Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 224. V LJUBLJANI, sreda, dne 28. oktobra 1925. Posamezna številka Din 1.— LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši in praznikov. Mesečna naročnina: V L juh liani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. leodvisen političen list. UREDNIŠTVO lN UPRAVNIŠTVO: £U'ON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 1?. TiiLEFON ŠTEV. 562. Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem tek. uradu štev. 13.633. mse Na drugem mesiti objavljamo oklic invalidskega udružeuja. V vsakem pogledu je utemeljen ta oklic in vsaka njegova črka kriči o nehvaležnosti naše države do invalidov. Zakaj v tem oziru, kako malo smo storili desedaj za invalide, smo menda prva država na svetu. V skupščini je sicer gospod minister z' mestu in opazujem silno mrtvilo, ki vlada v tem »odrešenem mestu, ki se zdi, kakor izumrlo. V času, ko so naša mesta in tudi trgi najbolj živahni, srečam na radgonskih ulicah komaj par ljudi. Grem mimo trgovin, gosliln. restavracij, delavnic — vse je prazno. Trgovci sede leno za pulti, natakarji in natakarice zdehajo od dolgočasja Grem v restavracijo — nikogar. Sedem in čakam, pride natakarica in pozdravi, seveda nemško. Jaz odzdravim slovensko in naročim čašo piva. — -Bitte, vvass \vunschen sie? — Čašo piva! — »Bitte?* — Jaz nočem znati nemško, ona ne slovensko in tako se gledava nekaj časa, dokler se ne zasmejem prav od srca tej zanimivi situaciji; in glej, naenkrat se zasmeji tudi ona, odide in mi prinese naročeno. »Torej razumete vendarle slovensko? — jo ogovorim. Boječe pogleda na vse strani, če ni koga, ki bi jo^ slišal, ip mi odgovori čisto lepo: »Seveda razumem. »Zakaj pa prej niste hoteli razumeti? >Če bi me gospodar slišal govoriti slovensko, bi me takoj odpustil. »Tako hudi Nemci ste torej pri vas? »Je pač tako, gospod. V Avstriji smo. »Pri nas smo pa v Jugoslaviji, vendar postrežejo vsakomur, kdor želi, nemško in radi tega ni bil odpuščen še nihče.« »Da, da. tam preko je drugače. »Čujte, pravim, »ali je vaš gospodar Ne-iiec? Ime ima namreč prav pristno sloveli- i sko." ! »Seveda je Nemec,« odgovori natakarica. »Odkod pa je? »Nekje iz Slovenskih goric.« • »Tako, se začudim, »in ne zna slovensko.- , >Seveda zna; tudi gospa zna in vsi znajo, le mladi gospod ne zna dobro.« >ln so vendar Nemci? »Vsi; smo pač v Avstriji.; »In vi, ste tudi Nemka?« »Seveda.« Izpijem pivo, plačam in grem. Spotoma stopim še v neko- trgovino in pozdravim: »Dober dan!« Pomočnik pogleda v zadregi svojega šefa in za par hipov nastane tišina, katero pretrga trgovčev ukaz: »No, postrezi gospodu! Povem, kaj želim in pomočnik odide, da mi prinese. Med tem pristopi trgovec. ste iz Jugoslavije, gospod?« »Da!« Odkod pa? Iz Maribora. Iz Maribora? Kaj pa je novega pri vas? Slišal sem, da so se razmere v Mariboru, odkar je v Jugoslaviji, čisto spremenite. To je pa res, — sem odvrnil. Danes znajo tam vsi slovensko. Časi se spreminjajo. Da, da, je odvrnil nekam resignirano. Tudi pri nas je drugače kakor nekoč. Obdani smo s treh strani z državno mejo, tako da se ne moremo niti ganiti. To nas ubija. Če ostane tako, bo treba v Radgoni zapreti polovico trgovin in gostiln, kljub temu, da smo povsod že zmanjšali obrat. Vidite, prej sem imel štiri pomočnike, danes imam samo še enega in še s tem nimava dosti dela. Meja nas je ubila. Moževa iskrenost me je silno presenetila. Kaj pa pravi g. Kamnikar?« (Dr. Kam-niker, sedanji radgonski župan, ki urn pripada glavna zasluga, da je pripadla Radgona Avstriji.) Njemu je vseeno, on ne čuti meje. l’o čutimo bolj mi, trgovci, obrtniki, gostilničarji in sploh pridobitniki. Na tihem ga marsikdo proklinja, javno pa si nikdo ne upa izreči svojega mnenja. Torej ni več nekdanjega navdušenja za Avstrijo? »To je že davno izginilo pri vseh, ki čutijo, da je bila za naše mesto priključitev k Avstriji največja nesreča. Prej smo bili naravno središče zapadnega Prekmurja, severo-zapadnega Murskega polja, severnega dela Slovenskih goric in A paške kotline, danes smo pa od boga in sveta pozabljena luknja. Če bi nam vzeli še okrajno glavarstvo in ostale urade, kakor so nameravali, potem bi se sploh lahko izselili še mi ostali. Zaenkrat so nam sicer še prizanesli, kako bo v bodoče, pa nihče ne ve. Kaj pa ,Anschluss‘? Delale tudi pri vas na tem? Poleti enkrat je bilo neko zborovanje, na katerem se je govorilo o tej stvari, govorili-pa so razen dr. Kamnikerja sami tujci iz Gradca in drugod. Zborovanja in manifestacije so se udeležili skoro sami gosti; nasi meščani so samo gledali in ko je bila prečrtana resolucija, da se mora v slučaju ,An-schlussa* priključiti tudi Radgona k Nemčiji, so ploskali izmed domačinov samo nekateri študentje in uradniki.