173. številka. Ljubljana, v soboto 1. avgusta. XVIII. leto, 1885 lituija vsak dan iveter, izimni nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za av stri j sko-ogor ske dežele za vso leto 15 gld., sa pol leta H gld., za Satrt leta 4 gld., ta eden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano' hrez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 80 kr., za jedea mesno 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za i..<•-,,•(■, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toljko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo je'lenkrat tiska, po 6 kr., če »e dvakrat, in po 4 kr., če sn trikrat ali večkrat tiska. "Dopisi naj se izvole t'rankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upmvniiUo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Giudališka stulua". .Upravu i št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročho. Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnice pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike --toM"poši 1 janja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......1 „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vprnvništvo ,,S/ov. Naroda". Volilci gorenjskih kmetskih občin! Prevzvišeni gosp. grof Karol Hohen-wart, kakor Vam je sam naznanil, prevzame poslanstvo Ljubljanskega mesta. Vsled tega si bodete dne 6. avjilisla t. 1. na mesto njega izbrali druzega poslanca za državni zbor. Povprašani volilni možje, katerega da si zdaj žele, izrekli so se z veliko večino za gospoda kneza Ernesta \\ iiidlscligratz-a, o katerem je sploh znano, da je dober katoličan, pravi avstrijski domoljub, pa tudi prija-teli naše dežele in našega naroda in zastopnik narodne ravnopravnosti. On je bil tudi v preteklem državnem zboru zvest član grof Hohenvvartovega kluba in vselej v prijateljskem soglasji z drugimi našimi državnimi poslanci. Niti najmanjše dvombe ni, da se bo on tudi v prihodnje neomahljivo držal ravno teh načel. Centralni volilni odbor Vam toraj z ozi-rom na izrečene želje večine volilcev in prepričan, da je njih zaupanje po dosedanjih skušnjah popolnem opravičeno, z dobro vestjo priporoča, da volite vsi soglasno gosp. kneza l-riieshi \¥iii«1ia<*ligratz-a svojim državnim poslancem. V Ljubljani dne 1. avgusta 1885. Centralni volilni odbor* Hipotečno zadolženje. x. Zadolženje zemljišč, to je tisti rak, ki spodjeda kmetskega posestnika, da si vzlic vsej delavnosti in štedljivosti ne more pomagati in da obupan šteje dneve, koliko jih bode še preživel na domačem domu, dokler ga z njega ne iztira upnik. Dokler je kmetija bila v fevdalni zvezi z graščino, J ni se kmetska rodbina tako lahko spravila od hiše j in s posesti, kakor dandanes. Zato pa je kmet nosil | na sebi pečat robstva in moral svoje najboljše delo žrtvovati graščaku. Naš rod je že skoro pozabil, kaj so trpeli pradedje včasih od fevdalnih gospodov, le starci še vedo pripovedovati o tistih biriških časih, ki so se končali 1. 1848. Svoboda je res nalagala kmetom bremena, pa lehko bi je prenašali, da ne bi nepremišljeni za-konodatelji v svoji doktrinami modrosti hoteli urejati pravnih razmer na kmetih po istem rimskem kopitu, kakor za vse druge stanove. Iz tega izvirali so jednaki dedni deleži na kmetih, zadolženje zemljišč in ob jednem prodavanje parcel od gruntov in razkosavanje. Prvi in glavni vir Bedanjih ogromnih dolgov na kmetskih posestvih bili so dedni deleži, ker prejemnik ni mogel izplačati dot in deležev. Slednji ostali so uknjiženi za sodediči, pogostem pa so je ti prodali in tako je lastnik postal dolžnik tujim ljudem. Uknjiženi dolgovi pa so podobni plazovom, naraščajočim iz male kopice snega do velikanskega kupa v plazu, podirajočega gozde in hiše. Naj se zamude obresti le jedno leto, povekša se za toliko dolg, ako je upnik potrpežljiv, ako pa je nestrpljiv ali morda preži na posestvo dolžnikovo, potem prične se tožba in konec je eksekutivna dražba. Statistična centralna komisija na Dunaji je v poslednjem zvezku svojega mesečnika ravnokar objavila izkaz o uknjiženih dolgovih za 1. 1883. Iz tega izkaza vidimo, da so se tudi v tem letu množili dolgovi in sicer blizu v istih razmerah, kakor v preteklih treh letih. Uknjiženih je bilo namreč v avstrijskih kronovinah, izimši Gališko, Primorsko in Bukovino, kjer še neso urejene zemljiSčno knjige, 256 milijonov gold. novih dolgov, izbrisanih pa 222 milij. gold., tedaj je zopet zadolženje narastlo za 34 milij. gold. in sicer je bilo uknjiženih na Štajerskem 24,603.184 gold., (vmes 11'/a milij. na račun nekaterih montanskih društev), na Koroškem 5,364.817 gold., (mimo 4,217.457 gold. leta 1882) in na Kranjskem 2,882.135 gld. (mimo 8,806.61*9 gld. 1882). Tedaj je na Kranjskem 1. 1883 bilo 424.484 gld. men j uknjiženih, nego leta 1882, kar pa še ni dokaz, da so ljudje menj kiedita potrehovali, kajti ravno tako so lehko trdi, da je kredit že ilo .skrajne meje porabljen. Nekak pričetek zboljšanja gospodarskih razmer pa se kaže v znesku izbrisanih hipo-tečnih dolgov. Leta 1883 se je namreč na Kranjskem izbrisalo v zemljiščnih knjigah 3,663.061 gld., tedaj za 780.926 gld. več, nego se je novih dolgov uknjižilo. Odkar se objavljajo izkazi o zadolženji od 1. 