99. številka. Trst, v ponedeljek dne 4. maja 1903 Tečaj XXVIII o= „EDINOST" izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaJa: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta p K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevil ke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870, glasilo političnega društva „edinost" za primorsko. V edinosti je moč l Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd,, se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi je ne vračajo. Naročnino, reklamacije [in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Volitve v tržaški okolici. Mestc majnik je simbol preporoda, vz-dramljenja narave — mesec majnik je simbol življenja. S proslavljanjem 1. majnika hočejo tudi delavske mase simbolizirati svoje ustajenje, s vej o povzdigo iz mrtvila, svoje vzdramljenje k zavesti o svoji vrednosti za človeško družbo — s proslavljenjem majnika dajejo delavske mase izraza 6voji veri v zmago njihovih teženj in stremljenj. Dan 1. majnika je torej simbol — uata-jenja, preporajanja, življenja ! In vesel, nadebuden slučaj je to, da more letos tudi naša okolica ravno začetkom maja slaviti svojo zmago v prilog svojemu slovenskemu značaju in političnemu in gospodarskemu osamoavojenju. Pod takim utišam so naši vrli in zvesti volilci na Konkonelu določili, da hočejo ravno na dan 1. majnika proslaviti zmaga na volitvah v svojem tretjem, svetoivanskem okraju. In da bo slavje tem veličastaeje, pozvali eo v goste vse svoje brate in soborilce v tem volilnem okraju, njim na čelu svetoivanske voditelje — pa tudi druge bi žnje sosede, iz-lasti mestne rodoljube in voditelje. In na ta poziv zbrala se je na dan 1. majnika ra Konkonelu velika družbi rodoljubov od vseh etrani nase okolice. Iz mesta je došlo veliko število Slovencev in Slovenk. Omeniti nam je so^ebno veliko število pevcev in pevk »Slov. pevskega društva« ; na čelu jim njihov predsednik prof. M. Mandid. V lepem številu so prihiteli tudi rodoljubi in rodoljubke z Opčin, njim na čelu poslanec g. Ivan G o r i 11 p. Častno je bil zastopan tudi naš Rojan, tudi po izletnikih obojega spola. Najčdetaeji pa je bil nastop uzornih naših Sv-ecoivancev, ki so priveli sebaj tudi pevsko društvo »Zvezda«. Kdor je le mogel od sv. Ivana, prihitel je v petek na Konko-nel. A ni čudno to navdušenje evetoivanskih boriteljev, saj to, karje danes K o n -konel za slovensko stvar v okolici, toje njihovo delo! Družba se je najprej zbrala na prostranem dvorišču gostilne V. Ferhige. na prostoru — s katerega se ti nuli neopisen, čaroben razgled na slikovito raz/rščenje vsega našega mesta in na divno naše morje. Ko gledaš s te višine na preferasno pokrajinsko sliko doli pod tet km, moraš, ako hočeš ali nočeš, vsklikati veselo: In vendar je prekrasna ta naia slovenska domovina ! ! — Tuje bilo polno vse pomešano v bratski slogi: mestne gospode, kmetov, delavcev-težakav, ki so se živahno in veselo razgovarjali med seboj o minolih volitvah in sijajnem vspehu. Prvi ee je oglasil za besedo neumorni naš Stanko Godina, da predstavi kon-koaelskira bratom njihovega novega zastopnika, g. dr.a Gustava Gregorina. Ta poslednji se je — pozdravljen od živio-klicev — v krasnem govoru zahvaljeval na skazanem mu zaupanju in današnjem prisrčnem vaprejemn. Povdarjal pa je, da se on dobro zaveda tega, da vbb to ne velja njemu, njegovi osebi, ampak le stvari. Obljub noče delati nikakih, ker ve, da o razmerah v mestnem svetu se ne da mnogo doseči. A ravno s tem si dajejo naši okoličani najlepše spričevalo zrelosti, zavednosti in zaačajnost', ko vzlic temu, da vedo, da jim njihovi slovenski zastopniki ne me rejo priboriti Bjg ve kaj, vendar volijo iste zopet in zopet. Okoličani kažejo s tem svojo razsodnost, ki jim pravi, kje so jim prijatelji, kje neprijatelji, kje je vsaj poštena volja, in kje zl* volja ! Ničesar noče obljubljati, priseči pa more danes v svojem in v imenu svojih slovenskih kolegov, da store vse, kar je v njihovi moči, za koristi svojih volilcev. Govornik je vspodbujal te poslednje, da so jim njegova vrata vsikdar odprta ! Kadar Česa žele od njega, naj se le svobodno zglasijo pri njem ! A nekaj je povdarjal govornik povzdig-nenim, sonornim glasom, to namreč, da je Konkonelvas, ki ne pozna ni enega izdajice med svojimi volilci. Domačini so bili kar vzradoščeni na takih lepih zares bratskih besedah in soglasno dajali duška Bvojemu veselju in zadovoljstvu. In to veselje je postajalo šumneje :n šumneje ob krasnih možkih in mešanih zborih, ki so jih pevali pevci in pevke »Slov. pevskega društva« pod vodstvom njega, ki je vsikdar požrtvovalno na mestu, kjer je naši lepi pesmi vršiti usojeno jej vzvišeno misijo: g. Srečka Bartela. Od tu se je vsa velika družba preselila v rodoljubno gost 100 pri Štefanu. Tu so se notranji prostori tako napolnili, da so ljudje kar eden drugemu silili na glavo, a notri v sredo mfj to silno množico so poseli na prihranjene jim prostore svetoivanski prvaki, dr. Gregorin, prof. Mand c, dr. Slavik in drugi. Tu je pevsko društvo »Zvezda« pevalo neprestano in navdušeno. Ia govorili so zaporedoma dr. Gregorin, Hanibal Škrlj, Mikeluc, domačin Matija Čebule ter dr. Slavik. G. Mikeluc je posebno povdarjal, da volilci dobro uvažujejo težavni položaj naših zastopnikov. Ia volilci III. okraja ne zahtevajo od svojega poslanca bogve kakih pri- dobtev, zahtevajo pa od njega, naj vsikdar visoko nosi našo slovensko zastave, naj VBi-kdar brani čast in ugled svojih volilcev. Domačin Ćebulc je govoril priprosto, a ravno v tej priprostosti je bilo nekaj izredno milega, iskrenega in je delovalo tem bolj na srca, ko je govornik zahvaljeval poslanca in vso odlično družbo rodoljubov, ki je danes počastila njih, priproste vaščane ! Ta danjim ostane nepozaben, kakor ostane neomajna zvestoba Konkonelcev do