p^tnlns olnAins T gotovUL Leto m, štev. 18 Ljubljana, četrtek 22. decembra 19$1 Cena Z Din (jpravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 8123, 3124. 3125k. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praba cislo 78180 Wien št 105.241 Zaključek zasedanja evropske konference a m ^m ^ _^ _ ^ Izvoljena sta bila odbor za carine in za poljedelski kredit, ki se sestaneta prihodnji mesec . . « _ c___- teneva, 21. januarja. AA. Danes »poldne je evropska konferenca zaključila januarsko zasedanje in je bila od- godena do maja. Konferenca je soglasno odobrila pet resolucij, ki se bavijo v glavnem z evropsko poljedelsko in industrijsko krizo in ki bodo predložene majskemu zasedanju Sveta Društva narodov. Konferenca Je izvolila dva pododbora in sicer pododbor za carine in pododbor za poljedelske kredite. Omenjena pododbora se setaneta prihodnji mesec. Končno }e konferenca sprejela resolucijo, v kateri priznava izredno težav- ni gospodarski položaj Evrope ter izraža prepričanje, da so evropske države odločene ohraniti mir za vsako ceno in da smatrajo Društvo narodov za najboljše sredstvo proti vojni. Po zahvali nemškega zunanjega ministra Curtiusa in angleškega zunanjega ministra Men-dersona predsedniku evropske konference za njegovo delo je francoski zunanji minister Briand zaključil zasedanje s kratkim nagovorom, v katerem e izrazil prepričanje, da je izmenjava misli na evropski konferenci pripravila tla za evropsko sodelovanje. Osnovanje mednarodne agrarne banke v Baslu Po predlogu Loucherja naj bi mednarodna agrarna anka sodelovala v zvezi z banko za mednarodna plačila neva, 21. januarja d. Francoski minima gospodarstvo Loucheur je svoje bivanja v ženevi uporabil za razgovore z r-v-podarskimi strokovnjaki raznih delegacij o svojem načrtu za osnovanje mednarodne agrarne banke. Ta agrarna ban-Ka naj bi nudila agrarne kredite potrebni m poljedelcem v raznih državah. Po njegovem mnenju naj bi dovoljevala kredite s 5.5 odstotnimi obrestmi, od katerih naj bi plačevale države 2 odstotka, poljedelci pa 3.5 odstotkov. Agrarna banka naj bi bila v Baslu v gotovi zvezi z banko za mednarodna plačila Osnovni kapital naj bi znašal 200 milijonov mark, zadostovala pa bi moraa tudi manjša vsota. Francoski finančnik želi, da bi predlog evropske konference odobri! svet Društva narodov, ker bi v tem videli francoski vlagatelji večjo varnost. Zdi se, da bi se P'rancija tudi preveč ne upirala misli prednostnih carin med Nemčijo in južno-vzhodnimi državami Evrope, ki bi najprej prišle v poštev. Poročilo, ki ga je podal včeraj predsednik finančnega odbora Društva naro- dov Suvitsch evropskemu odboru o ugotovitvah na področju agrarnih kreditov, opozarja na ogromne težave za rešitev tega vprašanja. Izvedba načrta za ustanovitev mednarodne agrarne banke je odvisna še od cele vrste vprašanj, ki še niso popolnoma razjasnjena. Finančni odbor je mnenja, naj bi se v vsaki posamezni državi agrarni kreditni zavodi združili v skupni zavod, ki naj bi zopet bil v zvezi z mednarodnim zavodom. ženeva, 21. januarja AA. Brianda je zamenjal v redakcijskem odboru za kmetijska vprašanja Loucheur. Loucheur je že na današnji seji stavil več predlogov, med drugim nasvete o prodaji presežkov žita iz 1. 1930. v Jugoslaviji, Rumuniji in na Madžarskem in o ustanovitvi posebne kmetijske blagajne, ki naj bi podpirala izvoz-niške organizacije in pomagala pri izboljšanju gospodarskega položaja ob slabih letinah, in o ustanovitvi mednarodnega kmetijskega kreditnega zavoda, ki bo pomagal narodnim institutom z dolgoročnimi kmetijskimi posojili. Ideja balkanske unije vidno napreduje Sodba atenskih diplomatov o nadaljnjem razvoju pokreta za osnovanje balkanske unije Atene, 21. januarja. AA. Vsi poslaniki balkanskih držav, ki so akreditirani v Atenah, so dali v obliki odgovora na zadano jim vprašanje svoj pristanek v januarski snopič revije »Les Balkans« o uspehu in možnosti uresničenja balkanske unije v tem letu. Niz izjav otvoria znani ideolog balkanske unije Aleksander Papanastazi-ju, ki poudarja, da je pokret za zedi-Tiienje balkanskih narodov v bujnem razvoju, kar je tudi prirodno in zato ga n!č ne more zavirati. Bodoči carigraj-ski kongres bo zato zabeležil samo novo etapo v razvoju te ideje. Delo se bo vsekako nadaljevalo po smernicah, k: jih je začrtala prva atenska konferenca. Politično zbližanje balkanskih narodov bo tem narodom šele vrnilo svobodo. Leto 1931 bo torej po vsej verjetnosti prineslo pomembne uspehe na tem polju. Za tem slede člamki po abecednem redu imen držav, ki so zastopane po poslanikih v Atenah. Albanski poslanik Ali Asiani se nadeja, da bo leta 1931 znatno napredoval misel zbližanja med balkanskimi narodi. Bolgarski poslanik Ivanov veli, da mora karakterizirati balkanske konference duh pomiritve in sporazuma; tako bo moči zabeležiti važen korak naprej v zbližanju balkanskih na-rodov. Balkanska unija se mora uresničiti s solidarnostjo balkanskih ca rodov. Rumunski poslanik Langa Rascanu naglasa: Gospodarska kriza in druge hude razmere naravnost silijo poglavarje balkanskih držav, da čimprej ustanove unijo balkanskih držav, ki jo je treba pripravljati postopoma. Turški poslanik Mehmed Enidbej naglaša, da ni dvoma, da bo bodoča konferenca v Carigradu pomenila odločno etapo v uresničevanju plemnitih namenov, ki jih predstavlja balkanska unija. Jugoslovenski poslanik Vučkovič pravi: V vseh balkanskih narodih se vidi težnja po uresničenju balkanske unije. To je smoter, za katerim mora težiti vsak človek, ki ima dobro voljo in ki je iskreno vdan interesom tega kosa mu-čeniške zemlje, ki se imenuje Balkan. Edino balkanska unija mora vrniti balkanskim narodom ono, kar so izgubili ugleda in slovesa v dobi žalostne proš-losti. To pa se da doseči samo tedaj, kadar bodo balkanski narodi pokazali, da so iz lastne moči zmožni urediti svo-ie razmere, in kadar ne bodo dajali prilike drugim mešati se v interne spore in nesporazume med balkanskimi državami. Samo močna balkanska unija more roditi te rezultate. Balkan n? vulkanska zemlia, kakor ga radi slikaio njegovi neprijatelji. Balkan je, narobe, uljak, v katerem hočejo posamezni narodi zbirati plodove svojega dela, v katerem imajo čebele želo naperjeno samo zoper onega tujca, ki bi se drznil napasti ta uljak, da si nabere medu, ki je plod truda balkanskih narodov. Burni prizori v poljskem sejmu Razburljiva debata v pravnem odseku zaradi trpinčenja aretiranih bivših poslancev v Brest-Litovsku Varšava, 21. Januarja. d. V pravnem od ee-ku sej.ma je prišlo včeraj pri razpravi o predlogu narodnih demokratov za kaznovanje ei-vilnitr ln vojaških organov, k.i so zakrivili trpinčenje aretiranih bivših poslancev t jetniShici t Brest-Litovsku do izredno burnih prizorov. Pri pričetku seje je opozicija predlagala, naj se odreče predsedniku odseka Caan, ki je bil minister za pravosodje v času, ko so bili bivši poslanci zaprti, pravica do predsedstva, vendar pa ie bil predlog odklbnjen. Zastopniki vladnega bloka in minister za pravosodje so glede na očitke zaradi zlorabe uradne oblasti zavzeli stališče, da pravni odsek nima pravice do meritorne obravanave zadeve, češ, da se lahko prizadeti pritožijo pri pristojnih sodnih oblastih. Narodno demokratski poslanec Stronski je izjavil, da je poljski primas kardinal H Ion d s posebnim pismom posredoval pri državnem predsedniku ter opozoril na opasn! značaj brestovske zadeve. Poslanec Stron.-ski je ugotovil, da so bili ujetniki v noči od 11. na 12. novembra sklicani v jetnfško celico, iz katere so se potem čuli streli in stokanje. V resnici ni bil nihče ustreljen, temveč so hoteli samo inseenirati justifi-kacijo, da bi preplašili aretirane poslance. Ukrajinski poslanec Kohut se je vrnil v svojo celico z ranami na obrazu, ki so izvirale od udarcev biča. Tudi poslanca Kor-fanty in Babinski sta bila pretepena. Ko je minister za pravosodje Mihalovski omenil, da se n.ihče izmed aretiranih prejšnjih poslancev ni pritožil pri predstojni-štvu jetnišnioe zaradi postopanja jetničar-jev, je vzkliknil socialistični poslanec Du-bois: »Jas sem se pritožil.« Na izjavo ministra za pravosodje, da je to laž, je Du-bois odvrnil: »Vi lažete!« Opozicija je pričela pri tem burno vzklikati: »Gospod minister, ml nismo v Brestu, laže samo oni ki ima Interes na laž.!.« Nastal je nepopisen' hrap, ki je trajal dalje časa ln je predsed-nik le s težavo mogel vzpostaviti red. Končno je bil predlog za kaznovanje krivcev odklonjen z glasovi vladne večine. g ■ » naročnina znaša mesečno 25,— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana : Knafljeva oliea 6. Telefon št 3122, 3123. 3124 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova eesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. POLJSKO-NEMŠKI SPOR PRED DRUŠTVOM NARODOV Nemško utemeljevanje pritožbe — ZaleskI zavrača nemške obdol« žitve ln zahteve ter vztraja na spoštovanju poljskih zakonov Ženeva, 21. januarja, s. V vseh diplo» matskih krogih so z največjo napetostjo pričakovali današnjo razpravo v svetu Dru« štva narodov o nemških pritožbah proti Poljski zaradi incidentov, ki sp se odigrali ob priliki zadnjih poljskih volitev in v ka« t enih vidi Nemčiia zatiranje nemške narod» ne manjšine. K kor znano, je nemška via» da obtožila Poljsko kršenja manjšinskih konvencij in je v svpji pritožbi za Društvo narodov zahtevala, naj se imenuje poseb. na k omisii j a. ki naj preišče vse te dogodke, stavi primerne predloge in vrši v bodoče kontrolo nad postopanjem poljske vlade z nemško narodno manjšino. Zaradi te pri» tožbe je dr. Curtius, ki bi imel kot nem» ški zunanji minister predsedovati tokrat» nemu zasedanju sveta Društva narodov, pdložiil predsedstvo in se zato vršš zase» danje pod predsedstvom angleškega zuna» njega ministra Hendersona, ki je vodil tu» di današnjo razpravo. Po otvoritvi seje je prvi povzel besedo nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je v svojem obširnem gpvoru utemeljeval nemško pritožbo in obširno razlagal posa» mezne primere, ki jih navaja pritožba. Po razpravi o posameznih slučajiih je dr. Curtius zahteval, naj svet Društva narodpv prouči ali so zagotovila Poljske v njeni noti zadostna, da se bo krivica vsaj ne» koliko popravila. Dr. Curtius je zahteval, da se mora satisfakoija tudi praktičnp iz» vesti in da naj svet določi po stanju etva» ri vsa potrebna jamstva. Zahteval je pred» vsem ukrepe, da se taki dogodki ne bodo več ponovili ter je pri tem ponovnp opo» zoril na težak položaj narodnih manjšin v Gornji Šlezriji. na aktivnost vojaško orga» nizdranoh poljskih nacijonalistov in končal svoj govor z naslednjo izjavo: »Pomirjenje manjšin, k,i je v interesu vseh držav in v interesu splošnega miru, se more doseči le tedaj, ako se bodo na» tančno ugptovile kršitve pogodb, ako bo prišlo do zadostnega zadoščenja in ako bo» dio ukrepi za bodočnost diktirmi od odkri» ty>srčne volje vseh držav članic Društva na» rodov, da je veljavnost manjšinskih pra» vie nedotakljiva.« Poljski zunanji minister Zaleski je ▼ svojem odgovoru opozoril na to, da smatra ppljska vlada za svojo dolžnost braniti pravice manjšin. Izjavil je svoje obžalova» nje, da je dr. Curtius odobraval gotove nemške govore, ki 60 bili naperjeni proti integriteti poljske države. Meniti bi se moglo, je dejal Zaleski, da obstoja samo nemška manjšina, obstoja pa tudi poljska manjšina v nemškem delu Slezi je. O siiste* matičnem preganjanju nemškega elementa ne more biti govora. Poljska vlada nikakpr ne zamika, da je prišlo do nekol'ko obža» lovanja vrednih incidentov, vendar pa je takoj, ne da bi počakala na debatp v sve» tu Društva narodov, ukrenila vse potreb» no. Zunanji minister dr. Zaleski je s po« sebnim naglasom poudarjal, da so se inci» denti v dobi naihujšega volilnega boja na Ppljskem zmanjšali S"ični volilni dogodki so se pripetili tudi v Nemčiji. Večina na» vedenih incidentov je le malenkostnega značaja. Na koncu je zunanji minister Za» leski o pomembnosti zveze nacijonalistov iziavil, da gre za zvezo oseb, ki so se bo» rile za neodvisnost in integriteto Poljske. Mogoče so te osebe v svojem p atri joti zrnu šle predaleč, vendar pa tudi Nemčija s Stahlhelmovsko organizaoi io ni vedno ime» la najboljše izkušnje. Kakor se ne mpre „Oboroženo bratstvo Madžarske in Italije" Zanimive informacije češkega lista o tajnem oboroževanju Madžarske s strani Italije Praga, 21. jan. M. »Pravo Lid-u« objavlja daljši članek pod naslovom »Oboroženo bratstvo med Italijo in Madžarsko«, v katerem naglasa med drugim, da so nedavne nesreče pri italijanskem prekooceanskem poletu zopet pokazale tajne, tesne zveze med Madžarsko in Italijo na vojaškem polju. Kapitan Boer, ki se je ponesrečil, je madžarski oficir, česar niso demantirali ne Italijani ne Madžari. Madžarska sploh ne skriva, da se njeni oficirji vežbaio v Italiji, dasiravno pomeni to kršenje mirovnih pogodb. Madžari in Italijani se pač predobro zavedajo, da iz tega nihče ne bo delal oasusa belli. Ce pa bi že kdo spravili to vprašanje pred kak mednarodni forum, se bodo že znali na kak način izgovoriti. Do tako intimnih vojaških odnošajev je prišlo zlasti po medsebojnih posetih madžarskih in italijanskih generalov leta 1929. Od takrat daije se mude na Madžarskem stalno italijanski inštruktorji, ki vežbajo madžarske oficirje in moštvo, zlasti v letalstvu in specijalnih rodovih orožja kakor topništvu, plinski vojni in slično. Tudi Avstrija je pristavila svoj lonček in gospod Strafella, ki je mnogo zaslužil pri zgradbi raznih stra-tegičnih cest določenih za ofenzivo proti Jugoslaviji, bi znal povedati kaj več. Ma: džarsko civilno letaJstvo v stvari ni nič drugega, kakor skrita madžarska vojna formacija. Vsa letala so italijanskega izvora in Italija dobavlja Madžarski tudi ostalo vojno opremo, topove, avtomobile itd. V italijanskih vežbališčih je stalno 40 do 50 madžarskih oficirjev. Macdonaid o indijski ustavi Bela knjiga angleške vlade o indijski konferenci — Odpor angleških konservativcev — Pomilostitev političnih zločincev v Indiji London, 21. januarja, AA. Vlada bo ob- javilav nekaj dnevih o indijski konferenci Belo knjigo. Debata o indijski ustavi se bo pričela v angleškem parlamentu že prihodnji teden. Po spravljivem govoru lorda Peela na zadnji plenarni seji indijske konference pričakujejo politični krogi z zanimanjem izjavo konzervativnega voditelja Baldwina. Snoči je imel ministrski predsednik Macdonaid po radiju v,*žen govor o indijski konferenci, v katerem poudarja, da se bo delo na indijski ustavi nadaljevalo. Macdonaid je zlasti naglašal, da se je indijska konferenca vršila kljub nemirom v Indiji, kar nikakor ne pomenja slabosti angleških oblasti. Indijska konferenca je bila posledica obljube angleškega kralja, indijskega podkralja in angleških državnikov, da bo Indiji postopoma priznana samouprava. člami konference se vračajo v Indijo ne samo s političnimi predlogi, temveč tudi s prepričanjem, da priznava Anglija Indiji samoupravo in da se bavi edinole z vprašanjem kako naj se uspešno doseže ta cilj. London, 21. januarja. AA. Pri obeda na čast indijskim delegatom je voditelj liberalne stranke Lloyd George izjavil, da se vsa liberalna stranka strinja z izjavo lor. da Readinga o indijski ustavi. Lloyd George je tudi poudaril, da je prepričan, da bo javno mnenje popolnoma odobrilo sklepe konference. Snoči je Winston Churchill, bivši angleški zakladni minister, ostro kritiziral potek indijske konference. Poudarjal je, da indijska konferenca ni predstavljala večine angleškega in indijskega javnega mnenja in da bo priznanje samo uprave v Indiji povzročilo krvave boje in nemire ter uničilo vse, kar je Anglija storila v dobrobit milijonov Indijcev, ki so nepolitični in žele živeti srečno, mirno in varno. New Delhi, 21. januarja. AA. V tukaj a8- njih političnih krogih kroži vest, da proučuje indijski podkralj vprašanje pomilostitve političnih obsojencev. Pravica pomilostitve gre podkralju kot zastopniku krone. Sodelovanje češkoslovaških in nemških socialistov Praga, 21. jam. Vodstvi češkoslovaške in nemške socialno demokratske stranke sta imeli včeraj skupno sejo pod predsedstvom poslanca Hampla, na kateri sta poročala namestnik ministrskega predsednika mini» ster Bechvne in minister za socialno poli» tiko dir. Czech. O seji je bil izdan komu» nike, ki pravi, da sta vodstvi sprejeli na znanje "oročili svojih zastopnikov v vladi, pri čemer je bilo zlasti pozdravljeno spo» ročilo ministra dr. Czecha, da je pripravil za prihodnjo sejo ministrskega sveta pred» lofi za razširjenje akcije za prehrano brez» poselmih oseb in ubožnih otrok. Obe stran» ki rrričakujeta, da bo vlada na podlagi te» ga predloga snrejela primerne sklepe in uporabila kredite, ki jih je narodna skup» ščina dovolila v višini 150 milijonov Kč za , olajšanje gospodarske kri~e. Obe stranki I zahtevata pospešeno izvedbo investicijske» j £a programa. S posebnim zadovoljstvom « sta sprejeli na znanje, da se pričenjajo tr» govinska pogajanja s kraljevino Jugoslavi» jo, ter izrekata željo, da bi se ta pogaja» nja zaključila s pozitivnim uspehom. Nie manj važno ne smatrata vprašanje trgo» vinske pogodbe z Madžarsko ter želita, da bi se tudi s to državo vzpostavili normalni trgovinski odnošaji na podlagi nove trgov» ske pogodbe. Končno izražata željo, da bi vlada v najkrajšem času UTedila razme» re v organizacijah nameščencev tako, da bi lahko izpolnjevale v polni meri svoje funkcije pri izplačevanju podpor za brez« posel« e. Obupen položaj v Bolgariji Sofija, 21. jan. č. List »Pladnje« tožr v svoji poslednji številki nad obupnim polo» žaiem v javnem zlasti gospodarskem živ» 1 j en ju Bolgarije. Vse kaže, da čakajo Bol» garijo naj teži dnevu Državne finance so tik pred bankrotom in korupcija cvete na vseh koncih in krajah. Nikdo ne vidi izho» da iz tega strašnega položaja države, v ka» teso jo je spravil protmaiodoi režim. državnemu predsedniku Hindenburgu, ki jo častni predsednik stahlhelmovske organila» oije, naprtiti odgovornosti za prekišitve te organizzaci je, prav tako tudi presekt Gornje Šlezrije, ki je častni predsednik Zveze le» gijonarjev, ni odgpvoren za njihovo poeto» panje. Minister Zaleski je izjavil, da na» čelnp pristaja na tri točke, ki so formuli» rame v petioij rn sicer: 1. da se morajo vsi incidenti, ki predstavljajo kršitev čl. 75. in 83. ženevske konvencije, preiskati in kaznovati po poljskih zakpnih, 2. da se mo» rajo proti poljskim uradnikom, ki bi bili le količkaj odgovorni za te incidente, od» rediti strogi ukrepi, 3. v vsakem slučaju mprajo oškodovana dobiti odškodnino. Kar se tiče tretje točke, je samo ob 6«bi razumljivo, da se zvezd naoijonalsitov v poljski Gornji Šleziji ne bodo priznale posebne pravice. Minister je končal z iz» javo, da želi Ppljska pospešiti mimo so» delovanje vseh prebivalcev v tej deželi. Na popoldanski seji je dr. Curtius ugotovil, da je vzrok v izrednem nazadovanju nemških glasov samo ▼ volilnem terorju, ki ga je ugotovilo tudi več inozemskih po» ročevalcev. Primerjava postopanja pred» sednika Hindenburga in vojvode Gradzm» skega sena. Dr. Curtius je na koncu iz j a* vil, da je bilo %jčetrt milijona Nemcev prisiljenih zapustiti svoja bivališča v polj» ski Gornji Šleziji. Zunanji minister Zaleski je odgovoril ▼ kratki dupliki. da bi bilo glede na trditev o ukinitvi volilne svobode pri volitvah ▼ poljski in šlezij&ki sejem važno počakati na razsodbo poljskega sodišča. Nato je prečital brzojavko iz Kraljevca, po kateri so oblasti v vzhodni Prusiji pred krauùm zaprle 19 poljskih šoL Avdijenca poslanika dr. Kramer ja Beograd, 21. jan. p. Novoimenovanl po» slanik naše države v Pragi dr. Krämer ja bill pred svojim odhodom v Prago danes dopoldne sprejet v avdiijenci pri Nj. Vel. kralju. Avdijenca g. dr. Kramerja je tra» j ala celo uro. Kakor doznava vaš dopisnik, bo izročil dr. Albert Kramer svoja akredi» tivna pisma predsedniku češkoslovaške re» publike dr. Masaryku koncem prihodnjega tedna- Sodniška napredovanja Beograd, 21. jan. p. »Službene Novkie« objavljajo ukaz Nj. Vel. kralja, po kate» rem so napredovali v Ma sodnik okrož. sodišča v Novem mestu Viktor Kobe, r I»4 sodnik dež. sodišča v Ljubljani dr. Lu» ka Kravina in sodnik sreskega sodišča r Konjicah Maks Petrič, v 1-5 sodnik sres. sodišča v Dol. Lendavi Anton Kuntarič in sodnik okrož. sodišča v Mariboru Leon Štukelj. Razpisana sodniska mesta Beograd, 21. jan. p. »Službene Novine* objavljajo natečaj minitrstva pravde, s ka» t e rim se na osnovi čl. 13. zakona o sodni» kih rednih sodišč razpisujeta dve izpraz» njeni mesti sodnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani, ki sta bili izpraznjeni z ime» novanjem dveh sodnikov za aipelacijske sodnike. Prošnje je vložiti službeno do 9. februarja na ministrstvo pravde. Napredovanja v politični službi Beograd, 21. januarja p. Z odlokom predsednika vlade in notranjega ministra so napredovali za eno skupino pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru Anton Logar; arhiv, uradnik sreskega načelstva v Konjicah v II/2 Fran Markeš; pri sreskem načelstvu v Dol. Lendavi Marko Kranjc; pri sreskem načelstvu v Ljutomeru Maks Pogrujc ; arhivski uradnik pri sreskem načelstvu Maribor desni breg Ivan Lah; pri sreskem načelstvu v Ljutomeru Andrej Slavinec; pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg Vekoslav Podbukovšek; pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah Janko Bombaž; pri sreskem načelstvu ▼ Celju Fran Kocjan; pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru Vinko Zaje; pri sreskem načelstvu Maribor levi breg Albert Kropej. S tem odlokom je zamenjan prejšnji odlok na podlagi razsodbe državnega sveta. Osebne spremembe prt železniški direkciji v Ljubljani Beograd, 21. januarja p. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je imenovan v I/4a dr. Josip Tavčar. Upokojena sta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Jurij Drofenik in Jakob Bačnik. Dr. Aljehin obolel Zagreb, 21. jan. č. Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin je zbolel ter mora ostati no zdravnikovem nasvetu tri (fai ▼ postelji. Zaradi tega je odgoden njegov drugi nastop v Zagrebu, ki bi se imel vi» šiti danes, na nedeljo 25. t. m. Pobiranje vodopravnih doprinosov Beograd, 21. januarja AA. Na prošnjo ministrstva za zgradbe je oddelek za davke ministrstva financ dal naročila potom razpisa vsem davčnim upravam, da vodo-pravne doprinose redno poberejo. Vodo-pravni doprinosi se morajo plačati v zvezi s sklepom St. 4475/30 in na osnovi §§ 20 do 26 in 32 do 33 pravilnika o razdelitvi in pobiranju doprinosov vodnih zadrug. Zasedanje banskega sveta Nadaljevanje proračunske razprave — Debata o centralnem uradu — Mirna in stvarna debata Ljubljana, 21. januarja. AA. Banski svet dravske banovine je včeraj in danes nadaljeval razpravo o banovinskem proračunu. Na včerajšnji seji banskega sveta se je najprej razpravljalo o prvem poglavju Izdatkov »banska uprava, centralni uradt. V debati se je najprej oglasil gosp. Martin Steblovnik, ki je izjavil, da je po njegovem mnenju proračun osebnih izdatkov prevelik in da ima dravska banovina v primeri z drugimi banovinami nesorazmerno večji od» stotek uradništva. Dr. Ivan Sajovic je zahteval nekatera pojasnila glede osebnih Izdatkov kmetijskega oddelka. Tudi dr. Ros je priporočal štednjo pri osebnih izdatkih. G. Hinko Lebinger je priporočal naj se število praznih in novih mest reducira na polovico. Zavzel pa se je za to. da se zasedejo vsa mesta sreskih kmetijskih referentov. G. Srečko Robič je izrazil željo, da bi se poleg sreskih kmetijskih referentov nastavili še špecijelno izobraženi kmetijski strokovni referenti. Clan banskega sveta g. Milielčič se je pridružil predlogu g. Robiča ter prosil za nastavitev hmeljarskega strokovnjaka. Na vsa ta izvajanja je pojasnil g. ban, da je uvedba novih uradniških mest posebno v kmetijskem in tehničnem oddelku potrebna iz razloga, ker morajo ti uradniki stalno sodelovati z ljudstvom in vršiti svoje posle 7.;maj med narodom in da slednja ni na mestu tam. kjer so izdatki potrebni. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je najprej reagiral na izvajanja člana g. Steblov-nika ter na podlagi avtentičnih podatkov dokazal, da ima dravska banovina v primeri z drugimi banovinami sorazmerno malo število uradništva. Glede špecijalizacije kmetijskih referentov je poudarjal g. pomočnik bana, da ta način ureditve ni našel mesta v zakonu o pospeševanju kmetijstva, ker je treba v skladu z našimi kmetijskimi prilikami pospeševati vse panoge kmetijstva, ki se druga drugo izpopolnjujejo. Špecijalna kmetijska pospeševalna služba se vodi iz banske uprave in od te se tudi vodijo strokovna predavanja, zaradi česar zadostujejo pri srezih referenti s splošno kmetijsko naobrazbo. G. pomočnik bana je opozoril na ogromen obseg poslov (dnevno prihaja na bansko upravo približno 1500 spisov) in živo iniei-jativo, ki se izražava v raznih predlogih ob fin in raznih cestnih odborov na bansko upravo, katerih reševanje pa je odvisno od uradniškega aparata. Opozoril je nadalje na ogromen porast tehnične službe v ban» ski upravi, ki bi sama zahtevala še nadaljnje povečanje osobja, ako se ne najde načina, po katerem se bodo vsaj posli tehnično - komercijalnega značaja prenesli na nameravano posebno ustanovo za gradbene posle. Izvajanja g. bana in g. pomočnika bana so vzeli člani banskega sveta z odobravanjem na znanje. Nato se je razpravljalo o stvarnih izdatkih za centralni urad. Na predlog g. dr. Bogdana Koritnika je odredil g. ban, da se ne razpravlja o posameznih pozicijah, temveč o celi partiji. Dr. Maks Obersnel in Hinko Lebinger sta prosila pojasnila glede pozicije 4. »Izdajanje in založništvo »Službenega lista«. Referent g. Božič je pojasnil^ da je ta znesek namenjen za plačljive službene uradne razglase in objave v službenem delu »Službenega lista«. G. ban je izjavil, da bo to postavko, ako bodo to dopustile dejanske razmere, znižal. Glede postavk za reprezentacijo, za nael-jonalno prosveto in za izdatke po pravilniku z dne 2. decembra 1929 je izjavil član banskega sveta g. Steblovnik, da so ti zneski preveliki. G. ban je pojasnil da so te postavke v primeri s prejšnjim proračunom že itak v izdatni meri znižane, da se bodo ti zneski uporabili res samo za stvarne potrebe in da so to potrebne iz državnih in narodnih ozirov Temu sta se pridružila člana banskega sveta g. dr. Juvan in dr. Sen-čar, ki sta poudarjala, da se je treba izogibati malenkostnemu stališču in da je tre» ba omogočiti s potrebnimi sredstvi banski upravi, da bo kos svoji veliki nalogi. Seja je bila nato zaključena. Danes Je banski svet pod predsedstvom g bana dr. Marušiča od 9. do 1. in od 16. do 19 in pol nadaljeval razpravo o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun kmetijskega oddelka, in sicer o naslednjih pozicijah: kmetijska izobrazba, poljedelstvo in hmeljarstvo, živinoreja, vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije, dotacije za banovinske kmetijske zavode, veterinarstvo in šumar-stvo. Razprava o proračunu kmetijskega oddelka je bila danes končana. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne. Jezuitski red se naseli tudi v Beogradu Jezuiti so kupili ogromno posestvo za 15 milijonov ter bodo gradili katedralo, samostan in šolo — Vznemirjenje v pravoslavnih krogih beograjskih župnij in le značilno, da spadajo v njo izrazito delavski in obrtniški okraji tei da se razprostira v isti smeri, kamor se razvija Beograd, ob ohaiah Dunava in Save Jezuite' so bili že svoječasno v Beogradu, a so se morali zaradi preganjanja pričet-kom preteklega stoletja umakniti. Nekaj časa jim je bilo zabranjeno delo tudi v Avstriji, kjer so imeli kasneje najčvrstejše pozicije Kasneje pa so se jezuiti s svojim delovanjem razširili skoro po vseh državah. Značilno je, da kaže ta red veliko delavnost, baš od časa, ko so pričela najhujša preganjanja ter da je umel obdržati svoje pozicije v najhujši borbi, dasiravno je imel nekaj časa proti sebi ves prosvet-ijeni m svobodomiselni svet. Leta 1617. Je bil starešina jezuitov v Beogradu neki Du-brovntčan Debonis, ustanovitev centrale v Beogradu je v zvezi z imenom glasovitega turškega ambasadorja Slovenca in katolika po rodu Graciana, ki je 1. 1616 na svoje stroške sezida! jezuitski kolegij in šolo v Beogradu. Z/,ani naš pisatelj častiti franie-vac Peter Vlašič je objavil v svojem delu »Beograd in Smederevo« pred 200 leti neko nemško tabelo sestavljeno 1729, v kateri se del takratnega Beograda imenuje »nemško mesto«. V tem delu Beograda (Deutsche oder Donaustadt) je bilo 8 katoliških cerkva in samostanov. Med njimi je bila največja in najlepša jezuitska cerkev in jezuitski samostan. Jezuiti so imeli tukaj tudi svojo šolo z latinskim učnim jezikom, zaradi česar se Je šola imenovala latinska šola. Učitelji so bili jezuiti, večinoma iz Avstrije, po narodnosti Nemci. Beograjski jezuiti bodo podrejeni spočetka zagrebški provinci, katere starešina je o. Prešeren. Kakor znano, pa so jezuiti že pred 5 ali 600 leti} prodrli v Južno Srbijo, kjer imajo še v Skpolju svojo župnijo. Beograd, 21. jan. r. Pod naslovom »Po 100 letih...« Znani katoliški red jezuitov ie kupil v Beogradu ogromno imetie, na katerem bo zgradil cerkev in samostan«, piše današnje »Vreme«, da so kupili jezuiti za 15 milijonov dinarjev nekdanje posestvo dr. Viadana Gjorgjeviča. »Vreme« piše: Po načrtu o gradnji katoliške.katedrale v Beogradu, kjer so poslednja leta katoliki nenavadno povečali svoje župnije, se sedaj ustvarja še drugi načrt, o katerem vse od osvobojenja do danes ni bilo govora, načrt, ki je bil večkrat na dnevnem redu je bil vendarle oviran: jezuiti ustvarjajo v Beogradu veliko župnijo ter gradijo samostan in šoio Pred nekaj dnevi so kupili jezuiti imetje pokojnega dr. Viadana Gjorgjeviča v Poincarejevi ul. 23, Po obsegu je to imetje eno največjih v Beogradu in sega tja da Knez Miletine ul. Na posestvu je sedaj dvonadstropna velika hiša, ki so Jo tudi kupili jezuiti. Vse skupaj je stalo 15 milijonov dinarjev. Na tem posestvu bo zgradi! ta katoliški red, ki Je znan po svoji učenosti in pretenosti kakor po svojem pred^minantnem vodstvu v katoliški cerkvi ter njeni mednarodni organizaciji, veliko cerkev. Postavili jo bodo na sredi posestva, kjer je danes vrt. Prednje poslopje iz Poin-careieve ulice bodo uporabili za stanovanje jezuitov, toda le začasno, kajti kasneje bodo postavili tamkaj veliko monumen-talno poslopje. Cerkev bodo posvetili sv. Petru apostolu, poleg katerega bodo ustanovili jezuitsko šolo. Verjetno je, da bodo s časom prevzeli beograjski jezuiti v svoje roke vso organizacijo svojega reda v Jugoslaviji. Za enkrat bo jezuitska cerkev predstavljala le eno izmed katoliških župnij, čile območje bo obsegalo od bodočega ze-tmmskega mostu do Karaburme preko Tera zij ter od Aleksandrove ulice do Karaburme. Po svojem obsegu bo to ena največjih Razširjenje epidemije hripe Epidemija razsaja zlasti v Franciji in Španiji, kjer je povzročila občuten zastoj v mnogih obratih — Tudi v Beogradu je že precej težkih obolenj za hripo Dunaj, 21. Januarja, d. V zadnjih dneh »Journale te Madrida, »e Je podarila tudi se je epidemija hripe zelo razširila. Gre 1 ' x —SJ A večinoma za ležje primere oboljenja, pojavili pa so se tudi posamezni težji slučaji, kar je vzrok navalu v bolnice. V mnogih bolnicah so pripravili že večje število postelj in tudi dunajska občina je ukrenila io potrebne ukrepe. Letošnja epidemija hripe je zìiat.no lažja, kakor je bila v 1. 1929 šol še niso zatvorill, pač pa le nekaj posameznih razredov. Pariz, 21. januarja, d. Skoraj po vsej Franciji se je v zadnjih dneh pojavila epidemija hripe, ki se je razširila zlasti v Toulousu in okolici. V mestu samem se je epidemija že tako razširila, da so morali zapreti šole ter omejiti tramvajski promet. Tudi poštna uprava se mora boriti z velikimi težkočami, ker so oboleli mnogoštevilni nameščenci. Da se vzdržuje normalen poštni promet, so morali pozvati » a pomoč voiaštvo. število smrtnih slučajev je tako narastlo, da pogrebni zavodi komaj lzvrSuiejo svoje delo. Epidemija hripe zahteva zlasti med priletnejälml osebami mnogo žrtev V Parizu je hripa nalbolj posegla med osobje na sodiščih ln da so morali raznrave na vseh sodiščih odgodlM za osem dni. V tovarnah v Grenobleu je obo-!<*!» tretjlra delavcev. Pzrlz, 21. januarja, d. Kakor poroča tamkaj močna epidemija hripe. čeprav obolenja niso posebno nevarna, so vendar bolnice prenapolnjene. Kakor cenijo je samo v Madridu obolelo 300.000 oseb, od katerih jih mora nad 200.000 ležati v posteljah. Beograd, 21. januarja, r. Kakor vse kaže, tudi letos ne bo prizanesla hripa Beograda. Že včeraj so ugotovili na Senjaku in v Sarajevski ulici nekaj precej težkih primerov obolenj za hripo. Da ne bi zavzela ta nalezljiva bolezen tako širokega obsega kakor spomladi pred štirimi leti, je mestni fizikat že sestavil posebno komisijo z nalogo, da ukrene vse potrebno, da se onemogoči naval te zavratne bolezni, ki prihaja i® srednje Evrope. Hripa v Zagrebu Zagreb, 21. januarja n. Z ozirom na bližajočo se nalezljivo hripo je sporočil zagrebški mestni fizikat prebivalstvu, da hripa nI tako strašno nevarna bolezen kakor si jo ljudje običajno predstavljajo in mnogo pretiravajo njeno opasnost. Vsako leto v tem času oboli več ljudi za prehladom in podobnimi boleznimi Zunanji znak lažjih primerov hripe je krvavenje iz nosa in le nekaj takih primerov je dossdaj zabeleženih v Zagrebu. Težjih primerov pa v Zagrebu še ni. Zakon o zdravnikih Beograd, 21. jamuarja. AA. "O novem za» konu o zdravnikih smo dobili na merodaj» nenn mostu tole pojasnilo: Zakon o zdravnikih zamenja dosedanjo uredbo o zdravniških zbornicah. Zakon so razlikuje od uredbe v toliko, da je v njem nova odredba glede zdravniške priprav« ljalne službe, ki traja po novem zakonu leto dni im sicer pol leta v kurativni, pol leta pa v preventivni medicini. Zakon predpisuje hitrejše postopanje zborničnih odborov im disciplinarnih svetov, daje jim večjo kompetenco in izvršno oblast. Skle» pi zborničnih odborov im disciplinskih sve» tov postanejo za upravne oblasti izvršni. Predvideno je tudi obvezno zavarovanje zdravnikov za primer starosti, onemoglosti m smrti, to pa samo za one, ki po nobenih drugih predpisih v tem pogledu niso ob» vezno zavarovani. Zdravniških zbornic bo 10. Združene bodo v zvezi zdravniških zbornic. Novi zakon pdfcblašča ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da predpiše maksimalne takse za zdravniške ordinacije, tako da ne bo več dosedanjih minimalnih taks. Konferenca Male antante Praga, 21. januarja, d. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male antante bo letos 20. maja v kopališču Herkules v Rumuniji. Konferenca o davku na poslovni promet Beograd, 21. januarja AA, Oddelek za davke ministrstva za finance je ▼ svrho določitve skupnega davka na poslovni promet sklical že prej določeno konferenco, ki bo delala po skupinah. Najprej se bodo določile naslednje skupine: živinoreja, gozdarstvo, poljedelska industrija in ostale panoge, navedene v prvem delu davčne tarife. Ta seja bo v petek 23. t. m. Seja o ostalih tarifab skupnega davka na poslovni promet bo sklicana kasneje. Zagrebška občina kupila palačo barona Raucha Zagreb, 21. januarja n. Mestni občinski svet je danes sklenil kupiti ssa S in pol milijona dinarjev palačo barona Raucha. S to palačo dobi občina v svojo last mnogo znamenitega inventarja starinskih vrednosti. Huda avtomobilska nesreča pred beograjskim kolodvorom Beograd, 21. januarja p. Pred beograjsko železniško postajo se je pripetila danes huda nesreča. Avtotaksi, ki ga je šo-firal neki Jovo Djukič, se je z vso silo zaletel v fijakerja, ki je stal pred postajo. Sunek je bil tako silen, da se je voz prevrnil, oba konja pa je na mestu ubilo. Kočijaž je dobil smrtno nevarne poškodbe in se bori v bolnici s smrtjo, šoferja, ki je, bil pijan, so aretirali. Trgovinska pogajanja sČSR Praga, 21. januarja. h.Danes ob 5.20 po. poldae je prispela iz Beograda jugosloven-ska delegacija za trgovinska pogajanja pod vodstvom načelnika dr. Pilje. Na kolodvoru jo je pozdravila češkoslovaška delegacija s sekcijskim načelnikom dr. Friedmannom na čelu. Nekateri jutrišnji listi bodo objavili pozdravne članke jugoslovenski delegaciji, v katerih označujejo češkoslovaško stališče odnosno stališče političnih strank glede na ta pogajanja. »Narodny listi« objavljajo članek svojega glavnega urednika Pinterja, ki opozarja na to, da se bo moglo spričo najboljših političnih odnošajev med obema državama doseči tudi tesno sodelovanje na gospodarskem polju, članek pravi, da se je doslej na tem polju zelo malo storilo. Večji del trgovine je šel preko Dunaja kakor pred vojno. Doslej ni še nobenih češkoslovaških-jugoslovenskih trgovinskih zborni?. V Pragi in Bratislavi, središčih češkoslovaške trgovine, še ni nobene jugoslovenske razstave vzorcev in tudi sicer so odnošaji precej mlačni. Narodna Politika« objavlja članek svojega gospodarskega urednika dr. Navratila v istem smislu. članek pozdravlja zlasti dejstvo, da je jugoslovenski trgovinski minister Demetrovič postavil na čelo jugoslovenske delegacije uradnika z evropskim obzorjem, ki jamči za najboljši uspeh. Proces proti izdelovatelju zlata München, 21. jan. A A. Proces proti lz» delovatelju zlata Tausemdu zbuja vedno večje zanimanje javnosti. Obtoženec skuša postaviti v ospredje osebo generala Luden» dorffa. V teku včerajšnje razprave je pri» znal. da je prejel velike zneske od članov študijske družbe, ki jo je ustanovil, da proučil vprašanje izdelovanja zlata. Člani te družbe so vplačali 700 000 mark Poleg drugih prejemkov si je pridržal po statu» tih 2.5% te vsote. Člani so vplačevali svo» je prispevke Ludendorffu im njegovim za» stopnikom. Ko je bila družba razpuščena, je obtoženec prevzel dolgove, samo da bi onemogočil Ludendorffa, ker je nato usta» no vil novo družbo in vložil pol milijona iz prve družbe. V novi družbi ni bilo več Lu» dendorffa. Krvava drama na seji delničarjev Bruselj, 21. jan. g. Na seji upravnega sveta kemične d. d. Florece je prišlo do krvave drame. Dosedanji direktor podjetja Bernhard Lauby je bil odstavljen, ker so pri reviziji knjig ugotovili razne neredno« sti. Lauby je ves razburjen zapustil sejno dvorano, toda čez pol ure se je vrnil, sto« pil v dvorane z naperjenim revolverjem ter začel besno