1867 naprej, sta nam le še dve leti znani, v katerih so na Kranjskem izbrisani dolgovi posegli na novo uknjižene, namreč leta 1809 za 604.989 gld., leta 1878 pa za 418.960 gld. V vseh drugih letih pa so presegali novi dolgovi izbrisane za 1 do 2 milij. gld. tako, da je ko.icem leta še bilo uknjiženih na Kranjskem 64.7 milij. gold. Naj se od tega zneska računajo povprek 5°/,, obrestij pa bi imeli dolžniki plačati 3,235.000 gld. na obrestih ali dvakrat toliko, kolikor znašajo vsi direktni davki. Toda tak račun bi bil prenapet, ker je blizu polovica dolgov vknjiženih brez obrestij in sploh precejšen del že plačan, a ne izbrisan. Vsekakor je zadolženje silno in raste brez konca in kraja. Zato je pri vseh agrarnih shodih in enketah jedno glavnih vprašanj, kaj storiti, da so razbremeni kmetsko posestvo od neznosnih dolgov. Sredstva se napovedujejo različna, pa praktična izpeljava? Nad njo razbijejo se najboljši nasveti. Pred vsem bi se moralo sploh zabraniti, da se dolgovi uknjižujejo na hipoteke, potem pa skrbeti, da se, kar LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja, 3£ita,js3Elli. pogrozcLn-ilso-v-) (Povest A. Ja. Maksiinova, posl. I. P.) VII. Sodba in kazen. (Dalje.) Več kakor pol ure hodili so klateži po ozkih stezah, ne da bi se bilo kaj pripetilo. Tu se je steza dvakrat kaj naglo zavila, potem pa razširila v majhno poljano. Čez poljano tekel je bister, prijetno šumljajoč potok. Okrog so velikanska drevesa povešala veje. Nekateri izmej velikanskih brestov so viseli nad potokom in močili svoje košate veje v njegovej mrzlej in kakor kristal čistej vodi. Razkošni vrhovi brestov upirali so se v ne-predrljivo steno mogočnih lepo zraščenih ceder. Ko bi ne bilo te slučajne, prirodne opore, bi se bresti že davno bili zvalili na vlažno zemljo in potlačili s svojimi težkimi debli mnogo mladih drevesce, ki so delali skoraj nepredrljivo grmovje ... Na poljani bilo je še precej svetlo. Nekaj solnčnih žarkov pro- diralo je v ta mični ogel mračne soteske in veselo se lesketalo v vodi gorskega potoka. Lonhou, ko je stopil izpod grmovja na to poljano, se je nehote ustavil, tako ga je osupnil strašen prizor, ki se je odkril pred njim. Na bregu potoka bili so razmetani ostanki človeškega trupla: glava odtrgana od trupa, vsa razgrizena, nekaj obglodanih reber in piščalnih kostij ter nekaki obgrizki druzih kostij in kože. To so bili ostanki nesrečnega Ci-Laja. Nekaj proč ležale so druge kosti, kakor se je videlo, bile so pantrove. Ni bilo dvombe, da so minulo noč tu gospodovali rudeči volkovi. Privabil je je duh sveže krvi, imeli so tu strašno pojedino, sneli so pantra, katerega je s svojo močno roko bil jako hudo potolkel Ilo. Sočna trava, ki je še nedavno pokrivala poljano s prekrasno svitlo zeleno preprogo, bila je polita s krvijo in pomečkana. Z težkim čuvstvom stopili so na mesto, pobarvano s krvijo njih tovarišča. Lonhou ogledal je poljano s svojimi svetlimi očmi, lakoj je zagledal orožje nesrečnega Ci-Laja — smoter njih prihoda v zloglasno sotesko. — Ej, Li-fu! zakričal je Lonhou. Kaj gledaš tako debelo: Tam le leži mojo darilo. . . Poberi! Li-fu ni nič več pomišljah Hitro pobral je puško in pazljivo ter radovedno jo ogledal: videl je, da ni nič pokvarjena. Samo smodnika in krogelj ni bilo. — Puška je tukaj, rog s smodnikom mora pa ležati kje v obližji, mislil si je Li-fu iu Bkrbno je začel iskati po gosti, pomeekani travi. Lonhou in Kuen-Lu iskala sta pokojnikov rog z nič manjšo gorečnostjo.] Smodnik bil jim je sedaj ravno tako drag kakor čudodejni koron žen-šen. Dolgo so iskali zastonj. Kakor bi se bila rog s smodnikom in mešiček s krogljami mlrla v zemljo. Evo sedaj je po dolgem nevspešnem iskanji pogledal Li-fu v čiBti gorski potok, ki je tekel pri njegovih nogah, in iz prsij se mu je izvil vesel krik. Na peščenem dnu potoka zagledal je predmeta svojega dolgega iskanja — rog s smodnikom in me-sičik s krogljami, zvezana z usnjatim jarmenom. Z lahko umljivo radostjo pobral je hi fu iz vode smodnikov rog in s trepečimi rokami izdrl njen leseni za-mašek. Lonhou, ki se je zato še bolj zanimal, nego Li-fu, iztrgal ma je iz rok odmaSeni mg in začel pazljivo usipati iz njega smodnik na odprto dlan. Kakor se je pokazalo, bil je smodnik le malo vlažen je dozdaj uknjiženih, v teku let amortizujejo. Za prvo ; je treba državnega zakona in javaljne bi se našla j večina v državnem zboru, ki bi htela tako radi- j kalno segati v sedanje pravne razmere in nazore, j dasi stvar ni tako strašna, kakor se morda kaže na j prvi pogled. Ako se ugovarja, da potem kmet ali i sploh zemljiščni posestnik ne bo imel nobenega kre- ! dita, lehko se stavi nasprotno vprašanje: Ali pa je ! res koristen kmetu tak kredit, pri katerem ne za- j dostuje več osobno zaupanje, temveč treba zasta- j viti še tudi nepremičnino, tako da ima upnik dvojno varnost, dolžnik pa dvojno zavezo. Ali ni nasproti škodljivo za kmeta, ako se mu vedno ponuja pri-lika zadolžiti se, ne da bi svoje posestvo zboljšal | — tako zadolženje bi