slovenske stvari. G. dr. Slavik pa je napil vsej junaški okolici, ki je neporušen jez, ob katerem se razbija sovražno valovje. Tako se je godilo v notranjih prostorih, kjer je bilo mesta le za en del gostov. Vse drugo je rajalo na prostoru pred hišo (istotako z divnim razgledom v nižave), a notri sredi množice je zopet kraljevalo »Slovansko pevsko društvo« 83 svojo divno pesmijo. Tu smo videli na domačinih, možkih in ženskih, kako silno je delovala nanje naša pesem. Pos!ušali so pobožno, kakor zamakneni. Po vsaki zapeti je zavrišČalo veselja in pohvale. Tako je trajalo dalje to pošteno slovensko veselje pod našimi trobojnicami. Kmalo bi bili namreč pozabili povedati, da so na obeh gostilnah vihrale velike narodne trobojnice. Težko, težko smo se jel» pripravljati na odhod, težko nam se je bilo ločiti od teh dobrih, p. steni h slovenskih duš in od prediv-nega pogleda na ta naš divni slikoviti košček zemlje in na to naše sinje morje.... Ali morali smo. Silila nas je v to ura, a še bolj grozeči oblaki, ki so zastirali vse a^bo. Ob živio klicih in prisrčnem pozdrav-Ijenju smo odhajali, a ob veselem pevanju naših pevcev in pevk smo se spuščali niz-dolu proti Trstu. Duše so se nam radovale ob zavesti, da imamo mestni Slovenci take divne stražarje okolo in okolo..... Boj za slovensko bogo-služenje. 4Iz sroriških svečeniških krogov). III. Prazni prigovori proti staroslovenskemu bogoslužju. Na te opombe bi utegnil kdo prigovarjati, sklicuj^ se na misterijoznost latinskega jezika, kakor bi imel ta v sebi nekaj skrivnostnega, ki vzbuja v Moveku spoštovanje do obreda. Ali v tem oziru naša glagolica nikakor ne zaostaja za latinščino, ali pa jo še cel6 prekaša. Tudi glagolica se rabi edino pri sv. obredih, in sicer od tistega PODLISTEK. su Na rojstni zemlji. Bpifcal Ks&ver-Č&ndor-Gj&lflki ; prevel K. C. XXIX. Cim je bil krošnjar odšel, je na vstalo na dvorišču silno lajanje. Blinjevi<; sam je pristopil k oknu, da vidi, kaj je. No, že je legal mrak, gosti oblaki so 6e vlačili po nebu in sneg je zopet začel naletavati. Stari ni mogel videti nikogar. — Lajajo kakor zbesneli — je rekel in zaukazal je, naj doneaejo obed. — Lačni smo — mi lovci ! — je pripomnil, da pomiri staro gc^oo in je pozval geste k mizi prej, neg i je Jur'gu, da je L:pnjak na svetu ! — je pregovoril nemški, otepaje v sobi sneg s čevljev. — A — a — izvrstno — stari Kvar-ger ! — sta vskliknila tudi gospod in goapa Blinjević. — Kistihant — ergnan Milči — kisti-hant gneher Livius — kuten abent — ku-ten abent! — Cela družba pri vas — glej — — vedno ve9elo. Pf — pf — se je obregnil, opazivši meniha, mej tem, ko se je približal gospej in jej poljubil roko. Tomici je podal roko, Leva pa, katerega ni poznal, je premeril od strani. No, za to pa se je z Lovrinčičem skoro poljubil, tako živo ga je pozdravil. — Stari Kvarger že vse ve — molči — molči — meni sti bili očesi polni solz — ko sem čul o tvoji sreči — je vsklikal stari Nemec, šaljivo namigovaje Zlatici. — A mene res ne poznate ? — se mu je približal Lev. — Hm — ta je in zopet ni — je — je — mladi gospod Leonhard I O — o — kako čaea, ko je luč vere razsvetlila naše pradede. Oskrunil je ni še noben spi3, ki bi imel v eebi kaj posvetnega, ali protiverskega. Pač pa se je to že zgodilo z latinščino. Glagolica Bluži izključno v slavo božjo, nas pa spominja svetih apostolov Cirila in Metodija, ki sta prva govorila v njej starim Slovencem večne resnice in jo ovekovečila s prevodom sv. pi3ma. Kakor je za Italijane in sploh za vsa romanska plemena popolnoma dober in sposoben latinski jezik, katerega lahko imenujemo staro laščino, takoje tudi za Sovence in vse Slovane pristojna glagolica. Kak drug nasprotnik poreče, da se z u vedenjem glagolice rusi edinstvo sv. cerkve. No, na ta prigovor odgovarja končno veljavno dejstvo, da je staroslovenščina že obveljala kakor liturgičen jezik pri večini Slovanov, ki seje gotovo ne odrečejo več. Sicer se pa edinstvo cerkve ozira le na nauke vere in ne na jezik, v katerem občujemo z Bogom! Bolje bi bilo, da se vsi Slovani zedinijo in počno rabiti vsi eden in iati jezik pri svojih obredih ! VeČina Jugoslovanov ne pozna latinščine, in tudi v tistih krajih, kjer jo še rabijo, kakor n. pr. na Hrvatskem, se je že pojavilo gibanje proti njej. Skrajni čas je torej, da Be tudi mi Slovenci, ki smo zagvozdeni med neprijazne tujce, vzdramimo iz latinske letargije ter počnemo maševati v glagolici, katero sta sv. bla-govestnika Ciril in Metodij uvela in določila za vBe Slovane ! Politični pregled. V Trstn, 4. ma> 1903. Ex lex na Ogrskem. Sobotna seja ogrske zbornice je bila (proti pričakovanju) popolnoma mirns. Predno je zbornica prešla na dnevni red, je posl. Košut vprašal ministerskega predsednika, da-li {je on dal inicijativo za. povišanje vojaških stroškov, da-li je pojasnil kroni, da lahko pride država vsled tega v protiustaven položaj in slednjič, ako je mini-nisteraki predsednik predložil kroni svojo ostavko, da bi bila krona imela možnost izraziti svojo voljo? Slednjič je Košut ponovil svojo izjavo, da opozicija opusti obštrukcijo, ako vlada odtegne vojno predlogo in postavi na dnevni red razpravo o proračunu. Ministerski predsednik S z e l 1 je izjavil, da ne odtegne vojne predloge, ker je ta za državo neobhodno potrebna. Minister je kritiziral postopanje opozicije, katera da nima a je Be je postaral. Glejte, gaeher Livius mlaji od vas ! In vsi so se glasno zasmejali besedam Nemca. Lev sam najbolj ter je živo stisnil starcu roko. Bil je to vsakdanji dvakratni gost v Lpnjaku. Odkar se je mogel spominjati, se je Lev spominjal starega Kvargerja — takozvanega »ratenfengerja«. Bil mu je namreč ta poklic, da je hodil okolo zastrupljat miši in podgane. Njegova rodbina je imela neko »tajno sredstvo« (najbrže kako navadno sredstvo za pokončevanje miši) in je