streljati na zbrane upravne svetnike. Enega je smrtno nevarno ranil v glavo, več drugih «pa je dobilo lažje po« škodbe. Administrator, ki je dobil strei v ramo, se je vrgel na Laubva im mu skušal iztrgati orožje. Laubvju je kljub temu uspelo, da si je nognal kroglo v srce ter s- ga umirajočega prepeljali v bolnico. Lauby je rodom iz Braile v Rumuniii. vem« dar pa je bival že nad 2f) let v Belgiji. Pred vojno ie bil borzni agent, po vojni p« se ie bavil z organizacijo raznih indù» strijskih podjetij. Program fašizma v Julijski Krapi Tržaški glavni državni tožilec napoveduje novo pojače-no akcijo za poitalijančevanje Jugosiovenov Trst, 21. jan. p. Listi so objavili govor glavnega državnega tožilca v Trstu Man-druzata, ki ga je imel ob priliki pričetka novega juridičnega leta. Ta ceremonija se je izvršila v dvorani apelacijskega sodišča v Trstu. V svojem govoru je glavni državni tožilec Mandruzato opisal delo sodišč v Julijski Krajini v preteklem letu. Zlasti se ie bavil s političnimi prestopki in zločini. Med drugim je rjavil: »Mii in javni red sta bila težko kršena z raznimi umori, devastatami, požigi in drugimi terorističnimi dejanji. Celo fašistični »Popolo di Trieste« je bil napaden. Pred njegovim uredništvom je eksplodirala granata, ki je povzročila dosti škode, ranila tri delavce ter mladega urednika Gvida Neria, ki se je pred smrtjo hrabro zadržal in dokazal svoj veliki in neomejeni patriotizem. Na sličen način je bil izvršen poleg mnogih drugih tudi atentat na veličastni svetilnik v Trstu, ki je sunbo] naše zmage-Bili so požigi v mnogih poslopjih očinskih šol. Cesto je došlo tudi do spopadov z organi javne varnosti Dovolj je omeniti samo spopad pri Postojni, v katerem je padel hrabri fašistični miličnik Komano Moi-se, dočim ie bil njegov tovariš Caminada težko ranjen. Izvršena so bila podla maščevanja nad onimi Slovenci in Hrvati, ki so iskreno sodelovali z Italijani. Omenjam z zgražanjem divjaški umor fašističnega tajnika v Borštu Nikole Marangonia in njegove žene. kakor tudi občinske sluge Go-freda Blazine v Kruševju, ki je bil istotako navdušen fašist. Ubit je bil tudi učitelj Francesco Sottosanti v Vrlipolju ter finančni stražnik Cesar Castelli, v drugič pa je bil napaden občinski stražnik Kuret iz Doline, ki pa je k sreči ušel smrti. Vsi ti umori in napadi so bili izvršeni iz zasede. Ni dvoma, da Je vse to delo ojačanega slovenskega iredentizma. Cilj jim je ne toliko povzročati zmedo in rušiti obstoječi red, kolikor preprečiti akcijo, ki jo izvajajo italijanske oblasti, šole, fašistična stranka in fašistična milica, da bi se tem krajem dal čist italijanski značaj. Osnovane so tajne organizacije z namenom klubovati zgodovini, ki je zajamčila Italiji, do česar ima pravico. Udarjalo se je na vse, kar predstavlja napredek, zlasti pa na ustanove, ki jih je fašizem ustvaril in jih ustvarja. Med slovenskim prebivalstvom, ki se čim dalje bolj asimilira, se vrši zahrbtno antinacio-nalno rovarjenje. Nadalje trdi glavni državni tožilec, da le ugotovljeno, kako mnogi nezanesljivi elementi prehajajo preko državne meje in zapuščajo Italijo. V lanskem letu je na skrivaj pobegnilo iz teh pokrajin 1473 sumljivih oseb. Bili so tudi taki, ki so s pravilnimi listinami prešli preko meje z izgovorom, da iščejo zaslužka, ki pa se je v mnogih primerih pokazal kot sumljiv. Italijanski zakoni to kaznujejo. Ako bi se takim elementom mogel preprečiti povratek — kajti oni, ki se vrnejo, vrše politično agitacijo — bi jim ne branili, da gredo in da se ne vrnejo vsi, ki hrepene po drugih deželah, ker bi s tem pri nas došlo do spontanega in zdravega razčiščenja. Naša sodišča so razvijala živahno aktivnost pri preiskava-nju vseh teh zločinov. Ko pa se je v nekaterih slučajih jasno dokazala težnja ogrožanja državne varnosti, je prešla pristojnost na Izredno sodišče za zaščito države. To le v naših rednih sodiščih oiačilo aktiv- nost in kontrolo. Proti vsem sumlihritn elementom, vsem nepomirljivim neprij atei j em, ki so razvijali zločinsko akcijo, je ojače-no nadzorstvo iu izveden jak pritisk, vendar pa njihovo zločinsko gnezdo še ni iz-trebljeno Zato se mora ojačiti policija in izpopolniti niena organizacija. Na drugi strani se je povečala kontrola vseh oseb, ki se kažejo vdane Italiji in fašističnemu režimu, da bi na ta način maskirale svoje gnusno izdajstvo. Moremo upati, da se bodo polagoma prenehali tolerirati gotovi sistemi, zlasti uporaba jezika, ki ni na<^ Prebivalstvo, ki nI italijansko, prihaja vedno bolj v stik z Italijani, razen tega pa vstopa v fašistične organizacije, služeč v vojski. In končno v-šolah ni več zloglasnih slovenskih uč:te-ljev ter se to prebivalstvo čim dalie bolj privaja italijanskemu jeziku, kj mora postati edini jezik v teh pokrajinah. Javni oglasi in drugi napisi morajo biti samo v italijanskem jeziku, ker bi se drugače mogio misliti, da hočemo popuščati oni peščici antiitalijanskih elementov, ki so se vgnez-dil; med slovenskim prebivalstvom. Duhovniki morajo delati na to, da nauče narod italijanskega jezika in ga privadijo na italijanske običaje. Imamo nekoliko lepih primerov pri gotovih duhovnikih, ki se trudijo, da privedejo poverjeno jim čredo k Italiji Toda v obmejnih pasih se duhovščina poslužuje jezika, ki ga v Italiji nihče ni dolžan znati. Zato se čiriejo tudi mnoge pritožbe in tudi v parlamentu se čujejo odločni protesti, ker izvira uporaba tega tujega jezika samo iz želje ojačiti zahrbtno slovensko propagando proti italijanskim šolam in čuvstvovanju. Razume se, da se moramo proti tem braniti m v takih razmerah je treba postavljati samo duhovnike, fci s* prežeti z iskrenim italijanskim čuvstvova-njem, da bi bilo njihovo delo v sogiasju z delom državnih oblasti. V ostalem bd duhovniki brez razlike ne smeli širiti mržmje, temveč se držati konkordata, ki je bil sklenjen med Italijo in Vatikanom in ki jamči prvenstvo italijanskemu jeziku. Duhovniki bi morali to stališče priporočati in vernike prepričevati, da je treba z italijanskimi sodržavljani živeti v miru in ljubezni. Duhovniki bi morali uporabljati vse svoje sile, da privedejo poverjeno jim čredo v krilo Italije, da so ji vdani in da ji služijo, ker je Italija tukaj v tej deželi s svojo zmago zgradila meje, ki jih ji je Bog odredil. Cerkev mora v službo fašizma Trst, 21. Januarja AA. »Piccolo« se ba« vi s tistim pasusom v govoru državnega tožilca o slovenski duhovščini v Julijski Krajini, o kateri pravi, da dela tako, kakor da bi se nahajala v Ljubljani in vob-če ne upošteva Italijanov, nego samo Slovence. Tako stanje je nemogoče in izključeno, da bi duhovščina upoštevala samo interese hipotetične slovenske kulture, ki jo zgodovina negira. Tako stanje ne sme dalje trajati, pravi »Piccolo« in zahteva, da pride "do čim ožjega sodelovanja med cerkvijo in državnimi oblastvi. Obsodbe protifašistor Rim, 21. Januarja AA. Izmed aretiranih članov protifašistične akcije ▼ Bo-logni so tri odlične bolonjske meščane obsodili na pet let konfinacije, šefa politične sekcije v Bologni pa so odstavili zaradi nezadostnega nadziranja državnih organov. Špijonažni proces v Sofip Sofija, 21. januarja AA. Jutri se začne pred četrtim kazenskim oddelkom proces zoper železniškega uradnika Andrejeva, obtoženega vohunska. Razprava bo najbrž odgodena za dan ali dva, in sicer zaradi drugih velikih procesov, ki so napovedani za isti dan. Državni tožitelj zahteva, da mora biti ves proces do obsodbe tajen. Otmlca ljubice ali zločin Sofija, 21. Januarja č. Na kolodvoru Venčane blizu Varne so ugrabili neznani razbojniki učiteljico Marino Klimento. čim je stopila iz postajnega poslopja, so jo zgrabili in naložili na pripravljeni voz ter jo odpeljali neznanokam. Učiteljica je zaman kričala na pomoč, ker si ljudje, ki so sicer vse to videli, niso upali intervenirati. Razbojniki so namreč proti njim naperili puške. Toliko pa so ljudje spoznali, da Je bil med zločinci nekdanji zaročenec učiteljice Kosta Popov. Dosedaj oblastvu še ni uspelo zaslediti zločincev. Žrtve viharja na Črnem morju Konstanca, 21 januarja g. Zaradi hudih viharjev na črnem morju so se potopili po en grški, nizozemski in turški pašnik-Tudi 30 motornih čolnov in ribiških ladij je postalo žrtev viharja. Večje število parnikov je še vedno v nevarnosti. Akcija za obnovo Korinta Atene, 21. januarja AA. Da ublaži veliko škodo, ki jo je ponovno doživelo mesto Korint zaradi potresa, Je grška viaoa ustanovila posebno organizacijo, ki do zbirala prispevke za obnovo mesta, v tej organizaciji bo tudi grška Narodna banka Dela za ustanovitev te organizacije se začno čim prej. Premijera » Trije vaški svetniki« Sinoči je v razprodanem dramskem gle« dališču izredno zabavala obcnnstvo kmečka šala »Trije vaški svetniki«, ki »o jo lami igrali Tegernseerei kot gosti. Sala ima po* srečene prizore, lahkptno se razvijajoče de» janje, prevajalec Cesar pa ji ie potrosil par pristnih domačih ocvebo-v. Nastopajoči so želi burne amlavze. poslej CesaT tm Da« neš, ki sta bila v žarišču Kakor vedno je podala tudi topot pristno županjo P. Ju-va« nova. M. Damilova je b:la prav vzorna hčerka Smerkoli m Lipah sta imela po« srečene maske. Boltarjeva im SmerMj sta prejela cvetice. Jam je živahno predstavl jal mladega, premetenega uči+elia. Dobra volja in smeh sta ves večer polnila gledališke. J. K. Osem smučarjev zasuta lavina Monakovo, 21. januarja č. Od skupine smučarjev, ki jo je zasula lavina na Benediktinski steni v pogorju Karwendel, so snoči pozno izkopali vseh osem ponesrečencev. Eden izmed njih je bil težko poškodovan, a še živ, vsi ostali pa so bili mrtvi. Tragična smrt dveh dijakov München, 21. januarja g. Na tukajšnjem letališču je včeraj dopoldne treščilo na zemljo iz neznatne višine letalo bavarskega kluba lahkih letalcev tik pred pristankom. Dva mlada dijaka, ki sta vodila letalo, sta se na mestu ubila. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danesi Pretežno precej jasno s spremenljivo oblačnostjo, stalnejše vreme. Temperature zmerne.— Situacija včerajšnjega dne: Področje nizkega pritiska je še vedno nad severno Evropo, dočim se v južnih predelih tlak dviga. Pritisk se je dvignil za 4 do 8 mm največ na severu, manj pa na jugu in v Prl-morju. Temperature so se dvignile v Sloveniji, zapadni Hrvatski in Bosni za 1 do 4 stopinje, dočim so padle samo v vi?jih krajih Hrvatske, v južnem Primorju pa ostale nespremenjene. Dunajska vremenska napoved ra Četrtek: Najbrže oblačneje s padavinami. ■ ■v-.'Kui^v ZAHVALA. Za vse ob smrti našega nepozabnega očeta, gospoda JAKOBA KOVAČICA došle nam izraze sožalja ter za vence izrekamo najiskrenejšo hvalo. Zlasti veljaj hvala č. duhovščini, sokolskemu pevskemu zboru od Sv. Lenarta, g. šol. upravitelju Gole-žu, ki je pokojniku govoril ob odprtem grobu, ter domačemu cerkvenemu pevskemu zboru. Enaka hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, v prvi vrsti učiteljstvu ter trojiške-mu Gasil, društvu. Sv. Trojica v Slov. goricah — Prizren — Maribor, 19. Jan. 1931. Rodbina: KOVA ČIČ — BERLIO RI Naši kraji in ljudje Kako za kruhom? - Brez pomoči ne pojde Zagorje, 21. januarja. V nedeljski številki »Jutra«: je izšel vse» ga uvaievanja im pozornost vzbujajoči čla» tek yl Trbovelj. Prav j^e, da si pred gro* zečiimi dejstvi, kakor je to redukcija ru» carjev z vsemi njenimi poraznimi posledi* carni, ne tiščimo ušes in da pogledamo v I ce temu najhujših socialnih bičev, ki s svojo posledico brezposelnostjo sprožijo uničujoč plaz eksistenčnih neprilik, kar mora globoko odjekniti v vsej skupnosti. Če si moreta stanova učiteljski in duhov» niški urediti in dvigniti milje v najslabši hribovski vasici, s plodonosnim delom do» seči vsestransko ljubezen, je mogoče le s primerno zaščito bodisi z zagotovljenimi stalnimi prejemki, bodisi s tradicionalnim že utrjenim ekonomskim al; drugačnim te» mcljem. Pri rudarju, ki se ne more opirati ne tu ne tam, je tako uživenje zelo ovirano, me» stoma nemogoče. Kakor pada termometer produkcije, v isti meri, zaradi spremljajo» čih sofaktorjev (zadolženje, brez kakršnih koli prihrankov), torej v še večji meri, pa» da živna možnost ročnega delavca, v na» šem primeru rudarja Z malimi prispevki za časa brezposelnosti mu je bore malo pomagano. Organizacija je brez prave mo» či, kadar gre za množico. Da se je nadeja» ti masnih redukcij, je brez dvoma, če ne uspo pogajanja z državo. Kaj tedaj? In kako do kruha? To vprašanje zapre sapo ra'-ga bogato z naraščajem in dolgovi ob» teženega rudarja. Nu, reducirani bodo v p : vrsti neoženjeni rudarji in oni s kme» ti j, ki jim je to delo velikokrat le postran» ski zaslužek. Ka bi dejali naši trgovci in obrtniki, če bi jim čez noč odšli njihovi dolžniki. Pozabiti ne smemo, da bodo tu» ti zadnj' močno prizadeti. Eno pa je ez nadaljnjega: s trebuhom za kruhom, ekaterim srečnežem se bo posrečilo naj» dela v Franciji, Nemčiji ali Hoiandski. so izbranci, ki imajo denar za potne - roške im so brez občutnega dolga. Kako pa ostali? Ti bodo prisiljeni, Oprijeti za -ssako drugo delo. Kdo jim ga bo dal, ko pa toliko brezposelnosti? Torej stra» dati, ^ledati koncu v obraz, s kletvico na ustnah umirati. In tedaj, ko je st.snjen v U zadnji kotiček, kako mu pomagati? Saj je res, da žive že sedaj po dve, tri dru» zine stisnjene v tesno sobico, da kuhajo po štiri stranke na enem majhnem štedil» niku. Pa kljub temu se živi. Tudi na na* šem jugu bi se živelo, saj je naš rod de» laven in krepak. Le kako priti tja, ko ni prihrankov, neznosno dolga? To so nepo» pustljive železne vezi, ki jih rudar sam v danih prilikah ne more zlomiti. Izključe* no je. da bi država prevzela te dolgove. Če so rudniki bili delodajalci, so bili kru» hodajalci trgovci in obrtniki, ki so skrbeli za druse potrebe. Izdatki rudarjev so če» sto presegali prejemke. Naj bi se prime» rilo, da bi rudarju ta dva stanova odteg» nil a up, kaj bi nastalo iz tega! Redukcije rudarjev bodo sprožile na drugi strani re* dukcijo — trgovcev in obrtnikov Gospo* darski zlom bi bil neizbežen za vse. Država mora na vsak način preprečiti bližajočo se katastrofo. S primerno uvi* devnostjo TPD, kakor države naj se skle* nejo dogovori, ki bodo onemogočili re* dukcije v večjem obsegu. Rudarju je tre* ba dati stalnega in zadostnega zaslužka, da se bo izkopal iz dolgov, šele potem se bo mogel naseliti na jugu, če bo to sploh po» treba. Z zboljšanjem finančnega položaja bodo dobile zadruge svoj pravi pomen, ker brez zadostnega konzuma nc morejo resno živeti. V Trbovljah menda Je bil sprožen pred* log, naj bi se vsem dolžnikom vpisali doi* govi na poseben račun, ki bi se odplačeval v obrokih, novi dolgovi se ne bi dovolj e» vali, vse potrebščine pa bi se sproti pia* čevale. Bržčas jf ta načrt padel v vodo zaradi splošne plačilne nezmožnosti. Pre» prečiti večje redukcije bi bilo tedaj naj* boljša rešitev za saniranje obupnega sta* nja. Druga rešitev bi bila izdatna podpora države kolonistom, morda tudi garancija upnikom za postopno odplačilo napTavlje* nega dolga. Strokovnim organizacijam bo v bodoč» nosti pripadla naloga čim intenzivneje iskati virov zaposlenja, nabirati potrebne podatke o kolonizacijskih razmerah, po» trebah, zdravstvenih in drugih življenskih prilikah, tako da bodo vedno vsi, ki se bodo obrnili no pomoč, prejeli poleg tre» nutne podpore točna navodila za novo živ* ljenje na jugu. Ami. Tatovi, sleparji in drugi lopovi Roparski napad na Dobrovi — Predrzna tatica v vlaku — Pred- pustna potegavščina Nastopila je žeLzniška policija, ki je od» redila neki gospej, da preišče sumljivo ši» viljo. i. a res našla pri osumljenki ves ukraden denar. Ljubljana, 21. januarja. Pri osestniku Francu Trohi v Borovnici ŠL 50 služil pred tedni neki Josip Kum» še, star 22 let, po jx>klicu mizar, doma iz Borovnice. Pred dnevi pa je na lepem iz» ginil in jo popihal baje v Dalmacijo. Se* veda pa Kumše ni izginil brez povoda. Zdaj šele je ugotovljeno, da je pri Trohi vlomil nekoč v omaro v podstrešni sobi ter si prilastil hranilno knjižico z vlogo 15.000 D'in. Nekega dne je potem odšel na Vrh* niko, kjer je dvignil v Kmečki hranilnici 2S00 Din, predstavivši se za Trohovega sina Zasledovani Kumše je srednje po» 6tave, sivih oči, brez brk, a plavih las. Nedavno noč je bil izvršen v bližini Do» brove pri Ljubljani drzen roparski napad, žrtev je postal delavec Anton Sul i» goj. ki se je vračal domov po polnoči. Ko se j^ nribližal kapelici, ki stoji na travni* k u ob poti proti Bokavcam, sta mu nena» d>ma stopila nasproti dva mlada moška in je prvi zahteval, naj Suligoj izroči nahrbt» nik. Preden se ie mogel Suligoj ubraniti, ga je drugi že udaril s pestjo po glavi, da :e padel po tleh. Napadalca sta ga nato zgrabila in rr.u s silo odvzela nahrbtnik, v kat. .i je imel Suligoj precej obleke in nekaj perila. Napadalca sta nato pobegni» la in jih varnostni organi doslej še niso mogli izslediiti. Zidani most, 21. januarja. Ko se je te dni vozila natakarica^ Kladni» kova iz Petrinja v Ljubljano ter je Imela v ji-" ročni torbici vse svoje prihranke v znesiV" 500C) Dim, se ji je med vožnjo v vlaku nridružila neka G., šivilja iz Ljub» Ij.i^e Šivilja se z natakarico zapletla v razgovor, medtem pa izmaknila iz njeno torbice denarnico. Potem je tatica fingi» ral - nekakšno slabost in izginila na stra» nišče. Tu je uKradenf denar shranila pod obleko, listnico pa je stlačila v nogavice. Na naši postaji, ker je bilo treba čakati n i zvezo, sta izstopile obe in tatica ie bila Se tako predrzna, da je šla s svojo žrtvijo sknnaj v restavracijo na kosilo. Šele ko je bil > treba nlača-ti. ie Kladnikova opa» z la, da ji izginil ves denar, ter je po daljšem premišljevanju izrazila sum, da bi n^Trin zacr-šiiti tatvino njena sopotnica. Skofja Loka, 21. januarja. Včeraj ob pol 10. je prišel k neki gospo» dinji v Virmaših elegantno opravljen go» spodič ter pravil, da ga je iz Ljubljane po» siala im pooblastila hčerka gospodinje, ki se je pri dostavljanju mleka ponesrečila. Ko je po neki ulici nosila mleko, io je po» vozil avtomobil, in so revo, ki ima poteg drugih poškodb tudi zlomljeno nogo, ta» koj odpeljali v bolnišnico. Ker za enkrat še nihče ne sme v bolnišnico, se ie pa on, ki je imel slučajno tam opravka, za revo zavzel ter jo vprašal, če potrebuje kaj od doma, kamor je itak že namenjen. Dekle si je zaželelo nekaj perila in denarja rer je lepo prosilo gospoda, naj to pri materi oskrbi im potem prinese. Mati, preprosta ženica, je v svoji pre* strašenosti seveda vse verjela ter obisk o* valcu takoj izročila nekaj perila in 200 Dim. Ker ji na skrb za hčerko ni dala miru, se je podala na kolodvor ter pred odhodom opoldanskega vlaka še zaprosila trgovca g. Vebra, naj telefonira v ljubljansko bolniš» nico, kako je z njeno hčerjo. Od tam je takoj prišel odgovor, da bolnice takega imena sploh nimajo v svoji oskrbi. Zenica se je vendarle odpeljala v Ljubljano ter se v Medvodah, kjer se vlaka križata, srečala s svojo hčerko, ki se je vračala srečna im zdrava domov. Upanje je, da se bo sle» parjeva šaloigra spremenila v žaloigro, ker so mu, kakor pravijo, že na sledu. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 0 občinskem kopališča v Trbovljah Trbovlje, 20. Januarja. Kul turnega napredka občin ne sodimo po lepoti zasebnih hiš in vil, temveč po njihovih socijalnih ustanovah, namenjenih najširšim slojem prebivalstva. Ena takih ustanov, ki so uvrstile trboveljsko občino, največjo podeželsko občino v Dravski banovini, med kulturno naprednejše, sicer manjše in davčno še šibkejše občine, je tukajšnje novo občinsko kopališče. Kopališče je moderno urejeno in se odlikuje po izredno praktični ureditvi prostorov in po vzorni čistoči, ki je zasluga sedanje uprave. — Zidalo se je s posojilom in njegova amortizacija skupno z upravnimi stroški presega njegove dohodke zlasti v zimskem času. Progrešno pa je iz male frekvence zimskega kopališča sklepati, da slednje ni bilo potrebno. Upoštevajmo samo, da je v Trbovljah precej črez 100 samo javnih nameščencev, učiteljev, duhovnikov, poštnih in občinskih nameščencev, pa financa in orožni-štvo; nadalje pa pridejo številni trgovci in obrtniki vseh vrst in vsa ostala podjetja s svojimi številnimi nameščenci in družinami in končno upokojenci. Najmanj enkrat v tednu bi se moral vsak človek temeljito okopati; a le redko kdo vseh teh ima kopalnico doma. Stanovanja so po večini tesna; kuhinje običajno tako majhne, da se je skoro nemogoče v njih vsaj do pasu pošteno umiti. — Pri teh okoliščinah je pač žalostno dejstvo, da je zlasti prve dni v tednu obisk kopališča tako minimalen. V obratu je 6 banj in od 17 prh pozimi samo tri, ali niti te niso do-voljno uporabljene, žalosten dokaz je to, da je v širokih plasteh prebivalstva premalo umevanja za velik zdravstveni pomen čistoče života. Zameriti jim ni, saj nI krivda tolika na njihovi strani. Do zgraditve kopališča so de samo poleti lahko okopali — bolje rečeno ohladili v umazanem potoku, pozimi se pa sploh niso mogli nikjer umiti; tudi vodovod imamo šele nekaj let in pred njegovo napeljavo je bilo umivanje doma še bolj otežkočeno. Treba je najširše propagande vseh in pri vseh, da se vzbudi večji zmisel za telesno snago. Ljudem mora postati kopanje v vsakem letnem času potrebno kakor vsakdanji kruh. O ruskem narodu imamo kaj nizke pojme, vendar bi nam ravno on lahko služil kar se tiče telesne snage za vzgled. O Angležih, Francozih, Nemcih, Američanih, ki jim je vsakdanja kopel neobhodna potreba, niti ne govorimo. Treba je sistematične, smotrene vzgoje širokih mas in intenzivne higijenske propagande. V tem pogledu lahko dosežejo največ uspeha šole: ljudske in meščanske, gospodinjske, trgovske in obrtne, pa tudi vse prosvetne in kulturne ustanove, kulturna društva, kino, -Sokol in sport vseh panog in slednjič uvidevni delodajalci vseh podjetij, naj stavijo propagando telesne snage v svoj program, oziroma delokrog. Povsod in ob vsaki priliki naj bi se poudarjal zdravstveni pomen kopanja. Bilo bi ubožno spričevalo za pojmovanje snage in higijene našega prebivalstva, ako bi bilo treba obrat v kopališču omejiti ali za kratek čas sploh opustiti. Ljud. kopališče ni pridobitna, temveč v prvi vrsti soci-jalna ustanova, ki mora biti dostopna tudi gospodarsko najbolj šibkim slojem. Ako se skoplje en član družine, še ni čista vsa družina; redni tedenski obisk kopališča od cele družine bi pa za gospodarsko šibke sloje pomenil občutno obremenitev gospodinjstva. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se v prvih dneh v tednu, ko je obisk kopališča minimalen, uvedle polovične cene recimo n. pr. 1 dan za vajence, drugi in tretji dan za druge gospodarsko šibke sloje, ako se jih pride kopat ob določeni uri gotovo število. S tem bi se sčasoma doseglo dvoje: dvignil bi se obisk in dohodki kopališča — saj je upeljana v kopališču centralna kurjava in je ista uporaba kuriva, ako je zasedena ena banja, ali pa vseh 6, dva — trikrat po vrsti tekom poldruge ure. še veliko večji kakor gmotni pa bi bil kulturno-higijenični uspeh, ki pri vztrajnem in doslednem navajanju h kopanju ne more izostati. Gospodarski položaj kopališča bi se izboljšal in bilo bi možno misliti na izpopolnitev zimskega kopališča z ureditvijo zimskega bazena za toplo vodo, ki je zanj prostor že na razpolago. Tu sem naj bi se hodili kopat korpora-tivno redno vsak teden vsi razredi vseh šol proti minimalni taksi (1 Din?). Tako vzgojeni mladini bo kopanje res potrebno kot vsakdanji kruh in obstoj tega važnega kulturno-higijeničnega zavoda bo tako zasiguran, da bo preje potrebno njegovo razširjenje kot pa omejitev. v zimskem časa Poljčane, v januarja. Boč — naJ vzhodni Triglav, ki je radi svojega stolpa in tudi sicer prijetne izlet-ne točke postal kar v kratkem zelo popularen, je precej obiskan tudi v zimskem času. Pa če bi planinci vedeli, kako krasen je v svojem zimskem oblačilu, bi ga gotovo Se številneje obiskovali. Nepopisno uživaš med potjo v zasneženem gaju v lepem solnčnem dnevu, prerojen in prepojen od svežega zimskega zraka. Posebno krasna je pot do Sv. Miklavža. Vse-naokrog se težke zasnežene veje, kakor srebro odražajo v zlatem solncu. Vsepovsod sijajen, diven pogled... Pri Sv. Miklavžu se ti pričara vsa v gorskem solncu se lesketajoča zimska planjava, tako lepa, da daješ glasno duška svojim čuvstvom. Poleg tega pa je tu silno pripraven teren za smučarje začetnike. Zato sta že sklepala o ustanovitvi smuškega odseka naša planinska podružnica in Sokol. Akcija je v teku ter se bo, če že ne letos, pa drugo leto prav gotovo začelo tu zgoraj s poskusnimi vajami. Kraj je tem priprav-nejši, ker je zgoraj planinska restavracija, ki bi bila v tem primeru tudi v zimskem času odprta. Pa tudi do stolpa, kjer se ti nudi ob lepih zimskih dneh najboljši razgled, ni preveč snega in jo lahko mahneš gor. Kdor rad uživa zimske krasote, naj jo mahne v tem času tudi na Boč. Ne bo mu žaL Slovenjgraski lovski dan Slovenjgradec, 20. januarja V nedeljo popoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Slovenjgradcu lovski dan. Iz Maribora je prispel predsednik podružnice SLD direktor Bogdan Pogačnik z nekaterimi lovskimi tovariši, ki so predavali o lovski organizaciji, o škodljivosti in lovljenju roparic ter o lovski etiki. Vodja slovenjgraških lovcev direktor Stergar pa je v zbranih besedah opisal pomen lovstva za našo državo. Predavanje je bilo dobro obiskano in vsi domači lovci so pazljivo sledili predavateljem. Namen predavanja je bil pridobiti lovce, da se organizirajo v SLD, ter v njih vzbuditi čut za pravilno lovstvo. Po predavanju se je vršil ▼ zelo okusno okrašeni dvorani Narodnega doma lovski ples. Obisk je bil izredno velik; plesa so se udeležili lovski domačini, še več pa je bilo okoličanov. Velika dvorana je bila nabito polna, kakor menda še pri nobeni priredit-vL Ob prijetnih zvokih železničarske godbe is Maribora, ki je neumorno igrala krasne komade, so se na plesišču z dobro razpoloženimi lovci vrtela brhka dekleta in gospe, po večini oblečene v tam običajne domače nošnje, kar je bilo prav primerno zabavi zelene bratovščine. Plesali so do ranega jutra in ta zabava bo ostala v lepem spominu vsem lovcem, kakor tudi drugim prijateljem lovcev, ki so se udeležili prijetne zabave. Preskrbljeno je bilo tudi z okusno jedačo in pijačo. Čisti dobiček plesa je bil namenjen zelenemu križu mariborske podružnice SLD. VELIK PLES Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljub-ljanL 17820 Krušno vprašanje v Beogradu rešeno Beograd, januarja. Predsednik beograjske mestne občine, ljubi prijatelj naše Ljubljane, gospod Ne» šič, se more pač res ponašati s svojim do» sedanjim delom na predsedniškem stolcu prestolničnem. V kratkih mesecih svoje» ga županovanja je dosegel marsikaj, kar se j s prej zdelo skoraj nemogoče in s tem pokazal, da pametna odločnost poraja tu» di v občinski upravi lepe m trajne uspe» he. Tako se je n. pr. odprava mestne tro» šarine za nujne življenjske potrebščine v do ored dvema mesecema zdela goto» vo vsemu Beogradu naravnost nemogoča. Predsednik Nešič pa je pokazal in doka* zal, d., je tudi ta nemogočnost mogoča. Mestni občinski proračun za leto 1931. slo* ni ravno na odpravi trošarine na omanje» ne potrebščine in je že sprejet v splošni razora vi. Na včerajšnji plenarni seji ob» č:nske<*a odbora pa so bili tudi že sprejeti občinski izdatki v podrobni razpravi Tre» ba je le še spraviti pod streho dohodke v podrob"? razpravi, kaT se zgodi še tekom tega meseca, kar bo zopet pravi čudež za Beosrad, da bo imel že meseca iamuarja odobren svoj občinski proračun z» tekoče let-. Fruga leta je bil proračun odobren še'p proti sredi leta. Z občinskim proračunom je rešeno go» tovo najvažnejše vprašanje mestne občin» ske uprave, ki pa seveda ni edino in eno drugih, za vse prestolnično prebivalstvo Elitni kino Matica Pridite in poslušajte očarljivo ljubavno pesem Poslednji poljub katero poje nepozabni pevec »RIO RITE« John Boles film ljubezni, senzacij, lepih arij in čarobnega petja Krasen dopolnilni spored tn nova zvočna Miky-miška humoreska Predstave ob 4., 7* in 9* zvečer Telefon 2124. življensko važnih vprašanj se je tudi prav te dni rešilo po vnetem prizadevanju predsednika občine: krušno vprašanje. Por xil sem že o neštetih pritožbah ir vseh slojev beograjskega prebivalstva pro» ti previsoki ceni kruhu vseh vrst. Beli kruh se je prodajal po 4, polbeli po 3.50 in črni po 3 Din. In ni to bila cena morda za ki» iogram, temveč za hleb ali »štruco«, ki naj bi tehtala kilogram, česar pa seveda nik» dar ni bilo. Pripomniti je tudi še treba, da beograjski kruh ni posebno dober, veči» noma nekoliko kisel, ker se skoraj v no» beni pekarni ne uporablja umetni kvas, temveč -i starodavnem običaju skvašeno testo. In pekarne same — saj jih je lahko videti, kake so, ko so večinoma odprte na uP^o. PeMignon<, v kateri ulogi smo ga občudovali že nekolikokrat v našem gledališču. Včeraj se nam je zdelo, da ga že dolgo nismo slišali; bil je kakor prerojen, pomlajen in občinstvo mu ob sklepih slik kar ni moglo dovolj ploskati in vzklikati. Bili smo ga iz dna srca veseli kot dobrega, ljubega znanca ter res dovršenega pevca in odličnega umetnika. Njegov Lothario je vzorna kreacija v igralskem in pevskem oziru. Prav dobrodošel gost nam je bil tudi naš rojak gosp. Vičar. član zagrebške opere, ki je pel ulogo Viljema. Ljubezniv, prijeten glas ima; posebno laskajoč je v piano-petju, a imponira tudi, kadar se v višinah raz' mahne in razpoje. Vedno smo ga veseli, kadarkoli nam pride v goste. Velika, že dovršena umetnica je ga. Gjnn-pjenae - Gavella, sedaj stalna Članica naše opere, ki je ž njo končno pridobila pevko, kakršna nam je bila krvavo potrebna. Po odhodu g. Zikove skoroda nismo imeli tako velike stalne pevke. Ze v nedeljo je kot Margareta v »Faustu« prvič kot stalni ste- ber našega opernega ansambla pokazala vse svoje sijajne pevske in igralske vrline, vnovič pa je včeraj v mezzosopranski partiji Mignone utrdila naše prepričanje, da ,je ena izmed največjih primadon, če ne največja, kar jih premore naša domovina, enako sijajna kot pevka in kot igralka. Umetniški trio, ki smo ga slišali, je včerajšnjo predstavo »Mignone« mnzikalno ne baš silno močne, a zelo melodiozne in radi tega prt» ljubljene opere, tako lepo zaokrožil in ji dal pevski ter igralski tako lepo umetniško lice, da jo smemo šteti med najbolj uspele v tekoči sezoni. Tudi g. Popoviceva (Fill-na) je pokazala zelo mnogo ambicije, se potrudila na vso moč, da je v dovolj visoki meri zadostila težavnim koloraturnim zahtevam svoje partije. Prijeten je Friderik ge. španove. zadoščal je Laertes gosp. Si-monfifa. prav dober je bil gosp. Janko v ulogi Jama. Zbor in balet sta se dobro držala in vsa predstava je pod vodstvom gosp. Ncffata izzvala opetovano hrupno odobravanje mnogobrojnega, nad vse zadovoljnega občinstva. —č. Uspeh Hirschlerjeve operete »Svadbena noč« v Zagrebu Zagreb, 20. januarja. V nedeljo Je bila v velikem gledališču premijera nove operete >Svadbena noč<, dela gosp. Žige Hirschlerja. Skladatelj te novitete, odlični pedagog in uvaževani kritik, je zelo dobro znan v Ljubljani, kjer je njegova prva opereta »Zmagovalka oceana« doživela z velikim in trajnim uspehom krstno predstavo. »Zmagovalki« je uspeh ostal zvest tudi v Zagrebu in v Plznji; temu uspehu se je sedaj pridružil uspeh nove, druge operete, ki je v nedeljo pred prenapolnjenim gledališčem in v slovesni premi* jerski razpoloženosti ubrala svoje prve lovorike in šopke. Libreto za »Svadbeno noče je spisal dunajski komediograf gosp. dr. Felix Solterer, verze pa sta prispevala gg. Evgen Csaszar in dr. Walter Weber. Besedilo je prevel In za naše razmere do neke mere prikrojil g. Aleksander Binički, ki je novo opereto zrežiral in hkrati igral vlogo starega komika, grofa Johanna Smušenoga (Zmedenca). Dejanje se dokaj oddaljuje dunajski operetni šabloni in uvaja poleg stereotipnih figur sentimentalne pevke, koketne subrete, komične starke, idealiziranega tenorja - ljubimca ter nekoliko starejših in mlajših komikov, še resnobno figuro brutalnega ljubimca, spisano za opernega baritona, katerega ob koncu — kajpak — premaga sladki operetni" tenor. Prav za prav triumfira le-ta že prej, v drugem dejanju, ko namesto nezaželjenega soproga uživa slasti prve poročne noči, pri čemer pa ga prevarani mož zasači. V konfliktu med obema tekmecema dejanje kulminira: ves čas je pa obilno zabeljeno z raznimi domisleki in zaplet-Ijaji med ostalimi, prej omenjenimi figurami^ pa s kupleti, dueti, .kvarteti, ansambli in plesi, med katerimi se osobito odlikuje uspeli ples girlsov. Ziga Hirschler popolnoma obvladuje tehniko kompozicije sodobnih, živahnih, do-vtipnih šlagerjev ter jih instrumentira buj- no in gibčno. Kot interpreti glavnih nlog so »e odliko» vali: ga. Mila Popovi č - Mosingerjeva kot kontesa Midore, mladi operni bariton gosp. Leo Mirkovi6 kot brutalni Ares in tenor gosp. Milan Šepec kot prikupni Ramon, komiki A. Binički, D. Dubajic, M. Matoševič, A. Cvetkovic in V. Majhenič, subreta ga. M. Dubajičeva in komična starka ga. M. Žličar-jeva. Sodeloval je ves operni zbor in balet. Muzikalno vodstvo je imel gosp. Jakov Go-tovac; inscenaci ja je bila prav lepa, novi kostumi razkošni. Občinstvo je živahno ploskalo; mnoge točke so morali ponoviti, po 2. in 3. dejanju so bili avtorji mnogokrat klicani pred za-stor in nagrajeni s številnimi venci in šopki. Večer je nudil sliko popolnoma uspele premijere. Lujo Šafranek - Kavič. Capkov »R U R« v Kranjo. Dijaki kranjske gimnazije so uprizorili 15. i n». Cap-kovo utopistično dramo >R U Rc, znano satiro zoper premoč tehnike in njenega duha v kulturi človeštva. Igro je zrežiral gosp. profesor Niko Kuret, ki je pred predstavo na kratko orisal težki problem te drame. Igralci so po večini rešili svojo nalogo prav dobro. Njihovo prizadevanje je tem bolj simpatično, ker bo si izbrali stvar, ki zahteva silnega truda in študija. Posebno sta se odlikovala Ivan Valenčič (Hary) in Lojzka Lombarjeva (Helena), »vojsko pot pa je hodil Alkvist: s svojo ulogo je živo vtelesil človeka » gospodarja, ki je postal suženj človeka - stroja. Mlade idealiste bi želeU ie katerikrat videti oa odru. -Ijič, ki pa je moral grajati nediscipliniranost zadružnikov, bčnega zbora se je udeležil med drugimi tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Tajnik g. Petein je poročal o prizadevanju zadruge glede banovinskih trošarin ter znižanja cen električnemu toku in glede prijave tujcev, avtorskih tanti-jem, kontrole vinotočev itd. Zadruga ;e imela lam 67.877 Din dohodkov in 66.770 Din izdatkov, članov pa je bilo 1?0. Ker dosedanji načelnik s. Zemljič odstopil, je bil izvoljen za načelnika g. Andrej Oset za podnačeinika pa g.s Povodni k. Zborovalai so počastili spomin 'umrlih članov Stickler-ja, Marije Mosche in Ivana Rojka. Tekom zborovann ie prispel tudi podpredsednik zbornice TOt g. Ogrin, katerega je načelnik pozdravil ter izrazil željo, da bi TOI podpirala prirejanje gostilničarsko-gos.podin.j-skih tečajev v Mariboru. _ Velika maškarada SOKOLA ŠIŠKA SI. Jan. v vseh prostorih hotela »Bellevue« 2 godbi. 0 godbi. 2134 Vse okrogla H TABOR, 14* februarja 1931 Kdor se želi dobro zabavati, naj se udeleži velike predpustsig zabave s plesom ki jo priredijo krojaški pomočniki na Taboru. MASKE DOBRODOŠLE, 2171 Pravi Aspirin fe samo v tabletah a— Is gledališča. Danes se bo ponovik priljubljena opereta »Grof Lukseunburski« za ab. C m kupone. — V sobpto bo druga repriza zanimive žaloigre »Duh zemlje« za ab. A tn kupone. — V nedeljo popoldne bo klasična opereta »Grof Luksemburški«, zvečer pa burka »Odgoden* noč«. a— Odbor Društva hikalh posestnikov v Mariboru se je konstituiral takole: predsednik Otmar Meglič, podpredsednik Hin-ko Sax, zapisnikar Maks Marčun, blagajnik dr. Vilko Marin, pravni konzulent društva dr. Rihard Faninger. Novi odbor se bo takoj lotil ureditve raznih perečih vprašanj, zlasti davčnih zadev ter vprašanj samopomoči pri prometu s posestvi za primer smrti itdL Odbor poziva vse hišne posestnike v Mariboru in okolici, da se oklenejo svoje organizacije. a_ »Bat'a« modernizira mariborsko po» družnico. S tozadevnimi deld so začeli v ppnedeljek. Prodajalna pri Tut a d črvi vele« trgovini na Aleksandrovi cesti bo veleme» stjjo preurejena z velikimi izložbenimi okni ter enotno notranjo opremo. a— Požar. V nedeljo je nastal v Njivicah požar pri pcsestniKu Antona Novaku ter mu upepelil'i hlev, ki je v zveza s kozolcem Rešili so le živino. Gasilci so bili sicer kmalu ni mestu, rešiti pa se ni dalo nič več. a— Avtomobil je povozil v torek zvečer na cestnem križišču v Hočah 17-letne-ga ključavničarskega vajenca Leopolda Verliča, ki je dobil več poškodb. Pri sankanju na Kamniškem klancu pa je padel petletni Josip Binder, sinček železničarja tako nesrečno, da si je nalomil levo ključnico. Oba so prepeljali v bolnico. a— Policijski ples, ki ga priredi maribor« «ko Društvo državnih policijskih name» encev in upokojencev pod pokrovitelj» vorn predstojnika mestne policije uprav» ka g. Keršovama Vekpslava v soboto 24. r. m. ob pol 21. v vseh prostorih velike -vorane Union, bo brezdvomno nudil vsa* komur prijazno zabavo. Sodelovala bo vo» jaška godba. Za dobro kapljico in prigri» ?;ek je preskrbljeno. Cisti dobiček veselice je namenjen za podpore društvenih članov, r.jih vdovam in sirotam. Podprite ta do» brodeln.i namen z najobiinejšo udeležbo na prireditvi. Iz škofje Loke 41— Občni zbor krajevnega Rdečega križa za škofjo Loko bo t četrtek 22. t m. ob 20. v mestni posvetovalnici na Mestnem trgu. Pridite! ' šl— Zgodnja pemlad. Kljub snegu in precej mrzlim dnevom cveto na prisolnčnih re-brih okoliškega hribovja telohi, ki jih okoličani prinašajo na prodaj v mesto. Iz Tržiča č— Smrt agil ne prosvetne delavke. V 5t. Vidu nad Ljubljano je umrla ga Justi Roz» manova rojena Lavševa iz Tržiča. V Trži» 5u ni človeka, ki bi ne poznal pridne in agilne prosvetne delavke Justine Lavševe. Pri pevs&em zboru Bralnega društva je bi» la ves čas med najpridnejšimi pevkami, na» stopala je n* zveznih koncertih v Ljublja» ni in povsod, kjer je društvo nastopilo. Pri Sokolu je telovadila dolga leta in bila vaditeljica dece in gojenk; nad vse rada je pa sodelovala pri gledaliških predsta» vah. V spominu je še vsem, kako lepo je r vstopila kot Jacinta v Cankarjevem »Po» hujšanju«. Lavševa Justina je bila pri pro» svetnem delu povsod prva iin je rade volje vse storila, samo da je