se dalo še zagovarjati, če tudi cuni granu salis — ampak da izplačuje visoke dote in deleže, ali da si drago kupi kak kos zemlje, ker je ravno na prodaj, čeprav nema gotovine za izpla-čanje kupnine. In ko bi tak kredit, pri katerem se zahteva "dvojna varnost, še bil dober kup. Ta ni I Najmenj staue 4*/a% ako se pa računajo stroški pri najemanji dolga, nič menj ne stane, nego posojilo, ki ga dobiva zaupanja vreden trgovec ali obrtnik na svoj osobni kredit. Hranilnice in hipotečne banke se v tem le malo razločujejo od zasobnega upnika. Utemeljene v ta namen, da bi pogojevale po razmetno nizkih obrestih na hipoteke, zlasti hi-potečne banke, kajti hranilnice imele so spočetka drug namen, uporabljajo svoje privilegije le, kakor drugi denarni zavodi, da delaje velike dobičke. Hranilnice ne le, da vsako leto trosijo iz dobičkov dobljenih pri kmetu nlagatelju in kmetu dolžniku, velike vsote za vsakojake namene, na primer Ljubljanska za nemški Šchulverein, nakopičile so si že ogromne reservne fonde. Nek.«j štajerskih hranilnic je vendar pod pritiskom javnega mnenja obresti dolžnikom na 4XI%% znižalo, kranjska pa, ki bi lehko nazaj šla na 3% za dolžnike na Kranjskem, jih vedno še odira s f)°/0. Ali se smej > taki zavodi imenovati občno koristnimi V Ali ni poslednji čas, da se temeljito spremeni vsa njih osnova? Kar je hipoteČnih bank, delajo tudi večinoma le na dobiček. V tem se najbolj odlikuje avstro-ogerska banka, katera iz hipotečnh posojil vsako leto 700.000 gld. in već dobička v žep utakne. Ali ima ta banka zato privilegij, izdajati bankovce, da je posojuje z višjimi obresti zemljišnim posenikoni, — nego v trgovskem prometu V Ako se vsi; to v poštev jemlje, bi se smelo s pravico trditi, da je hipotečni kredit le vstvarjen na korist kapitalu, a na škodo kmetu. Tedaj bi moral glede hipotečnega zadolženja prvi korak biti, da se ali zemljišne knjige popolnem zapro za vse dolgove ali da so vsaj neka meja določi, recimo do polovice zemljišne vrednosti, nad katero bi se ne smel nobeden dolg uknj iziti. Drugo skoraj še bolj goreče vprašanje je amortizacija že obstoječih hipoteČnih dolgov, katere se bodo morale lotiti dežele s pomočjo države, ako hote obraniti kmetski in sploh srednji stan proti uničujočemu pritisku kapitalistične sile. Nova postava proti delomrznim ljudem, potepuhom in prosjakom. (Dalje.) Delomrzne ženske morejo prav tako kakor delomrzni moški pasti pod kazni §§-ov 1, 3, 4 nove postave ter biti oddane v prisilne delavnice in popravniee, ker mogd biti krive teh istih prestopkov glede na delomržnjo. Toda take ženske utegnejo biti še drugače po-kaznjene, ako se žive z nesramnim dejanjem svojega telesa. Kaznjevati ženske, katere s svojim telesom nečist obrt vršijo, je tudi po novi postavi (§ 1 alin. 1) varnostnemu oblastvu prepuščeno. Ako pa take ženske 1. navzlic policijski pokaznitvi svoj nečisti obrt nadaljujejo, ali 2. pri tem, kolikor so dana neka policijska ukazila, zoper ta uka/.ila delajo, ali 8 svoj nečisti obrt vršijo, dasi so vedele, da imajo sramno bolezen (venerijo), ali 4. z očitno nečistostjo veliko soblazen ali pohujšanje dajo, ali 5. mladostne ljudi zavedo, — gre jih kaznjevati z ostrim zaporom, namreč v slučajih omenjenih pod brojko 1 in 2 od osmih dnij do treh mesecev, a v slučajih navedenih pod brojko 3, 4 in 5 od jed- ! nega do šest mesecev ($ 5. al. 2). 1'restopek obrtdvne nečisti je bil poprej opredeljen v §-u 509 kaz. zak. in obsegal jo trojno de- j janje, namreč ali dejanje, ki je v novi postavi ozna-menjeno v $ 5 al. 2 pod brojko 2, ali tisto pod 4, ali tisto pod brojko 5. Za tako dejanje je bil poprej določen oster zapor od jednega do treh mese cev, sedaj je torej kazen za isto dejanje lahko G mesecev zapora. Na novo pa moreta prestopek obrtovne nečistosti učiniti še drugi dve dejanji, ki sta ozname-njeni v §-u 5 pod brojko 1 in 2. Krive so teh dejanj in kazenskemu sodišču padejo v oblast besramnice, ki delajo zoper policijska ukazila ali ne marajo za policijsko pokazni te V. Pokoriti se imajo z ostrim zaporom od osmih dnij do treh mesecev. Določilo § a 509 kaz. postave o nečistem obrtu omožene osobe je razkropljeno z novo postavo (§ 9), a tudi še poprej ni imelo kaj pomena. Izrecno je tudi (§ 9) odstranjen % 511 kaz. post., s katerim je umerjena kazen soprogu, dovoljujočemu v nesramni obrt svoje zakonske druže in živečemu se ob tem. Namestil tega pa sedaj velja določilo § a o alin. 8: „Osel>e bodi moškega ali ženskega spola, katere razven slučajev §-a 512 kazenske postave od 27. maja 1852 iz obrtovne nečistosti drugih sebi preživila iščejo, naj bodo kaznjevane z ostrim zaporom od osmih dnij do treh mesecev. V prisilne delavnice ali popravniee pa ni moči oddajati samo nesramnic, ki so obsojene zavoljo prestopka iz §-a 5 alin. 2 pod brojko 3, 4 in 5, jednako kakor poprej po postavi iz 1873. leta § 13 iz §-a 504 kaz. zak , nego tudi nesraomice zavoljo prestopka po brojkah 1 in 2 v § 5 alin. 2 nove postave. Da, izreči se sme ta oddaja tudi proti tistim, ki iz obrtovne nečistosti drugih sebi preživila iščejo. (§ 5 alin. 3 in § 7 nove postave). Tega