tajna prehajala od očeta na sina. Domovina mu je bila nekje v zapad-i Ogrski, v nekem nemškem selu. Poleg poljedelstva Be je bavil Kvarger s tem zastrupijenjem, pa si je služil lepega denarja. Peš je obhodil od Požuna ali Šopruna do Karlovca, vse kraje, a najraje je prihajal v Zagorje, kjer je skozi petdeset let postal povsem domač na vseh vlastelinskih dvorih, in je z vlastelini občeval kakor s prijatelji in ni nobenega njih nazival več po priimku, ampak le po krstnem imenu, ali C:lo le po pridevku. Starec je bil poštena duša od glave do pete, poznal je razne šale in je rad jel in pil ; — ves torej tak, da so ga mogli zagorski vlastelini radi imeti. (Pride še.) pravice motiti i a onemogočati delovanje zakonodajne zbornice. Povdarjal je, da on ni nikoli kršil ustave in da bi tudi kralj ne napravil nikoli kakega koraka proti ustavi, ker je isti prisegel na ustavo in ker je njegova prisega sveta. Szell je nadalje izjavil, da je on pripravljen odstopiti takoj, čim izgubi zaupanje krone, ali večine, in je zaključil z izjavo, da dela državi veliko uslugo s tem, da pobija prizadevanja opozicije, da bi izvrševala diktaturo. Posl. H o 11 o je opravičeval postopanje opozicije in je krivdo na stanju ex lex zvra-čal na vlado. Zbornica je na to razpravljala o poročilu ministerskega predsednika ex lex. Gori smo rekli že, da je bila seja veliko mirneja, nego je bilo pričakovati. Osobito mora padati v oči mirnost, s katero je govoril vodja opozicije, Fran Košut, in pa relativna mirnost, s katero je opozicija poslušala izvajanja ministerskega predsednika Szeila. Bilo je sicer protestov in mej-klicev, ali tistih viharjev ni oilo, katerih je bilo pričakovati po razpoloženju, kakor se je kazalo prejšnje dni, in pa po silnih grožnjah od strani opozicijonalnih govornikov. Po tenorju govora nje voditelia minole sobote in po vsem vedenju opozicije v tej seji Človek dobiva nekak utis, kakor da opozicija išče zlatega mostička, po kaierem se umakne zopet v toliko, v kolikor je potrebno gospodu — Szellu, da bo mogel pred Dunajem paradirati z lojalnostjo Madiarov do krone in dinastije in — dalje zatirati nemadjarske narodnosti Tudi ob tej priliki se nam torej bržkone zopet pokaže tisto lepo sporazum-Ijenje meti vlado in opozicije na Ogrskem. Tiste madjarske pesti, ki si groze pred svetom, delajo vse — za eden in isti cilj. Opozicija je uprizorila silen naskok, a g. Szell jej sedaj daje razumeti, kako daleč sme iti in koliko je možno doseči in ne več. Nočemo biti proroki, ker v političnih stvareh je prerokovanje nehvaležen posel, ali nič se ne bomo čudili, ako opozicija odjenja in najde danes jutri primeren arangement z cgrsko vlada. Dogodki na Balkanu. Kakor je bilo pričakovati, je turška vlada po atentatih v Solunu z vso krutostjo, ki jej je lastna, začela postopati proti tamošnjim Bolgarom. Isti se kar v masah tirajo v zapore in turšKi vojaki streljajo po solunskih ulicah na Bolgare, kakor na pse. V enem samem dnevu so Turki postreljali 3*> Bolgarov. Druge vesti zopet trdijo, da se je pričelo v Solunu pravo pravcato klanje Bolgarov. Turške uradne vesti javljajo, da je bilo zadnje dni vsega skupaj ubitih kakih 150 Bolgarov in Turkov, vsled dobljenih ran pa je umrlo kakih 30 oseb. Viljelm II. v Rimu. V soboto je dospel v Rim nemški cesar Viljelm II., da s tem povrne lanski obisk kralja Viktorja Emanuela v Berolinu. Na kolodvcru je vsprejel cesarja in njegova dva sina princa Friderika Viljelma in Eitela kralj Viktor Kmanuel se svojim spremstvom. Ko je sprevod dospel s kolodvora na trg Esedra, pa je tamkaj pozdravil cesarja Viljelma rimski župan knez Colonna. Prebivalstvo je obema vladarjema navdušeno vsklikalo. Ob 6. uri in en četrt popoludne odpeljal se je Vdjelm iz Kvirinala na grob kraljev Humberta in Viktorja Emanuela II. v Panteon in je tamkaj položil vence. Nekoliko pred 7. uro zvečer pa je šel Viljelm z obema princema in spremstvom obiskat kraljico udovo Margarito, kjer je ostal kake pol ure. Za njegovega bivanja v vili Margerita je na istej poleg italijanske plapolala tudi nemška zastava. Toliko smo posneli po raznih brzojavkah. Torej narod italijanski da je kar iz tebe od navdušenja za cesarskega — govornika iz Berolina! Mi si dovoljujemo dvomiti na tem. Italijanski narod — seveda: v kolikor ni v popolnem duševnem in gospodarskem robstvu, da sploh ne more o ničemer soditi — ve predobro, da se ima najbolj Berolinu zahva- j žrtve, ki niso v nobenem razmerju z njenimi gospodarskimi silami. Italijanski narod ve to, in ker vemo, pa ve, da ne moremo verjeti v tisto »navdušenje«, s katerim da je ta narod pozdravljnl ravno vladarja države, iz katere je ves zadnji Čas prihajalo za vse druge države toliko zlih izgledov, impulzov in moralnega pritiska. V našem mnenju nas podkreplja pojav iz socialističnega tabora v Rimu vspričo tistega namišljenega »navdušenja«. Razmerje mej nemškimi socijalisti in cesarjem Viljel-mom je znano. Ni samo politično nasprotje v tem razmerju, ampak ima na sebi označje skrajne osebne mržnje. Tem nemškim soeija- o stanj u4 listom pa so ravno sedaj brzojavili rimski socijalisti, z željo, da socijalizem na Nemškem izvojuje na prihodnjih, bližnjih, volitvah popolno zmago. A to se ne da utajiti : zmaga socijalizma bo pomenjala tudi oseben poraz za cesarja Viljelma! Takov poraz so mu demonstrativno zaželeli široki sloji v Rimu. Menimo torej, da smo blizu vsi na jasnem, po čem da je tisto navdušenje, s katerim italijanski narod pozdravlja Viljelma, cesarja in .... večnega govornika. Kralj Edvard VII. v Parizu. Iz Rima je odpotoval angležki kralj Edvard VII. v Pariz, da obišče predsednika fran-cozke republike, Loubeta. V soboto zjutraj je bila na vojaškem vežbališču v Vincennes velika vojaška parada. Na vežbališče se je kralj Edvard pripeljal v kočiji v družbi s predsednikom