« 'Torej niso Radgončani navdušeni za ,An-sehluss’? Za tak s sedanjimi mejami Kotovo ne. Sicer pa tudi nacionalisti nimajo preveč navdušenja, ker se bojijo, da bi Jugoslavija v tem slučaju zahtevala naše mesto in okolico »To bo tudi storila, o tem ni nobenega dvoma. »Mislite? »Ne samo mislim, ampak tudi vem. Naših rojakov v mestu in v okolici ne bomo nikdar i prepustili Veliki Nemčiji. Radgona mora po- | stati zopet naravno središče našega ozemlja okrog Mure. Tudi Špilje in Koroško bomo zahtevali.« . , . • »Kar spada skupaj, spada skupaj, sicer mora propasti k je odgovoril nekoliko v zadregi. Očividrio se je spomnil, da mi je povedal preve>. Medtem sem bil že kupil potrebne stvari in se poslovil od odkritosrčnega možakarja, ki mi je prijazno stisnil roko z naročilom, naj pozdravim v Mariboru nekega njegovega /.lianea izza časa naše okupacije. Zatopljen v čudne, trpke misli sem se vračal preko usodnega mostu nazaj v — Jugoslavijo. Tako globokega vtisa ni name napravila nobena meja. kakor ta. Radgona! Avstrijska uradna statistika je naštela leta 1910 v tem mestu med 2737 pre- bivalci 971 Slovencev in 1766 Nemcev, v resnici pa je bilo tam Slovencev precej več, do-čim je njena nepoSrbdna okolica docela slovenska. Kakšno je radgonsko nemštvo, je pa dovolj nazorno povedala natakarica v svojem pogovoru 'L menoj, ki sem ga zgoraj na- Bomo li o priliki »Anschlussa pozabili na odkrite besede radgonskega trgovca in na naše tamkajšnje in okoličanske rojake, ki tonejo danes neopaženo, tiho, v nemškem morju? —v,—b.— Spomenica Udružeuja vojnih invalidov izvršnega odbora za Slovenijo v Ljubljani in Zveze bivših slovenskih vojakov v Ljubljani. Pred odločilnim trenotkom, ko se misli zapečatiti usoda jugoslovanskih vojnih žrtev, polagajo vojne žrtve Slovenije, po svojem zastopniku Izvršnem odboru Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani, podprte in ojačene s tovariši sobojevniki, udruženimi v Zvezi bivših slovenskih vojakov, ob dvanajsti uri pred forum odločilnih faktorjev in javnosti, sledeče svoje upravičene in nepopustljive zahteve: Načrt invalidskega zakona je pred skupščino. Ta načrt ne vsebuje naših najpoglavitnejših zahtev, za katere se borimo že dolgih sedem let. Apeliramo na naše državnike, narodne poslance in na vso javnost, da se v odločilnem trenotku postavijo na našo stran v dokaz priznanja za naše žrtvovanje in v spodbudo bodočih pokolenj. Zahtevamo in rotimo Vas: I. Da nam daste priznanje — in ne milost — in sicer enakopravno za vse državljane; ‘2. da popravite vse krivične redukcije uči-njene potoni špecijalnih invalidskih komisij. Postavite status quo! . 3. Ustvarite Narodni fond za invalide s sodelovanjem njih samih in najširših plasti narodov, v obliki avtonomne institucije. V njega naj se steka ves invalidski davek, ki ga narod v ta namen plačuje. 4. Priznajte IJdruženje vojnih invalidov, katero že sedem let vodi in tolaži obupane vojne žrtve, dajte mu poverenje in možnosti, da razvije svoje občekoristno delo za vojne žrtve in prepustite mu pravico tudi v bodoče do najširšega od ločevanja v vprašanju invalidov, \dov in sirot. 5. Zasigurajte, da bodo invalidi pa tudi vojne sirote postali potom uspešne reeduka-cije zares zmožni za pridobitni stan, razširite jim dobo učenja, napravite jim dostopne vse poklice in podprite jih v njihovih obr-tih, da se bodo mogli uspešno razviti. 6. Rešite usmiljenja vredne bolnike prezgodnje smrti s tem, da jim daste možnost uspešnega, modernega in brezplačnega zdravljenja. Razširite in povzdignite invalidske zavode! Usmilite se propadajoče dece! 7. Nivclomestite izgubo pridobitne spo-sobnoftti m oplakujočim vdovam in sirotam ‘ n jih o v e jTreDr i d Ue izgBBe 7. izoa tn i mi oasKoa-ninami v obliki, pokojnin, neglede na premoženjsko stanje. & Odpravite invalidski davek in davek na ročno delo vojnim žrtvam, ki so ga itak zadosti s krvjo odkupile. 9. Priznajte vsem invalidom, vdovam in sirotam vozne olajšave, ker so jih najbolj zaslužili. Ozirajte se v tem oziru na druge države! 10. Prisodite vojnim žrtvam in njihovim organizacijam prvenstveno pravico in eksploatacijo vseh koncesij, ki niso pridobitnega značaja. Prvenstvo naj se razteza pred vsem na zakupe pri državnih imovinah! II. Podajte možnost procvita in razširjanja invalidskih pridobitnih in produktivnih zadrug! Zasigurajte jim državne nabave in dobave brez konkurenčnih pogojev! 