XXIV. tečaj 10. zvezek. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti' vrejuje in izdaja P. {Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 10. zvezka. „Bog moj in vse moje!"................................... 289. Božje zapovedi. Šesta zapoved............................ 292. Sveta Brigita, vdova tretjga reda........................ 296. Nerešeno vprašanje....................................... 300. S Kitajkega. Misijonska sporočila iz pisem p. Petra B. Turka. VII. 303. Življenje in marterništvo dveh blaženih kapucinov, Agatangelja Vandom- skega in Kasijana Nantskega. 5. pogl. (Dalje)................. 308. O koristi in sadu miloščine. 41. „sijenska“ pridiga sv. Bernardina. (Dalje) 310. Družba sv. Petra Klaverja za -afriške misijone v Terstu...........317. Kapitelj naše redovne okrajine............................318. Priporočilo v molitev.....................................319. Zahvala za vslišano molitev............................. 319. Za kitajski misijon.......................................319. Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1907. Mesec oktober. 320. V GORICI Narodna Tiskarna 1907. Izhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 50 h. Naslov za naročila: „Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici. Načeti berzopisne abecede za sla-venske in druge glavne evropske jezike. (Dalje). Skupna posebnost naših berzopisnih znamenj nosnih soglasnikov je ta, da so ležeča, v glavni, senčni potezi od leve na desno nagnjena. Vsem drugim soglasnikom gredo stoječa znamenja. Pa tudi tem je nekako vir znamenje zobnega n. To znamenje postavimo v glavni (senčni) potezi po konci; tako dobimo zadnjo potezo latinskega m, kaker se navadno piše, ali Gabelsbergerjev m za polovico skrajšan. Nam je to znamenje tistega glasu, ki je zobnemu n najpodobniši, navadnega I; n prehaja namreč rad v I in nasproti, prim.: virgov in UrQov, vv/jKprj in lympha, Bononia in Bologna, Panor-mus in Palermo, goriško n i m e r in rezijansko 1 i m a r, mislila in dial. m i s n 1 a. Najbliže pa je soroden gladkemu lizavcu I grampavi derdravec r; če onega pišemo sč zadnjo potezo latinskega kurentnega m, ali n, pišemo tega z eno potezo nemškega kurentnega m, ali n, torej z Gabelsbergerjevim znamenjem samoglasnika i, ali, ker lasna potezica spred in zad ni potrebna, s polovičnim znamenjem predloga ge po Gabelsbergerju. Voglatost ali robatost našega znamenja za r, robatost ali derdravost tega glasu primerno označuje, ne da bi se mu moglo očitati to, kar se očita Gabelsbergerjevemu r; Stolze-Schreyev r pa ravno poglavitni lastnosti tega glasu nikaker ni primeren. Toliko za zdaj o glasovih I in r; o raznih njiju nijansah pozneje ! Glasovi n, I, r prehajajo nadalje v glas d in nasproti. Že v pervotni slavenščini je d nadomestil prejšnji n v besedi devet, prim. dotično besedo v gerščini, nemščini in latinščini. Zdaj se govori pri nas v nekih narečjih d o b e d e n za nobeden, žčden za ž č n i n. V latinščini prehaja pervotni d pogostoma v I, prim.: ddxgv in lacrima, Sar^ (dever) in lev ir. Za pervotni r ima latinščina d v besedi caduceus iz xaQvxiov, xrjQvxeiov. Dandanašnji ima namestil 1 nekak d siciljsko narečje: puvireddu za poverello itd. Glas d mora dobiti torej znamenje podobno zlasti znamenju za I, in to je Gabelsbergerjev m v navadni velikosti, torej še enkrat toliko kaker znamenje za I. Po velikosti, kaker razločuje Gabelsberger j od i, tako razločujemo mi d od I. Naposled je z d najbliže soroden glas t; oni je mehak in doneč, ta je terd in nem (ne doneč) zobni zapornik (dentaler Verschlusslaut). Če ima d znamenje srednje velikosti, mora imeti t še enkrat toliko in tž CVETJE z vertov sv. Frančiška. W XXIV. tečaj. V Gorici, 1907. ID. zvezek. „Bog moj in vse moje!" Središče in ognjišče našega, duhovnega življenja je naš Gospod Jezus Kristus v sv. R. T. Sem se stekajo, sem merijo vse naše pobožnosti. Tukaj se ogreva in vjema verno serce za čednostno, bogo-ljubno življenje. Jaz sem pot, resnica in življenje... Jan. 14, 6. Pridite k meni vsi, ki ste trudni, žalostni, jaz vas bom pokrepčal, potolažil..." Mat. 11. 28. Tako in enako nas mili Odrešenik vabi k sebi in nam zagotavlja pomoči in tolažbe. Od nas je odvisno, bomo li deležni milosti in dobrot, ketere nam ponuja Tolažnik naših duš. Kaker se bomo mi zaderžali proti Jezusu, tako se bo tudi on do nas. Ako bomo mi merzli in mlačni proti njemu, bo tudi on proti nam merzel in skop v deljenju svojih zakladov. Če ga bomo pa iz vsega serca ljubili in se mu bomo popolnoma izročili, bo tudi on do nas odperl bogastvo svojega žlahtnega Serca. Saj pravi: Jaz ljubim tiste, ki mene ljubijo". (Pregov. 8, 17.) „Kaker se posojuje, tako se vračuje". Te besede lehko porabimo tudi tukaj. Gotovo, bogoljubni tretjerednik, hrepeniš ti po ljubezni Jezusovi. Ali veš, kako si boš pridobil njegovo ljubezen? Sv. oče Frančišek ti daje za to najlepši nauk. „Bog moj, in vse moje!" S tem priserčnim zdihljejem, keterega je se vso zbranostjo, ljubeznijo in vdanostjo dan za dnevom ponavljal, si je pri- dobil milo Jezusovo Serce. Ker se je zopet približal častitljivi god! našega serafinskega očaka, premišljujmo^njemu v čast, sebi pa v spodbujenje ta njemu tako ljubi zdihljej. Bilo je perve dni Frančiškovega spreobernjenja. Takrat je živel' v Asizu bogat pa tudi blag tergovec po imenu Bernard Kvintavaljski.. Na tihem je opazoval Frančiškovo spokorno življenje. In bil je tako ginjen, da je začel že misliti, kako bi se mu pridružil v vboštvu in v pokori. Poprej se pa hoče prepričati, je li Frančišek _v resnici tako-pobožen, kaker na zvunaj kaže. Nekega dne ga povabi k večerji in-ga prosi, naj prenoči v njegovi hiši. Frančišek vstreže njegovi želji. Oba sta spala v eni izbi. Ko je Frančišek mislil, da gospodar Bernard, že terdno spi, vstane, poklekne in začne prav iz serca zaupljivo klicati in zdihovati: „Bog moj in vse moje; Bog moj in vse moje!“ Bernarda je to neprisiljeno obnašanje in priserčno zaupljivo zdihovanje-tako genilo, da mu je vzelo vse dvojbe o resnični Frančiškovi spo-kornosti in pobožnosti. „Bog moj in vse moje!