87. številka. Ljubljana, četrtek 17. aprila. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prajeinan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za čutrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gola., za Četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če a« dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V jani. 10. aprila.
Naš predlog, ki smo ga stavili v nedeljskem listu „Slov. Naroda" zarad nase narodne organizacije glede direktnih, volitev, našel je odmev po vsem Slovenskem. Dobili smo od raznih stranij dopise, kateri odobravajo misel vseslovenskega centralnega volilnega odbora ter izrekajo srčno željo, da bi se skoraj pričelo delati.
Odličen rodoljub iz Štajerskega liani piše: „Naši nasprotniki — nemškntarji že imajo shode in pogovore, kako agitirati za direktne volitve. Kaj pa od našo strani? Mar b odemo čakali, da bodo u stavak i ves teren okupirali? Poslednji čas je, da začnemo delati. Zato z veseljem pozdravljamo tukaj sni rodoljubi Vaš nasvet o centralnem volilnem odboru, samo da bi se tudi dejansko takoj izvršil."
Enaki dopisi so nam tudi od drugih stranij došli.
Glede na to smemo denes objaviti vest, da so se že storili potrebni koraki, da se naš nasvet tudi dejansko izvrši.
Odprto pismo
gospodu A. pl. Fladungu,
Preblagorodni gospod! Ko sva se 26. t. m. po dokončani obravnavi v tukajšnji Vaši pisarni preprijazno ločila, ste mi rekli naposled: „zdaj me boste pa zdelo vali po časopisji v „S1. Narodu", „Vatcrlandu" itd., a me tudi prav v srce veseli, Če se kaj bere v teh listih od mene." — Odgovoril sem na to: zdi se mi, da bo
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. Skal ec.) (Dalje.) IX.
Nekoliko dni po odhodu Antonovem gre gospod Mender na močvirje k staremu Matevžu.
Jerica je ravno prišla do brega, ko se je čolu približal. Kobi bil Anton! Pa kmalu spozna starega gospoda, ki jej jo v strašnem spominu, in kakor oplašena srna zbeži v grmovje.
Mender najde hišo odprto, a nikogar doma; gre gledat okolo in najde naposled na močvirji starega Matevža.
— Ste Vi gospodar to hiše?
— Da, reče kratko Matevž.
— Govoril bi rad z Vami.
Oba gresta k bajti in se vsedeta na klop.
ta reč od vse druge strani prej prišla na dan, nego po meni.. . In res! Takoj čez par dni že so ženice na ulicah pripovedovale resultat mojega zaslišanja. Od kod so to izvedele? Bila sva čisto sama; duri zaprte. Daje naji kdo pri ključi poslušal, bilo bi skor nespodobno misliti. Jaz nijsem nikomur nič povedal , ker nij lepo — čo je človek kakor čenčaste babe, ki takoj vse razbobnajo kar vedo. Ako bi količkaj rad natoleeval, ne bilo bi mi nemogoče misliti, da ste se Vi sami pobahali gg. davkarskim uradnikom, češ kako ste me obsodili zarad peticije. Ker je tedaj ona reč iz teme uradne skrivnosti prilezla sama na dan, sem s tem provociran, da ne smem dalje molčati. Ljudje so zgledujejo, kaj sem storil kazni vrednega ? Torej terja moje poštenje, da očitno govorim. Po krščanski postavi hočem Vam storiti ljubav ter Vam napraviti „srčno veselje", da bosto v „Slov. Narodu" brali svoje velespoštovano ime. Prav rad verjamem, da Vam more biti v resnici ustreženo, ako Vas pošteni federalistični listi omenjajo, kajti morebiti s tem upate, da pri sedanjih razmerah Vara to celo pripomoči more, da avanzirate. Bog daj, da bi kmalu avanzirali ! — to Vam res privošči kar zapored ves okraj.
Dovolite zdaj naj povem tedaj kako ste me obsodili, — da bo tudi slavno občinstvo to reč moglo soditi. Tukajšnji spoštovani narodnjak Frauce Žlindra, katerega ste ravno pred menoj na moralični tezalnici imeli, zato ker je podpise nabiral, je nazadnje prinesel peticijo tudi meni podpisat, ter jo je tukaj pustil z namenom, da bo neki pot, ki se pri meni oglaša, drugi dan jo vzel. Čez nekaj ur pa pride drug človek, katerega Vam nij-
— Jaz sem ljubljanski trgovec Mender.
Ko Mender svoje ime izreče, ostro pogleda Matevža, pa mož hladnokrvno puha iz pipe in se še ne ozre po govorniku.
— Da ne trativa časa, nadaljuje Mender; kupiti si mislim nekaj zemlje na močvirji; morebiti je na prodaj vaša hiša.
— Nij! odgovori kratko Matevž.
— Koliko ste Vi dali za to zemljišče? vpraša Mender.
Matevž po strani pogleda Mendcr-ja, premišljuje, potem čmerno godrnja:
— Petdeset tolarjev !
— In jaz Vam dam dve sto tolarjev; meui dopada ta kraj.
— Ne prodani ! reče Matevž iu se nemirno pomika na klopi.
— Tudi za tri sto ne?
Mender potegne iz žepa debelo mošnjo ter jo vrže na klop, da zacvcukljajo križuki iu zlati.