1‘2. Omogočite invalidom vstop v državne službe, zasigurajte jim izključna mesta, priznajte jim olajšave za vstop in dosego pokojnine potom skrajšane službene dobe! Državnim uslužbencem določite na ime invalidnine enake dajatve kot drugim invalidom! 13. Preskrbite denarna Sredstva v svrho izplačila vseli pokojnin, ki so v zastanku! 14. Nudite zaščito vsem, ki so postali žrtve vojne tako tudi onim, ki so se borili v ne-piijateljski vojski. Invalidsko vprašanje je internacijonalno pravo in samaritansko'delo, po katerem bi morali imeti vsaj pravico zdravljenja in do protez vsi brez razlike! Te najglavnejše zahteve podajajo tisoči vojnih žrtev in bojevnikov kot memento, predno bo zapečatena njihova usoda. Za izvršni odbor: Predsednik: štefe, 1. r. Tajnik: Benedik, I. r. Za Zvezo bivših slovenskih vojakov: Predsednik: Colarič, 1. r. Tajnik: Bonač. I. r. Politične vesti. Fasistovsko izzivanje v Dalmaciji. V Zadru se je vršila v nedeljo glavna skupščina fašistov, ki so porabili to priliko za ostro demonstracijo proti naši državi. Tako je govoril glavni delegat fašistov iz kraljestva, dr. Trojacci med drugim sledeče: »Fašisti ne bodo nikdar mirovali, dokler ne postane Dalmacija italijanska. Dogovor z državo SHS smo podpisali vsled političnih prilik in zato ga začasno spoštujemo. Toda v gotovem času ne bo Dalmacija več sestavni del nam pro-tivne države. Tedaj mi z Jugoslavijo sklenjenega dogovora kratkomalo ne bomo priznali. Naš glavni cilj je, da bo Dalmacija priključena materi Italiji. Toda treba delati z vso opreznostjo. Rimski direktorij fašistovske stranke upa. da ne bo trajalo dolgo, da to vprašanje dozori in da bodo fašistovske legije nataknile italijanske zastave v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru, teh italijanskih mestih. — Nato je bil izbran poseben odbor z nalogo, da vodi propagando za priključitev Dalmacije Italiji. V podkrepitev te propagande je bilo sklenjeno, da se osnujejo po Dalmaciji, ki je »okupirana od Jugoslavije, podružnice Lege Nazionale in fašistov. V Splitu da že obstoji fašistovska organizacija, ki šteje 70 članov. Vodja te organizacije je dr.Tacconi, ki je zato prejel častno diplomo Fašistovske stranke. — Upamo, da bo vsaj to .lesramno izzivanje odprlo gotovim krogom v Beogradu oči in da bodo spoznali, da upro-paščajo državo, ko pozabljajo, da — Italica rides, nulla fides. — »Vreme« piše o položaju sledečeJ. Vsa važnejša politična vprašanja, ki so bila v zadnjem času na dnevnem redu, so odložena. V prvi vrsti pride tu v poštev vprašanje o rekonstrukciji vlade in vstopu St. Radiča v vlado. "O tem se sploh več ne govori, ker še ni prišel ugoden čas za reševanje teh stvari. Kolikor se čuje, je bil že preje dosežen med Radičem in Pašičem v tej stvari sporazum, da se namreč ne menja sestava vlade, dokler ne bo izglasovana izprememba'zakona o splošni upravi in bi se pri tej priliki zmanjšalo število ministrstev na 10—12. — Ravno tako pa je očividno odloženo tudi vprašanje ureditve razmer v radikalnem klubu. O e- prav skuša vodstvo stranke"dopovedati, da so vsi konflikti že poravnani, vendar še vedno izrekajo nekateri poslanci glasno svojo nezadovoljnost in zahtevajo, da se skliče seja kluba, na kateri bi se dosegla rešitev vseh spornih vprašanj. = štab Vranglovcev odide iz Sremskih Karlovcev v Bruselj. Tja je že odšla tudi rodbina Vrangla, ki ima tu lepo palačo. General Vrangel pa ostane še v Sremskih Karlovcih pri svoji materi, ki noče zapustiti Sremskih Karlovcev, ker je tu (»kopan njen mož. — /. odhodom štaba Vranglove vojske iz Jugoslavije je zopet odstranjena ena ovira za vzpostavitev odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo in zato pozdravljamo odhod štaba. — Nemška vladna kriza. Poslanski klub nemško nacionalne stranke je sprejel po kratki debati sledečo resolucijo: Vsled sklepa poslanskega kluba državnega zbora z dne 21. I. m., predsedstva stranke kakor tudi vodstva deželnih zvez nemško nacionalne stranke, odobrava klub odločitev ministrov Schieleja, Neuhausa in Schliebena, ki so zaprosili preko državnega kancelarja za denn-sijo. — Seje se je udeležilo od 111 poslancev samo 60. Takoj po seji je odšel minister (H) Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. (Proge: Kočevje — Staritrg—Lukovdol—(Vrbovško)— Srpske Mora vice, Črnomelj—Vini«*—Lukovdol in Sevnica—Št. Jani.) .... 922 km . . . 