“ Ta zdihljej je sv. Frančišek vpletal dan za dnevom, uro za uro mej svoje molitve, spokorna dela in razne pobožnosti, v keterih se je vadil. Dobri, vsmiljeni Bog, ki mu je ska-. zal toliko dobrot in milosti, ki ga je pripeljal na pot do zveličanja,, mu je bil vse. Težko mu je bilo sicer s perva ločiti se od njemu, tako ljubih prijatelov, pa, ko se je spomnil, da ima dobrega Boga za najpriserčnišega prijatela, ki mu je odpustil velikanski dolg in mu po> \verhu podaril mnogo duhovnih milosti, je ves iz sebe poln hvaležnosti klical: Bog moj in vse moje! Proč zapeljivi prijatelj, zginite nevarna,, mamljiva veselja tega sveta! Moj prijatel je Bog, ki me obsiplje z. radostjo in veseljem, keterega do sedaj nisem okušal. Za Frančiška je bilo gofovo nekaj junaškega zapustiti domače, ločiti se od bogastva,, ketero mu je bilo na razpolago in okleniti se od vseh zaničevanega vboštva. Navdihnjen od previdnosti božje je sprevidel, da ga ravno, bogastvo lehko nesrečnega stori. Zato se še o pravem času zogne prepadu, ki je zijal pred njim. Odreče se vsem pravicam do imetja in-, se prostovoljno oklene vboštva. Oče ga je zavoljo tega zavergel, in ga ni hotel več spoznati za svojega sinu; da, tako daleč je prišlo, da mu je vzel celo obleko. Izročivši jo terdoserčnemu očetu je zaklical Frančišek: „Od sedaj bom po pravici lehko govoril: Oče naš, keteri-si v nebesih! “ Zavoljo Boga se je odrekel vsemu posvetnemu premoženju, veselju in vživanju. In ravno to odločno zatajevanje ga je navduševalo, da je zaupljivo klical:. „Bog moj, in vse moje!“ * Kedo ni še videl lepe, ginljive podobe, ki nam predstavlja sv. Frančiška pri križanem Jezusu! Sv. Frančišek se oklepa Jezusa, Jezus je pa snel desnico in objema Frančiška. Kako živo nam ta podoba predstavlja prijateljsko razmerje mej Frančiškom in božjim Odrešenikom ! Ni sicer napisa na tej podobi, a nehote se nam zdi, da slišimo .iz nje besede Frančiškove: Bog moj in vse moje! Res, Frančišek zasluži ime, ki se mu daje, serafinski. Serafinske ljubezni je gorelo njegovo serce do Jezusa. Bodisi, da je molil skupaj s svojimi sobrati, ali da je bil v samoti zamaknjen v sveto premišljevanje, ali da je obiskoval in tolažil bolnike in vboge, ali da je po vaseh, tergih in mestih goreče oznanjeval pokoro, vedno in povsod ga je spremljevala in navduševala ljubezen do Boga. „Bog moj in vse moje, vse iz ljubezni do Boga, da se le Bog časti in poveličuje !“ Cilj vsega njegovega delovanja je bila najvišja čast Božja, da bi vsi ljudje Boga spoznavali, ga ljubili in mu vdano služili. Nasproti pa, ah, kako ga je serce bolelo, ko je videl da ljudje z grehi Boga žalijo in znova križajo. Ko se je spomnil teh groznih krivic, je pokleknil pred Križanega, milo jokal nad zaslepljenimi greš-:niki in še bolj odločno zaterjeval: „Bog moj, in vse moje!-1 Kakeršno življenje, taka smert. Življenje Frančiškovo je bila ne-pretergana versta dokazov ljubezni do Jezusa. Za Boga je vse delal, Bog mu je bil vse. Že na tem svetu je pravični Bog bogato poplačal njegovo gorečo ljubezen s tem, da mu je v zamaknjenju dal večkrat okusiti, kaj ga čaka v svetih nebesih. Sladko tolažbo ljubezni Božje je •okusil tudi ob smertni uri. Ginljiva je bila smert sv. Frančiška. Obdan ■od svojih dragih sobratov se je ležeč na s pepelom posutih tleh od njih poslavljal: „Z Bogom, moji otroci, jaz grem k Bogu“. Na to je molil 141. psalem, in pri besedah: „Izpelji mojo dušo iz ječe____________“ je zdihnil svojo dušo, ki se je preselila k Onemu, keterega je neprenehoma klical: „Bog moj in vse moje!“ Premišljevaje blago, srečno smert sv. Frančiška, se boš preljubi bravec, najberž vprašal: „Bog ve, kakšna smert pa mene čaka?" Pa to tudi sam lehko veš. Ako boš v življenju posnemal sv. Frančiška, ako boš tudi ti v vsem svojem ravnanju iskal le Božjo čast, ako boš klical: „Bog moj in vse moje", bodi prepričan, da boš tudi ti na smertni postelji zaupljivo mogel spregovoriti: „Grem k svojemu Bogu". Psalmist (115, 6) ti to obeta ko pravi: „Dragocena je pred Gospodovim obličjem smert njegovih svetih". , r'/\Sx2/v'» P. A. Č. Božje zapovedi. p. s. z. Šesta zapoved se glasi: „Ne prešuštvuj".1) Najprej nam je govoriti o sv. zakonu, potem pa o sv. čistosti1 in o nečistosti, ter kar je s tem v zvezi. Zakon je Bog postavil že v raju. Sv. pismo nam pripoveduje,, da je Bog dal Adamu tovarišico Evo za pomočnico; naredil jo je iž njegovega rebra. Bog je ta pervi par blagoslovil in rekel: „Rastita in množita se in polnita zemljo in fodverzita si jo in gospodujta čez ribe v morju in ptice pod nebom in čez vse živali . . . ,“2) Bog je naredil Evo iz moževega rebra. Naj si zapomnijo to posebno možje, ki sč ženami slabo ali celo gerdo ravnajo. Iz rebra jo-je vzel, ne iz pete, da bi jo teptal, ampak da jo imaš najbližje svojega serca, kaker rebro. Pa tudi žene naj pomislijo, da so iz moževega rebra in morajo može ljubiti in jim biti pokorne. Iz moževega rebra si vzeta, ne iz glave, da bi nad njim gospodovala. Zakon je od Boga. Pismo, ki nam to poterjuje, je še ohranjeno in ga nobena človeška moč ali hudobija vničiti ne more. To so perve Mojzesove bukve, pisane po navdihnjenju sv. Duha, nezmotljive večne resnice. Naj se moderni brezverci trudijo vpeljati razporoko in pehniti človeški rod, posebno ženo in otroke, v suženjstvo in grozno nesrečo, resnica je vender le in ostane: Zakon je od Boga. In ker je od Boga, nimajo pravice odpraviti ga, in ker je blagoslovljen, mu tega posvečenja brez krivice jemati ne smejo. Sv. zakon zahteva edinost in nerazdružljivost. Eno ženo naj ima mož in žena enega moža in ne več. Ta dva morata ostati skupaj in se brez postavnega vzroka ločiti ne smeta. Tako je določil gospod Bog, ko je govoril: „In bota dva v enem mesu".3) In dokler so se deržali ljudje te božje naredbe, so bili zakoni srečni; kjer pa so padli v poganske navade in dovoljevali mnogoženstvo ali razdružljivost zakona, tam je bila žena povsod globoko ponižana in prava sužnja moževe volje. Tako so na vzhodu žene kupovali in prodajali in celo njeno življenje je bilo polno najhujšega terpljenja. Če se je postarala, so jo zadušili ali kako drugače odstranili ; ako je vmerl mbž, je morala ž njim na ogenj ali v grob. Še v današnjem ,) Prim. Cvetje III. 4. platnice. 2) I. Mojz. 1. 28. s) I. Mojz. 2. 