poprej ni bilo. V slučajih brojke 1 in 3 §-a 5 nove postave nastopa kazensko-sodnji pregon na zahtev varnostnega oblastva. Ako se javne nesramotee na zapoved oblastva ne umaknejo iz nekega kraja, moči jih je odpraviti tudi odsihdob z odgonom ali odpodom (§ 1, d. postave s 27. julija 1S71). Tudi prestopki iz nečistega obrta so se torej pomnožili in dobili ostrejšo pokoro. Takih delomrznih žensk bode smeti v bodoče več pošiljati v prisilne delavnice in popravniee. Izima pa, da je nečisti obrt pod policijskim nadzorom dovoljen, ostane kakor doslej. Ta izima je, kakor znano, po velikih mestih pravilo. Kdo je po novi postavi kažnjiv berač? § 2 odgovarja: Zaradi beračenja bodi pokazujen: 1. Kdor na javnih mestih ali od hiše do hiše hodeč berači ali iz delomržnje javno ubogaime prosi. 2 Kdor nedoraslega otroka k beračenju zavede, beračit pošlje ali v to komu drugemu prepusti. — Kazen je oster zapor od osmih dnij do treh mesecev. Sodišču v oblast torej ne pade samo tisti, ki je bil že večkrat zasačen na beraški poti in tako kaže, da je delomrzen (§5)7 kaz. zak.), ne samo tak berač, ki se bolnega dela (§ 519 kaz. zak.), nego ta §§-a sta razkrepljena (§ 9 nove postave) in s kaznijo se odslej pokori vsak, kdor berači ali na javnih mestih prosi, ne vprašaje, ali je delomrzen, potreben, domačin ali vse to ne. Zadostuje, da se na dan prikaže kot berač. In ne kaznjujo se odsihdob le stariši in drugi varuhi, ki otroka pred 14. letom beračiti ali pri tem pomagati puščajo (§S-a 520 in 521 kaz. zak.), nego po novi postavi sploh vsi, ki nedoraslega otroka zavedo k beračenju, ga beračit pošiljajo ali komu drugemu v to prepuste. Zapora zavoljo teb prestopkov se more naložiti največ tri mesece. Da more varnostno oblastvo od koga terjati dokazil za pošten kruh, ni več treba, da je bil dotični že večkrat obsojen zavoljo bera-štva (§ 2 post. z 10. maja 1873.), nego zadostujejo uveti §-a 3 nove postave (glej zgoraj). § 3 postave z dne 10. maja 1873 določujoč, da je prepovedano dajati svedočbe 0 nezgodah in d uboštvu, s katerimi bi se potem v roki od vasi do vasi beračilo, ostane v moči tildi naprej in § 7 nove postave veli, da ta prestopek preiskavajo in kaznjujo sodišča. Vnanje berače bode moči iz občine odpravljati z odgonom ali odpodom po post. s 27. julija 1871 §-u 1 b, ker služiti si kruha z beračenjem, to ni več dovoljeno preživilo. Oddaja v prisilno delavnico ali popravnico sme se izreči tudi zavoljo prestopkov iz beračenja (§ 7). (Daljo prih.) Poiitičssi razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 1. avgusta. Omenili smo že bili v našem listu, da je nemško društvo v Celovci uložilo pritožbo na deželni oabor, da so se v krajevni imenik upisala tudi slovenska imena krajev na Koroškem. Deželni odbor dal je nemškemu društvu prav in se zaradi tega pritožil pri deželnej vladi, češ, da so pri sestavi krajevnega imenika bili narodno-politiški ozwi merodajni. H kratu se je pa deželni odbor tudi pritožil, da nekateri župniki v krstne bukve zapisujejo imena s slovenskim pravopisom, kar se ve da se nemškim deželnim odbornikom zdi velik greh. in bode za rabo, ko se malo posuši. Trdo zabit za-mašek je obvaroval, tla se smodnik ni pokvaril. Blesteči izid njih iskanja je jako razveselil Lonhou-a. — Tu imaš, kar je potrebno k puški, rekel je veselo on, dal Li-fu-u rog s smodnikom in prijazno ga potapljal po rami s svojo široko dlanijo. Glej, po nepotrebnem smodnika ne trati — kajti nam ga bode še jako treba. . . Zdaj si pravi lovec. . . Dečak, kakeršnib je malo ! . . . pristavil je starejšina in veselo se zasmehljal. . . IX. Itudeči volkovi. Solnce še ni bilo zašlo, ko se je družba zbrala na mestu, katero je bil določil Lonhou. To bil je kot pozeineljskega raja, vržen v tiho, temno sotesko. Majhno tratino, pokrito z mehko preprogo svetlo-zelene sočne trave, okroževalo je, prav kakor razkošen, gost, lepodiseč venec, prekrasno grmičevje krbljikovca in jasmina, ki je razprostiralo močno razdražujoČO in omotljivo vonjavo. Nad krbljikovcem in jasmimom ponosno vzdigovali so proti nebu vrhove veličastni bresti in palmam podobni dimorfanti, ki bo napravljiili okrug tratine drug gost venec, še lepši od prvega. Čez tratino vil so je gorski, zlato- nosni potoček, ki je valil vodo po svoji strugi, posutoj s snežnobelim peskom, mej katerim so se zapeljivo svetila zlata zrnca. Ustavili so se prav na bregu potoka napravili grmado in začeli pripravljati večerjo. Ko so meso na lahko spekli na oglji, so jo jeli s čerenšo*). Ker nesj poldrugi dan ničesar jeli, bili so lačni, poželjivo so požirali koske mesa, zalivaje je s hladno in čisto vodo. Jeli so molče. Od male srne ostale so samo rebra, glava in čisto - obrane kosti. Sneli so vse, kar se je dalo snesti, I ne da bi bili kaj pomislili na jutršnji dan. . . Ko so se do sitega najeli, so hitro zaspali, ker so bili trudni od dnevne boje. Pri grmadi ostal je samo Kuen-Lu, na katerega je bila prišla vrsta, da ima stražiti. Dobro se spominjajoč nasledkov Li-fu-jeve zaspanosti, se je ^Kuen-Lu hudo upiral dremoti; ko se mu je usiljevala. Sedeč na petah pred svetlo