Tri sto tolarjev!  Matevž počasi ponavlja te besede, goste megle dima puhteč.
sem hotel imenovati, bara po peticiji, katero ta koj pri meni podpiše, potem jo pa sam čisto prostovoljno vzame, jo da še nekam drugam podpisati, — in jo drug dan — ne čakaje S—kega pota sam nese v Ljubljano.
Vi pravite, da bi bil jaz imel zabraniti onemu človeku , da no bi bil nesel peticije iz moje hiše. — Meuda vsaj ne morete terjati, da bi človek Vašo skrivne misli vedel in se Vam še za briča silil. Odvrniti kjer koli se da kaj hudega, to je res moja dolžnost vsled mojega pokliea, k temu mi nij treba nič povelja. A bogme v vsi peticiji od konca do kraja ne najdem z vso domačo pametjo nobene niti najmanjše nedostojnosti; temuč le zgolj izraze udanosti, zaupljivosti in naj večjega spoštovanja do njih Veličanstva našega cesarja. Zato sem jo pa tudi prav rad podpisal. — Ako se je pa Vam ta reč tako strašno nevarna zdela, zakaj ste k a m o skrivne instrukcije poslali županom ? zakaj nistre prepovedi dali oklicati kakor n. pr. zarad živinske kugo in druzih enačili reči? — Antč Vam je slavna vlada vsaj kaj več vredna, nego živina, (sit venia verbo!). Zarad nevarnosti goveje kuge je bil Vaš ukaz javno oklican, semnji prepovedani; — zarad nevarnosti peticije pa nič javnega; — a zdaj pa terjate, da bi mogel vedeti ves svet za Vašo skrivne prepovedi in ukaze ter
— jih spolnovati! —
Med drugim se Vam je tudi zljubilo in mi nekoliko moral i čne pridige narediti. — Pravijo naši priprosti ljudje, da cekin, — če hi ga tudi pes na repu prinesel, je zmirom dober; enako je tudi krščansko posvarjenje zmirom dobra reč, naj pride iz katerih koli druzih, ali pa iz glavarjevih ust, ako je le
— Velja, Vaše je, za štiri sto tolarjev! Mender-ju se lice razvedri. Odpne mošnjo in našteje sto tolarjev.
— Drugih tri sto dobite pri podpisu pogodbo v treh dneh.
— Že prav!
Matevž šteje počasi tolarje in jih potem zaveže v ruto.
— Samo še to bi rad, pravi /.daj Mender, da v osmih dneh se odpravite.
— V osmih dneh ? Ne gre. V štirnaj-stih pa.
— Tedaj v štiruajstih. Iu kamo, vpraša Mender, greste od tod?
- Na Dolenjsko  nazaj.    Tam jc vino.
— Starec se veselo iu topo namuzne.
Mender zmirom prijaznejši postaje :
— Vi imate hčer ?
— Imam.
— Ni-li doma V
— Da doma \ reče Matevž in na izrečeno gospodovo  željo   klice glasno: Jerica!
— Imam jej  nekaj poročati.   Po ne-
na pravem mestu.   Toda tukaj je nijste zadeli. Rekli ste: „duhovniki imate tako neizrekljivo lepo polje obdelovati, pa raji zanemarja te dolžnosti svojega poklica in se pečate s politiko, katera Vam nij nič mar." — Ker ste me s tem očitanjem zanemarjanja dolžnosti jako razžalili in sem pa kot prav hudovoljni napadaj od sebe odvrnil; ste na   to   nekako popravili svoj izrek, da mislite le mlado duhovščino, katera dolžnosti zanemarja. — No, ako je to res, bajd z dokazi na dan! naj se po pravici kaznuje, kdor koli je zanikam.   Se ve da trditev ali pa dokaz — to ste dve jako različni reči.   Pravijo v pregovoru, da celo norec more več reči v eni uri trditi, nego deset modrih v sto letih dokazati.   Po tem Vašem izreku razžaljen Vas pač lehko vsak mlad duhovnik vpraša: da-li se je morebiti tudi po nemarnosti duhovščine zgodila pred malo Časom  v Ljubljani tako  ogromna goljufija pri  dveh  blagajnicah  kar  za debele tisoče? — Ravno gospodi, katerih poklic je tudi lepo polje oskrbljevati, namreč državno in občinsko premoženje zvesto nadzorovati, — se posebno — kakor je sploh znano, radi in veliko s politiko pečajo.   Nihče jim tega ne zabranujc; — zakaj bi se pa ravno duhovščini moralo zabraniti,  da ne bi smela imeti postavnoproste politične misli? — Da, duhovnik sme z ravno toliko pravico imeti svoje lastno prosto mnenje, kot vsak finančni uradnik, kakor Vi gospod glavar, kakor vsak prost državljan ; kajti če živimo res v ustavni državi, moramo imeti tudi enake ustavne pravice ; ne le pravice plačevati, ampak tudi
Sravico svoje poštene misli prosto razodeti. !e pa Vi mislite , da se to ne sme, haj d, dajte javno oklicati, da od te in te ure za-naprej ne velja več ustava, ampak strog absolutizem; potem se ne bomo nikdar predrznih besedice črhniti o političnih zadevah, kakor smo n. pr. lepo tiho bili o času ministra Meterniha, Baha itd., samo da bo absolutizem za vse stranke enak! Kakor pa dandenašnji nekateri ljudje zahtevajo za eno stranko vse predpravice in vso prostost, za drugo pa strog obsolutizem in silo — bogme to nij liberalno! to diši že ne več po razvpitem srednjem, ampak prav po staro divjaškem veku! —
