečalo z letošnjo akcijo. Brez stradanja »Hujšanje si nekateri zmotno predstavljajo tako, da teden dni skoraj nič ne jedo. Ko na ta način izgubijo kilogram ali dva, so sicer veseli. Ker se nato spet prehranjujejo po starih navadah in gibanje zamenjajo s sedenjem, se nabere kvečjemu še kakšen kilogram več,« razlaga Z debelostjo se iz leta v leto srečuje več ljudi. Teh je po podatkih zadnjih raziskav 16 odstotkov. Prekomerno telesno težo, ki pomeni tudi večja tveganja za nastanek bolezni, ima več kot 40 odstotkov prebivalcev. To pomeni, da več kot polovica odraslih Slovenk in Slovencev potrebuje pomoč pri obvladovanju kilogramov in čezmerne telesne teže. bo čim več. Ko hujšamo, je priporočljiva vsaj ura zmerne telesne dejavnosti na dan. Težo pa bomo lažje vzdrževali, če bomo »migali« vsaj pol ure večino dni v tednu. Brez zadreg Tistim, ki zadnja leta spremljajo uspehe udeležencev akcije, a še razmišljajo o prijavi in zbirajo pogum, Jana Govc Eržen na dušo polaga, da je skupina »hujšarjev« skupina kot vsaka druga. Zadrega in sramežljivost, ki prideta na površje ob prvem srečanju, ob medsebojni pomoči članov hitro zbledita, skupino pove- že prijateljstvo. K sodelovanju vabi predvsem tiste, ki so svojo težo velikokrat poskušali ukrotiti sami, a so bili neuspešni. Prav tako tiste, ki potrebujejo strokovno pomoč in nenazadnje pomoč drugih udeležencev skupine. Prepričana je, da bodo hitro spoznali, da v svojih težavah niso osamljeni, saj je ljudi, ki potrebujejo pomoč, čedalje več. Brez izgovorov Torkova skupinska srečanja bodo postregla z najpomembnejšimi vsebinami od a do ž. Učili se bodo o nakupovanju in njegovih pasteh, o izbiri zdravih živil, ki ne redijo, o načinu priprave obrokov, ki niso preveč kalorični ... Izkusili bodo tudi, kako v vse to vključiti primerno telesno vadbo. Takšno, ki bo primerna za njihovo telesno težo in jim ne bo nakopala morebitnih dodatnih zapletov. Brez hitenja Člani skupine bodo namreč sodelovali na organiziranih skupinskih vadbah v fitnesu, ki ga bodo lahko brezplačno obiskovali tudi individualno. Nataša Šuster, vodja fitnes centra Top-Fit, poudarja, da se je treba v pogon po letih mirovanja podati z majhnimi koraki in pod strokovnim vodstvom. »Če se preveč ihtavo lotimo te- lesne aktivnosti, lahko pride do obremenitev, pretreniranosti, utrujenosti. Kadar pretiravamo, se lahko poškodujemo, kar je najslabše. Prav je, da se vadbe lotevamo postopoma, saj se bomo le tako ob njej počutili dobro.« Nataša Šuster izpostavlja, da ni dovolj le porabiti kalorije, ampak je treba telo oblikovati na pravi način. Potenje udeležencev akcije je ob ustreznem treningu poplačano z izgubo maščobe in s pridobivanjem mišične mase. To najprej osreči »hujšarje«, dobrega občutka pa se nalezejo tudi tisti, ki jim pomagajo pri uresničevanju ciljev. TINA VENGUST KUPON (S)hujsajmo * Novim Ivdnikom in R>dlwn C*lj« jme . in priimek................ . naslov........................................ . e-naslov . in . gsm............ . starost, . teža, . višina. . . izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE K Prijave bomo zbirali do vključno 17. marca 2013. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. 