1168 km Sušak ..........................318 30. Maribor — Sevnica — Črnomelj — Vrbovško — Srpske M o r a v i c e Split..............................581 km km 758 km 975 km 21. Praga—Sušak kakor prej.............. 22. Praga—Split kakor prej.............. 23. Brno—Dunaj—Maribor—Sevnica—Novo mesto— Straža— Kočevje—Br. Moraviee—Sušak 24. Brno—Split kakor prej............... Ako bi se vzelo namesto proge Kočevje—Brod Moraviee progo Kočevje—Delnice v poštev, sc zvišajo gradbeni slroski »a 150,000.000 Din na 1.105,000.000 Din, vse relacije eez Kočevje pa bi bilo za 9 km skrajšati. , IV. skupina prog: Sevnica—Št. J a n ž, Kočevje Stari trg — Lukovdol — (Vrbovško) — Srpske Moraviee m Črnomelj — Lukovdol; gradbeni stroški 500,000.000 Din, dolžina novogradnje 87 k m. A. Smer L j u b 1 j a n a — m o r j e. 25. Ljubljana —. Kočevje — (Vrbovško) — Srpske Moraviee —'Sp 1 it . 474 km 26. Ljubljana — Kočevja — (Vrbovško — Srpske Moraviee — Split . 474 km B. S ni e r Novo In e s t o — morje. 27. Novo mesto—Vrbovško—Srpske Moraviee— Sušak...................................164 km 28. Novo mesto—Vrbovško—Split............ 428 km C. Smer Maribor—morje. 29. M a r i b o r — Sevnica — Črnomelj — Vrbovško — Srpske Moravic e— 651 km i 915 km 925 km 1196 km 740 km i . 1003 km Progo Ko- D. Smer inozemstvo — m o r j e. 31. Monakovo —Ljubljana — Kočevje—Vrbovško Srjiske Moraviee—Sušak.................... 32. Monakovo — Ljubljana — Kočevje —Vrbovško Srpske Moraviee—Split ............... 33. Praga —Jesenice —Ljubljana—Kočevje—Vrbovško—Srpske Moraviee—Sušak . . 34. Pragar— Maribor — Sevnica —Črnomelj—Vrbovško—Srpske Moraviee—Split . . 35. Brno — Dunaj — Maribor — Sevnica — Črnomelj — Vrbovško Srpske Moraviee — Sušak 36. Brno — Dunaj—Maribor—Sevnica—Črnomelj —Vrbovško—Srpske Moraviee—Split Ta seznam da vsa pojasnila, ki jih trebamo. Progo Kočevje—Delnice izločimo takoj, ker sc ne izplača zaradi skrajšanja 9 km. ko gre povsodi za stotine kilometrov, izdajati 100.000.000 Din več. Ros bi se uporabljalo v tem slučaju le 62 km obstoječe proge na Sušak proti 90 km čez Srpske Moraviee, toda tudi to uo upravičuje tako veliko večjo vsoto. Pri skupini 111, v primeri s skupino IV. skrajša se pot Ljubljana—Sušak za 7 km. dočim ostane pot Ljubljana —Split ista, podaljša pot Novo mesto—Sušak za 18 km. skrajša pot Novo mesto—Split za 28 km, skrajsa pot Maribor—Split za 28 km in podaljša pot Maribor—-Sušak za 18 km. Podobno je v inozemskih relacijah. Vidimo torej, da v važnejši relaciji skupina IV. bolje odgovarja. Razen tega obstoji neugodnost, da morajo vlaki v važni relaciji Maribor—Sušak premagati med Novim mestom in Brod-Moravieami pri III—17 625 m višine, pri IV—29 pa le 525 m. Skupina III. je torej propadla. Ako primerjamo skupino II. s skupino IV7., vidimo, «1» stoji IV. v dveh odločilnih važnih slučajih, namreč Maribor—Sušak 29 in Brno—Sušak 35 proti 5 in 11 na prvem mestu, razen tega še pri 27 proti 3, dočim so >i 26, .>2 iu 2. 8. enako vredni. Za 1 in za manj pomembna 1 mala skrajšana pri 11—4, 6 proti IV—25. 28. 3(1 pa ne bomo izdali 110.000.000 Din več in si naprtili drago vzdrževanje težke visokogorske železnice Kočevje—Brod-Moravice! Ugodnosti pri II—7. 9. 10, 12 proti IV—31, 33, 34. 36 so brez pomena. Prednost gre torej skupini IV.. ker je cenejša in skrajša za rontabiliteto važne relacije največ. Ne smemo pozabiti: Inozemski tranzit iz Češkoslovaške in Avstrije ne bo zapustil dvotirne direktne železnice v Ljubljani in krenil od tukaj preko Kočevja—Brod-Moravic ua Sušak, ker sc mu to ne izplača, ampak pojde naprej svojo pot v Trst; isto velja deloma za tranzit iz štajerske. Le kolikor mogoč® skrajšana konkurenčna direktna pot na Sušak in to Pre j Sevnice—Vrbovškega bo v stanu, ga deloma odvrniti 0 glavne poti v Trst in fipaneijelno aktivirati nove zvez • Pot v Split jo tudi preko Črnomlja—Ogulina mnogo predolga. Da se pri II. souporablja manjši del obstoječe ie_____ ilice /agreb—Sušak. namreč manj za razdaljo V 1 Ogulili, glede na ne veliki promet v Dalmacijo nima pomena. , Kočevje— Ako bi se pa hotelo graditi samo( železnico ^ jmela Brod Moraviee, bi južna Slovenija (^,,v".n(,rao«itni promet ničesar od nje, Štajerska malo, a inozemn ■ pf0gft bi se ne bi šel, slejkoprej preko Rakeka inslužila splošnosti, rentir&la. Ta nova železniška “hf^Slovcnije, stala bi pa ampak samo zapadnemu delu 380.000.000 Din. dokazali, da je železnica mimo Mislimo, da sin« kak„r jc že v zakonu dolo- Vrbovskega v SrPa ni0s„e interese najboljša, čena. za krajiie >" ^vftgkc tiče, ne bo glede zapadne tret-^tti orkester pod vodstvom operi Libus^'1?