Milovanje in smeh sta me skor silila,
ko ste rekli: da take preiskave so sicer neprijetnosti Vašega stanu; pa da ne morete nič zato, ker „treba je vrvi trdo nategnene imeti (stramm zusammenhalten), da se državno poslopje na kup ne zruši." — Ako so imele te besede mene dregniti: Češ da sem tudi jaz izmed tistih, ki trgajo državne vezi, bi mogel takoj protestovati na vse moči zoper tako hudo raz žaljen je; — pa zdi se mi bolj verjetno, da ste to samo tako za nalašč rekli, zato da je ena beseda več ; — kajti vsak otrok lahko razvidi, da se s tacimi preiskavami država skup ne veže; kakor se tudi nasproti s pohlevnimi, — celo po ustavi dovoljenimi peticijami ne trgajo nikakor državne vezi. Zakaj, če bi bila zdaj država zarad nedolžne peticije res v taki nevarnosti, je pač mogla ona nevarnost pred par leti veliko večja biti, ko se je od neke strani jako agitiralo proti takratni cesarjevi vladi. Znano je, da so celo še taki demonstrativno delali proti minister8tvu, kateri 6o mu bili v prvi vrsti pokorščino dolžni; — pa se vendar ne morem čisto nič več spominjati, da bi si bili Vi, ali pa kdo drugi kaj posebno jako več prizadevali za enako „ stramm zu sam men hal-ten" — da nij razpadla država.
Ker ste Vi meni hoteli moralične nauke dajati, bi se skor tudi jaz predrznil staviti Vam kako opazko iz pravoslovja. Pa obsodba Vaša se odtegne moji kritiki; ker sem se že pritožil zoper njo do višje oblasti. Le samo ene precedence, katera nij v obsodbi zapisana, in ste jo le ustno med obravnavo mimogrede izrekli, naj smem omeniti, ker zdi se mi jako zanimiva. Djali ste, da me morate obsoditi za 5 gl. kazni (toliko za moj greh) in ker nijsem hotel moža imenovati, ki je pri meni peticijo vzel, ste rekli, da moram za tega zopet 5 gl. plačati, tedaj skup 10 gld. v ubožno blagajnico. — To spominja neke stare pri-godbe tam od nekod na Kitajskem. Dva sta storila hudodelstvo; oba zaslužila smrt. A je vse obstal, tedaj bo obešen. Ker pa neče to-varša 11 povedati, treba ga tudi še za tovarša obesiti. Torej sklene mandarin, da ga bodo h kratu na obeh konceh — za pete in za vrat obesili, ker nij imel dveh glav.
Kazen, ki ste mi jo prisodili, res nij prehuda, ali vsaj nenavadna nij, ker me že tako vsak dan zadeva. Brez Vaše obsoje treba, Če ne ravno v nbožno blagajnico, pa kar na-
sreči je bila ranjena po mladem človeku . . . Matevž prikima.
— Mladeneč je moral naglo odpotovati in je meni naročil, naj prinesem deklici nekako povračilo za prestane bolečine.
Matevž nekaj mrmra in pokaže deklico, ki se je plaho približala na klic očetov. Potem gre v hišo, vtakne denar pod slamo v postelji in se zopet vrne. Ko zagleda Jerico, jej reče, da hoče ta stari gospod z njo govoriti, in gre na delo.
— Pojdiva v hišo, reče Mender prijazno Jerici.
Deklica uboga. Srce jej trepeče, rude-čica jej polije obraz.
— Mladi gospodič, katerega sem tukaj bil našel, zapustil je Ljubljano.
Jerica se opira z roko na mizo, da ne omahne.   Teško diha.
— Za bolečine, nadaljuje Mender, pošlje ti dvajset zlatov.
Menđer zopet odpre mošnjo in začne naštevati zlate.
Jerica si pokrije obraz in bridko mrmra:
— Dvajset zlatov!
— Se ti mar zdi premalo ? vpraša Mender hladno.
— Nič! nič! kliče Jerica in odbrani z roko.
Mender obledi od jeze.
— Mar misliš več dobiti po tožbi?
— Jaz, po tožbi? — Jerica izpogleda; pit kakor kačji pik jo zadene ostri pogled Menderjev.
— Tedaj vzemi!
Mender vrže zlate na mizo in naglo odide.
— Obdržite svoj denar! kriči deklica; nazaj mi dajte njega!
Pa Mender ne sliši več njenega glasu j z nagubanim čelom hiti do čolna.
Jerica se vrže obupajoča na kolena, lomi si roki in stoče:
— O bog! da bi umrla.
(Daljo prih.)
ravnost beračem, uadložnim revčekom in bolnim siromakom dacijo plačevati. So kaj čudni ti ljudje; le duhovniku se nepremerno veliko raji s polnim zaupanjem bližajo, nego „liberalnim" mogočnikom, ki imajo ogromnega bogastva in se toliko radi bahajo s kapitalom; — med tem ko jo duhovnik pri dandenaš-njih razmerah sam tako rekoč berač. In vendar .........