24. času je morala v Indiji žena po smerti svojega moža na gromado. Ali hoče naše razsvetljeno stoletje take čase zopet nazaj? Ali je to napredek: ženo poniževati in vzgojo otrok onemogočiti? Pred prihodom Kristusovim so tavali ljudje glede zakona v raznih zmotah. Ker ima pa zakon največi pomen za človeško družbo in je Jezus, odrešenik sveta in knez miru, to družbo hotel prenoviti, zato je povzdignil zakon do pervotne čistosti in do veče svetosti s tem, da ga je naredil zakrament. Zakon tedaj ni samo zveza moža in žene po mejsebojni pogodbi, ampak daje tudi nadnaravno milost zakramenta. Zato piše sv. Pavel: „To je velika skrivnost (zakrament); toda pravim v Kristusu in cerkvi11. ) Zakonski stan je torej po Jezusu visoko povzdignjen in posvečen. In ker je zakon zakrament, zato gre le cerkvi, keteri je dal Jezus oblast čez zakramente, soditi o njega veljavnosti ali neveljavnosti. Razdreti pa veljaven zakon tudi cerkev ne more, ker pravi Jezus: „Kar je Bog zvezal, ne sme človek razdružiti11.* 2) Ker je pa zakon svet po svojem izviru, svet po svoji vstanovitvi in namenu, visoko posvečen po Jezusu, zato je treba, da ostane čist v svoji svetosti. Najprej se je treba osebam, ki jih Bog kliče v zakonski stan, na sv. zakon dobro pripraviti. Zakon je zakrament, kaker smo že rekli. Če greš k spovedi, se pripraviš, pred sv. obhajilom moliš, za birmo se zopet zahteva potrebna priprava; pripravi se tudi na zakrament sv. zakona. Pa ne z grehom in razberzdanostjo, ne z nečistostjo in nesramnostjo, ampak z molitvijo, s pogostim prejemanjem sv. zakramentov, s poštenim obnašanjem in resnostjo. Saj sv. zakon ni sklenjen samo za par mladostnih let, ampak za ves čas noter do smerti. Zakon je breme, ki za časa njega ali nje bolezni, postarelosti, onemoglosti zelo teži; naj se torej sklene z resno pripravo in zrelim premišljenjem. Kaker. je pa treba za sv. zakon resne priprave, tako je treba po sklenjenem zakonu v tem svetem stanu tudi resno živeti. Sv. Pavel piše: „ Častitljiv bodi zakon v vseh stvareh in zakonska postelja bodi neomadeževana11. Oziraje se na šesto božjo zapoved govori: „Kedor pa drugo le poželjivo pogleda, je že prešuštvoval ž njo11. Zakon je svet stan, zato se mora v njem tudi sveto živeti. Velik greh je ravnati proti namenu sv. zakona. Ne štej otrok z godernjanjem in ne naveličaj se jih; mož si, bodi tudi oče; žena hočeš biti, bodi tudi mati. Vzgojite otroke za Boga; od Boga ste jih prejeli, njemu jih morate tudi nazaj dati. ,) Ef. 5. 32. 2) Mat. 19. 6. Šesta zapoved pa prepoveduje tudi vse grehe proti sv. čistosti in kar žali sramežljivost ali v zakonskem, ali v vdovskem, ali deviškem stanu. Prepovedane so vse nečiste prostovoljne misli; želje in predstave, nespodobni pogovori, šale, pesmi, pogledi in dejanja, branje umazanih knjig in spisov, nespodobna obleka, gerde slike, grešne -tovaršije, znanja, ponočna in skrivna shajanja z osebami druzega spola, nespodobni plesi, pohujšljive igre in kar je temu podobno ali enako. Pripomniti moramo tu, da v šesti zapovedi nobena stvar ni majhina. Ako privoliš popolnoma prostovoljno le v nečiste misli, si že smertno grešil. Sv. čistost je treba ohraniti neomadeževano. Že o starih Egipčanih se bere, da so dajali svojih hčeram na vrat verižico s šesterimi podobicami, mej katerimi je bila druga snežnobeli golob z napisom: „bodi čista“. Gerški postavodajavec Likurg je svojim učencem pred vsem priporočal sramožljivost in jih opominjal, naj pazijo na svoje oči, da jih ne bodo zapeljale v nečistost. Rimljani so služabnice boginje čistosti pred vsemi drugimi najbolj spoštovali zavoljo devištva, ketero so morale ohraniti. Najvišje osebe so jim dajale častno mesto na desnici; če je kedo srečal tako devico na potu, si je to štel v posebno čast; dva vojaka častne straže sta jih po potu spremljala v znamenje njih visoke časti; če je takfi devica srečala na smert obsojenega in je zanj prosila, je bil na mestu oproščen. Nasproti so tisto, ki je zgubila devištvo, živo zakopali, zapeljivca pa do smerti bičali. Tako so čislali devištvo poganski Rimljani, ki čednosti devištva še niso poznali. Kaj je devica v kerščanski cerkvi? Jezus jih blagruje: „Blagor njim, ki so čistega serca, ker oni bodo Boga gledali". Pa tudi v dejanju je pokazal, da mu je devištvo najljubša čednost. Sam deviški, je hotel imeti za mater devico, za rednika deviškega ženina sv. Jožefa, ljubljenec njegov je bil deviški sv. Janez, predhodnik sv. Janez je živel deviško in čisto so morali živeti vsi aposteljni. Sv. cerkveni očetje in pisatelji device visoko povzdigujejo. Sv. Ambrož pravi: „Keteri se ne možijo in ne ženijo, so kaker angelji11. Podobni so angeljem ne po naturi,'pač pa po čistosti in slavi, ki jih čaka. Sv. Ciprijan je spisal celo razpravo o devicah. Tam piše mej drugim : „Že na zemlji ste začeli biti, kar boste enkrat v nebesih". Device so najbližje marternikom, ker si morajo devištvo z bojem in premagovanjem ohraniti. Vsaka devica je kraljica, ker je nevesta najvišjega kralja Jezusa, in ker kraljuje nad nizkimi počutki in strastmi. Zato hvali sv. pismo devištvo tako-le: „0 kako lep je čist rod v svoji svetlobi; neumerljiv je njegov spomin, ker je znan Bogu in ljudem". Devištvo je najlepša čednost, dopadljiva Bogu in ljudem. Nasprotno je nečistost najgerša pregreha, ki naj se po besedah sv. Pavla mej kristjani še ne imenuje ne. Ker pa vender ta pregreha v naših dneh zelo gospoduje mej mladimi ljudmi, ker tudi mnogi zakonski ne živijo po zakonski čistosti, ker tega greha še celo mnogi osiveli starci niso popolnoma prosti in se nečistost preslavlja po gerdih romanih in umazanih podlistkih časopisov, po slikah in razglednicah itd., zato moramo pri tej priložnosti nekoliko spregovoriti o tej najgerši pregrehi. Poglejmo kaj pravi o nečistosti zdrava pamet. Pamet pravi, da omadežuje ta greh dušo in telo. Razum napolnjuje z grešnimi mislimi, spomin in domišljijo z vmazanimi predstavami, voljo se slabimi željami in gerdim nagnenjem, serce z grešnimi počutki, oko z nečistimi pogledi, uho in jezik z razuzdanimi besedami. Pamet govori: V vsaki hiši naj zapoveduje gospodar, drugi naj slušajo. Gospodar v hiši tvojega telesa je duša. Nečistnik ta red preoberne in se mora duša pokoriti strastem telesa. Pamet in skušnja pričate: Nečistost dela človeka nečastnega. Ni ga človeka, tako hudobnega, da bi to pregreho na druzih hvalil, vsak poštenjak jo obsoja. In tudi tisti, ki je nečistosti vdan, jo skriva na sebi v nočno temo in skrivne prostore. — Nečistost je