republike Loubetom, vojnim ministrom Andrejem in generalom Dubois. Po vojaški paradi sta se oba vladarja odpeljala v mestno palačo in od tam na angležko poslaništvo, kjer sta se Loubet in Combes poslovila od Edvarda. V mestni palači so se angležkemu kralju poklonili parižki mestni svetovalci z županom Deville-om na čelu. Isti se je kralju zahvalil za obisk in je povdarjal simpatije Parižanov do angležkega kralja, katerega isti smatrajo svojim starim in dragim prijateljem. Končno je izrazil svoje prepričanje, da kraljev obisk znači poroštvo za mir med obema narodoma ter je dokaz, da odcošaji med Londonom in Parizom postajajo vedno prisrčnejši. Na to je pozdravil kralja tudi prefekt departementa Seine, De Selves. Kralj je odgovoril v francoskem jeziku in izrazil svojo veliko radost na lepem vspre-jemu, katerega ne pozabi nikoli. Vsi trije govori so bili vsprejeti z navdušenim ploskanjem. Nekoliko pred 3. uro popoludne sta se kralj in predsednik odpeljala k dirkam v Longcham.s Dirke so krasno vspele in je bil tamkaj zbran ves cvet parižke odlične družbe. Tudi tara je bil kralj Edvard navdušeno aklamiran. Ob 6. uri popoludne povrnil se je kralj s predsednikom vred na angležko poslaništvo, kjer se je Loubet poslovil od njega in se odpeljal v elizejsko palačo. Angležki listi so vzradoščeni na vspre-jemu kralja Edvarda v Parizu in izražajo nado, da bivanje Edvarda v Parizu znači početek prisrčnih odnošajev med obema državama. Nadalje se ti listi vesele tudi na tem, da se je med interesiranimi velesilami doseglo soglasje glede vprašanj v Sredozemskem morju in hvalijo spretnost francozkega ministra za 7nanje stvari, Delcasšć-ja, kateri ima največ zaslug na dosegi tega soglasja. Tržaške vesti. Čestitki. Iz Pariza smo prejeli: Slava vsem zavednim volilcem tržaške okolice in njih vrlim voditeljem iz društva »Edinost« ! Slava takim boriteljem ob sinji Adrjil Iskren pozdrav iz tujine! Bog Vas živi, ki delujete po geslu : Bog in narod! I. Malovič. Iz Beljaka so nam doposlali iskreno čestitko tamošnji slovenski dijaki. Tudi isti pozdravljajo našo okolico in njene voditelje. Hrvatski dijaki na potovanja. Dojiti na ekonomski mizeriji. Ta italijanski na-I znajemo iz prijateljskega vira, da se je dne rod ve, da so ga ic Berolina doli zaveli v t sto megalomanijo, ki je zavela Italijo v razne pustolovne akcije, katerih troški ne le da so daleč presegali gospodarsko zmo/nort Italije, ampak so jej na drugi strani — kakor vojna v Afriki — donesi i le smrtno blamažo, po kateri je dobil svet misel o vojaški impotenci na apeninskem polutoku. Italijanski narod ve tudi, da si Italija vsled zahtev iz Berolina nadeva za militarizem '1. t. m. odpotilo iz Osieka v Slavoniji 20 dijakov više trgovske šole v Oaieku pod vodstvom gg. : profesorjev D. Sulentića in Golje. Program temu potovanju sestavljen je na temelju devetdnevnega trajanja. Iz Osieka odšli so dijaki 0 svojima profesorjema v Zagreb. Iz Zagreba nadaljujejo svoj pot na Reko in na Sušak, kjer ai ogledajo vse tamošnje znatnije trgovske in industrijalne za- vode, p >3vetivši svojo pažnjo tudi tamošnji reški svobodni luki in vseobčim morskim ustanovam. Z Reke napravijo tudi izlet v Opatijo in Volosko. V naš Trst dospejo dne 6. t. m. to je v sredo, z jutranjim vlakom ob 9. uri 25 minut. Tu se bodo mudili skoro dva dneva in pol. Tukajšnja trgovsko-obrtna komora izdelala je že poseben red, po katerem si hrvatski dijaki se svojima profesorjema ogledajo in prouče vse velike trgovske in industrijalne zavode, muzeje, ustanove v svobodni tržaški luki itd. Ob tej priliki pridodajemo od naše strani, da se veBelimo prihoda naših bratov hrvatskih dijakov in profesorjev. Kakor se nam priobSuje od zaupne strani, obiščejo hrvatski dijaki tudi našo Blovensko okolico, da spoznajo in vidijo lastnimi očmi življenje in delo slovenskih bratov. Čujemo, da pojdejo v četrtek ali petek v Miramar, a iz Miramara pojdejo pš na Prošek, s Prošeka pa v Bar-kovlje. Po svoji priliki odidejo tudi gori na Opčine, da Be nadivijo okolici in divnemu pogledu na tržaški morski zaliv. V petek v večer se povrnejo zopet nazaj v Osiek. Pogreb pok. Vekoslava Lozeja, ki se je vršil (kakor objavljeno) včeraj ob 6. uri popoludne, je bil nepričakovano veličasten. Predno so dvignili truplo blagega pokojnika z mrtvaškega odra, je polnoštevilni pevski zbor »Kola« zapel »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Ljudstvo, katerega se je kar trlo, je jokalo vse. Pevcem se je na obrazu izražala ljubezen, ki so jo gojili do pokojnika. Vse, vse je bilo užaloščeno. Na dvouprežnem mrtvaškem vozu sta visela dva krasna venca. Pred mrtvaškim vozom so trije mladeniči »Kolaši« nosili lep venec s trakovi v narodnih barvah in z napisom : »Svojemu vrlemu pevcu — Pevsko društvo »Kolo«. Ob straneh krste je stopala šestorica pokojnikovih prijateljev-»Kolašev«, držečih v rokah »kordone«. Za vozom so stopali žalujoči sorodniki in na to polnoštevilen možki zbor »Kola« s podpredsednikom in odborom na čelu. (Pevke »Kola«, ki so bile zastopane v polnem številu, so šle od zadaj med ženskami.) Za temi je bila nepregledna množica železničarjev in drugih prijateljev. Ta velikanska udeležba bodi v tolažbo sorodnikom, posebno očetu in bratom, ki so izgubili tako vrlega sina in brata. Mi pa kličemo nepozabnemu Vekoslavu : Vječ-naja pamjat! Da zopet vidimo se nad zve* zdami! »Kolaši«. Nečuveno vedenje c. kr. uradnikov! Dne 30. t. m. popoludne je šla na tukajšnjo centralno pošto neka naša mlada narodnja-kinja, da odpošlje neki zabojček. Uradnik, pri katerem je plačala pristojbino, je bril norce iz njenega slovenskega imena! Ker je bil naslov pošiljatve slovenski, se je obrnil proti drugemu uradništvu z besedo: »Eco una ricevuta francese« (Eto, fran-cozko potrdilo)! V uradu je nastal grohot, kar je odpo-šiljateljico in druge navzoče slovenske stranke užalilo in ogorčilo. Ime stranke in dotično potrdilo s pokvarjenim imenom se nahaja v našem uredništvu. To je, kakor se vidi, višek brezobraz-nosti od strani c. kr. uradništva! Mi zahtevamo zadoščenja. V takih slučajih moramo biti neizprosni, ker ničvreden narod bi bili mi, ako bi se resignirano uda-jali v položaj poniževalne inferijornosti, v kateri nas tišče izvestni c. k. uradniki. Dokler je čas! V to poklicane faktorje opozarjamo, naj skrbe, da se pred mestnim pokopališčem ne bo streljalo z minami v času, ko je v neposredni bližini polno ljudstva. — Kakor se nam poroča, je te dni neka gospa, nahajajoča se v bližini, kjer so zažigali mine, skoraj ponesrečila ! Oni, katerih 88 tiče, naj se zavedo svoje odgovornosti. Jernejei«* — zopet na »delu« ! Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Ta mož kar ne more mirovati. Kar ne more opuščati nobene prilike, da ne bi se zaganjal ali v tega j ali onega pripadnika narodne stranke, ali v kako narodno društvo ! Kar se silo bi hotel spraviti vse v Eocijalistično stranko. Za danes nočemo govoriti dalje, kako mož rogo vili proti nekemu pevskemu društvu, in se omejamo na to, da svetujemo možu, naj ee ne izpostavlja preveč, Ker členi doti5-I nega društva nimajo navade ostajati kaj na I dolgu ! Onim oikorijašem, ki v Rojanu žalijo narodne pevce, posebno pa tisti Ferlugovki, ki nazivlje našince se »ščavi«, bodi povedano, da mi smo Slovenci nismo nikaki Ščavi, pač pa je sužinja ona in njeni soprodanci, izdajalci svojega rodu — za ljubi kruhek 1 Na grožnje njenega očeta-cikorijaša pa odgovorimo z fakti, samo naj on zvrši, kar je — zagrozil ! Pereat cikorija in vsa cikori-jaška zalega! Mesto da žalite in rujete proti poštenim slovenskim sosedom, bilo bi boljše, da se skrijete, ali pa da storita, kakor je storil Kristov izdajalec — Judež Iškarijot! Več neizdajic. Naravnost žalostno ulogo igrajo italijanski državni poslanci v Bvoji obnemogli jezi radi mrvice pravice, ki si jo je priboril naš jezik na sodiščih. Interpelirali so v državnem zboru in šli so krivit svoja hrbišča pred dra. Krerberja in so o tem — lagali! Danes nam ne dopušča prostor, da bi jim nekoliko odgovorili. Čudimo pa se vendnr, da jih že enkrat ne začenja biti sram tako nizkega početja! Par ur v Oorici. Pišejo nam: Ko smo Be minoli petek divili lepi vipavski dolini, smo porabili priliko, da smo si ogledali vsaj nekoliko tudi goriško mesto. Vstopili smo v »omnibus«, ki vozi za 6 nvč. s kolodvora v mesto. Nam, ki smo razvajeni s tramvajem, ni posebno ugajala ta vožnja — po podsuti cesti ! Na omenjenem vozu je bilo vse polno goriških meščanov, ki so nas — izvzemši enega, ki be je zbal naše glasne slovenske govorice — vsi u meli in pozdravili. LahonBki junak je pa skočil z voza, za kar smo mu bili celo hvaležni. Prva naša pot je bila na trg »Ginna-stica«, kjer smo si ogledali krasne zgradbe, ki so sedaj v slovenskih rokah. Za tem smo šli v gostilno pri »Jelenu«. Ta gostilna in njeno obsežno hištvo je danes iast goriških Slovencev, kateri imajo sedaj v svoji posesti najlepša goriška shajališča. Ko smo bili tu lepo po slovensko postrežem', smo šli v kavarno »Centrale«, kjer smo bili presenečeni po eleganci tega slovenskega lokala, ki nima para niti v našem velikem Trstu ! Gosp. Pečenko sas je vsprejel bratski in nas potem osebno vodil k vrlemu narodnjaku Petru Birea v ul. Rabata, kjer smo popili še čašico izvrstnega vipavca. Naša skromna sodba o Gorici je ta, da je tam nad polovico stanovalcev slovenske narodnosti in tudi — slovenskega jezika ! Vtis, ki sta ga napravila na nas Gorica in njeno prebivalstvo (katero se ne sramuje, in tudi na ulici ne, govoriti v svojem slovenskem jeziku), je bil kar najboljši. Žal, da je prišla ura odhoda, predno smo zamogli ogledati si vse znamenitosti naših goriških bratov. Ali, kakor rečeno, odhajali smo z naj-boljimi utisi in s trdnim prepričanjem, da Gorica skoro zadobi značaj večega dela dežele, ki je — slovenski. Sedaj se pridno pripravljamo na ulet, ki bo dne 1. junija v našo lepo Ajdovščino. Isti. Mestnim in okoličanskim Slovanom ! Da se nekoliko porazvedrimo in da vsaj za par ur.c pozabimo na svoje neprestane politične boje, je sklenil podpisani prirediti dne prvega junija (drugi Binkoštni praznik) poseben vlak iz Trsta v Gorico, oziroma iz Gorice v Ajdovščino in nazaj. Omenjenega dne bo v Ajdovščini veliko narodno slavje, na katerem bo sodelovalo vec sokolskih, pevskih in drugih društev. Tem povodom si ogledamo Gorico, ee bomo vozili po divni romantični vipavski dolini, in prirede se razni mali izletiči, kakor do izvirka Hublja in drugih znamenitosti v okolici Ajdovščine. Za prireditev tega izleta, oziroma posebnega vlaka, je potrebno, da se priglasi gotovo število udeležencev. Polpiaani poživlja vsa narodna društva mesta in okoliee, kakor tudi posamične izletnike, naj se prijavijo pri našem blagajniku najdalje do dne 15. t. m. Prijaviti se more piBmeno ali ustmeno tudi : V uradu »Delavskega podpornega društva«, v uradu »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, v »Slovenski čitalnici« pri sv. Jakobu, pri pevskem zboru bratovščine sv. Cirila in Meto-dija (gosp. Zabrič ul. Molin a vento 3 prit.), pri g. Rože-tu ul. Ginlia št. 36 prit., pri g. Antonu Vatovcu, ul. S. Maurizio št. 2 prit., pri g. Maliču, ulica Giulia št. 5 prit., pri g. Kolbu, ul. Sette Fontane št 2 prit., pri g. Antonu Turku v tiskarni »Edinost«, ulica Carintia 12, pri g. Babiču v »Konsumnem društvu« pri sv. Jakobu, v »Trgovinski kavarni«, ulica Caserma, v gostilni g. Josipa Furlana »Andemo de Franr«, ul. Geppa 14, v gostilni g. Antona Ivančica »Alla bella vedutta«, ulica Komagna 20 in v gostilni g. Frana Bukoviča, ul. Belvedere 17. Voznina v Ajdovščino in nazaj bo stala do 4 kron. V nadi, da se mu posreči ta veliki in