društvo napredo» vaio. Ob njeni poroki so ji vsa društva na» pravila izredno prisrčno odhodnico, na ka» tero ni mogla nikoli pozabiti. Njen hudo prizadeti soprog g. Stanko Rozman je pre» b:l v Tržiču nekaj lepih let in tu se je se» rnanil z izvoljenko svojega srca. Hude so bile zapreke, ki so se stavile mlademu na» ru na pot, toda vse je premagala njuna ve» lika ljubezen, da sta si naposled listano» vda svoje lastno ognjišče. Zamahnila pa je kruta žena smrt in stria mlado živlie» nje v trenutku, ko je dalo svojo srčno kri nežni potomki Tatjani. Hudo prizadetemu soprogu iskreno sožalje, pokojnici pa bodi ohranjen časten spomin! Iz Slovenfgradca ■g— Opereta »Mežnarjeva Lizika« Slo» venjgraško pevsko društvo pripravlja opereto »Mežnarjeva Lizika«, (d jo name» rava uprizoriti v začetku marca. Iz Kamnika ka— Streljanje na ulici. V nedeljo nekaj po polnoči je neka oseba na trgu pred ka» varno streljala. Ni to prvi izgred in bi opo» zorih na to naša oblastva, da to grdo raz» vado zatrejo. k a— Druga žrtev otroške bolezni. V to» rek so pokopali v Ljubljani malega Duša» na tz rod orne Vidmar « Vrfinškove iz Pod» 0f-na pri Kamniku. Bolan je bil polnih 6 mesecev ter se jc ubožčka prijemala ena bolezen za drugo. Poslednje tedne je bil ze tako izčrpan, da ni bilo več dosti upa» nia, ko pa je slednjič nastopila še pljučnica ga je stria. Simpatični in priljubljeni Du» šan naj v miru počiva, rodi tel jem naše iskreno sožailje! Iz Utile I— Sestanek smučarjev se ho vršil danes, •v četrtek, ob pol 19. v litijskem Sokolskem domu, kjer se bodo razgovorih o nadaljnih treningih in izletih. Iz Ljutomera lj— Olepševalno društvo bo imelo svoj občni zbor 9. februarja v ogostilni »Tri» glav«. Iz Polfcan po— Predavanje. OUZD iz Ljubljane priredi t soboto 24. t. m. ob pol 13. v pro» štorih tovarne KobMžek poučno prediava» nje o prvi pomoči in preprečavanju ne» od. Skioptične slike. Sokoli, gasilci, de» lavci udeležite se tega brezplačnega preda» vanja! Ob tej priliki bo istega popoldne ob 16. v svrho ustanovitve krajevne proti» tuberkulozne lige v Podjčanah sestanek pri g. Baumannu v Peklu. Iz Trbovelj t— Ktao Sokol. V soboto fn nedeljo filmska opereta »Ljubim, ljubiš, Kubi«. GOSPODARSTVO Nevarnosti protekcijo-nizma v Evropi Te dni je bilo zaključeno prvo zasedanje takozvane evropske študijske komisije, ki ji je bila na podlagi znanega Briandovega panevropskega memoranduma od Društva narodov stavljena naloga, da prouči vprašanje evropske unije. Skoro vse evropske države so na tej konferenci zastopali zunanji ministri, kar je dalo zasedanju poseben svečan značaj. Glede na težko gospodarsko depresijo, ki se je pojavila v vseh državah, je naravno, da so na razpravah prevladovali mednarodni gospodarski problemi. Zato Je vzbudilo še posebno pozornost poročilo predsednika druge gospodarske, ^odnosno carinske konference evropskih držav, Co-lijna, o rezultatih te konference. Pred splošno evropsko tarifno vojno. Colijn je v svojem poročilu glede na neuspehe evropskih gospodarskih konferenc iznesel hude očitke in obtožbe, ki so zaradi brezobzirne odkritosrčnosti izzvale globok utis. Vsem je bilo jasno, da so njegove besede dobro premišljene. Gospodarske razmere, kakor jih je naslikal Colijn, so dejansko pretresljive. Odkrito je priznal, da so se poizkusi oživotvorjenja sklepov svetovne gospodarske konference iz l. 1927. povsem izjalovili. Glede mednarodnih trgovinskih ovir so danes razmere slabše, kakor pa so bile za časa sklicanja te konference. Po štirih letih težkega dela ni opažati nikakega zboljšanja. Poizkusi posameznih držav v cilju sodelovanja in uvidevnosti so se zadušili v na novo razvijajočih se pro-tekcijonističnih tendencah. Nevarnosti za bodoči gospodarski razvoj so vedno večje. Tako bomo končno prišli do splošne evropske in svetovne carinsko - tarifne vojne, ki bo imela nepregledne posledice. Na koncu svojega referata je Colijn ponovno pozval vlade k sodelovanju, kajti nikakor ne gre, da posamezne države, s tem, da ne ratificirajo sklenjenih mednarodnih konvencij, izvršujejo sabotažo. Zahteve agrarnih držav. V debati o Colijnovein poročilu so vzbudila pozornost naziranja angleškega zunanjega ministra Hendersona, ki je na svečan način izjavil, da soglaša s svarilnim pozivom Colijna, kakor tudi izvajanja našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki je opozoril, da priporočilo Društva narodov glede olajšanja mednarodnih ovir v trgovinskem prometu, ne upošteva velike raznobr kosti gospodarskih potreb. Glede zahtev agrarnih držav po preferenfnih carinah so se industrijske države postavile «a formalno in doktrinarno stališče. Zabarikadiralc so se za ortorloksno interpretacijo klavzule o največjih ugodnosti, čeprav obstojajo v praksi številne izjeme v pogledu te interpretacije. Tako so se izognile zahtevi agrarnih držav, da se to vprašanje prouči glede njegovega praktičnega pomena. Postavil se je na povsem logično in pravilno stališče, da pri teli razmerah agrarnim državam ne preostaja nič drugega, kakor da se skupno na zunaj zaščitijo in z izgraditvijo lastne tu-dustrije postanejo svoje lastne odjenialke. Tak razvoj pa ne more biti v interesu in» dustrijskih držav. Evropa mora imeti pravico, da sama uredi svoje zadeve, pri tem pa absolutna in ortodoksna naziranja ne morejo dovesti do rešitve evropskih gospodarskih problemov. Colijn je nato še posebno razpravljal o veliki nevarnosti nadaljnje protekcijonistic-ne politike in je za primer navedel razmere glede sladkorja. Visoke cene po vojni so povzročile nadprodukcijo sladkorja. Ko pa so cene pričele padati, so države dvigale uvozne carine, kar pa je imelo za posledico nadaljnje širjenje produkcije, ponovno padanje cen in zopetno dviganje carin. Sele ko je kriza v sladkorni produkciji dosegla kulminacijo, so države spoznale, da se s povišanjem carine ne da rešiti tega problema in so se pričele pogajati zaradi krčenja produkcije. Visoke carine niso nikaka zaščita pred padajočimi cenami, temveč le vodijo do redno večjih motenj v gospodarskem rav notežju. Glede na zahteve agranih držav se je zavzel za to, da se ves problem klavzule o največjih ugodnostih čim prej razčisti, kar pa je le mogoče, če se prej ustvari atmosfera miru in stabilnosti. Zato je potrebno, da se uveljavi konvencija o stabilizaciji trgovinskih pogodb, ki je bila sklenjena na prvi evropski carinski konferenci v marcu pret. leta. Proračun dravske banovine Kakor je iz referata, ki ga je imel načelnik finančnega oddelka banske uprave dr. Orel na seji banskega sveta, razvidno, je novi proračun dravske banovine tehnično drugače sestavljen, kakor proračun za leto 1930./31., zato tudi ni mogoče brez pridržkov ta proračunski predlog primerjati s tekočim proračunom. Izdatki za vzdrževanje banovinskih cest so namreč letos predvideni v posebnem proračunu cestnega fonda, ki tvori dodatek k splošnemu proračunu tn vsebuje predvidene izdati-«* od 27.35 milijona Din, dočim so v tekočem proračunu ti izdatki predvideni v okviru poglavja »tehnični oddelek« splošnega proračuna z vsoto 19.68 milijona Din. Če torej s tem pridržkom primerjamo novi proračun izdatkov s proračunom za 1. 1930. /31., tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din)-1931. /32. 1930. /31. T. banska uprava 13.00 11.90 -f J.10 TI. kmetijstvo 19.7« 14.34 + 5*42 TTT. prosvet« 13.47 8.89 -f 4 58 IV. teh. oddel. V. sor. skrbstvo nar. zdravje VI. trgovina, obrt, industrija VII. agrar. oper. VIII. dolgovi IX. razni izdatki 21.55 31.03 — QA8 29.55 41.36 _ 11.81 4 36 3.48 + 08S 0.81 0.77 -f 0.04 8.00 11.00 — 3 00 __9-47 J3.29 - 3.82 119.96 136.06 —16.10 cestni fond _27.35 — -f 27.35 skupaj 147.31 136.06 -f 11.25 Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, se ima proračun izdatkov skupno z izdatki iz cestnega fonda povečati za okrog 11 milijonov Din. To povečanje izdatkov pa povzročajo samo večji, toda potrebni stroški za ce» ste, dočim se deloma povečani izdatki v posameznih oddelkih splošnega proračuna krijejo s prihranki na drugih mestih, zlasti pri izdatkih za zdravstvo (zaradi predvidenega prevzema ljubljanskih bolnic po državi), nadalje s prihranki pri odplačevanju dolgov in s prihranki pri raznih izdatkih. Glede predvidenih dohodkov še niso ob^ javljeni podatki, prav tako glede dohodkov za cestni fond in glede nameravanega najetja investicijskega posojila za ceste. Napovedano ipa je znižanje banovinske dnklade k neposrednim davkom od 40 na 35 %. — Proga Bakar postaja —- Bakar luka bo otvorjena v marcu. Te dni ee je mudil na Sušaku zaradi inšpekcijskega potovanja generalni direktor državnih železnic g. šre-plovič, ki si je ogledal tamošnje železniške in luške naprave in je izdal razna navodila glede olajšanja prekladanja blaga iz vagonov na ladje in obratno, kar je potrebno zaradi stalne prenatrpanosti te luke. Konferiral je tudi s predstavniki gospodarskih krogov glede vprašanaja skladišč. Nato se je podal v bakarsko luko, kjer je pregledal dela pri polaganju tira na 11 km dolgi novi progi Bakar postaja — Bakar luka. Kakor se zdi bo ta, za razbremenitev sušaške luke izredno važna železniška zveza z Bakrom otvorjena za redni promet že v početku marca. = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Na» rodne banke od 15. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve Narodne banke v drugi četrtini januarja nadalje zmanjšale za 70 milijonov Din (v prvi četrtini so na» zadovale za 120 milijonov). Tudi stanje meničnih posojil je nazadovalo, na drugi strani pa so se znatno povečale žirovne vloge, kar je vse povzročilo dotok izdanih bankovcev in zmanjšanje obtoka bankov> cev za 310 milijonov Din na skoro 5 mu lijard. Stanje od 13. t. m. je bilo nasled» nje (v milijonih Din. v oklepajih razlika nasproti stanju od 8. t. m.), aktiva: ko* vinska podlaga 219.5 (— S.0), saldo raznih računov 496.0 (— 62.4), posojila na menice 1379.4 (— 31.6), lombard 202.8 (— 0.1); pasiva: obtok bankovcev 5011.7 (— 309.6), žirovne obveznosti nasproti državi 45.8 (— 7.0), ostale žirovne obveznosti 869.4 (+ 200.7), razne obveznosti 139.4 (+ 13.8). = Polovična vožnja za delegate k občnemu zboru Zveze obrtnih zadrug. Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 25 t m. ob 8. dopoldne, predkonferenca delegatov pa v soboto 24. t. m. ob 3. popoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Ministrstvo za promet v Beogradu je z odlokom od 14. t. m. št. 638 dovolilopolovično vožnjo na vseh železnicah delegatom, ki se bodo udeležili občnega zbora. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 1500 kg martinovega jekla; strojni oddelek do 26. t. m. ponudbe glede dobave 700 kg bencina ter glede oddaje 361 komadov različnih pil v popravilo in nasekovanje; prometno-komercijalni oddelek pa do 30. t m. ponudbe glede oddaje raznih časopisov v vezavo in do 31. L m. glede dobave 4476 komadov matric in kompletnih pisav. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 6 transformatorjev, 30.000 kg negašenega apna in 200 komadov ležajev. BORZE 21. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah Praga in Trst Je bilo nekaj več prometa. Tečaji deviz so z malimi spremembami ostali na stari višini. Med efekti je bila zaključena Vojna škoda po 416.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je tudi danes Vojna škoda zaradi nizkih denarnih tečajev ostala brez prometa. Za promptno Vojno škodo ni bilo blaga izpod 420. Od državnih papirjev je imelo promet samo 7% Blairovo posojilo pri čvrstejšem tečaju 80 in 80.25 ter 7% Seligmanovo posojilo po 79.75. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Jugobanki po 78 in v Srpski po 190. Na tržišču industrijskih vrednot je bilo nekaj več prometa v Trboveljski po 327.5 do 330. Zaključki so bili samo še v Dravi po 235 in v Gutmannu po 130. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.76 — 22.82 (22.79), Berlin 13.4575, Bruselj 7.3932, Budimpešta 9.8904, Curih 1095.9, Dunaj 796.44. London 274.95, Newyork 56.545, Pariz 221.96, Praga 167.33—168.13 (167.73), Trst 295.55—297.55 (296.55). Zagreb. Amsterdam 22.79, Dunaj 794.94 do 797.94, Berlin 13.4425 — 13.4725, Bruselj 789.32, Budimpešta 989.04, London 274.55 — 275.35. Milan 295.45 — 297.45. Newyork ček 56.445 — 56.645, Pariz 220.96 Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2525, London 25.08375, Newyork 516.90, Bruselj 72.025 Milan 27.06, Madrid 54.15, Amsterdam 207.975, Berlin 122.78, Sofija 3.7425, Praga 15.30, Varšava 57.80. Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.07125. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92.5 bi., 7% Blair 80.5 blago, Vojna škoda 416.25 zaklj., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den.. Praštediona 960 den.. Kreditni zavod 170 do 180, Vevče 128 den., Ruše 200 — 230. Zagreb Državna vrednote: Voina škoda aranžma 418 — 420, kasa 419 — 420, za februar 416 — 417.5, investicijsko 86 — 87.5, agrarne 49.5 — 51, 8% Blair 91.5 — 92.5, 7% Blair 79.5 — 79.75, 7% Drž. bipot. banka 79.375 — 79.75, 6% begluške 66 — 67; bančne vrednote: Praštediona 970 — 980, Union 191 — 193, Jugo 78 — 79. Srpska 188 — 190 Zemaljska 129.5 — 132, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Našička 800 — 975. Gutmann 130 — 132, Slaveks 50 do 51, Slavonija 200 den., Drava 2$>—237, Vevče 128 den., Isis 40 — 46, Dubrovacka 375 — 390, Jadranska 545 den., Trbovlje 330 — 335. Beograd. Vojna škoda 417.25 — 417.5 zaklj., investicijsko 87 zaklj., 7% Blair 79.5 — 80, 6% begluške 66 — 67. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska boria (21. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje jfe za jesenove plohe (neobrob-Ijene, tudi sveže, 80. 90, 100 in 120 mm debeline, od 4 m dolž. navzgor, stopnjevaje od 10 do 10 cm, od 25 cm širine navzgor), za lipove plohe (od 50 in 100 mm debelin«, od 2 m dolžine navzgor, od 16 em širine navzgor), za 1 vagon javorja (40 in 100 mn», I., II., III., od 2 m dolž. navzgor, od 16 cm širine navzgor) in za 100 kub. m desk (smreka, jelka, 60 do 70 % smreke, 19 mm debeline, III.). «ITO + žitni trg. (21. t m.) Včeraj kakor tudi danes so na evropskih tržiščih cene pšenici ponovno nazadovale in je pšenica za mare na budimpeštanski terminskj borzi padla na doslej še nikoli dosežen tečaj 14.27. Navzlic tej izredno popuščajoči ten- PRI ZIMSKI:il ŠPORTU, OB MRZLIH DNEVIH N1VEA-CHEJÌE In sicer poprej vdrgniti, predno greste ven na mrzli zrak. Nivea-krema pronikne popolnoma v kožo in ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu. Nivea-krema prepreči, da koža razpoka ali da postane hrapava. Vdrgnite si, predno se podaste spat, vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo. Z radostjo boste konstatirali. kako mehka in gibka je vaša koža, če Jo potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je druge kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCEKIT. Dm* po 5, ie ta m Dfn — tsbe p« t ta M Dia Ixdelovatelj r Jugoslaviji: Jngosl. P. Beiersdorf & Co., d. ». o. J. — Maribor, Gregorčičeva št. 24 denci Inozemstva pa je pri nas tudi v zadnjem času tendenc^ prav čvrsta. Dovozi na trg so minimalni in blago, ki se nahaja pri trgovcih ima dalje čvrsto ceno. Mlini so primorani kupovati pšenico po cenah, ki gredo za potisko blago do 165. Tudi koruze pride prav malo na trg in se cene držijo navzlic mlačni tendenci inozemstva. -f- Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (fc. slov. postaja. po mlevski voznim, plač. v 30 dneh); pšenica: baška, potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 - 212.5, gornjebaška. 79/80 kg po 205 - 207.5, baranjska, 79/S0 kg po 190 — IS2.5. Sombor okolica. 79 kg po 190 — 192.50; oves: baranj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5; koruza: baška. stara po 150— 152.5. baška. nova. umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5: moka: banaška »Ot po 340 — 345. -f Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vago» nov pšenice, 1 vagon ovsa, 1 vagon ječmena, 60 vagonov koruze, 18 vagonov moke in 14 vagonov otrobov. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5 do 155; baška, potiska, slep. 79/80 kg 157.5 — 160; gornjebaška. 79/80 kg 155 do 160: gornjebanaška, 79/80 kg 152.5 — 155; sremska, 78 kg, okolica Indjija 145—147.50. Jermen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Oves: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška in sremska, stara 95 — 100; nova 75 — 80; za januar 77.5 do 80: za mare - april 90 -92.5; sremska, umetno sušena 90—92.5. Moka: baška >0g< »0gg< 245 — 265; *2« 215 _ 230; >5< 185 do 195; »6< 160 — 170; >7< 130 — 140; >S< 100 _ 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski in banaški 90 — 95. + Budimpeštanska terminska borza (21. t. m.) Tendenca zelo slaba, rž ustaljena, promet miren. Pšenica: za mare 14.27 do 14.28, za maj 14.63 — 14.64; rž: za mare 10-36 — 10.37; koruza: za maj 12.24—12.26, tranzitna za maj 9.75 — 9.80. ŽIVINA + Dunajski živinski sejem. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2166 komadov, od tega le 77 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene nazadovale za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1.85 do 2.10, I. 1.45 do 1.80, II. 1.10 do 1.40, III. 1. do 1.10, biki: 1 do 1.30, krave 0.85 do 1.20. — Na svinjskem sejmu v torek je bilo pripeljanih 15.750 svinj, od tega 1.943 iz Jugoslavije, 10.084 iz Poljske in 1138 iz Madžarske. Pri slabem prometu so se pitane svinje ponovno pocenile za 5 do 7 grošov pri kg, dočim so mesne svinje kolikortoliko obdržale izredno nizke cene zadnjega sejma. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 1.50 do 1.53, angleške križane 1.25 do 1.55, kmečke 1.35 do 1.50, mesne 1.05 do 1.45. Sport Pot Hajduka iz domovine v Pariz Pariz, 17. januarja. Ne bo odveč, ako v nekoliko stavkih opišem našo pot iz Splita do francoske pre» stolnice. Ves Split je bil že več dni pred našim odhodom v veliki razburjenosti Povsod se je govorilo le o naši turneji, a mnogokrat smo videli, kako so naši pristaši s prstom »potovali« po zemljevidu od mesta do me» sta, kjer bodo igrali ljubimci Split je tudi topot dokazal, kako ljubi svoje Haj» dukovce, ki so ga že tolikokrat proslavili, dokazal pa je tudi svoje prepričanje, da bo Hajduk tudi ob sedanji priliki izvršil svojo dolžnost, t. j. da se bo vrnil oven» čan s slavo. Že eno uro pred odhodom via» ka — odpotovali smo ob 20. uri — je bil peron poln občinstva, ki se je hotelo po« sloviti od Hajdukovcev. Bilo je prav pri» srčno slovo, ori katerem tudi ni manjkalo solz. Gromki »Zdravo« so zaorili — zapu» stili smo Split. Zjutraj smo prispeli v Zagreb, kjer smo naleteli na razne težkoče. Odpo» vod nekaterih igračev je bila prva, vendar smo jo srečno odstranili. Drugo neugod» nost smo doživeli s potnim listom, ker nam avstrijski konzul n-i hotel daiti vizuma na naš kolektivni potni list Šele po tele* fonski intervenciji na Dunaju smo dobili potrebni vizum. Še preden smo odpotovali iz Zagreba, je prispel naš predsednik inž. Deškovič, ki nam je prinesel zadnje po» zdrave Splita. Ta pažnja je napravila na nas zelo ugoden vtis Ob 17. uri smo odpotovali ir Zagreb* ter se kimalu v naših vagonih prijetno m domače namestili Zvečer smo po prijetni vožnji prispeli v Ljubljano. kjer nas je pričakovalo mnogo Dalmatin« cev in slovenskih športnikov. Zelo smo se razveselili pažnje SK Ilirije, ki je poslala svojega delegata na kolodvor, da nas po« zdravi in da nam želi srečno pot in mno» go sreče. V Ljubljani je bilo slovo najtež« je, ker je bila Ljubljana zadnja postaja v domovini, kjer nam je bilo mogoče pošlo» viti se od svojih prijateljev na domačih tl<+ Od jugoslovenske meje smo nadaljevali pot preko Avstrije, Svice in Francije do Pariza. Sneg, povsod sneg. Vtisi, ki smo jih do« bili na potovanju, so naravnost dtvni. Av« strija je krasna zemlja, ki je nas Balkan« ce zadivMa s svojimi leno urejenimi vasmi V Švici smo kaT začudeno gledali: lepota se je vrstida za lepoto. Povsod se vidijo smučarji ki uživajo te pri rodne krasote. V našem vagonu je potovali avstrijski podkancelar in zunanji minister dr. Scho» ber v Ženevo na zasedanje Društva naro» dov. Ta uvaževani in spoštovani avstrij» ski politik nam je dovolil, da smo ga sli» kali. Ljubezniv nasmeh je bila zahvala za našo pozornost. Na francoski meji smo občutili, da so Francozi strogo službeni. Niso se mnogo brigali za to. da smo športniki prijatelj» ske in zavezniške države; podrobni pre» gled se je moral izvršiti. Kot disciplinira» ni snortniki smo to vzeli brez nevolje na znanje. Ùas nam je hitro minul. Ob 10. uri smo prisneli na »Gare Est« v Pariz. S tem je ^rva etapa našega dolgega potovanja končana. Jutri potujemo dalje... daleko preko mora... M. D. Poročila smučarskih prireditev Prejeli smo: Naši športni javnosti, ki se čedalje bolj zanima za razvoj našega smučarstva, so tako prireditelji raznih smučarskih tekem kakor tudi gg. športni referenti naših listov dolžni nuditi možnost, da si na podlagi v dnevnem časopisju objavljenih poročil ustvari lahko verno sliko o agilno-sti posameznih klubov in sekcij, ki goje smučarstvo, odnosno o kvaliteti njih tekmovalcev, kar je edino mogoče z objavo točnih podatkov. Temu nasproti moram ugotoviti, da so športne vesti sem in tja nepopolne in podane v taki obliki, da si človek ne more ustvariti jasne slike o stvarni jakosti na posameznih smuča rekih prireditvah sodelujočih klubov in sekcij. Tako so na primer v lanskoletnem kakor tudi v letošnjem poročilu »Mladinskih smučarskih tekem«, izvedenih po smučarski sekciji SK Ilirije v Ljubljani, izostali podatki o klubski pripadnosti sodelujočih tekmovalcev, tako da bi se domnevalo, da so na teh prireditvah startali samo člani SK Ilirije, dasiravno so tako lani kakor tudi letos tekmovali pri teh tekmah člani Smučarskega kluba Ljubljana in to uspešno. Nadalje je »Slovenski list« z dne 19. t. m. v poročilu o »Smučarskem prvenstvu«, ki se je vršilo preteklo nedeljo na Pohorju, objavil, da si je g. Tone Deč-man, član SK Ilirije, priboril v juniorski skupini prvenstvo, kar ne odgovarja resnici v toliko, ker je imenovani član Smučarskega kluba Ljubljana in je kot tak tudi za istega tekmoval. Mimogrede bodi povedano, da je naša radio-postaja v nedeljo zvečer pri objavi rezultatov te tekme zagrešila isto napako. Navedene napake so navidezno malenkostne — v interesu sporta pa nedopustne, zato v bodoče malo več — sicer običajne točnosti R. Tekme v hitrostnem drsanja za franco» sko prvenstvo so se vršile te dni Chamo» nixu. Na 500 m je zmagal večkratni prvak Quaglia v času 48 sek. in 4 petine. Drugi je bil Parižan Dardonville. Tudi na 5000 m je zmagal Quaglia v času 9.16 in 2 petini. 1'lenarna seja Jugoslovenskega zimsko* športnega saveza bo drevi ob pol 9. v dam» skem salonu kavarne Emona. Prvenstvo Dravske banovine v skokih. Namestu na Bledu se bo vršila tekma v smuških skokih za prvenstvo Dravske ba» novine v Mojstrani, kjer bo skakalnica za trening pripravljena od petka dalje. Prija« ve za tekmo sprejema Smuški klub Dovje» Mojstrana. — JZSS. Vremensko voročio JZSS po stanja z dne 20. jan.: Planica: temp. —5, suh pršič, višina snega 35 cm na stari podlagi, smuka idealna. — Bohinj: -j-1, v hribih pršiča na stari podlagi 30 cm, v dolini 10 cm, smuka dobra. — Mojstrana: temp. —3 smuka dobra, v Krmi idealna, skakalnica priprav» Ijena za petek. — Nova vas » Bloke: temp. —3, sneg poledenel, višina snega 10 cm, smuka neugodna. — Kranjska gora z dne 19. t m.: ob 7. zjutraj: —9, jasno solnčno, brez vetra, snežne razmere neizpremenje» ne, idealno. Poziv! Vse smučarje tekmovalce opozar» jamo ponovno na obvezni zdravniški pre» gled, ki se vr". danes, v četrtek, 22. jan. od 17. do 20. v šolski polikliniki na Res» Ijevi cest L Prosimo vse, da pridejo po možnosti zgodaj. Klubi naj oskrbe sigurno prijavo tekmovalcev. — JZSS. Gamsov co p IZVANREDKA TOLIKA! Železna dužinslta patent postelja zložljiva, • ta-peciranom madracom. xe-lo praktična za vsako biJo, hotele, nočne bearin potuiuče osobe slane samo Dia 590.—« Razpošiljam po poitn«« Dom povzetju. T4K® "GUQA SLOŽEN (Gemsbart) krasni rtesem pUrji. Gm. pristna anti-lopska dlaka, temna, polna, mehko mah»drava. t lepdni belim robom, 16 c.m dolga dlaka, stajie t okrašenim talcem samo 40 Din, po sehno lop eksemplar s po srebremm tulcem m graad ; lom skopaj samo 70 Din. dvojnorooSna. 18 em dolga dlaka s talcem in graji d- ; loim 100 Din (priložnostni nakup) razpošilja p« poSt-nea p « t i e t j n Tecatai. ea koajib brad H. FBN1CHEL, Wien IX. Kus*dorfe»ta. OS/i. »SB pateat posteti«. cloiliiva. s tapeciram» madracom. aelo prak-ličaa. slane samo D 280. Poten Imam »etiko zalogo 0**° *®lia-Bog perfa fcf po D 48—« druja »rst kg po D 38—, čisto belo «osi« ktf p« D t JO___ in čisti puh k« po D 250—• Razpo-iiliam p« poštnem povzetju. Modro« punienl s votnom stanejo *«m® Din 750.—___ L. BROZOVIč. ZAGREB Ili ca 82» Iz življenja in sveta Praško glasbeno pismo Dunaj, Praga in — Ljubljana — Na obisku pri mojstru Suku Tolstoj v »Kreutzerjevi sonati« Dunaj srka življenje lz preteklosti, Praga živi v sedanjosti za bodočnost; to je najočitnejša razlika med tema dvema mestoma in je vidna že po kratkem opazovanju. Gledališča, koncerti in tudi kritika so na Dunaju polikani s staro tradicijo in kulturo. Povsod se čuti neka izglaje-nost in umerjenost, povsod se čuti tudi odtis nekega svetovnjaštva. V Pragi vsega tega ni v tolikšni meri, zato pa je tam doma ambicija, naprednost v sodobnem mišljenju in svežost mlajšega organizma. Tu se posmebujejo preteklosti bolj nego drugod in pri prav mladih je pacifizem kot veroizpoved često snov za umetniško formo. (Osvobozenè divadlo; Burianovo divadlo.) Ambicija po udejstvovanju in volja k moči jih samo po sebi zavaja do glasbenega strankarstva, ki ni vedno najlepša rožica kulturnega življenja. Vzrok temu strankarstvu pa leži najbrž v tem, da hočejo manj talentirani nadvladati resnične veličine, ki so naravno vedno številčno v manjšini. Kritiki, ki nimajo v sebi antene za umetniško doživljanje in zmožnosti, da bi dojemali lepoto, morajo, da bo slama izmlatena, projicirati lastno negativo v stvari umetniške vrednosti, nazadnje pa se pobratijo še s slabšimi elementi, da lahko nemoteno životarijo. Na takšen način so nastale v Pragi glasbene stranke. Spomnil sem se Ljubljane in sem bil potolažen, da nimamo edini — s kakšno izjemo — bujnega provincializ-ma v glasbeni kritiki. Še eno posebnost imamo skupno s Prago: Zavist. Drugače pa smo si različni v marsičem, kajti oni imajo knedlike in mi klobase. Dunaj je v tej zadevščini že bolj izčiščen. Citai sem tam in slišal popolnoma odklonilna poročila o skladbah, toda brez »duhovitih« fraz, brez strokovnih internacionalk itd., pač pa z resnostjo in prepričanjem ter s tolikšnim strokovnim znanjem in tako utemeljena, da dobiš spoštovanje do pisatelja ocene, tudi če ti niti en sam stavek ni všeč ali enak po prepričanju. Da preidem spet na stranke, naj omenim za primer samo dva, ker so imena njenih »kandidatov« tudi pri nas znana. Prva trdi, da gre razvojna črta češke glasbe od Smetane do Fibicha, Försterja, Osterčila in Jeremijaša. Druga stranka, in ta bo menda bolj pravilna, pa trdi, da gre ta črta od Smetane in Dvoraka preko Janačka do Vit. Novaka in Jos. Suka. Ker je pravilnejša, zato je v manjšini — dobrega in pravega je vedno manj nego slabega in nepravega na tem svetu. To strankarstvo pa ni kar tako za šalo, temveč si gredo v lase z vsemi kapljami tinte in mojstri imajo na ta račun marsi-kakšno grenko uro. Nam, ki poznamo stvari zgolj iz daljave, se zdi vsa stvar smešna, če si jo pa ogledamo iz bližine, vidimo, da je prej žalostna. Smešno se nam zdi, kako morajo črtati iz razvojne linije češke glasbe Dvoraka ali Janačka, na »licu mesta« pa je vsa zadeva že problem. Kdo ve, če ne bo pri nas nekoč tudi podobno. Imamo veliko smisla za takšne lepe reči Smo pa-č individualisti in drug bolj pameten od drugega, torej zelo nadarjeni za stranke. Obiskal sem večino vodilnih Skladateljev in glasbenikov v Pragi in ti obiski mi ostanejo v najlepšem spominu, dokler bo ta deloval, že prve dni svojega bivanja v Pragi sem šel k mojstru Josipu Suku. Baš istega dne je prišel iz Brna, kjer je koncertiral s češkim kvartetom. Sukova gospodinja in sijajna kuharica Ana me je povedla v sprejemnico, kamor je prišel mojster sare naravnost iz kopalnice. Sedaj razumem, zakaj so vsi učenci njegove mojstrske kompozicijske šole dobesedno zaljubljeni v njega. Dobrota, preprostost in neka sugestivna vdanost velike duše priklenja nase vso okolico. Suk bi bil menda zmožen spreobrniti tudi vsakega razbojnika v ovčico. Neverjetno, kako kmalu prideš s takšnim človekom v kontakt. Po nekoliko minutah sva že bila tako v pogovoru, kakor da sva si znanca že dolgo let. Suk je duševni vodja Češkega kvarteta, kot skladatelj pa je duševni dedič svojega svaka Antonin Dvofaka. Ni preveč plodovit, vendar vse, kar ustvari, stoji tu kakor v granit izklesano. Natančno vzeto, ima eno samo veliko delo, štiri simfonije: »Asraela«, »Pohädka léta«, »Zràni* in pravkar dovršeni »Epilog« k vsemu temu. Vse ostale skladbe so le nekakšne epizode, ki so bile ustvarjene ob strani tega njegovega velikega življenskega dela. Vitèslav Novak mi je rekel, da je ta »Epilog« najbrž tudi epilog Sukovega ustvarjanja. Od »Zräni« do »Epiloga« je preteklo deset let in baš ko je končal to delo, je odšel iz Prage šef Češke Filharmonije V. Talich. kateremu edinemu želi Suk prepustiti v študij to svojo stvar. Talich ne želi nastopiti v Pragi ves čas svojega štokholmskega angažmaja niti kot gost; obljubil pa je Suku, da napravi edino izjemo zanj in da pride dirigirat krstno uprizoritev njegovega simfoničnega dela. Pri Suku študira tudi več Jugoslove-nov. Svojim učencem daje popolno svobodo v delu, »vendar mora biti vsak prepričan o svojih umetniških nazorih in nagnjenjih,« pravi Suk. »Prepričanje je glavno, iz tega sledi iskrenost, v drugi vrsti seveda spretnost. To se mi zdijo glavne činjenice umetniškega ustvarjanja,« — tako govori Suk kot učitelj. Suk ni slepo sledil, niti se ni pustil vplivati od mode zadnjih let. Ostal je zvest samemu sebi in šel nemoteno svojo pot, ki si jo je začrtal že v svojih početkih in ki jo je tehnično izpopolnjeval, v izrazu pa stopnjeval. Folkloro v umetni glasbi zavrača, ker pravi, da Je ljudska umetnost nekaj povsem samobitnega in je ni mogoče z umetnimi sredstvi izboljšavati. Izmed živečih skladateljev ceni zelo Schönberga, Albana Berga in Hindemitha; Stravinske-ga manj .ker je v zadnjem času popustil in ni šel po isti poti kakor v začetku. Prve njegove stvari so mu zelo všeč, bolj nego poznejše, ker so spontane in očitu-jejo močno osebnost. Pozna zbore in ora-torij Božidara širole in mu ugaja čistoča vokalnega sloga v teh skladbah. Govorila sva o operni produkciji zadnjih let. Mnenja je, da bo treba operno obliko reform'rati in jo prilagoditi času, ker ne ustreza več sodobni mentalnosti. Opero »Mašinist Hopkins« je obsodil že zato, ker žali njegov čut do žene in družine, ki so mu, kakor sem povzel iz pogovora, največje svetinje. Povedal sem mu, da sem si ogledal v Nemškem gledališču Wagnerjeve »Meistersingerje«. »Veste, to je opera, za katero zavidam Nem- ce,« mi je odgovorlL »Janaček pa Je naS najmočnejši d ramata ki skladatelj. Njegov originalni glasbeni koncept občudujem. Prepriča vsakogar, ki Ima količkaj dojemljivosti za muziko. Ob koncu prvega dejanja »Jenufe« je napravil iz nekoliko besed »Vsak mora srečo si zaslužiti« celo filozofijo.« Josip Suk Ko sem se že hotel posloviti, me Je povabil, da si ogledam v stanovanju še ostale sobe. V vseh sobah visijo originali čeških slikarjev in mojster Suk je ponosen nanje in jih z užitkom razkazuje, a pri vsaki sliki pove razlago in njen izvor. Na steni sem zagledal fotografijo Leva Tolstega in poklonitev Suku. »Vi ste osebno poznali Tolstoja?« — »Da.< pravi Suk. »Vedno, kadar smo s kvartetom igrali ▼ Petrogradu, nas je prišel poslušat in večkrat nas je tudi povabil na svoj dom Da Jasni Poljani, kjer smo ž njim preživeli nepozabne ure.« — »Mojster, gotovo ste ga vprašali, zakaj je v svoji »kreutzerjevi sonati« na takšen način popisal Beethovnovo umetnino in ji pripisoval učinek, ki se nam glasbenikom zdi ne samo čuden, temveč skoraj smešen?« — >Da, govorili smo tudi o tem in Tolstoj nam jo rekel, da si je izbral ime »Kreutzerjeve sonate« samo zaradi njene popularnosti, med tem ko ceni on sam to delo med največje umetnine; nekoč prej je pa na isto vprašanje odgovoril O. Nedbalu, ki je bil tudi član kvarteta: Najbrž sem slišal igrati to skladbo slabo in napačno podano.« Dolgo sem se zaklepetal pri Bakn in poslovil sem se, čeprav bi bil rad ostal pri niem še celo noč in še ves drugi dan. »Pridite še, ko se vrnem s počitnic, vrata so vam vedno odprta,« ml je dejal za slovo in stisnil roko. Matija Bravničar. Radio Četrtek, 22. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — T2.4S: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. _ 17.30: Otroška ura. — 18: Plošč«. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Prenos opere Morana iz gledališča v Brnu. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. Petek. 23. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45t Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. — Ì7.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Umetnost v vsakdanjem življenju. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. _ 20: šah. — 20.30: Pevski solistični večer ge. Skvarčeve (sopran) in gosp. Zivka (tenor). — 21.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 2° 30- Poročila. — 22.50: Koncert orkestra baialajk. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. _ 20.30: Dramski večer. — 21.30: Klavirski koncert — 22.20: Konc»1 iz Moravske Ostrave. — BRNO 16: Koncert godalnega kvarteta. — 17.45: Glasba za mladino. — 19.30: Koncert Mozartove glasbe. — 20.30: Prenos iz Prage. — 22.20:" Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.25: Koncert orkestra. — 17.30: Mladinski program. — 20: Koncert Linckejeve glasbe. — 22.40: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.50: Ruska komorna glasba. — 20: Mešan program. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke gla.sbo iz Berlina. — 19: Zabaven program. — 20: Plesni večer. — 21.10: Orkestralen in pevski koncert. — MÜH LACK ER 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — 20: Stare in moderne zborovske skladbe. — 21: Renesansa, Barok, Rokoko. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 17.25: Jazz - band. — 19.30: Lahka glasba. _ 20.50: Vedra glasba. — RIM 17: Koncert orkestra. — 21: Mešan program. — 21.35: Operetni večer. Iz sln*^tiih obiav Tehničko odelenje vrbaske banovine razpisuje na dan 21. februarja ob 11. prvo ofertalno licitacijo za prevzem zidarskih in krovskih del banskih dvorcev v Banjaluki. Predračunska vsota znaša 4,562.124.20 dinarjev. Pri okrajnem sodišču v Laškem bo 24. t. m. ob pol 9. dražba nepremičnin gozda, zemlj. knj. Rečica, vlož. št. 159. Cenilna vrednost 44.433.60 Din, najmanjši ponudek 29.622.40 Din. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 2. februarja ob 11. nabavo 5.000 kg ovsa. Lov krajevne občine Preddvor »e bo od» dal v zakupni javni dražbi v uradu sreske» ga načelstva v Kranju 2. marca ob 9. za dobo petih let Okrožno sodišče v Celju je uvedlo po* stopanje, da se proglase za mrtve pogre» šanci: Miha Fakin, posestnik z Metnega vrha; France Golom an, sin posestnika v Sotenškem; Jože Vode od St. Vida pri Grobelnem ; Miha Jurše, sin posestnika v Sladki Gorci in Valentin Goličnik, srn po» sestnàka v Lepi Njivi, j brotnlca, H Je policij! brezplačno dala na razpolago toliko belih palic, kolikor jih ta potrebuje za nesrečnike v svojem področju. Zasedanje Sveta DN v ženevi Od leve na desno: Francoski zunanji minister Briand, italijanski zastopnik Grandi (a kožuhovinastim ovratnikom) in poljski zunanji minister Zaleski (s črnim klobukom). Za državniki stoje njihovi sodelavcL Raketa za izstrelitev v vsemirje Kako je sestavljena raketa, ki poleti v višino 100 kilometrov — Glavne težave so denarnega značaja — Človeštvo bo v par desetletjih gospodar vsemirja Kakor smo že poročali, je ameriški fizik dr. Lyon pripravil vse potrebno, da danes izstreli raketo v vsemirje in tako preišče prostor onkraj ozračja našega planeta. Znameniti dogodek se bo izvršil v severnoitalijanskih Alpah in za izstrelišče je izbrana gora Monte Redorto. Konstrukter rakete dr. Darwin O. Lyon jp doslej izstrelil osem eličnih raket, od katerih je samo ena res prodrla v višje sfere ozračja in se tudi vrnila. Raketa, ki bo izstreljena to pot ima aparate za merjenje toplote, gostote in sestavine zraka v najvišjih plasteh. Lyon upa, da se mu to pot posreči doseči višino 100 kilometrov. Doslej ni bil še preiskan zrak v višini 30 kilometrov. Sieer so do te višine prodrli posamezni baloni brez ljudi, ali padli so na zemljo brez vsakega uspeha, pripravljena raketa pa bo la.hko prodrla do stratosfere, ker ne potrebuje zraka za gibanje, marveč se v redkejšem zraku in v brezzračnem prostoru giblje še hitreje. Izstrelek ima obliko puščice, je 3 metre dolg in tehta z aparati vred 56 kg. Napravljena je iz jekla in aluminija, nje konica pa je iz berilija. Ko doseže raketa naj-.višjo višino, se konica odpre avtoma- tično in razgrne velika padalo, ki je v notranjosti sprednjega dela. Obenem začno delovati registracijski aparati. Pri padcu se sname z rakete sprednji konec z aparati in obvisi na padalu. Jekleni plašč pade takoj na zemljo, priprave za merjenje pa padajo počasi s dapalom proti zemlji. Raketa je stala 3000 dolarjev in ako bo ta izstrel prinesel uspehe, ki si jih obeta dr. Lyon, bo za nadaljnje poskuse dobil od nekega ameriškega mecena nagrado 20.000 dolarjev, ki mu bo omogočila nadaljevanje dela v tem praveu. Dr. Lyon se je nedavno mudil na Dunaju ter je izrazil nado, da se mu gotovo posreči odkriti način za dostavo ljudi v vsemirni prostor. Problem ne obstoji toliko v hitrosti, kolikor v sredstvu za pogon. Glavne tež-koče pa so predvsem denarnega značaja, kajti raketa, ki bi lahko ponesla ljudi v vsemirje, bi stala vsaj 50 milijonov dolarjev ali več ko dve in pol milijardi dinarjev. Podjetni Američan pa misli, da bo človeštvo po začetnih uspehih gotovo v par desetletjih usvojilo vsemirje, kakor si je osvojilo ozračje. Sir Thomas Beecham Sloviti angleški glasbenik, ki je prišel v konkurz. Njegova pasiva znašajo več ko 30 milijonov dinarjev, ki jih je porabil v glavnem za propagando stalnih operskih odrov V Londonu in v drugih večjih angleških mestih. Dežela brez cvetlic Znamenita švedska igralka Pavlina Brunius pripoveduje v svojih te dni objavljenih spominih razne zanimive zgodbe iz svojih mladih let, ko je še kot začetnica priredila s slavnim igralcem Gustavom Fredrikssonom turnejo po severni Švedski. Ko sta prispela s svojo skupino meseca junija v Haparando, najsevernejše švedsko mesto, sta morala slišati v svoje začudenje, da cvet e jo cvetlice tam gor šele v avgustu. Toda Fredrikssonu se je vsekakor spodobilo pokloniti kakšen šopek. Kako napraviti? Cisto slučajno je zvedela Bruniusova, da je tu neki čevljarski mojster, ki ima cvetlični lonček in v njem vendarle vsaj eno cvetlico. Stopila je k njemu, a mož ji ni hotel odstopiti svoje dragocenosti za vse na svetu. Šele ko mu je povedala, da bi bila cvetka nameniena velikemu igralcu, ki ga je videl nekoč nastopiti v Stockholmu, se je omehčal in zvečer so Fredrikssonu slavnostno izročili edino haparandsko cvetlico, ki jo je ta še dolgo hranil v spomin. Drugod so se dogajale še bolj čudne in zabavne zgodbe baš kar se tiče šopkov in vencev. V neki severni garnizi-ji je Bruniusova v tistih časih nastopila v Seribeovem »Kozarcu vode«. Ob koncu predstave so ji poklonili navdušeni častniki šopek na — lepenko naslikanih cvetlic z opazko, da so »te cvetlice zahvala za »Kozarec vode«, žal pa, da se ne dado postaviti v kozarec z vodo.