kriva mnogih ubojev, samomorov; nečistost človeka poživini, oropa *ga vere, zvestobe, poštenja. Pamet pravi in skušnja uči: Nečistost vničuje družinsko srečo in premoženje. Ta greh zahteva mehkužno življenje, lepo obleko, išče veselje in zabave, gledališča in koncerte, tovarišijo, pijačo, plese, razkošnost, kar vse stane mnogo denarja. Nečistnik zapravi in zgubi mnogo drazega časa v brezdelnjbsti, v slabih tovarišijah, na grešnih veselicah, v razveseljevanju in izletih. Preštej vse to in boš spoznal, koliko časa in denarja nečistost zapravi. — V družinskem življenju gubijo otroci nedolžnost, mladina devištvo, zakonski zvestobo. — In pogosto se zgodi, da morijo nepostavne matere nedolžna bitja v Adamovem grehu. Kri teh bo hujše vpila do neba, ko kri nedolžnega Abeljna. Pamet in skušnja uči: Ta pregreha prej de v navado, pelje v mnoge bolezni, v obupnost in do samomorov, vodi v bolnišnice, jetnišnice in norišnice. Konec te pregrehe je navadno nevera. Neverni možje in mladeniči naših dni niso prepričani o svoji nevernosti, drugače bi dali kake dokaze, da ni tako, kaker nas sv. vera uči. A dokazov in protidokazov nimajo. Največ od njih jih je zapeljala nečistost v nevero. Neki neveren človek, Fihte, sam priznava : „Naše misli so pogosto zgodovina našega serca". Ih nemški pesnik Gete, ki tudi ni bil veren mož, priznava: „Vse tajenje in vse njih dvojbe so le odsev umazanega njihovega serca?1) Kaj pravi sv. vera o nečistosti? Sv. vera nas uči, da je telo iz zemlje vzeto, pa da je to telo posvečeno. Pri sv. kerstu so te mazilili na persih, na tilniku in na glavi. Posvečen si, ko aljtar v cerkvi. Sv. Duh je prišel v te in prebiva v tebi. Zato govori sv. apostelj Pavel: „Boga nosite v svojem telesu".... „Ali ne veste, da je vaše telo tempelj sv. Duha in da Bog prebiva v vas ?“ 2) Sv. vera nas uči, da bo naše telo deležno večnega veselja ali terpljenja, kaker bomo zaslužili. Zato, ker smo poklicani v nebesa ko otroci božji in bo Kristus spremenil naše revno telo in je vpodobil svojemu častitljivemu telesu, posvečuje sv. cerkev to naše telo pri sv. kerstu, pri sv. birmi, pri poslednjem olju in je polaga celo po smerti z blagoslovom v blagoslovljeno zemljo. Sv. vera nas uči, da Bog nečistost grozno kaznuje. To nam spričuje Sodoma in Gomora, doba Noetova, posamezni narodi zgodovine in osebe nečistosti vdane. Nečistnik je nesrečen, nima pokoja in pogosto konča življenje v obupnosti, ako se o pravem času ne spreoberne. Sv. Pavel piše: „To je volja božja, vaše posvečenje, da se zderžite nečistosti.... ker nas Bog ni poklical v nečistost, ampak v posvečenje".3) „Telo ni za nečistost, ampak za Gospoda".1) (Dalje prih.) Sv. Brigita, vdova tretjega reda. Sv. Brigita ali Birgita je zagledala luč tega sveta okoli leta 1302 na Švedskem. Njeni stariši so bili kraljevske rodovine in pobožni. Ko je bila Brigita dve leti stara, je zgubila svojo dobro mater; potem sta D Prim: Wetzel': „Entweder warm oder kalt*. pag. 85. -) I. Kor. 6. 19. s) I. Tesal. 4. 3. 4) 1. Kor. 6. 13. zanjo skerbela oče in ena njenih tet. Ko je v desetem letu slišala pridigo o Jezusovem terpljenju, se ji je nasledno noč Jezus prikazal na križu, ves v ranah. Brigita ga ponižno vpraša: „Oj, Gospod, kedo je tako gerdo s teboj ravnal ?“ „Tisti“, ji odgovori Jezus, „ki me zaničujejo in mojo ljubezen zanemarjajo". Te besede so jo celo njeno življenje na zemlji tako nagibale h križu, da ni mogla brez solz premišljevati Kristusovega terpljenja. Križanemu Jezusu bi bila rada posvetila svoje devištvo, toda pokorna svojemu očetu, se je omožila z Uljfom, nericijskim knezem. V zakonskem stanu ni samo pobožno živela, temuč tudi svojega moža je z lepim zgledom in besedo posvetila. Oba sta stopila v tretji red sv. Frančiška, da bi se laglje zveličala. Za svoje otroke je tako skerbela, da je ena njenih hčer£, Katarina, mej svetnice prišteta. Nekaj časa je bila na dvoru švedske kraljice, potem je romala sč svojim možem na grob sv. kralja in marternika Olafa na Norveško in sv. Jakoba, aposteljna, na Španjsko. Ko sta se vernila domov, je stopil njen mož v cistercijenski red, ona pa je v Vadstčni sezidala samostan za redovnice, ki so živele po vodilu sv. Avguština. Za duhovno postrežbo tega samostana je postavila mašnike in brate lajike. Tako je nastal red sv. Brigite sv. Zveličarja (Ordo S. Birgittae S. Salvatoris). Ko je preskerbela svoje hčere, je razdelila svoje premoženje svojim sinovom in vbozim ter živela v vbo-štvu in pokori. Sorodniki so jo skušali odverniti od tako ostrega življenja, najprej s prošnjo, potem pa sč zaničevanjem. „Vi me ne morete odverniti od mojega sklepa, in zavoljo vas ne bom spremenila svojega življenja", jim je krotko odgovarjala. Dve leti po smerti svojega moža, se je odpravila se svojo hčerjo Katarino v Rim, kjer je imela mnogo prikazni in razodenj. Romala je k porcijunkuli v Asiz, kjer ji je Bog razodel, da je resničen odpustek porcijunkule. Na božje povelje je romala tudi v Sveto Deželo, kjer je prav pobožno obiskala svete kraje. Po božjem nagibu je brez ozira na osebe, vse opominjala, da naj se varujejo greha; očitala je grešne razvade in žugala s kaznimi. Zato so jo sovražili in zaničevali, ali vsega tega se ni -bala, temuč je tiho terpela do svoje svete smerti. V 71. letu svoje starosti je vmerla v Rimu, v klariškem samostanu 23. julija 1373. Njeno truplo so prenesli na Švedsko in v vadstenskem samostanu pokopali. Zavoljo mnogih čudežev, ki so se godili na njeno priprošnjo, jo je papež Bonifacij IX mej svetnice prištel, leta 1391. Njen praznik se obhaja v katoliški cerkvi 8. oktobra. Njen red in rožni venec (sv. Brigite) je poterdil papež Urban V.1) p. A. F. ‘) Po Fr. Quinct. Miiller, Geschichte des h. Franziskus und der Fran-ziskaner; L'Aureola, tom. 4. 