Prometna varnost v III. trimeseju
Red mora biti
V etinem kodeksu udeleencev v cestnem prometu )e med drugim zapi-sano: Za ivljenje v prometu )e lovek spre|el strogo doloen red. Red je tu potreben bol) kot na kateremkoli dru-gem podroju. Od tega. kako ga uve-Ijavlia. sla odvisna osebna srea in srea drugih. sai je zdrav in za delo sposoben lovek naiveje bogastvo vsake drubene skupnosti.
V dananjem asu utripa prometno ivljenje. ne glede na bencinsko krizo. z vsakim dnem moneje in se vse hitreje razvj|a. V mestih e hitreje kot na pode-elju. Ljudje hitijo na deio ali po drugih opravkih z mopedi. z motornimi kolesi ali z avtomobili. kajti cestna vozila pri-hranijo mnogo dragocenega asa pa tudi truda.
Toda promet ni vselei kohsten. lo-veku |e hkrati. ko mu pomaga. lahko tudi nevaren. zlasti tistim. ki ne poznajo ali noejo poznati osnovnih zakonitosti sodobnega prometa in se ne znajdep v n|egovi zapletenosti. To nam kaejo tudi statistini podatki za tret)e trime-seqe letonjega leta. saj smo imeli v obini L|iibl|ana-ika 22.5 odstotka vseh nezgod v mestnem merilu.
Vzroki prometnih nezgod so: nepri-lagoiena hitrost vonje. izsiljevan|e prednosti v kriiih. von|a v rdeo lu na semaforiziranih kriiih, neza-dostna varnostna razdalja. nepravilno prehitevanie in nenadne spremembe smeri vonje. Nateii smo est vzrokov prometnih nezgod. ki so med glavnimi in se iz meseca v mesec spreminja le vrstni red.
Najve prometnih nezgod so pov-zroili vozniki motornih vozii. takoj za njimi so kolesarji in nato vozniki kole&e motorjem. Peci so bili povzroitelji manjega tevila nesre. udeleeni pa so bili v vejem tevilu prometnih nez-god. Do teh najvekrat pride na lokalnih cestah in mestnih ulicah. posebno na kriiih. Po tevilu nezgod sledi go-renjska magistrala. nato tajerska, primorska. Najman) pa jih je na koev-ski magistrali.
Ker nastopa letno obdobje, ko se bodo vozne razmere obutno poslab-ale. voznikom vseh vrst vozil priporo-amo skrajno previdno vonjo.
Roman Stana
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si