< Tudi te >cvetlice< hrani Bruniusova še danes v spomin. Si- cer pa se je od tistih časov sem tudi v severni Švedski marsikaj spremenilo in danes lahko že povsod in ob vsakem času dobiš sveže cvetke, ki si jih dado cvetličarne z letalom pripeljati iz srečnejših krajev ali pa jih ljudje sami skrbno gojijo v toplih gredah. Bela palica za slepce Pariški prefekt je uvedel zanimivo in koristno novost, ki omogoča slepcem, da se brez nevarnosti gibljejo v opas-nem velikomestnem prometu. Med invalidi svetovne vojne je tudi veliko nesrečnikov, ki so izgubili luč oči in baš tem je hotel pomagati prefekt. Razdelil je mednje bele palice kot odznak slepcev ter naročil stražnikom, da morajo paziti na mimoidoče, ki imajo te palice, ter po potrebi ustaviti promet ter jih sami spremljati preko ceste. Bela palica je tudi znak za šoferje, da krote svojo brzino brž ko zagledajo pasanta, ki ima ta znak svoje nesreče. Prefekt je pozval tudi občinstvo, da^ spoštuje nesrečne slepce in jim postreže v vsaki nepriliki, poudarjajoč, da je doslej slepcem samim bilo neugodno vsak dan po nekolikokrat opominjati svojo okolico na svojo nesrečo. Sicer je občinstvo tudi doslej imelo vsak možen ozir do slepcev, ali v brzini prometa nihče ni takoj vedel, da inia posla s slepcem. Bela palica bo odslej vsakogar brez besed opozarjala na obzirnost in potrpežljivost napram človeku, ki je izgubil svoj najdražji zaklad pri branibi domovine. Takoj se je oglasila tudi do- Sodnik obsodil samega sebe V ozki predsobi sodišča v Kovnu se je gnetlo 49 oseb, moških in ženskih, starih in mladih. Vsaka je imela poziv, da se mora zglasiti tega dne ob osmih zjutraj v tej in tej stvari pred sodnikom. In vsak je prišel točno, saj bi v nasprotnem primeru moral plačati občutno globo. Kogar pa ni bilo, je bil sodnik. Bilo je osem, bilo je devet, bilo je pol desetih in ga ni bilo od nikoder. Konnčo ob desetih, ko je bilo že vse nervozno od dolgega čakanja, so se odprla vrata v razpravno dvorano, sodnik F., mlad človek, je zasedel svoje mesto in občinstvo istotako. Neki odvetnik, ki se mu je posebno mudilo, je stopil naprej in prosil, da bi njegovo zadevo obravnavali kot prvo. Mladi sodnik pa je odkimal in je sam odločil o prvi zadevi, ki naj pride v razpravo: >Najprvo,< tako je narekoval svojemu zapisnikarju, »disciplinarni postopek proti sodniku F. zaradi zapoznele otvoritve sodnega zasedanja. Sodnik F. se zaradi nedostojnega vedenja napram občinstvu obsodi na 10 litov globe.. .< Ali je na svetu še dosti tako vestnih nevestnih sodnikov? Vsekakor je sprejela publika ta sodni izrek z zadovoljnim mrmranjem. Zakonska dvojica Gaste, ki si je pri tekmi nemških drsalcev pridobila mojstrstvo pred drugimi drsalskimi dvojicami. Zagonetka dvojčkov Dunajska Pehamova klinika je nedavno zaključila statistične preiskave o rojstvih v Avstriji. Dasi se je dognal naravnost strašanski vpadek rojstev, vendar so opazili, da se odstotek dvojčkov in trojčkov ni zmanjšal. Pojavi dvojčkov in trojčkov so pogosti kakor prej, pri splošnem padcu rojstev pa se je njih relativni odstotek zato povišal. V zadnjih letih se na Dunaju rode dvojčki vsak dan in je takih primerov 350 do 380 letno. Trojčki so seveda redkejši, vendar jih pride po 12 na leto; t. j. vsak mesec po en primer. Zanimiva je dalje ugotovitev, da se po vojni stalno rodi več dečkov nego deklic, samo pri dvojčkih in trojčkih je razmerje soola ostalo isto ter je med temi stalno 10 do 15% več otrok ženskega, nego moškega spola. Čudna je nadalje ugotovitev, da je pretežna večina dvojčkov in trojčkov nezakonskih. Iz zakonskih zvez pohaja le ena tretjina dvojčkov in trojčkov, medtem ko odpadeta ostali dve tretjini na nezakonske zveze. L. 1928. so bili celo vsi trojčki nezakonski. Zdravniki in socijalni delavci z vnemo preiskujejo ta pojav, ki gotovo ni slučajen, ker je stalen, in mnogi zdravniki mislijo, da bi se ob študiju te okoliščine morda dala razvozlati zagonetka, ki doslej zakriva skrivnost dvojčkov in trojčkov. Drsalska tekma v Ameriki Tekmovalci startajo na drsališču v Newburghu, da v bliskovitem diru preteko zamrznjeno jezero, Zane Qrey Ilo zadnjega moža Roman Ko Je Collterjev hripavi glas utihnil, Je zaSepetaia Elksn z ustnicami hladnimi in negibnimi kakor led: »Izpustite me... Pustite me tukaj samo!« »A, seveda! Razumem,« je odvrnil Colter. »Prekleto zoprno mi je bilo, da sem vam moral vse to povedati. A prej ali slej bi bili itak morali zvedeti resnico o tem polindijancu... Zanesel bom vaš sveženj v kočo in vam pripravil odeje.« Colter jo je izpustil m odšel v temo. Kakor mrtva stvar se je jela Ellen sesedati k tlom, dokler ni zleknjena obležala zraven debla. Ln nato je ležala v hladni, vlažni senci, medla in neživa, kolikor je šlo za vnanje, telesne gib l ia je. Ne videla ne slišala ni noči, vetra, mraza in rose, ki je padala. V tem trenutku je bila kakor zdrobljena od brezmejnega obupa; bilo ji je, kakoT da bi se globlje, čedalje globlje pogrezala v črn, brezdanji prepad, kjer so besnetli okoli njenega telesa in njene duše temni hudourniki krvi in divji viharji strasti. V svojem obupu je hlepela po smrti. Rojena iz nezvestobe, obremenjena s prekletstvom zle krvi, zavlečena iz enega samotnega, divjega in umazanega zatišja v drugo, zmerom daleč od ljubezni, miru, veselja in doma, navezana na dražbo nasilnih, prosta-ških mož, po čudni usodi določena v to, da je vzljubila mešanca, divjaka, Isbela, dednega sovražnika svojih ljudi in nazadnje celo okrutnega morilca svojega očeta — česa, za Boga, se je še mogla nadejati od življenja? Maščevanja! Oko za oko! Življenje za življenje! A čutila je, da Jeana Isbela ne bi mogla ubiti. Ljubezen drugih fensk s« lahko tzpremenl v sovraštvo, a ftubezen Jorthove EBeo ne. In če bi jo za lase potegni v prah, če bi jo tepel io poniževali v svoji divji, nespravljrvi maščevalnosti — še s svojim poslednjim vzdihom bi šepetala, da ga ljubi Ln da se mu je nalagala, ker je hotela umoriti njegovo vero vanjo. Da, samo ta čudna vera v njeno čistost je bila osvojiila njeno ljubezen. Da je bil on izmed vseh moških edini, ki je spoznail resničnost njenega bitja, njeno nedotaknjeno ženstve-nost — kako čudno, kako strašno, kako mogočno je bilo to! Da, izneveriBa se je bila Jortliovim! Izneverila, kakor se je bila njena mati izneverila Isbelu! Ta mulca, to razdejanje njene duše je b'la grenki sad Mrtvega morja — grehi očetov so se maščevali na njej. »Cas je, da končam,« je šepetala nočnim sencam, ki so blodile okoli nje. Strahopetnica ni bila — ne bolečine se ni bala, ne smrti, niti vprašanje, kaj bo potlej, je ni plašilo. Nič težkega ne bi bilo, samo poslednja radost, sla samoponižanja, najvišji dokaz njene ljubezni do Jeana Isbela, ko bi poljubila skalo na Rimu, po kateri so bi'le stopale njegove noge, in se nato strmoglavila v globino prepada. Bila je poslednja Jorthovega rodu. Užaljeni IsbeJovci bi bili maščevani. »A on ne bi nikoH zvedež — nikoli ne bi zveded — da sein se mn zlagala!« Bila Je izgubljena — izgubljena na zemlji, izgubljena za upanje nebes. Imela ni ne pravice, da bi živela, ne pravice, da bi umrla. Bila je samo majhen plevel ob poti življenja, pohojena in v blatu pokopana. Samo uboga, trhla nitka je bila v zmedenem tkanju ljubezni, sovraštva in maščevanja. Bilo ji je, kakor da se pogreza vse globlje in globlje. Ali je bi-1 ta prepad obupa res brez dna? Ce bi se bil Colter vrnil, bi bil našel v njej voljno igračo — ponižno stvarco, zrelo za njegov podli objem. Vdala bi se bila, samo da bi se še floMJe pogreznfia ▼ bterto — da M se fczwsnorata za to, ker Je $*fta izdala pdemenito ljubezen moža in svojo lastno ženstvenost — in končala, končala s telesom in dušo. A Colterja ni bilo nazaj. 12. POGLAVJE. Hladen, siv, mrkoben somrak se je pričenjal, ko se je Ellen zavlekla v kočo, zlezla pod odeje in zaspala kakor ubita. Ko se je zbudila, je bilo videti že pozno popoldne. Solnce m nebo sta se bliskala skozi raztrgano streho stare kolibe. Njen stric, Tad Jorth, je •ležal na kupu odej, podprtih s surovo izprepletenimi vejami. Svetloba mu je padala na obraz; bled, zgubančen obraz, ki so mu črte kamenele v tihi muki. Mrtev še ni bil, slišala ga je, kako je dihal. Tla pod Eldeninimi odejami so bila gola ilovica. Ona in Jorth sta bi'la v koči sama. Polovica koče je imela surov strop iz tesanih deska, nad katerimi je bil nekakšen senik; to podstrešje je segalo do sosednje kladare, bilo je obenem streha verandastega prehoda med poslopjema. Vmesnih sten ni bilo. Preprosta lestvica je vodila v podstrešje. Ellen je zaduhala dim in vonj pekočega se mesa ter začufci moške glasove. Pogledaüa je venkaj: Slater in Somers sta se bila pridružila četi — prirastek, ki je utegnil koristiti obrambi, njenemu lastnemu položaju pa gotovo ne. Somersa je imela od nekdaj za enega tistih ljudi, ki se jih je najbolje ogibati. Colter jo je zagledal ln viknil: »Pojdite semkaj m nakrmite svoj bledi obraz!« Tovariši so se zasmèjali, ne glasno, ampak oprezno, kakor da se morajo varovati vsakega nepotrebnega hrupa. Zbudili so tudi Tada Jortha, ki se je začenjal premetavati na postelji m ječati. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ^f€ctod »Korespo-ndentinja — takoj«. 3Cr72-l Učenca poiten^ga in marljivega, k; ima res veselje do trgovine, sprejmem v trgovi.no meršanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3071-1 Mizar, pomočnika sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski alici 18. 3115-1 Zelezninar zanesljiv it spreten prodajalec dobi m»sto. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod »10.000 Ljubljana«. 3106-1 Dva posredovalca za požarno zavarovmje. s stalnim zaslužkom sprejme v službo najbolje vpeljana domača zavarovalna družba. Ponudbe na ogla», oddelek »Jutra« pod ?načko »Zavarovanje«. ?097-l Dečka z dežele [K»šter.ega in krepkega sprejmem kot slugo v trgovino. — Prednost imajo nekadilci. Ponudbe na >gl >ddelek »Jutra« pod šrro »Pošten sluga«. S109-1 Mizar, delovodjo dobro Izurjenega sprejme tvornica pohištva. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobra in za nesljiva moč«. 3116-1 Pek. učenca z v*o oskrbo pri mojst.ru sprejme Alojzij Vavpetič Smarca pri Kamniku. Prednost imajo kmečki sinovi. 3125-1 Bcljjše dekle staro 19-Č4 let, pošteno, ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati, dobi službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3126-1 Šivilj, učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3122-1 Kuharico k! z»» voditi goepodiajBtvo sprejme prof. družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pud šifro »Dobra spričevala«. 3102-1 Postrežnfco sprejmem v bližini KerSiža v Šiški. Oglasiti «e je med m. in 12. uro. Naslov pove oglasci oddelek »Jutra«. 3099-1 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika 47. Po dolgem prigovarjanju je gospod Ko-rainurnik naposled res prišel domov. Tam je privezal osla k drevesa. >Če mi jo Se enkrat tako nagodeš, te primem za uhlje in te raztrgam kakor slanika! Slišiš, ti pokora na štirih nogah?« se je drl in pri vsaki besedi brcal osla b nogo. Fiksum fn provizijo dobe t manulakturl verzi Ta,ni potniki, za obisk pri vatnih strank v Ljubljani okolic) in celi Dravski na novinl Nastof' takoj, pis mene ponudbe na >gli«ni oddelek »Jutra« v Ljuhlja n: pod šifro »Fiksum "t provizija«. 1359 5 Potnike proti dobri proviziji, za prodajo šivalnih strojev, koles in radio aparatov sprejme podružnica Engl A. sin, Ljubljana. Alek sandrova cesta 7. 30SD-5 Ogromen zaslužek za vsakega ? vsakem mestu kraljevine. Zahtevajte pogoje, priloživši 5 Din v znamkah za vzorce. Mord-vinov Beograd, Njeguševa ulica 48. 1492-3 Agenti (nje) ki bi potovali po celi Sloveniji, za obisk privatnih strank — lahko zaslužijo dnevno do 200 Din. Pis-mei.e ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Potnike. 84-3 Čamernfkova šoferska šola LJubljana. Dunajsfca e. 16 ;Jug. Auto) Prv» »blast k.»aee«iT>Dlia.>*. — Proapek 1 ' ia ton j PišHf ponjl 857 Oblastveno feoncesljonirana šoferska šola A. Gaberščik mvši kom i sai za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiwei-*ova eesta 52. 2929 4 Oblastveno koncesijonlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana, Oosposvetska 12. — Zahtevajte Infonnacije 205 4 Otvoritev novega t • i a J a nemščine za otroke do šolske dobe Vsak lan popoldne eno oro. Istota ko nove večerne »kupite za odrasle: francoščina, nemščina in angleščina. — Knafljeva allea štev 4 — pHtličje. 887 4 Šivilja f Hickory-smucke L ~ — __ — X m t a a 1 n e\m um c_tr m ftV Ar« 1 n /V X7 iši« »lužbo pomočnic«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 3145" , . > T J» <| < < ^ d «►» Zastopstvo kake večje tovarne ali veletrgovine sprejmem za Slovenijo. Potujem ie 10 iet brez menjave služb. — Ri'flektirara le na stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 70«. 302<5-3 Ako hočete delat! in z lahko domačo ofertjo zaslužiti na lastnem domu 7 Din ta nro, tedaj vstopite v našo zadrugo! Pouk je brezplačen. Vpisnina 10 Din. Obširna navodila radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovenskih ple-tača, Osijttk. 88-3 Zastopstvo ra Kranjsko in samostojno odstvo podružnice dobro vp°ljane domače tvrdke oddam onemu, ki vloži Din 80.000 v gotovini. — Ponudbe na podružnic« Jutra v Celjn pod značko »Spomladi «ezija«. 3147-3 Lahek postranski zaslužek m midi gg. ačiteljem, drl. uradnikom, bivajoči™ v mestih »rezkih načelstev Dravske banovine. Dopine na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Takoj 4811«. S077-S HA Prodafplka poltena ln marljiva, veiča mešane stroke iell pre-meniti mest«. Gr» tndi v špecerijsko ali delikatesno trgovino. Cenj. oferte na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »655«. 2973-2 /Mlajša gospodična izvežbana ter zmožna večjega kapitala, želi « 1 februarjem mesto poslov odi nje v kak' boljši gostilni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poslovodinja« 1122-2 Absolventka meščanske ia trgovske Jo- le, z znanjeim slov., nemškega in srbo-brv. jezika, slov. stenografije ter strojepisja in knjigovodstva, želi primerno službo v Ljubljani. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolventka 27«. 1581-2 Trgovski pomočnik mešane »trofce, dober prodajalec. prost vojaščine, želi premeniti mesto takoj ali poanej«. Ponndbe na oglas oddelek »Jutra« ood šifro »Spreten ln poiten«. 8887-2 Kot fnkasant mri večji zavarovalnici Je-li mest« moSkl trednilh lot, ki polo« več tww>č Din kave'je. Ponudbe na «g!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Inkasant«. 3081-2 Diplomiran pravnik (začetnik) žeH »»stopiti kot pripravnik pri notario. Ponudbe pod »4416« na po-druinioe »Jntra« t Kovom mest«. 8069-8 Postrežnica pridna in poštena, ki zna kuhati ter vsa druga dela opravljati, iiče »Iužbo. — Gre tudi za ves dan. Marica Straus, Maribor, Melje št. 31. 3140-2 Gozdni čuvaj išče nameščenja kot čuva1 ali kaj sličnega. Vešč je v vlaganju bukovlne (Einleger). Dovršil je 4 realke in je hkrati dober računar Po«nudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Bukovina«. SI 46-2 Mesto hišnika 1 S č e zakonski par brez otrok. Žena je izvrstna kuharica, ki se razume tuj di na vrtna dela. mož pa je strojnik, ki bi ob prostem času lahko delal pr avtomobilih, na kar se dobro razume. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 3078-2 Diro dobr« ohranjene, M aoei do 3500 kg, ogodn« prodam. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 3021-6 Kavarno prvorazredno v eentra Za greba, t bogatim inventar jem radi bolezni prodam Pojasnila daje Ecker, Za greb. Frankopanska nI. 3. 8029-6 Razprodajam« 11 v r • t ■ a bela vina do Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, lo^ kier traja zalog» »Vinea«. veletrg i vinom. Rudnik pri Ljubljani 617-6 Gramofon, plošče moderne komade ugodno prodam. Naalov t oglas, oddelk« »Jutra«. 3088-6 Nikoprost Vas odvadi kajenja. Priznanja na razpolago. Stane 76 Din franko. Lindič, Ljubljana, Komensikega 36 207-6 Oglje Ii8e* odjemalca pristnega bukovega oglja, katerega lahko dobavim vsakega 2 meseca 1 vagon. — Ivan Amon, Reištajn, p. Raihen-burg. 3062-6 Dve železni neči viSlna 1.70 m hi ?tn, dobro ohranjeni, prtmeml z» dvorano, gostilno ali trgovino, po nizki ceni proda tvornica Kocjančič in drug Vir pri Domžalah. 3112-6 Otroško posteljco belo poceni prodata v 3e-lenbnrgori ulici It. 7111. S101-6 Dekle ▼m,Vrv« hßnih del hi nekoliko kuhe, Kče riuibo pri manjSi druiini. Marica Gselman, Rače 81 pri Ma-riboro. 8143-2 Sod za 50 fil idrav, dobr« o vinjen naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sod«. 3107-6 Gostilničarji, pozor! 30—40 popolnoma novih sodov s polituro, iz trdega lesa prodam. — Pojasnila daje L. Lovree, Maribor, Tattenbachova 2fl. »142-6 inozemske, skoraj nove Laprodaj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 313ö-ti 2 postelji no?na omarica z marmornato ploščo, kopalna banja likalnik na oglje in pralna kad poceni naprodaj <■» Kodelj.evem, Klunova nlica št. 7. SI28-6 Razne zaboje prodamo. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 3130-8 Narodne noše skupno a!i posamezne naprodaj v Kapiteljski nI. 3 dvorišče. 3138-6 Za povprečno ceno: KUPILI SMO VELIKO PARTIJO BREZHIBNIH ŽENSKIH IN OTROŠKIH TELOVNIKOV IN PRODAJAMO VSO IZBERO ZA POVPREČNO ©Iii ©8*— CENO in 34 Opravo za pisarno (Herrei-zimmer) v modernem siogu kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Horrenzim mer«. 3083-7 Veliko mizo dobro ohranjeno in 6 «to-iov (Altdeutsch) kup-in. — Ponudbe na ogla-s. >d l ;iek »Jutra« pod »Dobro o', a-njeno 30«. &110-7 Pisalno mizo amerikansko kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ohranjena«. 