46 RAZVEDRILO IZJAVA TEDNA »Da ne boste mislili, da je tako enostavno biti tam v Ljubljani. Meni je jasno, da vidite predvsem napake, hude borbe v ozadju pa ne. Povem vam, da sem v ozadju pogosto dosti bolj osamljen, kot je videti. Hvala bogu imam veliko težo, več kot 100 kilogramov, posledično pa se ljudje bojijo, da se spotaknem na njih in zato včasih izpustijo kakšno stvar, ki bi jo sicer morda naredili.« Takole je potarnal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ko je našem koncu pojasnjeval svoj boj znotraj vlade za svoj del proračunske pogače. Bolje stare modrosti kot nove norosti. (slovenski) Avtor karikature je Milan Alaševič. Spraševali smo vas, h kateri akciji, ki je povezana s praznikom zaljubljenih, smo vas povabili. Pravilen odgovor se glasi: Ljubezenski spominek na prvo ljubezen. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Štefanija Krajnc, Kozje 178, 3260 Kozje. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje akcija, s katero vas vabimo, da uredite svoj stas? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika m Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kje so? Dva svetlolasca stojita na mostu v Celju in zamišljeno zreta v Savinjo. Pride mimo tretji svetlolasec in vpraša: »Kaj pa tako gledata?« Prvi mu odgovori: »Gledava, kje so olimpijske igre.« Mimoidoči vzklikne: »Bedaka, niso v Savinji v Soči so!« Usodna pomoč V zapor pride nov zapornik in paznik ga vpraša, kaj je storil. »Nudil sem prvo pomoč tašči,« reče ta. »Pa to ni kaznivo dejanje,« se začudi paznik. Novi zapornik pa: »Tašči je tekla kri iz nosa, pa sem ji naredil prevezo preko vratu, da ne bi izkrvavela.« Šalo nam je poslal Jože Jurc Če že, naj bo 40+ V zadnjem času nas je vedno več moških, ki cenimo ženske, ki so stare več kot štirideset let. Za to je veliko razlogov. Na primer več kot 40 let stara ženska te nikoli ne zbudi sredi noči in vpraša: »Kaj pa ti misliš?« Če je ženska s 40+ soočena s tem, da boš ta večer gledal šport na TV, ne bo sedela zraven tebe in tarnala. Šla bo in naredila tisto, kar hoče - navadno nekaj veliko bolj zanimivega. 40+ ženska je samozavestna in dovolj dobro ve, kdo je, kaj hoče in koga pozna. Zelo malo žensk te starosti še zanima tvoje mnenje o tem, ali naj nekaj počne ali ne. 40+ ženske zaupajo vase. Do sončnega zahoda so lahko povsem fit v operi ali v spodobni restavraciji. Seveda če presodijo, da si to zaslužijo, da se počutijo varno in da so v pravi družbi. So velikodušne s pohvalo, čeprav si tega drugi ne zaslužijo, saj vedo, kako se počutijo nehvaležni. 40+ ženske so dovolj polne sebe, da ti predstavijo svoje prijateljice. Mlajše ženske lahko povsem zatajijo svoje prijateljice, še posebno če so te čedne, kar ne zaupajo svojemu partnerju. Starejša ženska tega ne bo storila, četudi je njena prijateljica privlačna. Ona ve, da je njen partner ne bi nikoli izdal. Sicer bi ga že zamenjala. 40+ ženske imajo strašno intuicijo. Ničesar ni, kar bi jim bilo treba priznati - ker vedo vse o tebi. Svetlo rdeča šminka zgleda na 40+ let starih ženskah super, kar ni mogoče reči za mlajše. Če jim zmoreš prezreti nekaj gubic tu in tam, se pokaže, da so pogosto celo veliko lepše kot mlajše. 40+ ženske so iskrene in poštene. V obraz ti povedo, če si zver ali ko se obnašaš kot žival. Nikoli ni treba ugibati, kaj si mislijo o tebi, ker ti to naravnost povedo. Torej, obstaja veliko razlogov, da občudujem ženske, ki so stare več kot štirideset let. REŠITEV SUDOKU 88 2 1 6 9 4 3 7 8 5 9 8 4 1 5 7 6 2 3 3 7 5 8 2 6 4 9 1 5 2 8 7 3 9 1 4 6 6 4 7 2 1 8 5 3 9 1 3 9 5 6 4 2 7 8 7 5 3 6 8 2 9 1 4 8 6 2 4 9 1 3 5 7 4 9 1 3 7 5 8 6 2 Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 25. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 7 6 6 3 1 5 8 9 2 2 8 5 9 2 4 6 1 3 8 4 7 5 6 4 1 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Drva za predstavo Na tole svojo dogodivščino sem že čisto pozabila. Najbrž zato, ker je od takrat minilo že mnogo let, a tudi tistih, ki so me nanjo spomnili ob vsakem mojem rojstnem dnevu, ko je bilo treba povedati, kakšen razbojnik sem bila kot otrok, ni več med živimi. Kaj mi jo je v spomin priklicalo prav zdaj? Ne vem, morda kakšen dogodek v mojem ljubem Celju. Ko »sn bla še mala pizdun-ka«, sem živela pri starih starših v majhnem kraju ob Sotli. Če bi bilo po moje, bi bila tam tudi celo šolsko obdobje in bi v Celje hodila le na počitnice, a je bilo žal obratno. O takšnem otroštvu lahko današnja mladež le sanja. Svež zrak, zdrava hrana, predvsem pa neizmerna svoboda. Na nas otroke takrat niso pazili tako histerično kot danes, saj nevarnosti, da bi nas kaj povozilo, sploh ni bilo. Avtomobile si lahko preštel na prste ene roke, tu in tam je skozi kraj zaropotal kakšen motorček. Ker sem bila mestna, so me vaški otroci izbrali za svojega vodjo. In to me je še bolj podžgalo, da sem si nenehno izmišljala nova pobalinstva. Tudi zato, ker se takrat v kraju ob Sotli ni veliko dogajalo. Med tednom je bilo najbolj razburljivo, ko je popoldanski avtobus iz služb pripeljal mame in očete, tete in strice. Ob nedeljah pa je bil vrhunec dneva, ko so se domači in okoliški fantje po dopoldanski maši stepli pred gostilno. In potem se je nekega dne zgodilo. Sredi trga sta se kot bi treščili z neba pojavili nenavadni vozili. Nekakšna križanca med tramvajem, avtobusom in tovornjakom in pisana, da bolj pisana ne bi mogla biti. Nekaj časa je bilo v vozilih vse mirno, da je bila množica, ki se je v hipu zbrala okrog njiju, že vsa nestrpna. Potem so se vrata končno odprla in ven je pokukal temen obraz z velikimi črnimi brki. V polomljeni slovenski hrvaščini je naznanil, da bo zvečer v vaški dvorani velika predstava z najboljšimi artisti daleč naokoli. Ko se je množica razšla in smo pred vozili ostali le še otroci, je temen obraz povedal še najpomembnejšo novico. Tisti, ki jim bo prinesel drva, si bo lahko predstavo ogledal zastonj. Seveda sem prva dvignila roko. Ponudba je bila preveč mamljiva. In tudi domača drvarnica je že bila do vrha napolnjena in pripravljena na zimo. Stara starša zagotovo ne bosta pogrešala nekaj polen. Ne vem, koliko časa bi vse skupaj trajalo, če k sta- ri mami ne bi prišla soseda. »Vaša ta mala je pa danes zelo pridna,« ji je rekla. »Samo ne vem, zakaj v trgovini rabijo drva.« Stari starši so namreč stanovali nad trgovino, v kateri sem si z zlaganjem sladkorja, moke in drugih manjših izdelkov na police služila svojo vsakdanjo vrečko bonbonov. 