8. Ottobre. Kaj* se naj posebno učimo od sv. Brigite? Jako potrebno čednost, kerščansko serčnost proti vsacemu in stanovitnost v pravičnem prizadevanju. Sv. Brigita se nikomer ni bala povedati resnice, kakeršno je videla in spoznala. Povedala jo je tudi visokim cerkvenim poglavarjem, celo papežem. Papeži so stanovali tisti čas v mestu Avinjonu na Francoskem. Rim je bil zapuščen, rimska cerkev se je podirala, in ne le njeni kameniti zidovi, tudi duhovni. Brigito je britko bolelo serce nad tolikim razdejanjem. In v zamaknjenju se ji je prikazal Kristus ter ji velel, naj piše v ^jegovem imenu papežu Klemenu VI., in pisala je. Pisala ostre besede, ki se jih bojimo sem postavljati. Ona pa se jih ni bala pisati in poslati jih naravnost v Avinjon samemu papežu. Ali papež Klemen VI. se ni zmenil za njo in za njeno pisanje, in kazen, napovedana mu, se je zveršila nad njim. 3. decembra 1352 je vdarila strela v cerkev sv. Petra v Rimu in stopila zvonove; tri dni na to je Klemen VI. v Avinjonu izdihnil svoj zadnji zdihljej. Njegov naslednik je bil mož plemenitega duha, Inocencij VI. Tudi njemu je poslala Brigita svoje prikazni, ki mu pa niso prišle v roke. Sicer je bil ta papež naklonjen njenemu hrepenenju, da bi se vernil v Rim, in v resnici je bilo kmalu vse pripravljeno za njegov prihod. Ali Inocencij VI. je bil star in se je bal težav in truda na popotovanju; vmerl je „mej velikimi grešniki v Avinjonu", kaker je britko rekel znani italijanski pesemnik Petrarka. Za jim je prišel na papeški prestol pobožni benediktinec Urban V. Pa videti je bilo, da se bo deržal zgleda svojih prednjikov tudi on. Zastonj ga je opominjal Petrarka, da je Lateranski grad v razvalinah, da stoji v Rimu mati vseh cerkev katoliškega sveta brez strehe, da sta lepa otoka Rod in Ciper v oblasti nevernikov, Turkov, da je Carji grad sam v nevarnosti: „0 najvišji pastir, ki te je dal svoji čredi Jezus Kristus, tvoje mesto ni v hladni senci ob bistrem, krepčajočem studenci, tvoje mesto je tam, kjer najhuje divjajo voleje, kjer je čreda v največi nevarnosti. Pokaži torej, da si pravi pastir, ne najet hlapec!" — Ali zastonj je pel Petrarka, zastonj je skušal tudi neki mlad frančiškan, Peter iz Aragonije, preprositi Urbana, da naj gre-hitro v Rim, če noče, da se katoliška cerkev razkolje na dvoje. Tedaj je zastavila Brigita svoje pero ter pisala nekomu v bližini papežev^ visokemu duhovniku na dvoru v Avinjonu, tako-le: „Prečastiti gospod! Povej papežu, v kako žalostnem stanu je njegovo mesto Rim. Poslopja, kjer počivajo sveta telesa marterniška, so poderta; cerkve so onesnažene od ljudr in živali. Določbe papeške, ki jim jih je vdihnil 'sveti Duh, se spodrivajo po zli rabi, ki jo je ljudem všeptal hudič. Kanoniki, ki so po svojem vodilu živeli od cerkvenih dohodkov, se vmikajo posvetnim ljudem, ki se vdajajo razuzdanosti, ker se zaradi svojih vstanov ne smejo ženiti. Duhovniki jih posnemajo; nič jih ni sram priležnice deržati in z mnogimi otroki bahati se. Menihi, ki so prej noč in dan Bogu hvalo peli, hodijo zdaj komaj v kor. Mnoge opatije so že podobniše krajem razuzdanosti ko samostanom. Opatje prebivajo po svojih gradovih, menihi zunaj v mestu; maša se tam nigdar ne poje. Pravila, ki so jih dali sv. Avguštin, sv. Benedikt, sv. Dominik in Frančišek, se ne derže več. Spovedniki prodajajo odpuščenje grehov za denar in še hvalijo se z bogastvom, ki so ga tako pridobili. V Rimu jih sto in sto vmerje brez zakramentov pokore in sv. Rešnega Telesa. Oženjeni možje proč gonijo svoje zakonske žene in druge k sebi jemljejo, ali imajo obe vkup pod svojo « streho. V postu se malo postijo in tisti, ki se delajo, kaker bi se postili, se goste po noči. Bogatci silijo svoje posle delati ob nedeljah in praznikih. Kristijani tekmujejo z judi v odertiji. Cerkvenih kazni se nihče več ne boji. Izobčenci prihajajo k službi božji in duhovniki jim vstrezajo, da so le plačani za to. Prekleti naj bodo ti nezvesti duhovniki ! Preklet kruh, ki redi njih telo, ki je odločeno za peklenski ogenj! Preklet dan, ko so bili rojeni! Gorje jim, da so bili duhovniki — nihče ne bo strašneje terpel v večnosti! Iz moje hiše in z mojega aljtarja naj izide sodba, pravi Gospod!“ Ni se čuditi, da so tako ostre besede Brigiti zbudile mnogo sovražnikov. Papež Urban V. pa jih ni obsodil, niti odklonil ali preslišal kaker Klemen VI. Storil je, kar je bila njegova sveta dolžnost, 30. aprilja 1367 je zapustil Avinjon in 16. oktobra tistega leta je napočil * veliki dan, ko so v Rimu vsi zvonovi oznanjali vernitev papeževo. Popoldne tistega dne se je približal Urban V. v mogočnem slovesnem sprevodu vratam rimskega mesta. Jahajoč na belem konju je vstopil v mesto blagoslavljajoč na obe strani zbrano ljudstvo, ki ga je pozdravljalo z veselimi vskliki. Sč svojo kerščansko serčnostjo in neomahljivo vstrajnostjo je dosegla Brigita to slavno zmago, in njeno plačilo je mej svetnicami v nebesih. Njene spise, ki obsegajo tako ostre graje in obsodbe, pa so odobrili cerkveni zbor bizeljski in papeža Gregor XI. in Urban VI.1) Seveda so razodevenja, ki jih je popisala sv. Brigita, zasebna, kaker-šnim smo dolžni le toliko verjeti, koliker so verjetna sama na sebi. ,) Primeri: Joha nnes Jorgensen, Romische Heiligenbilder, Einsiedeln, Benziger, str. 169 itd. — Kirchenlexikon, Freiburg, Herder, 111. 857, Njena kerščanska serčnost in njena vstrajnost v pravičnem prizadevanju pa je očitna vsakomu in bodi torej tudi nam zgled v boju za sveto reč in v špodbujenje in tolažbo, ako ne dosežemo svojega dobrega namena tako berž, kaker smo želeli in upali. Pride čas, pride prepričanje ! Nerešeno vprašanje. „Bog ne bo priprostega zavergel, in hudobnim ne bo roke podal*. Job, 8, 20. „Moje serce mi nič ne očita v vsem mojem življenji", tako je govoril pravični Job. 27, 6. S tem seveda ni hotel reči, da on sploh še nikedar ne bi bil žalil Boga. Gotovo je tudi on imel človeške slabosti, ki ni brez njih nihče, kar nas je pod soncem rojenih. Ali velikih pregreh, keterih so ga dolžili njegovi prijateli, Job ni poznal. Pravično in sveto je bilo njegovo življenje in dopadljiv je bil očem Gospodovim. In vender mu je Bog poslal veliko terpljenja. Odkod to? Ali mar kaznuje moder oče otroka, ki mu je vedno in povsod pokoren? Saj celo neubogljivemu sinu prizanaša. Kako torej, da se dobrim pogosto slabo godi, hudobnim pa nasprotno, dobro ? Čudili smo se, ko smo pred kratkim slišali javno nekoga terditi, da je rešitev tega vprašanja jako lehka. To pač ni res! Ta rešitev je silno težka, naravnost nemogoča, in to je v resnici nerešeno vprašanje, ki nam bo ostalo tako, dokler ne bomo gledali večni Resnici v obraz. Zato tudi mi niti od daleč ne mislimo rešiti ga, pač pa hočemo v tolažbo dobrim in hudobnim v strah nekoliko spregovoriti o tej skrivnosti. Naj se toži koliker hoče o popačenosti današnjega