gorečo grmado pel je poluglasno brez-j končno pesen — improvizacijo. — Kuen-Lu je hraber, pogumen in predrzen! j pel je tenko Kuen-Lu, in pridno metal suhljad na j grmado in sumljivo gledal temno okrožajoče grmovje, llrabrejšega od Kuen Lu-a ni nobenega človeka v I - *) čerouša-ilivji čouun, jako priljubljen prigrizek pri i rafeuih jeduli. Mandžuriji. . . . Kuen-Lu se nikogar ne boji. . . Šel je v samoto iskat dragoceni koren žen-šen, našel ga bode mnogo, mnogo, prodal, obogatel in ženil se. . . Devojke jako ljubijo Kuen-Lu-a zaradi njegove hrabrosti in poguma. . . . — Na jedenkrat je Kuen-Lu-u zaostal glas v grlu, stresel se je in pazno poslušal. V grmovji zaslišal seje nek Šum, kakor bi se kdo bližal tratini s previdnimi koraki. Hrabremu Kuen-Lu-u stopili so na čelo kaplje mrzlega potu. Po vsem telesu ga je nekaj pretreslo kakor mrzlica. Debelo in prestrašeno je gledal v hosto, prizadeval si je ugledati prouzročitelja tega šumenja. . . Šuin je postal močnejši in iz boste je priletelo pol dvanajstorice netopirjev in z lahkim čivkanjem krožilo nad glavo od samega strahu omamljenega Kuen-Lu-a, malo je manjkalo, da se neso zadevali ob njega s konci svojih perot. — Tfu, prokleti . . . prestrašili ste me! — godrnjal je s trepečim glasom Kuen-Lu, odganjajoč od sebe netopirje in pridevajoč z nova suhljadi na grmado. Netopirji so še nekaj časa krožili nad njim, potem pa zopet skrili se v goščo, preplašeni od močnega mahanja s slečeno haljo. (Datfe nrih.) Kakor se „Narodnim Listom" piše iz Zadra, I ni misliti, da bi odstopil «1 a I m al i uski namestnik bar«.u Jovanović. Šel je le na dvamesečni dopust, j ter potoval na Dunaj, da ministerskemu predsed- i niku poroča o položaji v Dalmaciji in vojnemu ministru o raznih utrjenjih v južnej Dalmaciji Dopis- 1 nik pravi, da se je namestnik sporazumel z narodno I stranko in jo podpira pri vsakej priložnosti. Pri poslednjih volitvah bila je vlada v Dalmaciji popol- j nem objektivna. — Pri sodiščih v Dalmaciji je pa dosti laških uradnikov, ki so jako strankarske se i pokazali pri zadnjih volitvah. Nekateri so baje z , vso energijo agitovali za italijanske kandidate. Na-ravno je, da narod zgublja zaupanje v take uradnike in 84 hrvatskih občin sklenilo je prošnjo na eesarja odposlati, da se odpravi nezavisnost sodnikov. ! Ker so bili ogerski vladni listi dementovali vest, da ogerska vlada želi carinske zveze z Nem- I čijo, smo že mislili, da je ta stvar pokopana, ter ' se na njo ne bode oziralo pri sklepanji nove ! avat ro-ogcrNltc nagodbe. Kakor se pa sedaj go- ] vori, to ni tako. Berolinski listi so to stvar zopet Sprožili in najbrž na željo nemškega kancelarja sa-niega. Sedaj se pa to vprašanje zopet razpravlja | tudi po avstrijskih listih. Misli se tudi, da se bo- j deta o tem menila Bismarck in Kalnockv pri svo-lem shodu. Nemogoče tudi ni, da se bi drugo leto državnemu zboru predložila vladna predloga v tem zmislu, zlasti ker Ogri tudi iz gospodarskih intere- i sov to žele. Mi upamo, da zbor ne bo privolil tega, i ker bi škodovalo dolitavskim deželam v gospodar- j skem oziru, v političnem pa celemu cesarstvu. — j Skoro vsi listi se bavijo s češkimi željami, ki se tičejo avstro-ogerske narodne banke. Nemški in ; madjarski so v tein jedini, da se Čehom ne sme ničesar dovoliti Zlasti se jeze proti zahtevi, da bi Ha bankovcih bil tUdi češki tekst. Madjari bi sicer v to že še privolili, da se na avstrijskej strani tudi da pravica češkemu jeziku, a se boje. da ne bi Hrvatje prišli z zahtevo, da naj se na ogerskej strani da hrvatskemu jeziku tudi mesto. To bi pa jako žalilo mogočneže v Pešti, ko bi bankovci pričali svetu, da neso Madjari sami gospodarji ono stran Litve. To je uzrok, da madjarski listi tako poudarjajo, da je v Avstriji državni jezik nemški, v Translitaviji pa madjarski. Kakor prvo, tako tudi poslednje ni res, kajti na Hrvatskem je otići jalni jezik hrvatski. Vaiatij^ Ivškiii konservativnih poslancev ni zadovoljno s Salisbury-jevo vlado. Pričakovali so ves drugačen prevrat v politiki, ko so vrgli Glad-stona. Liverpoolski konservativni poslanci so poka zali svojo nevoljo s tem, da neso hoteli priti na neki meeting, pri katerem je imel govoriti minister Churchill. perlativ „prokleto prav". Zares krepek, pre-krepek jezik! Taki izrazi porajajo Be le ondu, kjer ..Balkan" brzojavke prenaša in kjer se polititiško prepričanje tako pogostem menjava, kakor košulja. — („Zadruge") izšla je 7. številka. Vsebina: Dopis načelstva zveze slovenskih posojilnic poverjenikom banke ,Slavijea. — Izgledno letno poročilo. — Slovenske posojilnice. — Razne stvari. — („Škratatt) izšla je danes IS. številka, z nekaterimi času primernimi dovtipi. — („Naše SI oge" ) št. 31. dobili smo drugo izdanje. Prvo izdanje bilo je zaplenjeno zaradi članka „ Občina Buzet" in zaradi notice „Deputacija kod namjestnika". — (Občni zbor obrtnega društva kranjskega) bode jutri v 2. dan avgusta ob Vali. uri v g. Štruklja gostilni v Kolodvorskih ulicah. Dnevni red je naslednji : Poročilo odborovo. Dopolnilne volitve. Posamični predlogi. — (Gosp. Ferlinc) naklonil je kožo be- Domače