505 s črto. Trgovina ... drva? Stari mami so zazvonili vsi alarmi in takoj je v izvidnico poslala starega očeta. Ustavil me je ravno v trenutku, ko sem v spremstvu dveh močnih fantov iz artistične skupine prišla iz drvarnice, v kateri je med drvmi že zijala velika luknja. Sama sem nosila le nekaj polen, saj več niti nisem zmogla, naročji fantov pa sta bili tako polni, da sta komaj videla čez. Stara mama ni nikoli dvignila roke name. Tudi takrat ne, ko sem uničila čisto nove lakaste čevlje, ker sem raje kot k maši šla raziskovat staro graščino, oprostila mi je tudi, ko sem premlatila sosedovega fanta, ker mi je rekel, da sem celjska koza. Tokrat pa je visoko dvignila palico, na katero se je drugače opirala pri hoji. Nikoli prej se mi ni zdela tako velika in grozeča, njena postava je napolnila celo kuhinjo. Iz oči sta sijala bes in tudi velika žalost. Vsak dinar železni-čarske penzije starega očeta je vedno trikrat obrnila, preden ga je dala od sebe. In za novo zimsko zalogo drv je bilo treba dinarje kar pošteno obrniti. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če je ne bi ustavil stari oče, mila dušica, s tistim svojim večnim: »Umiri se, bomo že kako. Saj bomo kupili nova drva.« Popoldne sem preživela v kotu in ko se je približal večer, mi hudič spet ni dal miru. Z enournim jokom sem izsilila obisk predstave. V blagajni pred vhodom v dvorano je sedel tisti temni obraz z velikimi brki. Ko sem mu namignila, češ, jaz sem tista, ki vam je dala drva, spustite me na predstavo, je samo zavil z očmi in zdolgočaseno izustil: »Drva? Kakšna drva. Za nobena drva ne vem. Plačaj mala!« Naslednja leta je ob Sotlo prišlo še veliko cirkuških skupin, ki pa sem jih opazovala le od daleč. V trgovini nisem več delala za bonbone. Prosila sem za pravo plačilo in denar dajala stari mami. Tudi borovnice sem nabirala in jih nosila v odkup v vaško zadrugo. Obljube, da bom za prvo plačo napolnila drvarnico, pa žal nisem mogla izpolniti. DRVARKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka romarska ribiške potv vilice vzhodni sloveniji "1 športni novinar tamše kar kdo opravlja 100 ■ 103 * 15=? diplomatski uradnik juznoam. ptič plezalec ivan jezernik gorske reševalne sani jezusov domači kraj hinduisti-čni bog nadzornica svetilo iz voska neime-novanec severnoameriški plazilec antično računalo vinogradnik (zastar.) ivo prostorv oce svetina gledališču (star.) KrižanKe at uqatiKe kraj pri ptuju obroček za na prst aforist petan gruzijsko mesto nekd.svic. smučarka nef radovan ___gobec luksem- 8 burškatv ivan tavčar 12 velikizrez pri ženski obleki pesnik župančič agavi podobna rastlina olga grap pokrajina vjužni afriki otok čarovnice kirke uporproti prebivalec oblasti atike fr. igralec (jacques) smučarski funkcionar kalan anica černej prostorza opazovanje gospod (češ.) menjavanje smeri vožnje občutek stari delv telesnega arabskih ugodja mestih sahovska zmaga Povsod zvami osvobodilna fronta nekdanji rana, pov-sl. premier zročena (janez) ssekiro doba mezozoika nekdanji arabski emirat pevka falk nemoralno, nečastno dejanje alfred adler vrsta, razred KrižamKe & uganKe ameriška igralka (patricia) nekd.v. nemčija kos sukanca glavno mesto tibeta nobelu najet kmetijski delavec, plačan na dan zgodnost (star.) mestov teksasu arabski žrebec stari germani morski ropar vrstasko-dljivega metulja lovski pes prebivalec arkadije radio-televizija 13 deklica iz čudežne dežele ermin šiljak slikarska tehnika teniški klub srednjeameriški indijanci pripadnik kmerov pesnica škerl Nagradni razpis 1. nagrada: bon za striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju 2. nagrada: polo moška majica z dolgimi rokavi 3. nagrada: bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 25. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 7 Vodoravno: OKOV, OSKAR, DOBOVČANKE, SLEDI, LETA, TITAN, OZIR, OB, IAN, VD, OPRAVLJAŠ, PU, IND, DRAGA, SLAKOTA, KITA, TUI, TACIT, SNAHA, URAD, ERA, ROPER, BALADA, BN, TEMENA, UTAJA, LA HABANA, PLAN, LA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ona: Resda ni lepo, če svoje skrbi prelagamo na druge, vendar je že skrajni čas, da si tudi vi malo odpočijete živce, saj vam v preteklih dneh niso prizanašali. Torej se sprostite in uživajte, koristilo vam bo! On: Pri napredovanju vas sodelavci ne bodo ovirali, nasprotno, celo pomagali vam bodo, tako da boste prav prijetno presenečeni. Končno bo tudi vam padla sekira v med, zato sodelavcem izkažite svojo hvaležnost. Ona: Z močno voljo lahko naredite preobrat tako v poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil vas bo obisk starega prijatelja, ki vam bo prinesel še bolj presenetljive novice. On: Pogrešate to, kar so vam nekoč vsi zavidali, vi pa ste lahkomiselno vrgli stran. V prihodnje bodite bolj premišljeni, da ne boste ponavljali starih napak. Posvetite se svojim najbližjim, pogrešajo vas. Ona: Morali boste izbirati med dvema možnostma. Tokrat bi bilo dobro, če bi za spremembo opustili princip kovanca in bi stvar dobro premislili. Seveda je končna odločitev predvsem odvisna od vas. On: Prišli boste v obdobje, ko boste kvasili takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. Prevelika odkritost se vam lahko še maščuje, zato raje popazite na besede. Ona: Srečali boste prijateljico, ki se vas bo odkrito razveselila. V zaupnem pogovoru boste izvedeli marsikatero skrivnost o svojem partnerju, kar vam bo v roke položilo izredno močno orožje za prihodnost. On: Če boste podcenjevali malenkosti, ki odločajo o poteku nekega dogodka, se vam lahko zgodi, da boste izpadli iz igre. To se vam utegne še kako otepati, saj bodo namesto vas priložnost izkoristili drugi. ACETON, SILA, UMAG, RACE, NELI, ODEJA, ZELIŠČNEGA, ČAJA, IC, RK, LED, PEKAČA, NAUK, ALAN, KO, PATRONA, ESSO, OLJKA, ŠTOR, FAZAN. Geslo: Valentinovo je pred vrati Izid žrebanja 1. nagrado, bon za striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju, prejme: Nada Slana, Stopče 3a, Grobelno. 2. nagrado, bon za butik Vlasta v Laškem, prejme: Darja Glavač, Prožinska vas 69, Štore. 3. nagrado, bon za veliko pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Helena Thiele, Griže 8, Griže. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. MS MEJMOSt. r HUMOR V KRIŽANKAH Ona: Nikar se ne vdajajte pretiranem malodušju, ampak poskusite srečo tudi kje drugje. V tretje gre rado! Predvsem poskrbite za rešitev finančnih težav, saj je to prvi korak k rešitvi ostalih problemov. On: V vaše življenje bo vstopila neznanka, ki vam bo v prihodnosti veliko pomenila. Toda nikar preveč ne hitite, ampak prepustite pobudo njej. Na koncu bosta tako ali tako zadovoljna oba, kar je tudi najvažnejše ... predvsem v ljubezni! DEVICA Ona: Igra, ki jo igrate, je vse prenevarna, da bi se vse končalo kolikor toliko dobro za vas. Prijatelj vas bo povabil na pijačo, kar bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Od vas pa je odvisno, ali vam bo tisto drugo všeč. On: Naredili boste potezo, ki vam bo za dalj časa zagotovila naklonjenost osebe, ki vam lahko v marsikaterem pogledu veliko pomaga. To bo vzbudilo precejšnjo zavist v krogih vaših prijateljev, vendar konkretnih potez ne bodo zmogli. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Zadnje čase se dogajajo stvari, ki vam nikakor niso po volji, vendar to še ne pomeni, da morate ravnati panično. Lotite se stvari počasi in premišljeno in bodo tudi rezultati takšni, kot bi si jih lahko samo želeli. On: Pazite se nepričakovanega napada sovražnikov, ki bodo združili svoje napore in vas poskusili osamiti. Nekdo vam bo priskočil na pomoč, vendar tega ne boste uspeli popolnoma izkoristiti... i.-1!M:IJIM.'BnM Ona: Zaljubljeno se boste spogledovali z znancem, ki vam je zadnje čase kazal kar precejšnjo naklonjenost. Interes je vsekakor povsem obojestranski, zato ne pričakujte kakšnih večjih ovir pri zbližanju. On: Sprijaznili se boste z nastalo situacijo na ljubezenskem področju, saj vam kaj drugega enostavno ne bo preostalo. Bili ste vse preveč zaverovani v samega sebe in svoj uspeh, da bi lahko opazili prepreke, ki jih nikoli ne manjka. STRELEC ^ Ona: V srce vam bo prišel nedvoumen namig, to pa vas bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boste trezno mislili, ampak le medleli od skoraj bolečega hrepenenja. To je lahko varljivo, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste razočarani. On: Uspeli se boste postaviti zase in za svoje interese, s čimer boste pridobili odločilno prednost pred tekmeci. Časi omahovanja so nepreklicno za vami in videli boste, da ste povsem drugačna oseba. KOZOROG Ona: Doživeli boste izreden poslovni dogodek, saj boste končno našli kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar ne poskušajte do konca vztrajati pri svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. On: Tudi srčna izvoljenka vam bo svetovala natanko tako, kot ste načrtovali sami. To vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest, saj boste spoznali, da v celotni zadevi niste povsem sami. VODNAR Ona: Tokrat stvar temeljito premislite, ker se lahko v nasprotnem primeru zatakne prav tam, kjer to najmanj pričakujete. Pogovorite se s partnerjem, preden se boste odločili, kajti star pregovor pravi, da več glav več ve! On: Nikar se ne spuščajte v kakršnekoli prehitre obljube. Partnerka vam bo naredila precejšnjo zmedo, ki jo boste uspešno razrešili. Povabili jo boste na prijeten pomenek ob pijači, ki ga bo z veseljem sprejela. Ona: Slišali boste nekaj, kar sicer ne bo namenjeno vašim ušesom, a si boste vseeno dobro zapomnili. Nekoč vam bo prišlo še prav. Potrudite se, da ne boste po neumnosti zapravili spoštovanje okolice. On: Zakaj ne bi enkrat tudi vi sledili svojim idejam. Dovolj so se drugi okoriščali na račun vaše genialnosti, zdaj pa je nastopil čas, ko ste na vrsti sami. To se vam bo lepo obrestovalo, še posebej na poslovnem področju. 14 2 10 15 6 48 RUMENA STRAN Predpriprava na paraolimpijske igre k- J I 4 % Roman in Gal Jakič Red mora bit'! Da ni le zgolj predsednik uprave glavnega pokrovitelja velenjskega rokometnega kluba in bivši predsednik športnega kolektiva iz Rdeče dvorane, je v soboto dokazal Fra-njo Bobinac. V vlogi predsednika Rokometne zveze Slovenije je obiskal celjsko dvorano Zlatorog in se z gostitelji veselil pomembne zmage v ligi prvakov. Kaj se ne bi, saj je Franjo vendarle Celjan. Tudi zato - predvsem pa zaradi njegovega položaja v gospodarstvu in slovenskem rokometu - bi mu lahko prihranili muke ob vstopu v prostor za