K Vašim naposlednjim, — za tacega gospoda ne kaj pristojnim — besedam , „da kadar bote Vi k meni na spoved (zur Beicht) prišli, naj storim z Vami enako , kakor ste zdaj Vi z mano storili," — nemam drnzega nič dostaviti, nego da le pridite! — morebiti je res potreba. Zanesti se smete, — Vas zagotovim , — da ne bova enako po Vaši meri, ampak vse bolj po krščansko obrav-nala. Poboljšanje — se ve da — boste morali obljubiti, — kajti brez tega nij vse nič.
Z vsem dostojnim spoštovanjem
Lašičo 8. aprila 1873.
M. Frelih.
V Ijllllljilill 16. aprila.
Velikonočni pondeljek so naši c. kr. ustavaki vulgo nemškutarji imeli v ljubljanski kazini pojedino na čast in slavo volilne reforme. Zbralo se jih je bilo, ker so jih iz vseh kotov kranjske dežele skupaj bobnali, baje 240 glav skupaj. Med temi je bilo pa nad 200 samih c. kr. služabnikov višje in nižje kategorije, ki so morali iti. Drugi, ki so karte zastonj dobili, imeli so apetita dovolj, ker kazinski gostilničar nij na slabem glasu in znano je, da je ložje za volilno reformo dobro jesti in piti nego proti volilni reformi podpisovati se, pa zapasti sili c. kr. okrajnih paš in njihovih bričev. Govorančili so strašno mnogo, od juhe pa do zadnje čaše, t. j. od pol dveh do šestih naprej in naprej tako, da so že eden drugega dolgočasili. Predno so se vseli, zaslonih so vsa okna, in ker se v temi baje ne da govoriti in jesti, prižgali so svetilnice, in zatvornice govorništva so se odprle in prvi je začel Dežman, za njim so prišli večji in manjši drugi, vsak je v lepi ali barbarično kranjski nemščini povedal, da se zdaj zanje začenja drug čas, ker imajo volilno reformo.
Nij moj namen, da bi celo vrsto teh govornikov in njih iz nstavovernih listov zajete, slabo premlete govore našteval. Le nekatere govore in prizore hočem omeniti.
Prvo „palmo" dam mlademu c. kr. profesorju Aleksandru Suppanu. Ta je govoril v lepem stilu za Pruse. To se ve, da je svoj govor osolil najprej s frazami o svobodi. Potem je razlagal, da so vsi slovenski poslanci „unmllndige leute", da je Kranjsko „die Blldlichste mark des deutschen gebiethes, wo wir (namreč on in nem-čurska svojat s c. kr. uradniki) deutsche sitte u. deutsche kultur vor der faust nationaler fanatiker zu vertheidi-gen bab en!" Dalje je naznanil profesor Aleksander Supan, da bo na to delal, da se oblast duhovnov popolnem uniči in naposled zakliče ,,ein hoch der deutschen vcrfassungspartei.u
Nekov drug originalen govornik sliši na urgermansko ime Golob in je doma v Šcn-čurji na Gorenjskem. Njemu sc na vsaki besedi Slovan pozna. Nemškega se še naučil nij, ker lomil je svoj govor, poln sloveniz-
mov ali krajnizmov tako, da so celo njegovi poslušalci želeli samo eno,  namreč da bi skoro končal.   On je pravil, da „nema nič veselega od našega kmetskoga prebivalstva povedati." ,,M(ige Gott geben — je dejal s svojim kranjskim akcentom od besede do besede — dass dies anders werdcn moge. Wir wollen aber dio ganze Schuld anf die Slo venen  schieben, aber wir bleiben krainer Krain aber hat einen einzigen Vertreter an den deutschcn Thermopvlen der Verfassung, den Fabricius ITcrrn Ilvacint Thurn, den Gott leben moge." Toliko za probo Golobove nem ščino in zgovornosti.
Dalje je vstal c. kr. predsednik deželne sodnije g. Lušin, pa je govoril celo — slovenski, nekaj na kranjsko deželo in o „spravi". — Ali čulo se je godrnjanje in nevolja med temi pravimi in narejenimi Svabi: „was brauch'mcr denn das vvindisehe da!" — Nemškutar je vselej zaničeval in zaničuje naš jezik. — Gosp. Ertl je nadubo dobil na s v oje protivnike, „die rcichsfeindliche elii|uc im schnurrok und talare."
Nazadnje je še bivši c. kr. deželni načelnik g. VVurzbach vstal in govoril dolgo zabavi j ico na Hohemvartovo ministerstvo, kateremu je vendar služil. Mož bi se bil rad rehabilitiral pri nemškutarjib, da bi zopet kaj postal — kakor je sploh ogromna večina nazočih c. kr. uradnikov samo za to nazoča bila, da se tako ali tako vladi prikupi in višjo službo dobi.
Sploh: Ako pojutranjem Nj. vel. cesar postavi kacega drugega Hohcnvvarta na vlado, pa je ta Holicmvart količkaj energičnejši nego je prvi bil, glavo stavim, da skoro cela ta čestita jata c. kr. uradnikov ravno tako navdušeno proti načelom volilne reforme (t. j. za predrugačenje te postave) — pojeduje in napiva, kakor je zdaj za njo.