^6 ‘Sm.etuI\°V0 P'ediSro k skladatelj« „ , je simfonično pesem istega k™ rrolo" j,?e“°*ežno l(‘P° VHavo in Su- l n T-i točka P 0 }'L sui,e Raduz in Mahu-lena. la očka S6 v Ljubljani prvokrat javno izvaja. Suita Kaduz m Mahulena je sestav- Dnevne sesti SLAVEN DAN. Bratski češkoslovaški narod slavi danes slaven dan, ko je z lastno silo zrušil spone in postal svoboden in neodvisen narod. V teku sedmih let je nato dokazal češkoslovaški narod, da je njegova svoboda pridobitev za kulturo in napredek evropskega ljudstva in krepka opora za evropski mir. Za naš narod pa ima češkoslovaški praznik 28. oktobra še posebno velik pomen, zakaj ta dan ni bila porojena samo češkoslovaška republika, tedaj je bilo za večno izvršeno tudi češkoslovaško-jugoslovensko pobratimstvo. Isti dan, ko je postala staroslavna Praha sedež svobodne češkoslovaške republike, isti dan so tudi doneli klici: zvestoba za zvestobo, posvečeni temu pobratimstvu. In ta zvestoba je ostala od tedaj nezmanjšana in se je samo stalno krepila, da je danes postala že aksiom češkoslovaške in jugo-slovenske politike. In aksiom mora tudi ostati, v slavo češkoslovaškega in v ponos jugoslovenskega naroda. Sedmič praznuje češkoslovaški narod danes 28. oktober in vsako praznovanje pomeni novo etapo napredka, nov korak k vedno bolj se izpolnjujoči konsolidaciji Češkoslovaške republike. Treba je, da bo tudi za nas 28. oktober enako slaven dokaz našega napredka, da bomo tudi v tem zvesti bratom. Lahko bomo to dosegli, če bomo sledili delu Čehov, če se bomo ravnali po onih načelih vedno zmagovite demokracije, ki je našla v Masarvku, Be-nešu, švehli, Rašinu in drugih čeških voditeljih svoje najzvestejše borce. Njih ideali morajo postati naši ideali, njih delo kažipot našemu delu in 28. oktober bo za nas enako slaven praznik, kakor je za naše češkoslovaške brate že sedmo leto. V tem znaku naše čestitke bratskemu češkoslovaškemu narodu! — Ljubljanska sekcija JNU opozarja vsa društva, da se vrši na dan ujedinjenja dne 1. decembra tradicijonelna novinarska akademija, kar naj društva, kakor vsako leto, tudi letos blagohotno vpoštevajo, da ne bo morebitnih nesporazumov glede reklame. — še je treba popravljati ... Te dni smo poročali, da je prosvetno ministrstvo popravilo kričečo krivico, ki jo je napravil prejšnji režim šolskima ’ upraviteljema Štruklju na Viču in Jevnikarju v Št. Vidu pri Stični. Popraviti pa je treba skoraj še bolj kričeč slučaj šolskega upravitelja Jožefa Vidra iz Tržiča. Rednim kompetentnim potom je bil imenovan šolskim upraviteljem v Tržiču meseca avgusta 1924. Ko je nastopil nov režim, je bil brez vsake disciplinarne preiskave degradiran na navadnega učitelja iste šole. V ministrski odločbi ni naveden noben razlog za to degradiranje. Ni se še oddahnil na svojem mestu kot navadni učitelj meseca maja, že je.bil prestavljen kot učitelj na eno-razrednico v Korinju. Ko je izgubil mesto šolskega upravitelja, so mu postavili na cesto celo rodbino, odstoječo iz soproge in pet otrok v starosti 1—8 let. Soproga mu je bila malo prej v bolnici, pri otrocih se pa vrsti bolezen, tako da ima v rodbini skoraj trajno bolnišnico. Ta rodbina se sedaj potika okoli po svetu pri dobrih ljudeh in čaka, čaka... Vider sam pa tudi službe na Korinju nima, ker so ga stavili začetkom šolskega leta na razpoloženje. Kaj bo ž njim, kaj bo z njegovo rodbino?! — Save/, hrvatskih pjevačkih društava je v nedeljo in pondeljek v Zagrebu slovesno praznoval SOletnico svojega obstanka in 1000 letnico hrv. kraljestva. Navzočih je bilo 35 zborov z nad 1500 pevci. V nedeljo dopoldne in popoldne je bila smotra mešanih in moških zborov. Na sporedu je bilo tudi več slovenskih skladb. Zvečer je bil monstre.-kon-cert v industrijski palači, kjer so nastopili vsi pevci skupno. Enega izmed zborov — Zrinjski Frankopan — je dirigiral g. Zorko Pr el o v ec, ki je bil tudi v razsodišču za oceno pevskih zborov. V pondeljek dopoldne je bilo slavnostno zborovanje, opoldne so odkrili spominsko ploščo skladatelju Ivanu pl. Zajcu, popoldne pa je bil svečanostni banket. Impozanten je bil slavnostni sprevod v nedeljo dopoldne, ki so se ga poleg pevcev udeležila tudi druga kulturna društva. Z balkona narodnega gledališča sta govorila zbrani množici predsednik Saveza Nikola F a 11 e r in župan Heinz!. Kralja je zastopal zapovedujoči general v Zagrebu. K proslavi so poslali svoja odposlanstva Čehi, Poljaki in Slovenci. Bila je zastopana Glasbena Matica v Ljubljani, po predsedniku dr. Vladimirju Ravniharju, ravnatelju konservatorija Mateju Hubadu, skladatelju sod. svetniku Antonu Lajovicu, pevski zbor Glasbene Matice po predsedniku Pečenku in predsednici Klementini Hrovatinovi, dalje »Ljubljanski Zvon«, »Slavec« in »Slogam. Navzoč je bil tudi skladatelj Emil Adami E. Pri pevskih -zborih je bilo ugotoviti presenetljiv napredek. Duhovite nove skladbe, cela vrsta dobrih dirigentov in nekatera