stvari. — (Gosp. dr. K. Slane) priobčil je včeraj proti nam jako dolgo „poslauo" v tukajšnji „večerni prilogi". Ker se takoj v uvodu sklicuje na svoje nekdanje sodelovanje pri našem listu, mu bodi je-deukrat za vselej povedano, da nekdanje sodelovanje še nikakor ni „Frebrief", da bi mi ne smeli kri-tikovati njegovih poznejših pohtiških hib in skokov. Kar se pa druzih očitanj in napadov tiče, dobil bode dr. K. Slane na drugem mestu primeren odgovor, ker se danes ne utegnemo dovolj čuditi olikani njegovi pisavi. „Neumnost", „naj ne umnej ši", .neumna misel", take izraze kar iz rokava stresa. Za olepšanje dodani so pridevki Barme sclnvitzende Meuschenhaupter" in kot posebna figura „kaj vraga V" ki nas živo spominja na najnovejši Novomeški su- luge, katero so ribiči pri nemu muzeju Rudoltinum. jo bode za muzej priredil. — (V TrstU) sta sedaj dva stopnika iz Buzeta, da poprosita za neredu, ki vlada v Buzetskej občini Tomaževem vjeli, dežel-Gosp. preparator Schulz občinska za-pomoč proti g. v tem tečaji 16.551 gld. 84 kr., izdatkov pa 15 035 gld. 44 kr., torej prometa 31.587 gld. 28 kr. Hranilnih ulog je dobila od 40 strank 8047 gld., raz-posojenih pa ima že 17.021 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bruselj 1. avgusta. „Independence" objavlja protest predsednika nove Boerske republike na evropske vlasti in na Zjedinjene države proti Angležem, ki si hočejo prisvojiti zaliv Santa Lucia. Pariz 31. julija. Kakor poroča „National", je v Marseille-u pet osob za sumno boleznijo umrlo. „France" pa zanikava, da bi bila ondu kolera. Raz-širjevalci lažnjivih vestij se sodnjisko zasledujejo. Madrid 31. julija. Na vsem Španjskem včeraj 3168 ljudij za kolero zbolelo, 1252 umrlo. Ker De iia/jiie vesti. Pretisa sedaj ni v Trstu, bode ja menda vsprejel njegov namestnik dvorni svetnik Rinaldini. Ni posebne nade, da bi ta deputacija mnogo dosegla. Pomisliti namreč treba, da je deputacija — hrvatska. — (Finančnim ravnateljem) v Zagrebu. imenovan je baron Karol Skerlctz. — (Vojaška godba) domačega pcšpolka baron Kuhn št. 17 svira danes zvečer na vrtu Ko-slerjeve pivovarne. Spored prav lep. — (Slab dan za berače.) V zmislu novega zakona proti delomrznim ljudem, potepuhom in prosjakom bilo je včeraj v Ljubljani zaprtih 80 beračev in 31 beračic. Najstarejši prosjak bil je 91, najmlajši 15 let star. Najstarejša beračica 88, najmlajša 28 Od vseh teb je redarstvo kakih 15 najstarejših izpustilo, do 50 pa jih je dosedaj oddalo c kr. mest. odr. sodniji, da bodo v zmislu novega zakona kaznovani. — (Z Gorenjskega) se nam piše, da je Lajbacherica zadnjič napačno poročala o številu tujcev. V Poljčah jih ni samo 60, ampak nad 90, v Podbrezji in v Podnartu no 30, ampak 77 stalnih I gostov. —> (Čveterorazretl na ljudska šola v Postoj i ni) imela je v preteklem šolskem letu 343 učencev in učenk (176 dečkov, 167 deklic). Poučevali so na tej Šoli gg. Janez Thuma, naduči-telj in vodja; Ivan Lavrenčič, katehet, Teodor Josin in Ivan Okorn učitelja; Marija Steiner in Pavla pl. Renzenberg učiteljic5. (V otroškem vrtu v Gorici) bila je preteklo sredo konecletna skušnja in pričele so počitnice, ki trajajo do konca avgusta. S 1. oktobrom odpre se pri v a t n a dekliška šola, kakor se namerava v dotičnih krogih, že prvo leto z dvema oddelkoma. — (Novi krajcarji in pol krajcar j i) z letnico 1885 se že izdavajo v obeh državnih polovicah. Nedostatek drobnega denarja bode s tem odpravljen. — (Nova poštna postaja) otvorila se bode v Logu pod Predelom, na koroški meji. (Vabilo k svečanosti v proslavo Cirila in Metodi j a), katero priredi Ormoška čitalnica v nedeljo dne 9. avgusta 1885. v vrtu gospoda Jakoba Žinka v Onnoži in pri katerej sodeluje godba c. kr. 47. pešpolka Mariborskega. Vspo-red: A. Slovesna sv. maša ob 10. uri, pri katerej sodeluje čitalnični pevski zbor. B. Mi vstajamo, moški zbor Dr. B. Ipavic. Ouvertura o slovanskih pesnih, svira vojaška godba, Titi. Slavnostni govor. Cirilu in Metodu, moški zbor, Dr. Fr. Liszt. Lagu-nen-Walzer, svira vojaška godba, J. Strauss. Hrvatska himna, mešan zbor, Fr. S. Vilhar. Slovensko dekle, Pod oknom, svira vojaška godba. Slava Slovencem, moški zbor, Ant. Foerster. Gabrielle polka francaise, svira vojaška godba, Dubey. Mrak, čvete-rospev, Dr. G. Ipavic. Venec slovenskih pesnij, svira vojaška godba. Domovini, mešan zbor, F. S. Vilhar. Začetek ob 4. uri popoludue. Ustopnina 30 kr. od osobe. Ustop velja razveu udom povabljenim in po teh upeljanini gostom. Odbor. — (Posojilnica V M a ko lah) šteje koncem junija t. 1. 