C. kr. možički, posebno oni, ki imajo pičle dohodke in nijso vajeni božje kaplje, začeli so nazadnje, ko jim je vino v lase za-lezlo, preveč glasni postajati in Dežman, to videč , je banket sklenil. — Dobiček od te pojedine imata samo dva človeka. Kazinski gostilničar, pa korespondent dunajskih listov, ki ima zopet gradiva za telegrame in dopise o veličini te „slavnosti."
VaŽneje nego pojedovanje in popivanje pa je to, da so imeli ti c. kr. nemškutarji dopoldne volilni zbor in so baje tudi o kandidatih menili se. Vlada je pri tej priliki izdala svojo parolo in nemškutarji se bodo začeli organizirati. Vse to kaže , da bodo volitve v direktni državni zbor kmalu tukaj, torej pozor narodnjaci!
Politični razgled.
i\o<ninje dežele.
V 1J tihi Jani KI. aprila.
Pri pripravah za tiirektnei vitlitt-c
se zopet kaže razpor med raznimi strankami ustavovercev. Ministerstvo očitno ,'na to dela, da dobi v deržavni zbor kolikor mogočo pokornih mamelukov, zlasti birokratiSnih elementov. Dunajska klika podpira ministerstvo, ker si tako misli obraniti svoj upljiv na najvišje kroge. Sploh bodo šli z ministerstvoui vsi oni spridcui krogi, kateri so si natlaČili svoje žepe kot upravni odborniki železnic in drugih delniških poduzetij. Tem nij volja, opustiti mastua mesta. Nasproti stoje tako zvani mlado-Ncmci, škileči na Prusijo in ob enem zavidni svojim kolegam za njihove bo-
gate službe. Hcrbst iu njegova svojat se oklepajo ministerstva, vendar se tudi oni nehte uklanjati nekakemu dunajskemu centralnemu odboru. Vendar se mi na te razpore ne smemo zanašati. Naj si bode Nemec katere koli politične barve, ministerstvo mu gotovo da pri volitvah na razpolaganje vse birokratične sile, samo da gre proti nam Slovanom.
firospotiskoL zbornim se minister-stvu še ne zdi dovolj varna. Po „N. F. P." misli ministerstvo cesarju še nekoliko zasluženih možev (židovskih bankier-jev i. t. d.) nasvetovati, da jih imenuje za ude te zbornice.
Zoper založnice na i vi krm vlada še zmiraj ostro postopa. Kollcr daje sedaj preiskavati po svojih komisarjih vse praške založnice. V smihovski že cel teden komisar vse knjige in menjice pregleduje; upravni odbor sam zahteva, da naj mož do poslednje pičice vse preišče. Dosle še nij našel najmanjšega nereda in ga tudi ne bode. Smi-hovska založnica prevede na leto do 1 in pol miljona gold.
Bilten viii.vkn fl4<lnnttinxki metropolit Ilaekman je 15. aprila na Dunaji umrl. Mož nij dolgo užival metropolijc, katero je ministerstvo vstvarjalo, da lebko na to važno mesto posadi enega svojih privržencev.
ViimiJo držuve.
Na #V*tfIMCO#Jfe<!fil se republikanci pripravljajo za dopolnilne volitve v narodno skupščino, ki bode 27. t. m. v Parizu in v osmih okrajih. Posebno obrača nase pozornost volitev v Parizu, kjer so republikanci v demonstracijo za od narodne skupščine terorizirano mesto Lijon, postavili kandidata Barodeta, bivšega župana v tem mestu, nasproti ministru vnanjib zadev Rcmuzatu, katerega vlada podpira. Gambcttova „Republique Franc;aise" pravi, da to nij iz sovražnosti proti vladi, nego bode le pripravno, odvrniti jo od napačnega pota, na katerega so jo za peljali slabi svetovalci. R. Fr. tu ne meri toliko na Rčmusata, nego na Dufaureja in Gonlarda, kateri je med vsemi svetovalci sedanje vlade najbolj reakcijonaren. Radikalni listi pa celo pravijo, da nobeden ud one vlade, katera neče odpraviti obsedni stan ter dovoliti amnestijo, ne more biti kandidat pariških demokratov. V okrajih še nijso postavljeni kandidatje, a misli se da razen Morbihana povsod zmagajo republikanci.