krasni izlet, beleži udani ODBOR pevekega društva »Kolo« v Trstu. Grozna nesreča. Minoli teden smo čitali o neki gro&ni nesreči, ki se je dogodila na novi cesti pred mestnim pokopališčem. Ker emo se hoteli bolj na tanko obvestiti o stvari, smo počakali, da nam kedo iz-med domačinov bolj podrobno sporoči o tej nesreči. Včeraj nam je a&> zaupnik iz sv. M. M. sporočil sledeče : V nedeljo dne 26. m. m. je pred mestnim pokopališčem pal v globočino 7 in pol metrov neki delavec iz Italije. Revež, na smrt ranjen, je vso noč ležal na novi cesti, kamor je bil pal. Zjutraj še le bo ga našli nezavestnega in ga preveli v meatno bolnišnico, kjer je še isti dan umrl! Naravnost zločin je od strani mestnih organov, da vso ono stran, kjer se gradi nova cesta, puščajo brez vsake ograje ! Kdo bo odgovarjal za življenje revnega delavca, ki je po nemarnosti poklicaniii organov izgubil svoje, sicer revno, delavsko, ali vendar človeško življenje ?! Ali se je uvedla preiskava in se-li najde kdo, ki bo odgovarjal za ta čin ?! Zakaj se vsaj sedaj, po dogodi vši se nesreči, ne skrbi, da bi se oni prepadi primerno zagradili ! Ali fe hoče čakati še nadaljnjih nesreč *? Nesreča ali samomor i — Na obali Pescheria službujoči finančni stražnik Štefe slišal je v noči med soboto in nedeljo padec nekega predmeta v morje. Pohitel je takoj na dotično mesto in je zapazil v morju neko osebo. Štele je obveatil o tem še nekatere druge finančne stražnike, ki bo šli takoj po rešilne priprave v bližnjo shrambo istih. Ko so se povrnili na obrežje, vrgli bo v morje rešilni kolobar in vrv, a oseba, ki je bila v morju, se ni hotela, ali pa se ni mogla prijeti za te rešilne priprave in je kmalu na to utonila. Pozneje pa so finančni stražniki iz* vlekli iz morja že mrtvo truplo in so po najdenih dokumentih konstatirali, da je bil utopljenec 52 letni težak Anton Musina iz Kormina. Truplo so potem v mrtvaškem vozu prepeljali v mrtvašnico k bv. Justu — Včeraj popoludne je došla v Trst udova po pok. Musini, katera je izjavila, da ni videla svojega moža že več mesecev — odkar jo je zapustil in odšel od hiše. hru?a nesreča. Isti finančni stražniki so pol ure na to slišali v bližini mesta, kjer ee je dogodda nesreča, o kateri poročamo zgoraj, in sicer blizu pomola št. IV-, zopet drug padec v morje. Pohiteli so na kraj nesreče, a v morju niso mogli zapaziti dru-zega, nego neki klobuk. Obvestili eo o t*j nesreči pilote, ki so šli s čolnom iskat utopljenca, a niao mogli ničesar najti. Včeraj zjutraj pa sia se Bputila v morje dva potapljača, katera Bta našla na morskem dnu mrtvo truplo in je privlekla na površje. — Utopljenec je kakih 22-let star mladenič, bržkone ogljar in slabo oblečen. — V žepih so mu našli eno številko »Edinosti«, žepni nož, 11 stotink in en ključ za odpiranje iztokov vodovoda. Utopljenec je bolj nizke postave, rujavih (kostanjevih) lasi in ima majhne brke Na nogavicah ima ušivani začetni črki F. G. Truplo, čegar identiteto niso mogli konstatirali, prepeljali so v mrtvašnico k sv. Justu, kjer so je fotografirali. Nesreča. Bolčič Andrej, delavec v mestni klavnici, Be je na delu minolo soboto po nesreči precej nevarno ranil na roki. Preveli bo ga v mestno bolnišnico. Žalostne posledice vina. Včeraj ob 5. uri zjutr j dospel je popolnoma pijan na svoj dom v ulici S. Silvestro 63-letni težak Angelj. Caris iz Tržiča na Furlanskem. Ko se je 3 ure pozneje prebudil in vstal, je bil še veti no pijan in je začel zmerjati ženo in hčer. Slednjič pa mu je jeza tako prekipela, da je pograbil sekiro in ju hotel napasti. Žena in hči sti vsled tega prestrašeni pobe- gnili iz hiše. Na to je prišel v hišo njegov 18-letni sin Maksimilijan in ga pozival, naj dene sekiro iz rok. To je očeta še bolj razjezilo in je svojo jezo obrnil proti sinu, na kar je isti pograbil nož in zadal očetu pet težkih ran ter potem pobegnil. Ranjenca so morali potem prenesti v bolnišnico. Pozneje se je Maksimilijan sam predstavil na policiji, kjer je izjavil, da je očeta ranil, da se obrani. Odveli so ga v preiskovalni zapor. Stanje starega Carisa je zelo nevarno. Porotne razprave. Dne 15. t. m. se priČno na tukajšnjem deželnem sodišču porotne razprave. Razpiavam bodo predsedovali : predsednik deželnega sodišča svetnik vitez Urbancich ter deželnosodna svetnika Lovrencij Petronio in Henrik Pederzolli. Draibe premičnin. V torek, dne 5. maja ob 10. uri predpoiudne se bodo veied aaredh« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilna stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Belvedere štev. 6, hišne oprava; v ulici Molin Piocolo štev. 1, hišna oprava ; v ulici Rossetti št. 5.A, hišna oprava ; v ulici Canale št. 7, manufakture ; v ulici Commor-ciale št. 1, hišna oprava in podobe ; v ulici Scuole Nuove št. 5, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 8.5, ob 2. uri popoludne 18.6 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760 5. — Danes plima ob 5.15 predp. in ob 5.38 pop.; oseka ob 11*25 predpoiudne in ob 12 51 popoludne. Dober svet. Kdor želi nasejati lep travnik, temu priporočamo, da ei naroči od c. kr. dvornega zalagatelj a semen E d -munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« in Marga-rethen - Insel. Ze 20 let zalaga Mauthner te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjetinim otokom. Vesti iz ostale Primorske X Električna razsvetljava t Grorici. Dela za električno razsvetljavo po mestu, kandelabri in drugo, je skoro gotovo; sedaj se čaka le še na popolno dogradbo poslopja. To pa bo baje tudi gotovo tje sredi meseca maja, tako, da v Gorici v kratkem pridejo do elefc trične razsvetljave. X Zavita kultura. Iz Podgrada nam pišejo dne 3. maja: Prizori, ki so se vržili danes tu na javnem trgu v navzočnosti mnogo ljudstva, so zopet dokaz o izzivajoči predrznosti nekaterih Italijanov. Neki siromak je prodajal pomaranče. Prišla jih je kupovat sodnikova soproga. Nagovorila ga je italijansko. Odgovarjal jej je uljudno a — slovensko. O pogajanju je rekla gospa avoji petletni hčerki : »No ti vedi, kel že una tiguraca ?