161 deležnikov. Dohodkov je imela * (Najstarejši vladar na svetu) umrl je pred nekoliko dnevi, namreč sultan Abdul Mu-nin, vladar države Bruncil na otoku Borneo. Umrl je v 114. letu svoje dobe, bil je torej najstarejši vladar. Vladal je 30 let. Bil je evropski omikan in govoril poleg holandskega tudi angleški in nekoliko spanjski. Ker je bil brez sinov, zašel je nek sorodnik izpraznjen prestol. * (Prosjašk časopis.) Mej mnogimi časopisi, katere ima Pariz, posebno strokovni list za prosjake, „Journal de Meudiants^, zasluži biti omenjen. Ta z ozirom na svoj smoter izvrstno uredovan list izhaja vsak teden. Ne bavi se niti s politiko, niti s slovstvom, ampak obrača vso pozornost le na praktične interese svojih bralcev. Njega vsebina obstoji iz naznanil, kakor so sledeča: „Jutri opoludne je v Maudelainu pogreb nekega bogatega moža". „Ob 1. uri je znamenita poroka v cerkvi bv. Trojice". „Slopec, kateri zna malo piskati, se išče." „Pri nekej morskoj kopelji se iščo kak pohabljenec. Dobra priporočila in malo kavcije se zahteva". Poslednje naznanilo ni nikakor šala. V vseh francoskih kopel jih se gostom praznijo mošnje s pravo francosko prekanjenostjo. Obirajo se z dragimi cenami v hotelih, visokimi pivščinami m majhnimi igrami v kazinah. Gostilničarji in lastniki kopelij imajo prav dobro misel, da bodo gosti tudi radi dajali ubogalm«0, ako se njim daje priložnost. Ker pa sami ne morejo opravljati prosjačenja, najmejo prosjake, katerim dajo na njih posestvih monopol za prosjaeenje proti temu, da njim dado polovico nabrane ur'oš-čine. Takega obrta tiče se zgoraj omenjeno naznanilo. I.i»tul<-n ureduiiitvtt: Gg. „Vcč gorenj »kili vol 11 c o v": I'i osmin d u so naui naznani jodno ime iii bivališču dotičuika. Tujci: 81. julija. Pri Moua: Sehrader z Dunaja. — Bor iz Kočevja. .rn-.it It. FtOJa. Pri ' i - ,1 j ■ i: Klemenčič, Zander z Dunaja. — Biluga || Budimpešte. — lJiener It Zagreba. — Cantor, liauiuan, Fttrnt /. Dunaja. — Okoru i/. Postojno. Pri it%'Hti-if»l4«-ui fi'Murji : Klemončič iz Trsta. — KruStć od sv. Križa. — Doli tiar, Aicldmlzer i/. Trsta. — P Meteorologieno poročilo. Kovanja tkati j o barometra v nun. Temperatura v., i rovi Neuo Mo-krina v imu. 786*10 "ini. 165' C si. ith. d. jas. 733 7o mm. 263 C si. sev. d. jas. O'OO mm. 734 28 mm. 20 0° 0 brezv. obl. 7. zjutraj 1 2. pop. 19. /.več« Srednja temperatura 21*6°, za 1'8° nad normulom. dne l. avgusta t. 1. >; Izvirno telegraiično poročilo.) Papirna rentH.......... y? glrt- G'> kr- Srebrna renta.......... 83 „ Zlata renta........... 1(>9 q 5°/0 marčna renta......... 99 „ Akcije uarodtie banke....... 867 „ Kreditne akcije......... 288 „ London ... ...... 126 „ Srebro.......... ~" « ~ Napol....... J "o}'" tj kr cekini ......... " ?« Nemške marke......... ti 1 „ 45 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld 128 „ — Državne srečke iz 1 1861 100 gld 10 < „ 75 4"/0 avstr zlata renta, davka prosta - 10'.) „ 05 Odrska zlata renta 4°/0..... 99 r. «j „ papirna renta 5°/„...... 92 „ 45 5*/0 štajerske zemljišč odvez, oblig 104 „ — Dunava reg srečke 5»/,, . . 100 gld H(> * ft0 Zemlj. obe avstr. 4'/,°;,, zlati zast listi 124 „ 28 Prior, oblig Elizabetinc zapad železnico 114 „ 75 Pnor oblig Ferdinandove sev. železnico 10 ob lO. url ilopol ml ne v pisarni mestnega stavbinskega urada ustna dražba, h katerej se vabijo tukajšnji podjetniki. Mestni magistrat v Ljubljani, __dne 31. julija 1885._ v LJubljani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vBeh vrst m«m lom iii klobukov in kap; prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. 11 -2—21) JBurgundsko vino. j To fino in dobro Burgund-Bko vino Ogerske (francoske trte, S nasajene v obširnih vinogradih g na Ogerskeni priporočajo slavni g zdravniki zaradi njega milobe % in izvrstnih svoj štev pri želod- ■ čevih boleznih, pomanjkanji krvi, osi .bijenji, diarr-hoe in rekonvalescenci z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Sle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrcpčujoče pri rekonvalescenci. .ledino zalogo za Kranjsko 1 ! (450—1) ima (407—2) LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. ^ Vik. Kaatner, Karol Karinger v LJubljani; Karol Schaunig v Kranj i; Alojzij VValland, J. Kupfcrschmid, F. Zanarper, Traun & Stiger v Cel j i; Hathever & Felveruigg, Alojzij Fuchs, Anton Robin, Valentin Trost, C. B. Roasbacher, F. Terdina, Jos. Lipovitz v Celovci priporočajo svojim p. n. kupovalcem Zaeherl-ovo najnovejšo specijalitet o praškov, katera v intenzivnej moči in sigurnosti presega vsa dosedanja sredstva: za popolno vnićenie in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih mrčesov, kakor: stenic, bolh, surko v, molov, muh, uši, mravelj itd. Posebno se pred tem svari: „Zachcrlin" no z navadnim mrčesuim praškom zamenjati! „Zacherlin" prodaja se le v originaluih steklenicah, nikdar /t<"£*55\ - * pa se v samem papirji ne prodaja ali pa odprt ne vaga. ■« Originalne steklenico morajo imeti, da je pristen, podpis (8—i») imena in varstveno znamko. Skozi 40 let preskuaeno! C. kr. izklj. priv. in prva amer. in angl patentovana Anatherin zobna in ustna voda ilr. J. im. Popp-a, o. kr. dvornega zdravnika za zobe, Dunaj, mesto, HoKiiergaNHe 2. Anatherin nstna voda pomaga v «pecljalnlh slučajih, katere tu ob kratkem naštejemo: 1. Cisti zobe in usta sploh. 2. Pomaga, k dar se že začne delati vinski kamen |zobni kamen). 3. Zobem da prejšnjo naravno barvo. 4. Ohrani čiste umetne zobe. 6. Olajšuje in odpravlja trganje po zobeh in bolečine, katere napravijajo otli zobe. 6. Odpravi gobasti dlesen. 7. Utrdi ranJHJiiče zobe. 8. Pomaga proti lahkemu krvavljenju dlesna in proti jrnitju dlesna. 