Na 1'rM.tAcm sedaj praznujejo deželni in državni zbori, a druge reči zanimivajo občinstvo. Nemški listi razpravljajo potovanje cesarja Viljema v Petrograd. Mnogi mislijo, da jo to potovanje novo znamenje, da bode pruska vlada podpirala rusko politiko na vshodu. Po praznikih pa dobi nemški državni zbor mnogo dela. Cela vrsta predlogov čaka na rešenje, ki se tičejo večjidel vojaštva. Iz naglice, s katero vlada te svoje načrte predlaga zboru, sodijo politikarji, da Be boji, ka pri prihodnjih volitvah izgubi svojo včrno večino v zboru, katera je servilno potrdila vsak, še tako reakcijonaren vladni predlog. — Vojvoda brunovški se še vedno brani, skleniti s Prusijo vojaško pogodbo, po kateri bi Pru-sija imela višje poveljništvo čez njegovo armado , kakor ga ima na primer Čez bavarsko, virtemherško, saksonsko in badensko, ter je dotično adreso deželnega zbora odbil. Seveda se ne bo mogel dolgo ustavljati pruskemu nasilju. —
Strasburški župan Lauth je bil od pruske vlade s cesarskim ukazom od 12. t. m. odstavljen svoje službe, ker jo pruskemu višjemu predsedniku odkrito rekel, da le zarad tega ostane v deželi, ker upa , da se Francozi kmalu zopet vrnejo v Klsas. Iz tega je razvidno , kako priljubljeni so Prusi oudi. —
V a f.ujlešk*'m parlamentu so liberalni poslanci interpelirali ministerstvo. zakaj da pusti, da odbor Karlistov v Londonu javno nabira denar in orožje za španjskt upor. Lord Granville je baje odgovoril, da so pravniki krone, katere je ministerstvo vprašalo za njih mnenje v tej zadevi, izrekli, da na-
biranje „prostovoljnih doneskov" nij nepo-stavno. Mnogi listi vsled tega grajajo neprijazno postopanje ministerstva proti španj-ski republikanski vladi. Tako pravijo n. p. „Times": Mnogokrat je že to ueprijateljako podpiranje tujih upornikov pripravilo Angleško v škodo. Se sedaj moramo it enakega uzroka plačevati. Zarad tega moramo ministerstvo opomniti, da zapusti to pogubno pot katera odvrača Angleški simpatije inozemskih narodov.
Dopisi.
s — Iz <n ruden, 14. apr. [Izv. dop.] (Narastek mej slovenskim učitelj-stvom 8rednjihškol.) Pred nekimi dnevi je donesel „Slov. Nar." uvoden članek, razpravljajoč razmere slovenskega učiteljstva srednih škol oziroma uresničenja jezikove ravnopravnosti v predavanji, tožeč, ka tudi slovensko učiteljstvo se preucmarno obnaša v omenjenem slučaji, ka premalo gleda in se trudi, da bi naša terjanja slovenščine v javnem življenji ne bila le „pia desideria", temveč, da bi se pokazalo užo v kratkem, ka nam je s tem predmetom gola resnica, da bi so tudi dejansko kaj za to storilo. Ctečemu omenjen spis prišlo je vse iz nova na — misel, kako mc je nekdaj od same jeze nad mojimi profesorji iz slovenščine skoro srčni krč lomil, vide, ka jim nikakor nij bilo mar, popustiti napake svoje stare škole s tem, da bi bili se vsaj sami pobri-noli popraviti nepopolnosti s pridnim samoukom, kar je bedasta odgoja prejšnjih časov nad njimi zakrivila — da druzih slovenskih strokovnjakov ne omenjam, koji so sicer tam pa tam sloveli še zelo kot domoljubi, a o svojem predmetu z dijakom le pravilnega stavka nijso mogli izgovoriti. A v veliko radost i prid slovenskega napredka morem tukaj cbjaviti, ka se bode znabiti v tem, če so vlada v svojih za slovensko školstvo toliko pogubnih nakanah nekaj poboljša, na bolje obrnolo in to že v kratkem po zdravem uarastku, koji broji na tukajšni in gotovo tudi na bečkoj univerzi precejšnje število mladeničev, pripravljaj o čih se za vsakatere predmete gimnazijske in realne, goječih se vsaj nekaj po zdravejih principih pedagogi-čnih ter vadečih se tudi mej sabo, o svojih predmetih naški govoriti. Sedajna mladina nij več le ua se natvezana, da bi se popri-jemala marljivejso domače znanosti, ampak tudi od zvunaj zavzema motive, ne le ovo, kar kaka starikasta nemška duša prednaša, smatrati kot vedo, ampak pomije se jej tudi domačinov domača tvorina prebavljati. Omenilo se je užo prelepih predavanj g. dr. Kreka v prihodnjem semestru ; slovenska mladina! udeleži se jih obilo sebi v prid in svoji domovini, vrlemu učenjaku našemu pa v radost!