« A siromašni prodajalec ni bil prav nič pri volji, da bi mirno spravil ta insult. Odgovoril je : »Kaj, vi se drznete meni reči tiguraca? Vi, ki živite tukaj med slovenskim ljudstvom in od tega ljudstva?! Spoštujte to ljudstvo! Ako vam tukaj ni všeč, hodite doli v Italijo.« Beseda dala je besedo, a siromašni prodajalec je krepko in odločno odbijal vse na-daljne insulte. Napadalka je morala oditi osramočena. Kmalo na to je prišel sodnik in počel oštevati siromašnega prodajalca, ker da mu je razžalil soprogo. Ta se zopet ni dal pod noge in ga je odločno zavrnil: »Vaša soproga je mene razžalila. Ako tudi prodajam pomaranče, vendar zahtevam za-se spoštovanje.« Prepir se je nadaljeval in siromak je rekel : »Tako, kakor vaša soproga, se ne vedejo niti one, ki krave pasejo.« Sodnik mu je zagrozil, da ga da odgnati (!!) iz Podgrada in je odšel — ob glasnem smehu navzočih. Gospoda predsednika deželnega sodišča prosimo, naj še to duhtečo cvetko vloži v herbarij, v katerem jih ima že neštevilno iz sodnikovega vrta. X Zanimivosti iz-za občinskih volitev T Marezigah. Iz Marezig nam pišejo : O rekurzu, ki je bil vložen proti občin-skim volitvam v naši občini, se ne zna še nič. Zato so se pa polagoma začele ljudem odpirati oči. Našim »mladim« se je bilo posrečilo, da so z raznimi lažmi pridobili na svojo stran polovico občine. Ena glavnih teh laži je bila ta, da mora vsa občina plačevati novo občinsko hišo v Marezigub, da-ai ima korist od iste sama davčna občina Marezige. Radi tega so prišli iz Boršta (Boste) na volišče vsi in oddali svoje glasove za novo etranko. Ker so pa voditelji nove stranke uvideli, da sami ne odpravijo nič, zvezali bo se z našimi ita-lijanaši, kateri razpolagajo, da ali ne, s 15 glasovi, a bi s svojimi glasovi lahko odločili zmago. Postavili so bil? za to v listo kandidatov tudi 4 italijanaše. To pa so skrbno skrivali do zadnjega hipa in še le v zadnjem hipu so vpisali dotičnike v listo. Seveda bo to storili tudi le zato, ker so bili uvideli, da drugače gotovo ne zmagajo. No, v čast voditeljem mlade stranke treba pripomniti, da so pozneje sami bili zadovoljni, da njihova stranka takimi kandidati ni zmagala, ker so po treznem prevdarku uvideli, da bi ona četvorica onemogočala vsako plodonosno delovanje. Vendar pa je to spoznanje zvonenje po toči. Mnogi volilci, kateri bo volili listo mladih — nove može, kakor je reklo ljudstvo — pulijo si danes lase iz glave. Danes so mladi popolnoma diskreditirani in očita se jim, da so pod imenom nove hoteli uvesti nekdanjo staro (t. j. italijanaško!) stranko. Pisec teh vrstic pozna dobro glavne voditelje mlade stranke in zna, da bi isti nikdar ne zatajili svojega naroda, a naše ljudstvo je v tem oziru zelo ! občutljivo.... Da ee prepričajo, koliko je resnice na tem, kar S9 je govorilo o občinski hiši in o drugem, poslali sti dve vasi, Boršt in Glem, minoli teden v Poreč posebno de-putacjo štirih členov. Vsi členi deputacije bo voldi mlado stranko, a po prepričanju sta bila dva vedno dobra narodnjaka, dočim sta dva italijanaša. Kaj in kako jje opravila deputacija v Poreču, razvidno je iz pisma, katero je dobil pisec teh vrstic. Pismo se glasi : »Dr8gi gospod.....! Naznanjam Vam, da tisti osli, ki so bili šli v Poreč, niso našli ni kake pomote in tudi nobenega davka, ki bi ga bilo plačati radi hiše. Kar so mislili, se jim ni posrečilo. Bila sta ona volka.....in...... a naša sta bila.....in......Zdaj pa pravita, da nista znala, da B&biška stranka je bila stara (recte : italijanska), ampak so se izdajali vedno za slovensko. Zdaj jih peče največ, ker eo se zadolžili za tisto vino, katero so za časa volitev pili z Babiči pod drevom. Zdaj sami mraza 15 stopinj C toplomera, čez dan je nekoliko toplejše, vendar še tak mraz, da ves dan ne kane od strehe. -f- V Celovec se preseli kakor odvetnik gospod dr. Janko Brejc. 4- Novo pevsko društvo. Na Trati pri Borovljah so ustanovili možko pevsko društvo »Drava«. Brzojavna poročila. Angležki kralj t Parizu. PARIZ 3. (B) Na včerajšnjem gala-obedu je predsednik Loubet napil kralju. Zahvalil ee je na obisku, ki je pojav prijateljskih odnošajev, obstoječih mej obema deželama. Ti odnošaji naj postanejo čim iskre-neji za razvoj novih skupnih interesov in za svetovni mir. Kralj Edvard se je zahvalil na lepem vsprejemu. On pozna Pariz že iz otroških let in je vsikdar občudoval to lepo meBto in duh njega prebivalcev. Srečnega se čuti, da more ob tej priliki še tesneje sklopiti vezi prijateljstva mej obema deželama. Njegova želja je, da bi skupno napredovali na potu civilizacije in miru. Napiva predsedniku republike in v blaginjo in veličino Francije. Kr^lj saksonski. DRAŽDANE 4. (B.) Danes o poludne je imel kralj Jurij svoj slovesni uhod v mesto. Na kolodvoru so ga vsprejeli načelniki oblasti in slavno3tni odbor. Pogorela torarna. HARKOV 4. (B.) Minolo noč je pogorela izdelovalnica strojev ruske tovarne lokomotiv, v kateri so izdelovali krogle za topništvo. — Škodo cen;jo na en milijon rubljev. Nemški cesar v Rimu. RIM 3. (B.) Popoludne bo iz pruskega poslaništva obiskali papeža nemški cesar, cesarjevič Viljelm in princ Eitel Friderik. Papež je |poklonil cesarju delo v mozaiku, predstavljajoče Forum romanum; istotako tudi princoma dela v mozaiku, predstavljajoča Angeljski grad in Fontano Trevi. — Obisk pri papežu je trajal 27 minut, na kar ne vedo, kaj bi začeli. Jaz pa jim pravim, 8Q ceaar in princa obiskali kardinala Ram- da naj poprašajo tistega mladeniča, kateri je videl neko jutro, da je izšlo iz nekega odra lepo mlado dekle. Aha, je menil mladenič, nocoj boš imela družbo. A kaj se mu je zgodilo ? Bila je grda, 70 let stara .... Drugo jutro bilo je polno sramote nad onim mladeničem .....Tako se godi tudi našim iz Boršta in Glema. Držite se trdo ! Z Bogom ! Vaš N. N.