prav fina tehnična izvajanja so podala dokaz o resnem stremljenju Zveze in njenih članic po višji glasbeni kulturi. Zlasti so se odlikovala društva: »Glaz-beno društvo intelektualaca v Zagrebu . Trebevič« iz Sarajeva in . Zora. iz Karlovca. — Ministrstvo za socialno politiko ne sprejema zaenkrat nobenih novih prošenj za uradniška mesta, ker je status, tako ukaznih, kakor neukaznih uradnikov izčrpan. — Za moralni preporod ženskega sveta se je ustanovilo v Beogradu novo društvo Maj-ka Jeorosima . Društvo je priredilo v Beogradu že več javnih predavanj. V kratkem priredi predavanja tudi v drugih me‘stih države. — Vzajemna mednarodna pomoč. Liga društev Rdečega križa je uvedla akcijo za ustanovitev mednarodnega saveza za vzajemno hitro pomoč v slučajih narodnih nesreč. V centrali je ustanovljen poseben odsek za proučavanje tega vprašanja. Dela se na to, da se ustanovijo v vseh državah društva, ki naj bodo tako organizirana, da bodo v stanu nuditi hitro pomoč ne samo pri nesrečnih slučajih v lastni državi, temveč tudi v sosednjih državah. — Ženska organizacija zoper alkohol. Znana socialna delavka gdč. Ivanka Šiljak, tajnica zaščite dece in mladine v Sarajevu se mudi te dni v Beogradu v svrho ustanovitve organizacije žen za borbo proti alkoholizmu. — Ruske humanitarne ustanove. Ruski Rdeči križ namerava radi nedostajanja denarnih sredstev zatvoriti svoj sanatorij v Vurbergu pri Ptuju ter deško zavetišče v Beogradu. S pomočjo prostovoljnih darov bo skušal vzdržati Ruski Rdeči križ ti dve ustanovi še leto dni. Poleg teh dveh ustanov je vzdrževal Ruski Rdeči križ doslej še tudi ki-rurgično bolnico v Pančevem, azil za ruske begunce v Beogradu in nekoliko manjših sanatorskih institutov v naši državi. Azili za ruske invalide v Igalu in v Boki Kotorski so bili že preje ukinjeni. — Razstave v manjših krajih. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava prepovedati prireditev lokalnih in obrtnih razstav v majhnih krajih. Vzrok: Take razstave škodijo, ker ne prinašajo nobenih koristi, lemveč samo škodujejo velikim razstavam in velesejmom. Preden je izdalp ministrstvo to odredbo, se je pobrigalo za izvedeniško mnenje vseh zbornic. — Nova uprava železniškega bolniškega fvnda. Volitve v upravo železniškega bolniškega fonda so končane na teritorijih vseh železniških direkcij. Rezultat volitev še ni definitivno ugotovljen, ker prometno ministrstvo še ni dobilo vseh poročil. — Železničarski pevski zbori. Udruženje železničarjev dela na to, da se ustanovijo pri vseh oblastnih železničarskih organizacijah pevski zbori. V kratkem se ustanovi tudi nekoliko železniških godb, za katere so že naročena godala. — Zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905. Po odredbi komandanta dravske divizijske oblasti, br. 176, se vrši zaprisega. vojnih obveznikov za mesto Ljubljano dne 4., 5., 6., 7. in 8. novembra, vselej točno ob 8. uri zjutraj v Mišičevi vojašnici. Za izvršitev zaprisege veljajo naslednja določila: 1. Zaprisega se vrši po rojstnih letih vojnih obveznikov, in sicer: dne 4. novembra 1925 za rojstne letnike 1875, 1876, 1877, 1878, 1879 in 1880; dne 5. novembra 1925 za rojstne letnike 1881, 1882, 1883, 1884 in 1885; dne 6. novembra 1925 za rojstne letnike 1880, 1887, 1888, 1889 in 1890; dne 7. novembra 1925 za rojstne letnike 1891, 1892. 1893, 1894 in 1895; dne 8. nov. 1925 za rojstne letnike 1896. 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 in 1905. 2. Te razvrstitve se je strogo držati. Izjeme so dovoljene le: a) za obveznike pravoslavne in evangeljske vere, ki se morajo zglasiti za zaprisego dne 4. novembra v vojašnici; b)-za železničarje, ki se smejo po službenih okolnostih sami razde-liti_ po zgoraj navedenih dneh; c) za urade in večja podjetja, ki bi trpela radi odsotnosti več obveznikov, velja to, kar za železničarje. 3. Vsi obvezniki morajo biti pred 8. uro zbrani na dvorišču Mišičeve vojašnice. Ob 8. uri se zapro vrata in nihče se ne spusti več v vojašnico. 4. Vsak obveznik je dobil pri zglasi tv! za zaprisego v ;:Mestnem domu« izkaznico. Ta izkaznica velja za vstopnico v vojašnico in to bo po izvršeni zaprisegi oddati pri izhodu. Kdor nima izkaznice, se ne bo spustil v vojašnico. 5. Kdor je izgubil izkaznico, si mora pravočasno preskrbeti duplikat v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. 6. Odškodnina kakršnakoli ni predvidena. 7. Zaprisega je slovesno dejanje, v katerem se obljublja zvestoba kralju in domovini, in zategadelj naj bo vsak obveznik, ki pristopa k prisegi, trezen, dostojno oblečen in dovzeten za odredbe in nagovore izvršiteljev zaprisege. 