I/ O^-ertlievTii 13. apr. [Izv. dop.] Drznil sem se pred nekaj Časom vam svoje in tudi drugih slovanskih domoljubov nazore o regnikolarni deputaciji hrvatskega deželnega zbora opisati. Menda so bili posebni oziri uzrok, da dotični članek nij prišel. Nijsmo ljudje, ki bi morebiti hujskali ali zelo posvetovanje omenjene deputacije prehitevali ali eno stoji, namreč, da je n8 korom osvete", ki sedaj v Avstriji gospoduje, pomirjenjc in nagodba komaj mogoča. Kamor se ozremo in kjer naša opazovanja dejanske stvari Ugledaj o, povsod vidimo one, ki so pali pri Vilagoši, kot maščevalec pred soboj. V malo
prevejanih krogih prav nič ne  skrivajo, o čemer hc vsakdo sam lehko prepriča, da so Hrvati pod Jelačičem, ker so se zoper Mag-jare za bitje monarhije in habsburške rodo-vine borili, namesto da bi bili s Košutom potegnili, zdaj za plačilo na milost in nemilost Magjaroni prepuščeni, tako Srbi pod Stratiniuovičeni in Kničauinom, naposled Ku-muiii sami. Ali glavne pregrehe, da Magjari svoj cilj leta 18 l8/4i, nijso dosegli,  so krivi Slovani, ker so se jugu še K u si pod Pas-kievičem pridružili, kateri so upljivu avstrijskega dvoorla zopet na višino pomogli. Napačni politiki se jc zahvaliti, ki se je v naši monarhiji ugnezdila, da je bilo Magjarom mogoče, Slovane, ki so vladarjevi rodbini zvesti ostali, za pregreho, ker za onega časa nijso hoteli z njimi vred na razpadu sodelovati, kaznovati ali prosto povedano, se maščevati nad njimi. Kamor se ozremo, čutimo maščevanje Magjarov. Pred vsem so se morali Hrvatje pokoriti, da bi jih voljne storili za daljne njim še prisoj ene krivice,   kar   se sedaj vsaj z regnikolarno deputacijo posrečiti dozdeva. So ljudje, katere silijo eden in isti pot le večkrat iti iu ki se potem  trudni udajo, tako se tukaj kaže.   Ker so pa Hrvatje po mnogih bojih več ali  manj omrtveli, moralo se je sredstvo najti, stalncjže S r b e ukloniti, in sicer v kazen, ker so pod Stratimirovičem za poboj pri Vilagoši sodelovali, in glej ! našli so cerkveno polje, na kojem so jim vojsko napovedali. Kraljevski komisar Majtkenv je mož, ki brezobzirno ogerske Srbe v kozji rog žene, da bi s politiko enega Hainan-a — Ker so se pa tudi bivalci balkanskega poluotoka drznili pod Kničaninom leta IS lR,/4<J proti Magjarom nastopiti, se jo magjarski upljiv v osobi našega vnanjega ministra, zopet Magjar našel, da bolnemu Turku da sredstvo na roko,  na balkanskem poluotoku Slovane tlačiti in glej — že dohajajo poročila, da je bosanski paša Slovanom edino tamošnje pravo, o cerkvenih zadevah posvetovati se, cerkvene zbore prepovedal. Iz tega se vidi tendenca Avstro-Ogerske, Slovane kolikor mogoče uničevati.
Ker ravno naši monarhiji nobena moč v Evropi nij prijatelj, kar ima zahvaliti junakom vilagoškim, se nič ne genira s Turki v tem vprašanji družiti se in ne pozabi, da so Slovani bili, namreč Poljaki pod Sobicskim, ki so za časa dunajskega obleganja po Turkih, te poslednje premagali. To so zgodovinske resnice in okolščina, da so ravno Magjari pod 11 ohenvv ar tom inaugurirano, Slovanom prijazno politiko perhorescirali, nam daje dokaz, da z junaki pri Vilagoši niti odkritosrčnega porazu mijenja še manj pa prijateljstva mogoče nij.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Zadnja redna predstava dram. društva bode denes četrtek 17. aprila. Predstavljala se bode priljubljena, v zadnjič izvr-
stno igrana drama „M arie-Jeanne" v 5. dejanjih. V naslednjih dnevih bode še nekoliko predstav na korist nekaterih igralnih moči dram. društva. Prva bode v ponde-ljck 21. aprila na korist re^isseurja iu igralca g. Josipa Nolli-ja.
— (V idrijski čitalnici) je bila v |ion<leljck jako lepa in obilo obiskana beseda. Predstavljala se je vesela igra „I$ob iz Kranja", in sicer posebno dobro. Pohvala gre v prvi vrsti Nežiki, gdčni T., ki je zlasti s petjem posebno vstrezala občinstvu. Polouica bila je popolnem na svojem mestu, kar pa so mora reči tudi o gg. igralcih, ki so po vsem zadostili, zlasti pa g. H. in J. Petje v zboru bilo je dobro ubrano; dopadcl se je pa nazaduje še posebno odlomek Stritarjevih „pišem" iz „Zvona" , pri katerem predstavljanji se je poleg gdčne B. odlikoval osmošolco, g. St.
— (Iz Motni k a) se uam piše: Štajerska deželna vlada je postavila na kranjsko-Štajerski meji straže, ki imajo zabraniti pre-nositev živinske kuge. Ali čujte: stražniki so Slovenci, vlada jim jo pa dala nemške instrukcije in poduke v roke, katerih ne razumejo ! Zakaj neki kitajskih ne ?
Narodno - gospodarske stvari.
— Državne srečke 1864 1. Pri sre-čkanji 15. aprila so vzdignene serije: 112, 197,000,991), 1089, 1744, 2131, 3044, 3257. Prvo dobitko dobi št. 19 serije 999, dr*ugo 15.000 gld. št. 32 serije 3257, 10.000 gld. št. 25 ser. 999, 5OO0 gld. št. 53 serije 600.
Po&litiio.
lilagorodncmu gospodu M. V. Lipoldu, c. k. nadsvetniku v Idriji. Po dokončani veselici v idrijski čitalnici dne 14. t. m. ste se poslovili razen od nazočih gostov v dotični izbi tudi od nazoče gospe St. Meni nič tebi nič ste insultirali gospo St. , rekoč da se zahvaljujete njenemu soprugu v Lj., za „reklamo", tj. za grdenje Vaše osobe v „Slov. Narodu." Te besede zgovorivši pred družbo 16—20 osob pobegnili ste hitro skozi duri, da Vam niti odgovarjati nij bilo moč in s tem Činom neizmerno razžalili blago gospo nenazočega g. St. Kaj mislite, omikani gosp. svetovalec, je-li dostojno, je-li izobraženega moža vredno javno napadati mirno gospo za „grehe", katerih njen soprog — niti storil nij?