sveta, to se vender mora priznati, da je tudi v naših dneh še poštenih ljudi na svetu. Ali jih je več ali menj kaker jih je bilo recimo pred 50 leti, tega ne vemo, šteli jih tudi ne bomo, ali gotovo je, da jih je veliko število, in veseli nas, da jih je. Vidimo jih vsak dan, kako se zbirajo po cerkvah, in ako ne vsak dan, vender vsaj ob nedeljah in praznikih. Prejemajo tudi svete zakramente več ali menj pridno, deržijo se božjih in cerkvenih zapovedi, dajo vsakemu, kar mu gre, pošteni so torej in pravični, da jih človek mora biti vesel. Seveda angelji še niso, vidimo jih tudi grešiti, pa ne iz hudobije, iz slabosti se spotaknejo večkrat, pa z britkim kesanjem zopet vstanejo in hite naprej po poti pravičnosti. Ali glej! kar naenkrat zagermi nad njimi kaker strela z jasnega neba,-Nesreča je tu, da sami ne vedo kedaj in kako. — Za njimi pa stoji hudobnež, ki ne gre nikedar v cerkev, ki se iz posta norčuje, ki rad preklinja in gerdo govori, ki ne pusti ženske pri miru, in glejte! ta se smeja brez skerbi, njega ni zadela nesreča, njegovo polje, dasi prigoljufano, je najlepše v fari, njegova hiša, nekedaj najslabša in vsa zadolžena, je zdaj lepa in za dve nadstropji višja kaker druge, itd. itd. Kedo bo vse našteval ? Povejmo kar na kratko : brez Boga živi, pa se mu vender dobro godi. Tukaj hočemo pred vsem naše drage bravce opozoriti na veliko napako, ki se v podobnih okoliščinah kaj rada stori. Lehko je namreč v vsakem kraju dobiti par poštenjakov, ki jim terda gre, kaker tudi nekaj hudobnih, ki so srečni. Ali čemu gledati samo na dva ali tri? — Glej druge, ki so tudi pravični, in gre jim dobro, povsod imajo srečo: pri otrocih, na polji, pri živini. V hiši imajo lep mir in tiha zadovoljnost je pri njih doma. Vsega imajo dosti in še na stran se lehko kaj dene za prihodnje dni. Pri mnogih hudobnežih je pa ravno nasprotno: vsega manjka, zlasti pa ljubega miru. Seveda pa nikaker nočemo tajiti, da je pogosto nasprotno res. V pošteni hiši kar ne morejo naprej, pri hudobnežu je pa vsega preveč. Dostikrat so vzroki zato čisto naravni. Lehko je človek skozi in skozi pošten, ali ne zna prav gospodariti, ne zna kaker pravimo nobene stvari na pravem koncu prijeti, ima dobro serce, pa nerodne roke. Lehko pride tudi goljufivim ljudem v roke, ki ga hitro spravijo na nič. Seveda bi Bog lehko v vseh teh slučajih tudi pomagal, lehko bi dal nerazumnemu najboljši razum, nerodnežu največjo spretnost in sploh vse, kar je treba h človeški popolnosti, ali tega ne stori. On pusti, da se narava sama razvija in terpi celo, da hudobija raste in se množi. Bog bi gotovo lehko storil, da bi vsak goljuf na mestu izdihnil, ali tega ne stori, vsaj navadno ne, dasi se je sem ter tja kaj takega že zgodilo. Zakaj tako dela, to On sam ve. Gospodar je On, ki je vse vstvaril, ki vse ohranjuje in vlada, stori torej lehko, kar hoče. Mi vbogi ljudje bi v svoji preveliki bistroumnosti včasih radi nekoliko drugače imeli kaker Bog stori in dela. Pri tem pa ne pomislimo, da je naš um omejen, da je tudi ta um le dar božji, dar tistega, ki se svojim umom gospoduje nad nebom in zemljo. Njega vodi,skerb za vse človeštvo, mi pa v svoji sebičnosti mislimo le nase: Ako pa Bog ne samo da pripusti nesrečo, ki pride nad pravičnega, ampak jo kar naravnost sam pošlje, hudobneža pa obdhruje, kaj potem ? Recimo, da nismo v zmoti, in da je tisti, ki ga imamo za pravičnega, res pravičen, in tisti, ki velja pri nas za hudobnega, res-hudoben, potem bi na Vse to lehko odgovorili tako, kaker smo že zgoraj rekli, da je namreč Bog gospodar in da torej stori kaker hoče. Imamo pa še nekaj drugega. Pravični je namreč vedno v nevarnosti, da se prevzame, da zajde v pregrehe. Kedor pozna človeško naravo, ta bo temu rad pritegnil. Zato Bog v svoji neskončni modrosti od časa do časa obišče-pravičnega z nadlogami, pokaže mu, da je Eden nad njim, ki je neskončno pravičen in ga tako obvaruje pred grehom ošabnosti, pred keterim ni varen nihče, ki je iz mesa. Saj sploh ravno v sreči človek najlažje pade, in pri gostijah, ako predolgo terpe, se največ greši. Zato se pa v sredi veselja pokaže božja roka, ki napolni sč strahom slehernega. Človek, pa bodisi še tako pravičen, bi se zgubil v posvetnem veselju, ke bi vedno ne visel nad njim meč^ ki mu preti s kaznijo. Le nekoliko je treba misliti, in vsagdo bo lehko spoznal, da tudi pravični ni varen v sreči, in da so le redki tisti, ki bi jo znali dolgo prav vživati. Nadalje moramo pomisliti, da kazni ne zaslužijo le veliki grehi,, ki kar na glas kličejo maščevanje, je tudi še druga versta grehov, ki niso tako očitni, ki pa tudi zaslužijo kazen. Gotovo je in več kaker gotovo, da čisto oko božje najde tudi na najbolj pravičnem kaj kazni vrednega. ,Saj se pravi, da mora vsaki skozi vice v nebesa, zakaj bi jih torej ne opravili že tukaj ?! V tolažbo dobrim bodi povedano, da so vice na tem svetu brez dvojbe veliko lažje kaker na onem. G^emu potem toliko povpraševati, zakaj Bog tako in tako dela in ne drugače po tem naj povprašujejo neverniki, ne pa dobri kristijani. Zakaj bi nam bilo tudi tako neljubo, ako Bog hudobnemu dobrote deli? — Saj vender ni nihče tako hudoben, da bi ne zaslužil prav nobenega plačila. Včasih stori kaj dobrega vsak človek. Ker pa v nebesih ni pravega prostora za "grešnike, zato jim Bog poplača njih dobra dela, kar jih je, že na tem svetu s tem, da jim deli časne dobrote in ugodnosti. Navesti hočemo še drugi vzrok, ki gotovo tudi nekaj velja. Le-pomislite, ' kolikokrat skužajo stariši hudobne otroke pridobiti z naj-različnišimi dobrotami, samo da bi jih spravili na pravo pot. In naš. nebeški Oče tega ne bi smel storiti? — Gotovo sme in tudi dela •tako. Na vse razne načine vabi ljudi, tudi hudobne, k sebi. On pozua človeško serce najbolje, On je najboljši oče, zato pa tudi ve, da se z dobroto premnogokrat tudi pri spridenih ljudeh največ doseže. Sicer jih pa, kedar je potrebno, tudi občutno vdari. Le ne misliti, da se hudobnemu, ko se mu smeje obraz, smeje tudi serce. Ne, nel V njegovem sercu kljuje červ, ki ga razjeda noč in dan, červ, ki mu po noči ne da spati, po dnevi pa mu kali vsako veselje. Le ne verjeti smehu hudobneža! Lažnjiv je ta smeh, ki krije, česer naše oko ne vidi, nezadovoljnost namreč, ki je hujša kaker vse telesne bolezni in naj-različniše