8. Popivanje pred za- O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje F> ERKATOV1Č. I ljena iz glasbenih točk, katere je napisal slavni češki skladatelj za eno najlepših čeških mladinskih iger »Raduz in Mahulena . Suita se zelo pogostokrat izvaja na vseh koncertnih programih največjih orkestrov. Poleg tega zapoje ga. Marija Jenikova arijo Karolke iz Smetanove opere »Dve vdovi« in gdč. Potučkova pa znamenito gorsko balado Viteslava Novaka. V drugem delu proslave Pa se poje dramatična Hatzejeva opera »Povratek«. Glavne vloge so v rokah ge. Jeni-kove. Korenjakove in Potučkove ter gg. Betetta, Balabana, Orlova in Rusa. Gledališka uprava opozarja p. n. občinstvo, prav posebno pa še prijatelje čehoslovaškega naroda na lo slavnostno predstavo. — Drama ostane današnji dan zaprta. tvm " u* - - - bina po svetovnoznanem romanu H. Sienkiewicza — Nepopisno in nad je uspela režija — Razkošni kostumi — Bakanali — Orgije —• Pokvar-eesarjem Neronom — Mučenje kristjanov — Velika množica divjih zveri Danes* Grandijozni filmski veleunudvor! — Senzacionalni uskeb filmske tehnike! Novi „QUO VADIŠ “? Veličastna vsebina vse pričakovanje ul, _____., jeni Rim pod cesarjem Neronom -------------- — Tisoče in tisoče sodelujočih. Posebni užitek j>ri tem filmu Vam nudi izvrstni pomnoženi orkester, ki izvaja za ta velefilm posebno naštudirane klasične komade kakor: Ouverture iz sledečih oper: Hamlet (A. Bach), Leonora (Beethoven), Tannhauser (Wagner), Oberon (C. M. von Weber); fantazija iz opere Rienzi (Wagner) in predigra iz opere Tristnn in Izolda (Wagner). Predstave oh: 4., X>6., J/. 8, 9. — Pomnoženi prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Preskrskrbite si pravočasno vstopnice. — Blagajna je odprta oil 10-—'-1- 'll 0Charly, Tom, pridita sem!« Delavca se pridružita drugim v prednjem delu. »Velja tudi vam, mr. Green, kar bom sedaj povedala. Gotovo veste, kaj se je preje zgodilo.« Seveda vedo. »Le slučajno smo ušli nesreči, lahko bi ležali mi in avtomobil zdrobljeni v globočini. Nedvomno so poskrbeli še za druga enaka presenečenja v tej že kultivirani Kaplandiji, katerim smo se izognili, ker smo vozili po drugi poti. Zakaj oni, ki hočejo ugonobiti nas ali pravzaprav mene, vedo, da potujemo po isti poti, ki jo je hodil mr. Hartung. Sedaj smo zopet na tej poti; do Kaptovvna sicer ni več daleč, a vseeno lahko, pričakujemo še več takih presenečenj...« mM Veliko izbiro ostankov moškeaa sukna, kakor tudi damskega volnenega in perilnega blaga za obleke, bluze iid. nudi po skrajno nizkik cenah -OblaCilnlca", Ljubljana, Miklošičeva c. le pri tvrdki CJJlIfrSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUB£Aa LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. NmIov braojavktuni Telefon Inlerurbnn .OBOM”. Mere. 4M. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Mtavlja vse ▼ to stroKo ipadaJoCe posle najhitreje In pod kulontniml popojl. laftopniki družbe spalnih vose S. O. K. ta ekspresne pošllJKe. • Ljubljane BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtne rabo. svetovno znanih znamk „GR!TZ*ER“ — „ADIER“ — „PH0NIX“ Isto tam posamezne dele za stroje In Kolesa, Igle, olje, jermena, pneumatiki. Pouk o vezenju na stroj brezplatenl Vetletna garancija. Na velikoI Na malo! de Sfi litri-1 Dla V—, vsak« aadaljna beseda S* par. Mladenič zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vino ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten«. i starosti 30 let »e želi seznaniti 2 gospodično iz boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le resne ponudbe prosi na upravo lista pod »Značaj«. MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljane STARI TRO ŠTEV. 21 / . V ^ • Ima vedno ▼ zalogi najnovejše damske in dekliške slamnika in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi v Popravila se rpreiemaio. prvovrstne zidake priporo«; opekarna 350 hi jabolčnika lanskega pri- — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«. ceno delka. Ulolfova ulica 1 II. - Telefon 56, ^»sissgsaanaaEBHiaaEEEaBEEEEEEBBMEBBaab Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrtnarska sola“ v Kranju v Starosti 35 let se želi v svrho razvedrila seznaniti z gospodom istih let. _ Ponudbe na upravo lista pod: »Jesen«. državni službe. JOSIP PETELINE U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na veliko. Na malo. TRO. IND. D. D. pravila, cenike, račune, lelake, £»so-brošure, poseinice In ra^Sediivce. v-sa&covrstne fcr«ovsI*.e 5tž;’iortudi vse tdrncji« (»Kovine. Laslna Sartjaeoveamicia- SIMON OREOORČIČRVA III,. 