Več nazočih.
l i/iiii iioroMla.
— Iz Pešte 12. aprila. Deževno vreme v poslednjem času je bilo koristno za setve, zlasti iz Banata so se slišale pritožbe o preveliki suši. Noči nijso tako hladne, da bi mraz bil kje škodoval. Vso upa na dobro letino ne samo kar žito, ampak tudi kar vino in sadje zadeva. Žitne cene so ostale nespremenjene. Pšenice so je kakih 00.000 centov prodalo po gl. 7.20 do 7.30; reži 10.000 vaganov po gl. 4.40. J c 5 m e n a se je dosti privažalo tako da je cena se za 10 do 20 kraje, znižala. Turšiccje prišlo do 25.O0O centov na prodajo po gl. 3.55; tudi oves je za 2 do 6 kr. cenejši. — Ovčja volna se je kupila po gl. 130 do 200 cent. Svinj se je pretekli teden do 10.000 privažalo, večjidel iz Serbije in je bila cena po 29 l/r do 31 kraje. funt. S svinjsko mastjo se je malo kupčevalo inje cena zmirom enaka; isto tako pri š pelin.
— Iz Dunaja 12. aprila. Vslcd pri-bližajočih se praznikov je promet z žitom bil neznaten. Cene so iste, kakoršne so bile. Poročila, tudi vladna, iz vseh krajev vedo povedati, da dosedaj setve dobro kažejo. Pšenice se je na žitni borsi 30.000 centov spečalo po gl. 7.60 do 8.40 (87 funtov teška). Ke/i so mlinarji malo kupovali, bolj se je po ječmenu segalo, katerega cena se je za 5 do 10 kr. povišala, moka je še zmiraj v kupčiji zanemarjena. (Tudi tukaj v Ljubljani in v Trstu.)
Vrisne cene
v  Ljubljani 16, aprila t. I.
Pšenica 6 g]. HO kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — ovea 1 gl. 90 kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. 10 kr.; — koruza 3 gld. 30 kr,; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol 1 gl. 90 kr.
— masla funt — gl. 58 kr.; — mast — gl. 38 kr.;.
— špeh frišon — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl. 49 kr.; — jajce po 2 kr.; — mloka bokal 10 kr.; govedine funt 20 kr.; — teletino funt 30 kr.; — .svinjsko mcao, funt 32 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr; — slamo cent — gl. 86 kr.j — drva trda ti gld. 10 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr.
Dunajska boraa	IG. aprila.		
(Izvirno poročilo.)			
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld.		55	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.  .  73 n	—	n
	.  . 103 „	—	n
Akcije narodne banko .	.     952 „	—	H
	.   . 332 „	50	n
	.   . 108 n	75	n
	•   •    8 „	G9>/,	it
		—	n
	.     107 „	75	»
Pravo amerik. krompirjevo seme
tHI»<l ItfO,* t rroicHo,
samo od najizvrstniših in celo zrelih, zdravih rastlin spravljeno, in sicer zgodnjih in.
poznih bir, ponujam Kit 1 oral uli looo □ <> po -* siti.. V2 orala ali woo □ 0 po « fflrt.,
(s postno pošiljatvo in navodom za obdelovanje v nemškem, ogerskem in slovanskem jeziku.)
Ker jo zasad semena edino sredstvo zoper občo razširjeno krompirjevo holozon in se na ta način zopet zdrav krompir za nasadbo pridobi, si dovolim gospodo posestnike zemljišč in kmetovalec na to opozoriti, in to tim več, ker je obdelovanje prosto in so celo že v prvem letu resnično izvrsten uspeh doseže.
Dalje priporočani sočivno, poljsko, travniško, gozdno in cvetlično seme v veliki izbirki in glavni zapisnik se na blagovoljno zalitevanje takoj zastonj in franko dopošljo. 0^3—3)
Josip Aubbk, prodajalnica semena,
Ihinaj, v mostu, Stoindelgasse Xr. 1.
Pošiljanj o denarja po poštnih nakazili priporočam kot uajugodiiišc in najcenejše sredstvo plačevanja.
Tujci.
15. april a.
„„ Europa: AJoBoh, Marija AVeinek iz Reke. — Kariera iz Benetk. — hsler iz Prevoje. — Zeig Is Trata.
Pri Eleffcntni Polešnik Iz Železnikov. — Kalin iž Dunaja — Ihr-den iz Stire — Lapajne \z Idrijo.
Pri Malici: Jugovlč Iz Kranja. — Smeibietel iz Dunaja. — Šmoler iz llaspee. — Jener iz Kranja. — Urbančič iz Turna. — Pražnikar iz Kamnika Perolori iz Benetk. — Cone iz Dunaja.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik   za   božjast l>r. liilliscli. Berlin, Louisenstrassc 45. (255-Prieujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
O.
-40)
IzdatHj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".