druge nesreče. Pravični pa se kljubu raznim nesrečam lehko veseli, ako pomisli, da je v milosti božji, ako pomisli, da je terpel tudi Najpravičniši, sam Sin božji Jezus Kristus, ako ravno bi se bil v svoji vsemogočnosti lehko odtegnil vsakemu terpljenju. Velika tolažba za pravičnega je tudi plačilo, ki ga čaka v večnosti, ker je gotovo, kar pravi sveto pismo : „Bog priprostega ne bo zavergel“. Ravno tako gotovo je pa tudi, kar se bere v istih bukvah in sicer precej zraven, namreč: „in hudobnim ne bo roke podal". Z drugimi besedami: za lase ne bo nikogar v nebesa vlekel. Tako, dragi bravci, vam je to važno vprašanje upam da nekoliko bolj jasno, in če ne drugega, bote v prihodnje vsaj z večo vdanostjo prenašali križe in težave, četudi se vam bo včasih zdelo, kaker jih ne bi zaslužili. Jasno pa vam bo vse, ko bote premagali ta svet in v večnosti gledali nespremenljivo Resnico. Tedaj bo to vprašanje, kaker še sto in sto drugih, rešeno. P. V. K. S Kitajskega. Misijonska sporočila iz pisem p. Petra Baptista Turka. VIL Kuan-či ob novem letu 1907. Misijonar bi moral pa res imeti nevem koliko rok, da bi mogel zadostiti, ne rečem vsem željam, ki mu prihajajo od vseh strani, ampak vsem zahtevam. Tu hočejo imeti šolo, tam kapelo, ondi kate-:humenat. Zdaj ga kličejo za advokata h kaki zamotani pravdi, zdaj :za zdravnika k bolniku, ki je že skoraj merzel. Poleg tega še mnoga pota v dušnem pastirstvu. Vedno moramo biti na nogah. Komaj se vsedem, da bi vam napisal par verstic, že moram odložiti pero; zopet je treba čakati in čakati, da se ponudi enaka prilika. Po dolgem času sem polagoma vender naklepal nekaj drobtinic iz mojih misijonskih potov in vam jih pošljem, naj vam jih podam v časovnem redu, kaker sem jih nabral. Na vašega, in seveda tudi mojega novega leta dan 1906., sem se vračal iz bližnjih misijonskih občin proti domu v Kuan-či. Utrujen sem bil timbolj, ker sem imel slabo pot. Dež in sneg je šel. Mislil sem se par dni doma deržati, ako ne bo nujnih potov. Toda kaker že večkrat, sem moral tudi to pot svoj načert prečertati. Doma me je že čakalo povabilo vernih iz mesta U-šie, naj vender že enkrat pridem k njim, ker me od dne do dne težko pričakujejo. Rad bi bil počakal boljšega vremena, pa mi ni dalo. Takoj drugi dan sem odrinil. Pot je dolga okoli osem ur; pet po suhem, tri po vodi. Prav kitajska je! Velja za glavno cesto mej mestoma Kuan-či in U-šie, pa ni čez tri pedi široka; poštena kranjska kozja steza. In kako živahno je na njej! Vedno srečavaš razne prodajavce, kupce, in prekupce, ki vozijo svojo robo na samokolnici iz mesta v mesto. Če pomislimo, da ta tergovska pot nima nikake kamenite podlage, ampak samo shojeno ilovico, si lehko mislite, kaka mora biti ob deževju. Tu je eden zavozil v blato in ne more vun, tam je drugi obtičal v ilovici. Vse se poti, da od kite kapa. Po tej poti sem moral tudi jaz imenovani dan. Sedel sem v nosilnici ali bolje v gugalnici. Zdaj je enemu spoderčalo zdaj drugemu. Kajpada sem jaz takoj čutil, včasih še malo preveč. Edino tega sem se bal, da bi me ne vergli v kak prepad. K sreči se to ni zgodilo, le v blato so me trikrat prevernili. Tako smo se nazadnje, lehko rečem srečno prigugali do vodne poti, kjer sem šel na ladjico in se po treh urah brez posebnih dogodkov pripeljal v U-šic. Veselje, s keterim so me verni sprejeli, mi je bilo obilno plačilo, za prestane neugodnosti. Ostal sem mej njimi dobrih štirinajst dni. Imel sem sv. misijon, keterega so se z veliko vnemo vdeleževali. Vsi so opravili letno sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Posebno veselje sem jim napravil s tem, da sem vse, verne in katehumene, obiskal na njih domovih. Silno so me prosili, naj bi jim poslal kakega učitelja, ki bi odperl mej njimi šolo. Obljubil sem jim, da hQČem vse mogoče storiti. Meseca svečana se mi je posrečilo ustreči njih želji, v veliko zadovoljnost mojo in njih. Občina je zdaj v najlepšem cvetju. Predno sem se poslovil od teh dobrih duš, mi je došlo že drugo povabilo iz nasprotnega konca mojega delokroga. Iz terga Lou-sen-kan, v okraju Či-švej, se mi je sporočilo, da se želi več paganskih družin • spreoberniti k naši sv. veri. Kedar čujem tak glas, od keterekoli strani, ga imam za glas božji, keteremu je treba nemudoma slediti. Poročilo me je timbolj razveselilo, ker v imenovanem tergu dozdaj še nisem imel nobenega kristjana, ne katehumena. Dasiravno je v bližini dobro vrejena misijonska postaja Huan-se-han in so gotovo kaj prišli s kristjani v dotiko, se jih kar nič ni hotelo prijeti. Naenkrat se mi pridejo sami ponujat. Res, duh božji veje, kjer'hoče! Ko sem torej to zvedel, sem takoj sklenil oditi na označeni kraj. Dne 18. prosinca je bilo že vse pripravljeno. Parobrod je že čakal; še par minut, pa bi bili rezali valove Jan-ce-čana. Kar stopi k meni mandarin mesta U-šie, Lin, s prijazno ponudbo, naj se peljem raji z njegovo ladijo, ki gre istočasno, je varnejša in menj se plača. Komu bi taka ponudba ne ugajala? Vsak vinar misijonarju kervavo prav pride. Poslužil sem se prilike tim raje, ker se je mandarin predstavil kot naš katehumen. Bela vrana mej mandarini. Ali prenaglil sem se! Varčnost oziroma stisnjenost ni vedno dobra, naglica pa menda nikoli. V začetku, kakih petindvajset kilometrov, je dobro šlo, ker se je ugoden veter vperl v jadra. Ko je ta pojenjal, so jo veslarji še nekaj časa porivali naprej, dokler jim niso moči odpovedale, ali oni njim. Zavili smo k obrežju, da pričakamo ugodnega vetra. Celo noč smo nesterpno čakali, žalibog, da zastonj. Zjutraj je začel še nasproten veter pihati. Valovi so butali jadernico in jo metali sem in tje. Jaz sem se stisnil v kot in premišljeval, kaj naj storim. Spomnil sem se, da je bil tudi apostelj narodov sv. Pavel enkrat v sličnem položaju, kaker beremo v sedem in dvajsetem poglavju dejanj aposteljnov. Njegovo možato obnašanje še v večji nevarnosti je tudi mene oserčilo. Komaj sem eno skerb malo potlačil, je že druga tlačila mene. Z živežem sem bil čisto pri kraju. Kam naj se obernem, ako se vreme ne spreverže. Ladija sama nima nikake zaloge. Ljudje okoli sami zagrizeni pagani, ki bi rajši gledali od lakote umirati misijonarja, kaker psa. Da bi mogel vsaj do bližnjega mesta Či-cov, kjer bi me moji verni radostno sprejeli. Mej takim razmišljanjem zapazim