13. - TEK.BF' ^ >M«*rkur<- v Ljubljani: Andrej SeTur. ih Ul* led j tu odgovoriti *r*dkik t fcjKLRZrMI »v AR ALEKSAJSO^H. za sveto. Toda šele sedanjost je preračunala statističnim potoni velikanski obseg škode, ki jo povzroča ta glodalec. Računa se, da je podgan najmanj toliko kot ljudi, če jih ni mogoče še več; kajti samo v Indiji cenijo število podgan na 800 milijonov. Vsaka podganska dvojica pomnoži armado letno lahko za več kot 800 rekrutov. Na milijone jih uničijo, toda na milijone jih uide, in ti milijoni raznašajo bakterije tueatov nalezljivih bolezni po svetu. Tam, kjer je kosila nekoč črna smrt ljudi, ni nikjer manjkalo podgan. Danes se čuti Evropejec varnega. Misli, da je kužna epidemija pri nas izključena. Ali pa tudi ve, da je na svetu še pei trajnih ognjišč kuge: V Himalaji, v Mongoliji, v Arabiji in v pokrajinah okrog izvira Belega Nila? Ali ve, da se najdejo na ladijah v naših pristaniščih vedno zopet na kugi obolele podgane? Ali ve, da more nositi bolha, ki se je inficirala od podgane, v svojem 0.5 kub. mm merečem želodcu do 50.000 bacilov kuge? Vlade in sanitarne oblasti vseh držav se bore zoper to nadlego. Eksistirajo zakonodajne določbe za zatiranje podgan, posebni uradniki, klubi itd. Toda vse te mere bodo imele samo omejen uspeh, dokler ne pride do ustvaritve mednarodne enotne fronte človeštva zoper tega njegovega nevarnega sovražnika. To bi bila tudi naloga za Zvezo narodov! Podgane razširjajo pri vsakem koraku smrtonosne bakterije bolezni, kakor: kuge, garij, trihinoze, smrkavosti in najbrže tudi tuberkuloze, lepre in stekline. V Indiji umre, kakor trdi statistika, letno pol milijona ljudi za boleznimi, ki so jih razširile podgane. K temu pride gmotna škoda. Nič ni varno pred temi glodalci, mladi prašički, ovce, kokoši, jajca, živila, mali otroci, da celo odra-šene bolnike si upajo napadati. Vrata in tla razjedajo, polja in nasipe podminirajo, da celo. eksplozije in požare so te živali že povzročile: naglodale so plinove cevi ali pa električne vodilne žice. Zato pa mora biti parola: Neusmiljeno iztrebljenje. In posledica uničevalnega boja je razvoj specialne znanosti. Kot prezervalivno sredstvo se nasvetuje: Male živali naj se ne rede v stanovanjih; odpadki naj se hranijo tako, da jiodgane ne morejo prihajati do njih; gleda naj se na največjo snažnost na dvoriščih in v gospodarskih lokalih. Pri gradbi gospodarskih poslopij naj se gleda na to, da so temeljni zidovi masivni; kletna okna naj bodo zamrežena. Direktne uničevalne metode so ravno sedaj zopet aktualne: V jeseni in pozimi. V teh letnih časih se naselijo škod-ljivke na polju. Past je malo učinkovito sredstvo. Sistematično zatiranje s strupenimi plini za posameznika ne more priti vpoštev. Nastavljanje strupene vade zahteva največjo opreznost. Preparati z bakterijami so nevarni, ker reagirajo lahko nevarno na človeka nazaj. Zgodilo se je že večkrat, da so prenesle podgane bakterije na klavno živino. Posledica je bilo zastrupljeno meso. Boj zoper podgane je torej težak in trd. Pri vsem tem je podgana instinktivno zelo zvita žival. In vendar se mora boj zelo poostriti. Na stotine milijonov v vseh valutah se žrtvuje letno za podgane. Neki Amerikanec je dejal: »Podgane nas stanejo več, kot vzgoja naših otrok.« Stotine milijonov podgan v »Zedinjenih državah obremenjujejo narodno premoženje letno s približno 300 milijoni dolarjev. V Nemčiji povzroča vsaka podgana letno 4.50 mark stroškov. Če torej računamo, da ima ta ali oni kmet na svojem posestvu 100 podgan, mora izdati letno 450 mark, da uteši njihov glad. Računa se, da mora delati na Nemškem 300.000 ljudi samo za to. da popravijo škodo, ki jo povzročajo podgane. Angleška ceni svojo škodo letno na 15 milijonov funtov, mala Danska na 10 milijonov kron. Statistika je pomanjkljiva, če bi bila v stanu ugotoviti ce-iokupno škodo, ki jo povzročajo podgane ljudskemu zdravju' in narodnemu premoženju vseh držav, 6i čitali naravnost fantastične številke. Skrajni čas bi že bil. da bi se ! zvezal v boju zoper skupnega sovražnika človek s človekom. I oda človek, ta najbolj čudna, tragičpa figura na zemlji, ima še preveč opravka z bratomornim bojem. (118) U oklaonjaku okoli sveta. Spisal Robert Krait. Pa ne vozimo več po moji' stari poti,« jo prekine Georg, »da se izognemo enakim bombnim atentatom, nam zadostuje, da se držimo le nekoliko stran te poti.« Prosim, mr. Hartung, naj izgovorim,« reče Leonor precej odločne, čeprav še vedno prijazno. »Moj trden tri. Če bom mogla, vas bom pozneje obdarila za vaše zvesto službovanje.« Oba delavca, preje presenečena, postaneta zdaj žalostna. Ali, rečeta oba hkrati, »kam naj pa vendar