« Kaj sledi iz tega pisma priprostega moŽH ? Da se je glavno agitacijsko sredstvo proti sedanji občinski upravi v Marezigah izkazalo kakor prosta laž in da je ljudstvo prišlo do uverjenja, da je bila stranka, katero je nastopala kakor mlada slovenska, le grda polla. RIM 3. (B.) Na gala-obedu sta cesar in kralj izrekla zdravici. Kralj ViktDr Emanuel je rekel, da je današnji sestanek novo ojače-nje skupne volje Nemčije in Italije, da svoja prizadevanja in složno delo pod aspiracijami vzajemne zveze porabiti v prilog miru. Cesar je odgovoril, da vidi v vsprejemu potrdilo za to, da ital. narod s polno simpatijo čuva zvezo mej obema narodoma ter da želi nespremenjeno daljno trajanje trozveze. Loterijske številke, izžrebane dne 2. maja : Trst Line 81 83 51 25 52 40 24 34 72 1 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t", stara italijanska .... Tako se je maščevala Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstn laž, katera ima kratke noge . . . O priliki se zopet oglasim. X Trgovsko obrtna zadruga v Gorici je imela predminolo nedeljo svoj občni zbor, ki je iz čistega dobička dovolil te-le podpore: podpornemu društvu za slovenske vieokošolce v Pragi 100 K, družbi bv. Cirila in Metodija 100 K, pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici 1000 K, narodnemu skladu 1500 K. — Ves ostali dobiček je šel v rezervni zalog. x v Opatiji je bilo od 1. Eeptembra 1902 pa do vštetega 29. aprila 1903 11001 oseb. Od 23. aprila 1903 pa do vštega 29. aprila je prirastlo 435 oseb. Dne 29. aprila 1903 je bilo nav/očih 1710 oseb. Vesti iz Koroške. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. =z= (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno In franko. XX* XXX iiXICXXXKVXX X X X Svoji k svojim! ZALOGA | pohištva vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Černigoj M X X + Zima t spomladi. Iz Badena ped Stolom pišejo »Miru« : Toliko mraza, kakor smo ga imeli letošnjo zimo, že davno nismo imeli, Čeravno , . . ,• ♦ * ** dobro poznane m bilo anega mcseca prosinca in svečana za ^fc naš kraj veliko. V drugi polovici me3eca H tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) sušca je sneg že precej odkopnel, da so ne kateri že delali na polju, kar je pri nai malokedaj mogoče. Od cvetne nedelje sem! _ . ... .. . „ __ J • ... a. I^ Trst, Via dl Piazzavecchia(Rosario) ^ imamo pa zmiraj SDeg. Kakor hitro je eden (* » ^ j |y|arenzj ^ SrS Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši * v to nalašč Dri nravi i enih nrostorih s tem- ^ X X X X X X je enežilo ves dan do sobote kakor v najhujši zimi ter je zapadlo 65 centimetrov na debelo. Zdaj se je sicer zjasnilo, a je tak mraz, kakor o Bcž'ču, in veter, da so vsa Album pohištev brezplafi« pota zametana. Dne 19. t. m. zjutraj je bilo ' XXXXXXXXXXXXXXXX __v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- peraturo 60 stopinj. — Najbolj ■dobna, jg dernl sestav. Koikurenčne cene. H BV Album pohlitov brezplačen. jg tbns, M ne. 2 te*. * 2 Sprejema zavarovanje Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljži sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mala oznanila. Pod to rubriko prina-arno oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno innercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno rniia. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 'JO K. ter »e plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in bo*el1kah. Perhauc Jakob ▼in :n buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. priporoča svojo kavarco »Commercio« kjer je eha-•fli&če Slovencev. Na razpolago so vsi slovanski in mnogi drugi časniki. Anton šorii XXXXXXKXXXXXKXKKKKXKHMKHKXXXKKHK K K K K K X X X X X X X X X Paglianova pijača • t • prof. Ernesta Pag-liano • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano je kilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtiĆni razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Ogibajte ee vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Naročbe je naslovIjati na tvrdko prof. €rnest pagliano, jfapolj, 6alata San jtfarco štev. 4. X X X X X X X X X X X X X X Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „yi11a ritta 9i £ondra" ulica Poste nuove št. 9. (Brunerjeva hiša -- Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moike od gld. 6.50 ro 24, za dečke od gld. 4 do 12. suknene jope a velikem izboru o^ke in dečie. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*xxxxxxxxxxx 3van Scmulic v Trstu, Piazza Bel veder e (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za ođposil janje po železnici ali morju. Albert Brosch TRST - Ul. S. Antonio 5. - TRST tožnlar iti izdelovalec čepic. ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v Trstu 1SS2. Velika zaloga kožuhovine in čepic za civilne in vojaške osebe. Izršuje vse poprave najhitreje in ekonomično. Shranjuje bužuhovino" in mišico obleko ter jamči za vsako snodo proti molem in Ognju. 5 Pr^tajalnlca. obnrel Julija BomanelU C O RS O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. ur f. }(aslinger zaprisežen izvedenec in urar c. kr. prisr. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 1*2. Velik izbor ur vseli vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrele, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barriera vecchia, (vogal Androna deli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev — in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na -.......kolodvor aii brod v Trstu...... K)00000000000000( Snovij za možke obleke v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajalnica sukna Maccari & Pross ulica Mal