9. Daje lep duh sapi in odpravi smradljivo sapo. 10. Pomaga proti gljivicam v grln, ki včasih tako boleče uplivajo na govotila. 11. Ozdravi škorbut v ustih, za kar se posebno priporoča potnikom po morji. 13. Olajšuje zobenje pri otrocih. 13. Neubhoduo je potrebna pri rabi mineralnih voda. 14. Pokazala se je kot dobra za spiranje grla pri kroničnih boleznih in difteritidi. Velika steklenica velja gld. 1.40, srednja gld. L— in mala 50 kr. C kr. zdravnika za zo"be dr. Popp-a zobni prašek 7nhl1A II 1 sit i v skatb>ah po gld. 1.22 osveži /ju >w llu pilota US(;rt m jma prijetni aroma. ,,..',.„,, aromatična, nareja zobe bleščeče /A) it II d |MMd bele Cena 35 kr. voikii'i ikLtinh'i praktično sredstvo, s katerim /jIMPIItt J»I ' 11M NI, sj |ahk() V8:l|uiu sam plom- bujo otlo zobe. Cena gld. 2.10. YtMllliiš**mi ii i lik proti hrastam, lišajem, ogr-/A IlllJIM IIO IIUIU Cem, pegam, prhljaju v glavi in bradi, izpuščajem, boleznim in nečistostim kože sploh. Cena 30 kr. i326—1) ijaF"" P n. občinstvo se prosi zahtevati izrecno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti sumo take, ki imajo mojo varstveno znamko. y0T Več ponarejalcev in prodajalcev na Dunaji in Insprnku bilo jo nedavno obsojenih k občutnim kaznim. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. S\voboda, V. Mayr, Jul. pl. Trtlkoozv, E. liirschitž, (t. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. LaBS-nik, bratje Krisper; v Postojim: Fr. Baccarich, leknr; na Krškem: F. Boinches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kretnji i K. Šavnik, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; t' Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu: J. Bergman, D. Ki.-.zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; d Crnundji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lebau, lekar. Jabolčni in grozdni mlini, sadne in vinske tiskalni« razširjene v mnogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejšo in priznano izvrstne sestave in najboljšega dela. Vseh velikostij od 90 L do 1G0L) L vsebine. Cene nizke in na željo franko na železniško ali brodarsko postajo; spričevala in naslove, kjer se naše tiskalnice rsibijo, pošljemo franko in zastonj. Solidni agenti se iščejo. Piše naj se na Pil. IIA1FA It TII *V (o., in Frankfurt a. M. und Wien, II., Praterstrasse 78. Livarna za železo (RB6—2) In tovarna za poljedelske ln kletarske stroje. Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnei izkušnji za i/vrsino UNpeAne pripoznane, ima vedno ciste v zalogi In razpošilja takoj po »LEKARNA TRNK0CZY" XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXj Otvor je« je kupčije. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem v Kivni lj i, na drla vnem ti-gim n. št. 142 prej pri KILLER-ji otvoril kupčijo s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. Svojo dobro oskrbljeno zalogo slav. p. n. občinstvu gorko priporočajoč, zagotovljam, da so bodem vedno trudil, s strogo reelnim In solidnim delovanjem pridobiti si zaupanje čestitih kupčevalcev in si ga tudi ohraniti. Priporoča se za mnogobrojni obisk v.riivcii ioto\/.a v Ljubljani. My.j jedno najboljših sredstev, da se prostor, d/illlF /i(t lar^rj itj,,r I!l8t!.j0 iasje( „tnli in da laije ne izpadajo, ob jednom jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo (50 kr. ,4 '/(viiiiit najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni I itllltUotitl Agcllljt; iek. mala steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. P<\i''ivh\ nrn^al* 1*\ A •tm«» najfinejšo vrste, bel in rožast, v skalil :aKI \)l dht5K Lil II «t Illl ? teljcah po 30 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. 6 Orijentalski dišeči prašek SSftSBtSBfittStS: jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. Oze-Unski balzam po dr. Kepesu in zastarele ozeblinake bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. Al or j"v • 7' • iil'DCoir Pre''«'"«: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva so v IMI.-Ilt-»III JU n»i^iV pogubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. je prijeten, razstapljaven in kri čistilen pripomoček znamenit zoper zapretje telesa in krvne navale. 1 skatu-navodom vred 80 kr, Seidlitz-prah '"m z nav v Malaga z odličnim spoštovanjem (444 -3) g FRANC CROBATH. XK*XXXKKKKKKKKKKXXK*XKXXKKK najfinejša v botelijah pO 60 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnom povzetji. (406—4) ^ BUDIMSKA ako czy GRENCICA, J I katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (»ebhurdt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitanskv v Inomdatn, profesor dr. Zeissel ua Dunaj i in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in drugo medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnili organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča* — Dobiva se po vseh špecerijskih prodajalnicah in prodajalnicuh mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerijab, vedno na novo natočena. — Prosi se, da se zahteva Izrecno Budimska Ralc6czy -Ji;;—15) Lastniki: bratje Loser v Budapesti. Iztlatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".