3131-7 Družabnico starejšo, trg naohrajeno. s kapitalom 15.000 Din sprejmem. Ostalo po do ?ovoru. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Celju ood značko »Starejša«. 3059-16 ?0.000 Din posojil? proti visokim obrestim ln veliki protivrednosti, za 3 mesece išče dobičkanosno gospodarsko podjetje. Pre možni id dobri finančniki naj blagovolijo delavnemu podjetju poma ?a ti. Prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodarski razvoi«. 3065 16 25.000 Din posojili i S 5 e m proti vknjHbl na hišo in 10% obrestim. — Cenj. ponudbe t.a podružnico ».Intra« v Mariboru pod »Adoni« 81«. 3155-16 Žessski telovnik iz tople volne, v okusnem žakard vzorcu spredaj ln zadaj; v kompletni izdelavi z žepi v vseh velikostih in barvah. Povprečna cena: Din 68.— Otroški telovnik iste kakovosti in fazone, v d esenti takisto po izberi za leta 2—3 povprečno ceno: Din 54.-—, vsaka nadaljnja velikost po Din 4.—r višje. Telovnikov imamo sedaj sicer v veliki izberi, a jasno je vsem: prt teh cenah jih ne bomo imeli dolgo. Ako torej želite izkoristiti to priliko, tedaj pridite čim prej v naš oddelek za telovnike v n. nadstropju ali pa nam pošljite pismeno naročilo. Naročila svojih odjemalcev Izvršujemo po redu, kakor so dospela, a Jamčimo za brezhibno kvaliteto. Neodgovarjajoče zamenjamo. Za gornje cene velja obveznost le, dokler traja zaloga. 2164 Zogeeb. il^s n ' Hišo hlev, vrt ln stavbne parete ogodno prodam. Na-lov pove oglasni oddelek •Jutra«. 2946 20 Parcela 10.000 m» velika njiva, 5 minut od kolodvora ob kamniški progi in ob stranski cesti, poleg velike industrij«, pripravna za postavitev hB, naprodaj po Din 2.50 m». — Dopise na ori as. oddelek »Jntra« pod šifro »Dgoden nakup 3333« 2914-20 Puhasto perje «Jato, Sohan«, kg p« 48 Din druga vrata- p« Din 98 kg, čist« belo gosje po 190 Din hi čisti puh kg po Din 260. Razpošilja po polt-nem povzetju L. Brozovič, Zagreb, llica 82, kemična čistilnica perja. 2G8 Hišo z peapodarsktm poalspjesn. vrtom hi njivo prodam Mixn postaje. Pripravno za penzijonista ali obrtnika. Tojasnila daje R. Me-jak, Šmarje 19 pri Sevrici 2972-20 Trgovsko hišo dobr« vpeljaoo, na prometnem kraj« aa deželi kupim. Cenj. ponndbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod »Dober promet«. 8070-30 Citajte vedno naše oglase! Primeren lokal če mogoče a stanovanjem, v centro mesta — na Dunajski cesti ali blizu gl. koiodvora iščem za takoj. Plačam dobro in za 3 mesece naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3121-19 Trgovino s metania blagom, delika-tesami in trafiko prodam takoj. — Trgovina ima Ž krasna lokala, veliko klet in je na izvrstni točki. Naprodaj radi družinskih razmer. Cenj. potudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod značko »Dobro vpeljana 54«. 3154-19 Gostilno v Celju ob vhod« v mestni park, pri Kapucinskem most«, staro, renomirano, s ;ì50 ms restavracijskega in 1600 m1 z-eleniadnega vrta prodam radi bolezni. H«a je popolnoma nov« adaptirana m ima 3 kleti, v pritličju salo® rn 2 goetilniki sobi, v prvem nadstropju pa 7 »ob in kopalnico. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »600.000«. 1068-19 Trgovina dobo vpeljana, prikladna tudi za delikateso, mlekarno ali branjarijo, iredi Maribora naprodaj. Ponudbe pod »Rentabilno« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 2970-19 Dobra gostilna z velikim vrtom ln vei objekti, aa najprometnejSi ljubljanski cesti takoj naprodaj. — Pojasnila daje Društvo Milnih posestnikov v Salendrovi ulici štev 6 3050-19 Trgovino z mešanim blagom kupim ali vzamem v n.-.jeim. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Dober promet 53«. 3153-19 Razno pohištvo radi selitve prodam. Ogledati med 1>1. in 18. aro v Knafljovi «liri štev. 10/11, levo. 8103-12 Spalnico dobro ohranjeno vsled preselitve prodam. Ponudbe na oglašal oddelek Jutra pod šifro »Nemški slog«. 1561-12 Usnjat suknjič Srn, popolnoma »ov, J* redno trpežen naprodaj v Novera Vodmatu, Društvena ulica 6. 3137-13 Rezan in tesan les manjša ia večje količine kupim. Ponudbe z eajsčHo vrste, dimenzije in najnižje cene na: Zagreb i — požt. pretim ae 299. 1449-15 Damski salon mahagonijev, radi s«!Hv« poceni proda L. Lo vroč v Maribora, Tattenbach«b in pritiklin, z elek triko ter vodovodom, po možnoeti 8 kopalLico. v Ljubljani 1 š 5 e mirna ln snažna stranka. Ponuibe na oplaani oddelek »Jutra« pod »Maj ali avgust« 2915-21 Stanovanje 9 sob, kabineta in kuhinje, i elektr. razsvetljavo, v mirni ta krasni legi. 5 minut od mesta poceni od dam s 1. febrnarjem. Na slo-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 2876 21 2 stanovanji p« 2 parketirani tool, kuhinja, kopalnica in jriti-kline. solnčna lega, .akoj oddam. Naslov v o?'as. oddelku >Jutra«. 3098 21 Penzijonist everot. železničar, td 'ma veselje do vrta, dobi trez-ptačno stanovanje. Poias-nila daje Košuta v Borov niči. 3111-21 Trisob. stanovanje elegantno ta solnčno, z Twm komfortom oddam z majem, ozir. avgustom v vili ob Tivolija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elegantno solnčno stan-ovanje«. 1267-21 Sodna prodaja raznega pohištva, zastavnih li«to>v. zlatnine tn dam skega kolesa je v Wolfo vi ulici 13 ob 2. uri pop 30S3-32 Opremljeno sobo «ddam. Naslov v og'asLera .»ddelku »Jutra«. 3090-23 Elegantno sobo n posebnim vhodom, e souporabo kopalnice, mirno. 10 minut od pošte oddam. Toizve se med 1. ta Vi 3. ■aro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 2986 23 Sostanovalca ■prejmem s 1. februarjem f Zvonarskl ulici št. 9/1. 3091-23 Sostanovalca «prejmem v lepo opremljeno sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3092-23 Sobo lepo oipremlje.no. s strogo separiranim vhodom odiain na Rimski cesti 1 /II. i-vo Ogledati med 12. in 4. uro 3096-23 Sostanovalca sprejmem na Medvedovi eesti žt. 22, Ljubljana VII 3108-23 Lepo sobo solnčno, z električno razsvetljavo, dopoldne gorko oddam s 1 februarjem dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3133-23 Opremljeno sobo rračno in čisto, s posebnim vhodom išče samostojna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Februar«. 3123-23 Sobo is elektriko, v eentrn mesta takoj oddam akademiku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3124-23 »Dolenjsko« Brei strahu z besedo na dan — ne boste zasmehovan in ne zasramovan. M. 3076-24 Vrh V Sotr+ek ob 23. ori čakam. M. 306.7-24 Zagreb 37 Hvala za pozornost. Iskreno pozdravljen. 3064-24 Blejsko jezero 3>lo žalostna. Ljubim zvesto. Pridi, piši! Poljublja Tvoja. 3117-24 Boljši gospod Seli znanja z gospodično srednjih let, v svrho po-znejée ženitve. Eksistenca drž. služba. Event, dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »V bodoče lepše«. »119-34 Ženitve Mesarski obrtnik želi poročiti gospodično aH vdovo srednjih let, z nekaj gotovine, ali ki ima hišo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Delavna». 3068-25 Harmoniko dobro ohranjeno po nizki ceni prodam. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra«. 3100-26 Gitaro dobro ohranjeno k a p 1 m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Sollgitara«. 3139-26 Pes dober čnvaj zelo obodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3087-37 Mlada ptičarka kratkodlaka, rujavo - sive barve, se je v mestu v soboto, dne 17 jaL. izgubila. Pred nakupom in zadržanjem svarim. — Proti nagradi jo je oddati pri tvrdki Feliks Urbane v Ljubljani. 3095-28 Strvji Elektromotor 24 Kv, vrtüu tok, naprodaj. Na ogled v skladišču špedicije Rajko Turk, Ljub ljana. 1193-29 Pisalni stroj malo rabljen kupim. Točne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »So.i d eli 300«. 3113-29 Pletilni stroj Jaquard 8/90 radi preselitve proda Kljun v Ormoža. 3118-29 'RoSZJXCr toc '[aMf^t (jiXv dnrJStj 4oJUt boU Šivalni stroj ženski, dobro ohranjen za 1500 Din naprodaj na Pru-lah — Sredina šterv. 12. 3132-39 te nujno rabiš sliko ia legitimacijo, )o dobiš * 10 minutah pri Joško Smuco industr ta umetn. fotografu » Ljubljani. Wolfova nI. 12 Zobotrebci Poi.udite nepakovane ta pakovane zobotrebce v zavojih in kartonih po 1 due Dopise na poštni predal žt. 24, Ljubljana. 3046-30 O £2 E 100 razi. Švedske . . 30 Din 100 » Belgije ... 30 » 100 » Rumunij« . . 30 » 100 » Rusije .... 30 » 100 » Jugoslavije . 30 » Zoranka Čuček Ljubljana, Rožna ulica 29. Dobro poznana oseba ki je v trgovini Kenda na Mestnem trgu ukradla v soboto zvečer rumenkaste usnjate rokavice, naj iste pošlje takoj nazaj, v na sprotnem slučaju se bo sodnijsko postopalo prot.i njej. 3104-28 Lovski pes velik in močan, zelo temno rujave barve, z veliko belo tiso na prsih, se pogreša. Na novem rujavem usnjenem ovratniku nosi letošnjo številko 36. Kdor kaj v? naj sporoči policiji ali na ogl. oddelek Jutra. 3129 28 /i# / rt} f i Vsakovrstno zlato kipuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 88 Infermati}* Preklic Podpisani preklicujem žaljivke, katere sem izrekel proti dobremu imenu gostilne Prestrl na Jesenicah Kar sem izjavil ni resnk-a ter nasprotno izjavljam, da je gostilna Prestrl poštena gostilna. Zahvaljujem se gospe Prestrl, da je odstopila od kazenskega postopanja. — J. S. 3066-31 Pozor, ženini In neveste! lYIodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane ln fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13. Sima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 Ravno so prispeli najnovejši modeli radio aparatov in zvočnikov «6 f» PHILIPS ki se dobe na 12 mesečnih obrokov po solidnih cenah pri novo otvorjeni podružnici domače tovarne KOLES in gen. zast. ŠIVALNIH STROJEV MINERVA ENGL A. SIN LJUBLJANA, Aleksandrova cesta štev. 7. RADIO LUMOPHON Radio z vdelanim zvočnikom, ra izmenični tok in mrežni priključek, — dvocevni »KRAFTAUDION« sprejemnik se dobi pri novo otvorjeni podružnici Prve domače tovarne koles in gen. zastopstva Minerva šivalnih strojev ENGL A. SUN Ljubljana, Aleksandrova cesta 7« (Hiša Koutny) 2167 Zaradi preselitve trgovine na Stan trg št. Ila razprodajam po znatno znižanih cenah vse vrste izgotov-ljeno perilo, kakor tudi v vseh barvah fla-nelo, popelin in drugo metersko blago. AMALIJA ZORCIC, Ljubljana, Kongresni trg štev. S. m špedicijska tvrdka. R. RAN-ZINGER, Ljubljana, proda izpod cene 15 komadov starih lepih prvorazrednih perzijskih preprog, katere so bile pri njej zastavljene. Ogleda se jih lahko vsak dan razen nedelje od 8. do 12. in od pol 14. do 18. ure. !.. BL . . _ . ©glasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh? «HBÄBH Antiseptično preparirana čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj __dovršena. (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDoanL V globoki žalosti sporočamo, da je naša ljubljena mati, babica, prababica, teta, tašča itd., gospa ELIZABETA VIDMAR dne 20. t. m., previdena s tolažili sv. vere, v 97. letu starosti, Bogu vdano preminula. Pogreb bo v četrtek 22. januarja 1931 ob y23. uri popoldne iz mrtvašnice zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 21. januarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. 2175 Obema Ljubljana \ijstnl DOgrebnl zavod I RENAULT Najcenejši tn najekonomičnejši. Generalno zastopstvo: TOVARNE RENAULT SIKOR dr* z o* z«. Ljubljana, Cesta na Rožnik 19* Telefon štev. 26 — 02. NA OGLED — VELESEJEM — PAVILJON »J« BREZ OBVEZE NAKUPA! 00 io RENAULT 1931 Oglašujte v »Jutru« ! Prodajalec dober, verziran, v vseh panogah modne stroke za dame in damsko konfekcijo, z najboljšimi referencami, se sprejme s 1. marcem. Ponudbe z navedbo pogojev in plače pod »Modna trgovina v Ljubljani« na oglasni oddelek »Jutra«. 2172 Občina Ljubljam» Mestai po gre Dm tavod V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, teta, tašča in svakinja, gospa MARJETA TROST vdova po carinskem inšpektorju dne 21. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s sveto-tajstvi, v 75. letu starosti, mirno preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 22. januarja 1931 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. januarja 1931 Zahvala Skrušen nad gomilo svoje ljubke ženke in zlate mamice Justi Rozmanove roj. Lauš se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so z dejanji in sočutjem lajšali moje gorje v težkih dnevih. Pred vsem se zahvaljujem zdravnikom g. primariju dr. Jugu, dr. šavniku in dr. Arkotu za njihov trud in požrtvovalnost rešiti nje življenje, g. prof. dr. Kotniku in g. dekanu V. Zabretu za tolažbo za časa nje bolezni. Obenem izrekam najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem vencev in šopkov, sokolskima društvoma iz št. Vida in Tržiča, bralnemu društvu iz Tržiča in društvu zemljiškoknjižnih uradnikov iz Ljubljane, vsem njenim sošolkam, prijateljem in znancem, ki so ir^azali pokojnici zadnjo čast ter mi pripomogli spremiti mojo strto srečo v tako lepem številu v njen prezgodaj ji usojeni grob. St. Vid nad Ljubljano, dne 21. januarja 1931. Neutolažljivi soprog STANKO s hčerkico TATJANO in z žalujočo rodbino LAVŠEVO iz Tržiča. 2173 Žalujoči ostati SOKOL Glavna skupščina Sokola I. na Taboru V torek zvečer se je vršila v mali dvorani na Taboru glavna skupščina Sokola I., ki stopa s tem v jubilejno 25. leto. Občni zbor je točno ob 20. uri otvoril društveni starosta brat ing. Lado Beve. Za zapisnikarja imenuje br. Jereba in dva overovatelja zapisnika, nakar pozdravi navzočega saveznega načelnika br. Ivana Bajžlja, zastopnika Sokolske župe Ljubljana br. župnega načelnika Lojzeta Vr-hovca in tajnika br. Staneta Flegarja, dalje zastopnike posameznih ljubljanskih sokolskih društev in sicer za Ljubljanskega Sokola br. starosto Kajzelja in br. Mar-kiča. za Sokola II. br. Kocjana, za Sokola IH. br. starosto Šapi jo, za Sokola IV. br. starosto Zebala. Posebno bratsko pozdravlja navzoče slušateljice savezne pred-njaške šole ter zastopnike naprednega tiska. V svojem izredno lepem in idejno globoko zasnovanem uvodnem govoru je br. starosta inž. Beve v prvi vrsti naglašal veliko razumevanje kraljevske vlade za Sokolstvo ter ogromno organizacijsko delo, ki ga je v preteklem letu izvršil Savez Sokola kraljevine Jugoslavije v pr»-speh. Sokolstva. Predlaga, da se pošlje Sa-vezu z glavne letne skupščine brzojavni pozdrav, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato poroča, da se bo letos na primeren način proslavila 25-letnica društvenega obstoja ter da šteje danes Sokol I. 1755 pripadnikov. Lepo zahvalo izreče naprednemu časopisju, ki je bilo društvu vedno naklonjeno in prosi, da obdrži svojo naklonjenost tudi v bodoče. Istotako se zahvaljuje vsem, ki so tekom leta požrtvovalno delovali na kateremkoli polju društvenega delovanja. Spominja se tekom leta umrlih članov društva, v prvi vrsti v Luksem-burgu nesrečno umrlega prvaka br. Toneta Maleja, ki ga oriše kot vzor pravega Sokola. V počastitev umrlih bratov vsi navzoči molče vstanejo. Nato poroča br. starosta, da se je odbor Sokola I. oddolžil spominu br. Toneta Maleja na ta način, da je imenoval levo telovadnico Malejevo telovadnico. Odbor je tudi pričel zbirati prispevke za njegov nagrobni spomenik. Dne 10. novembra je posetil Sokolski dom na Taboru predsednik vlade g. general Peter živkovič, ki se je izredno zanimal za delovanje društva ter za vprašanje sanacije Tabora. O tem vprašanju mu je bila izročena posebna spomenica. Zelo obširno je br. starosta poročal o sanaciji Tabora ter sporočil, da je Tabor rešen, ako do 31. t. m. izplača Mestni hranilnici določen znesek na račun dolga. V tem slučaju bi se ostali dolg odplačeval v primernih letnih obrokih. Odplačevanje bi trajalo približno 10 let. Bratsko zahvalo izreče vsem, ki so pripomogli k tako ugodni rešitvi tega za sokolski Tabor tako perečega problema. V prvi vrsti gre zahvala br. I. sa-veznemu podstarosti E. Ganglu in g. pod-banu dr. Pirkmajerju, ki je posvetil sanacijskemu vprašanju Tabora posebno pozornost. Zahvalo pa je Tabor dolžan tudi bratski češkoslovaški Obci Sokolski, upravnemu odboru Mestne hranilnice v Ljubljani ter vsem bratom, ki so s svojim poroštvom pripomogli do najetja posojila. Po svojem uvodnem govoru je brat starosta p recital poslanico Saveza SKJ občnemu zboru, nakar so podali svoja poročila posamezni funkcionarji društva. Brat Tratar je podal obširno in izčrpno tajniško poročilo, br. načelnik Podgornik je poročal o delovanju moškega vaditeljskega zbora, s. načelnica Anuška Jugova o delovanju ženskega vaditeljskega zbora, br. Vekoslav Iskra pa je poročal o delovanju prosvetnega odbora, lutkovnega odseka, godbenega odseka in Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice. Brat računovodja Janez Lozej poda izčrpno blagajniško stanje. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 350.428 Din, izdatkov pa 451.483 dinarjev. V imenu nadzorstva je poročal br. dr. Josip Kune, nakar je dobil stari upravni odbor razrešnico. Po kratki razpravi o višini članarine in letnega proračuna je bila soglasno sprejeta sledeča lista, "ki se predloži župni upravi v imenovanje: Starosta br inž. Lado Beve, L namestnik br. Josip Türk, IL namestnik br. Nan-de Marolt, III. namestnik br. Fran Medic, načelnik br. Stane Vidmar, L nam. br. Lojze Lubej, n. nam. br. Dušan Podgornik, načelnica s. Anuška Jugova, I. nam, s. Mica Kržetova. II. nam. s. Marta pacova, prosvetar br. Vekoslav Iskra, t. nik br. Jože Tratar. Odborniki pa so bratje: Fran Vrečar (gospodar), Fran Rebec (blagajnik), Janez Lozej (računovodja), Anton čotar (matrikar), Fran Jereb (zapisnikar in vodja rediteljev), Evgen Lovšin, Riko Jug, Avgust Ropič (predsednik prireditvenega odseka), Mirko Urbas, Drago Kevič, Nande Svetlič. Namestniki: Ivan česen (za tajnika), Mirko Riberger (za ra-čunovodjo), Franc Kraigher (za gospodarja), Lado Sedej (za blagajnika), Ruda Završnik (za matrikarja), R. Alpenc, St. Flegar, dr. St. Novak, R. Türk, F. Sirnik (predsednik godbenega odseka), s. Marija Tkačeva. V nadzorni odbor so predlagani bratje: predsednik dr. Josip Kune, namestnik inž. Jože Završnik, člani Filip Bačnar, Josip Jeretina, Fran Majcen, namestniki članov Veri j Švajgar, Viktor de Gleria, Drago Rak, Fran Rebernik. častno sodišče tvorijo bratje: dr. Andrej Kuhar, dr. Stane Rape, Josip Janša, Vinko Strasser, Ivan Bajželj, ter kot namestniki Ljubo Dermelj, Ivan Erbežnik, Ivan Podgornik. Praporščak br. Edo Ropič. Pri slučajnostih pozdravi vzorno uspeli občni zbor zastopnik župe br. Stane Flegar, nakar ga zaključi br. starosta malo pred enajsto. Sokolsko društvo v Murski Sobo«, ki spada med najagilnejše v mariborski žu-pi, je imelo svojo skupščino 10. t. m. Kako ogromno delo je bilo izvršeno preteklo leto, pričajo številke: denarni promet je znašal 560.000 Din, prireditev je bilo 26, med njimi 3 svečanosti, 5 telovadnih nastopov, 13 gledaliških predstav, 1 koncert društvenega orkestra in 4 plesi. Vršil se je v društvenem okrilju 1 vaditeljski in 1 prosvetni tečaj za novoustanovljena okoliška društva in čete v Prekmurju, ki jim je naše društvo matica, članov šteje sedaj 266, naraščaja pa 196. Za letos odobreni proračun izkazuje okoli 68.000 Din potrebščin. Starosta društva je sodnik br. dr. Farkaš, njegov namestnik sodni predstojnik br. dr. šumenjak. Urejuje Davorin E,avljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Eibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak- Vsi v Ljubljani.