posebne goste in pripenjanja zapestnice. A ga redarji ne bi prepoznali? Za dodaten vrvež na Golteh so poskrbeli smučarji invalidi, ki so se merili na državnem prvenstvu in si tako nabirali moči za paraolimpijske igre v Sočiju, ki se bodo začele 3. marca. Športnike, med katerimi je bil tudi njegov sin Gal, je bodril minister za obrambo Roman Jakič, tudi vodja slovenske paraolimpijske reprezentance. »Odkar sem prevzel funkcijo ministra, sem prvič na smučkah, prej sem si privoščil nekaj dni smučanja v sezoni. Če nič drugega, sem s športniki invalidi hodil na treninge v Avstrijo, Italijo in v slovenska smučarska središča. Na Golteh moram pohvaliti urejenost prog in organizacijo tekme, posebej spodbudno pa je, da je tudi hotel prilagojen smučarjem invalidom,« je omenil Jakič. US Brez razburjanja Celjske košarkarice so bile na svoji zadnji tekmi v dvorani Gimnazije Celje - Center tako dominantne proti Zagreb-čankam, da so lahko gledalci brez razburjanja spremljali tekmo. Tako je bilo tudi v prostoru za posebne goste, kjer je bil tudi dopisnik Sportskih novosti Pero Milovac (desno), ki v zadnjem času redno zahaja tudi v Šentjur. Njegov sin Luka je namreč član tamkajšnjega KK Tajfun. V sredini je Janko Parfant, s svojim podjetjem Kapi-tol Nepremičnine eden od podpornikov kluba, obenem pa podpredsednik društva. Levo stoji Uroš Kranjc, odgovorni urednik Televizije Celje in direktor Mednarodne ženske regionalne košarkarske lige. MHS, foto: SHERPA Obleka le za posebne priložnosti V Knjižnici Velenje so v petek odprli razstavo Kajuh, moj pesnik. Dogodek je bil uvod v niz prireditev, ki jih Velenjčani pripravljajo v tednu pred osrednjo državno slovesnostjo ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in 70. obletnici smrti Karla Destovnika - Kajuha. Po kulturnem programu so si vsi obiskovalci z velikim zanimanjem ogledali vitrine z originalnimi zapisi in izdajami Kajuhovih pesmi. ŠO, foto: GrupA Daj, sine, daj! Pravi hrust je dolgoletni televizijski snemalec Branko Blagotinšek, ki je v mladosti igral rokomet, pred leti pa je novinarjem na Celjskem s svojim znanjem pomagal do remija proti policistom na »prijateljski« tekmi v Golovcu. Kamera v njegovih rokah, naj gre za tisto od VTV ali POP TV, izgleda lahka kot peresce. Ima podjetje Studio B2, predvsem pa sladke (športne) skrbi. Jabolko ne pade daleč od drevesa in sin Blaž, ki je očeta že prerasel (202 cm), je seveda rokometaš. 20-letni krožni napadalec Celja Pivovarne Laško je že dobil vabilo selektorja članske reprezentance Slovenije. Ko bo dvorana bolje obiskana, pa bo Branko moral zasesti le en sedež ... Med obiskovalce petkovega odprtja razstave sta se pomešala tudi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny (levo) in župan Bojan Kontič. Kot kaže njun izraz, sta med prebiranjem pesmi nadvse uživala. Morda tudi zato, ker so, kot je Kontič na prireditvi še posebej izpostavil, preproste in razumljive vsakomur, za razliko od nekaterih drugih, ki jih je le težko razumeti. Da je bil petkov dogodek res nekaj posebnega, po besedah velenjskega župana Bojana Kontiča dokazuje tudi oprava direktorja velenjskega knjižnice Vlada Vrbiča (desno), ki je na fotografiji v družbi velikega poznavalca in ljubitelja Kajuhove literature Emila Cesarja. Znano je, da Vrbič ni ljubitelj oblek. Obleče jih namreč le ob izjemno posebnih priložnostih.