na reki brodarja, ki je krepko rezal valove v smeri proti imenovanemu mestu. Dam ga poklicati bliže. Na vprašanje, bi li hotel mene in moje sprejeti v čoln, mi je prijazno pomignil. Nemudoma rečem strežniku, naj vzame pertljago, da greva v čoln. Par kilometrov je prav dobro šlo. Ali zopet je začel še hujše pihati nasprotni veter z dežjem. Tako je peršilo v obraz, da ni bilo moči dalje. Valovi so se besneje zaganjali v čoln in pluskali vanj vodo. Položaj je postajal nevaren za nas in za mašno obleko, ketere zavoj je bil že v vodi. Zopet smo morali k bregu. Skrinjico z obleko sem dal postaviti vun in naročil strežniku naj jo varuje. Nategnil sem usnate copate, ki jih imam za slučaj deževja sč seboj in se odločil, iti nazaj v ladjo. Skočim na suho, pa nesreča, bilo je prav za prav mokro. Globoko sem se vderl v blato. Hotel sem si pomagati z rokami, nogami, dežnikom; toda čimbolj sem se pregibal, tim bolj sem se pogrezal. Po mnogem trudu se mi je vender posrečilo dobiti malo teršo podlago in se skobacati res na suho. Na ladji so me že pričakovali. Urno pošljem dva nosača na mesto neljube kopeli, da- prineseta še moje reči nazaj.' Rad ali nerad sem opustil misel na moje nadaljno potovanje. Čakal sem le ugodne prilike, da se vernem v Ušie. Toda šele četerti dan je bilo mogoče odriniti nazaj. Sestradan in umazan sem dospel tja. Hvala Bogu, da le nisem zbolel. Dne 30. prosinca sem bil zopet na valovih Jan-ce-čana. Peljal sem se s čolnom v precej velik terg Lun-pin. Ondi imam nekaj nad dvajset kerščanskih družin. Ker žive mej zelo zagrizenimi pagani, se mi je zdelo potrebno, da jih poterdim v naši sv. veri. Spodbujal sem jih, naj se pridna uče sv. naukov, da bodo iz prepričanja kristjani, drugače jih znajo njih sosedje nazaj zvabiti na temna grešna pota. Ker bi jim morebiti Gospod pozneje ne dal več milosti videti luči, če enkrat zapro oči pred njo. Na svečnico sem se odpravil na postajo Tien-kin-erl, ki vam je že znana. Ravno mrak se je naredil, ko sem ves blaten prišel v misijonsko hišo. Še nisem dobro vstopil, kar nekedo na muli za menoj prijezdi. Bil je kristjan iz misijonske postaje Huan-mei. Prišel me je klicat k šest ur oddaljenemu bolniku. Hotel je, naj bi takoj zasedel njegovo mulo in šel na povedani kraj. Tega nisem mogel storiti! V bližini je bila namreč tudi ena stara in hudo bolna ženica, ki je prosila za sv. zakramente. Odločil sem se torej zjutraj na vse zgodaj maševati in potem obem prošnjam ustreči. Po sv. maši se res urno odpravim k ženici. Eni so me silili, naj jaham ; meni se je pa primernejše zdelo iti peš. Naročim torej spremljevavcu, naj prižene mulo za menoj, grede k drugemu bolniku mi bo služila. Sama previdnost božja je bila, da sem tako storil. Ko hitim sč sv. popotnico naglo dalje in spremljevavec z mulo za menoj, začujem naenkrat za seboj ropot^ Pogledam nazaj in vidim, da je mule zmanjkalo s pota. Mostič, ki pelje čez plitev potok se je vderl pod njo; padla je v vodo se * svojim pisanim sedlom. Sreča, da struga ni bila suha. Skoro gotovo bi ne bila več hodila. Tako je bila samo malo šepasta. Ali kaj bi bilo z menoj, ko bi bil jezdil? Za samo merzlo kopel, bi moral biti še hvaležen. Seveda sem bil še bolj, ker mi tudi te ni bilo treba. Ko sem omenjeni ženici dal zadnja tolažila in krepčila na pot v večnost, sem se takoj odpravil, da pohitim še k drugemu bolniku. Spremljevavec je mej tem prišel za menoj se svojo šepavo mulo. Prav rad bi bil zdaj sedel na njo, ker je bila pot dolga, jaz pa še od prejšnega dne zdelan. Ali deloma se mi je smilila, deloma sem se bal še kake nezgode. Imam že od otročjih let strah jezditi, ker sem si enkrat 'doma pošteno glavo razbil pri tem. Kar ne morem se |eč sprijazniti z ježo. Mahnil sem jo peš. Ni dolgo šlo! Noge so mi odpovedale. Spremljevavec mi še enkrat ponudi žival. Nisem se je več branil. Strašila me je ob enem misel, kaj če bolnik radi moje strahopetnosti brez sv. zakramentov umerje? To me je kar hitro spravilo na erdeče sedlo. Ali glej novo nadlego! Sedlo je bilo sveže pobarvano. V vodi se je še razmočilo; naenkrat sem bil ves erdeč. Tak sem moral potovati skozi vasi v terg Hu-se-pe, kjer je ležal bolnik. Prišel sem truden in polomljen od moje perve ježe na muli. Se je bilo pravočasno, kar bi morebiti ne bilo, ke bi bil hodil peš. Bolnik je bil že zelo slab. Drugi dan, 4. sečana, sem jo udaril nazaj v Tien-kin-erl, bila je nedelja. Napovedal sem namreč svojim tamkajšnim vernim, neko posvetovanje, glede šole in drugih misijonskih zadev. Tožili so mi, koliko imajo prestati od paganskih sosedov. V pravo veselje jim je, če morejo komu kaj hudega prizadeti. Kar preže na take prilik^. Tudi onemu kristjanu, ki me je prišel klicat k bolniku, se je nekaj takega primerilo. Kaker hitro so zvedeli, kam in po kaj je šel, so sklenili, da mu hočejo plačati njegovo prijaznost. Prišli so v njegovo hišo in vpričo žene, vse pokradli, kar se jim je kaj vredno zdelo. Da jih ni mogoče spoznati, se gerdo namažejo in da se jih ne more odgnati imajo orožje se seboj. Vbogi kristjani! Dne 16. sečana sem bil doma na postaji Huan-či. Sneg je šel in zapadel za dobro ped. Sreča, da ga ni bilo več, ker bi rte bilo varno bivati v tukajšnem misijonskem domu. Še te pedi snega ni mogel zderžati. Ravno tiste dni ko sem bil tam, se je terhel strešni tram prelomil in se je opeka z velikim ropotom v^ula na tla. Tudi stene nimajo več svoje pervotne lege. Dan za dnevom sem plaho opazoval, gdaj se bo začelo rušiti. Noben večer nisem šel brez skerbi spat. Popraviti še nisem imel prilike, ako se bo sploh dalo. Upam! . (Dalje prih ) * Življenje in marfernišfvo dveh blaženih kapucinov, flgafangelja Van-domskega in Kasijana Nanfskega. 5. Poglavje. (Dalje). Odcepljenost v veri in velika oddaljenost dežele je zakrivila, da se je v zapadnih, katoliških krajih na Abesinijo in tamkajšne kristijane skoraj popolnoma pozabilo. Ob času križarskih vojsk se je razširila pripovedka o mogočnem kraljestvu nekega »duhovnika Janeza", ki so si ga mislili nekje v Indiji, pozneje v Abesiniji, v resnici pa je bil neki knez na Tatarskem, ki je dal povod k tisti pripovedki. Rimski papeži v 13. in 14. stoletju so vender skozi skerbeli za Abesince in pošiljali tja svoje poslance in liste, ali koliko jih je v resnici do tja prišlo, ni lehko povedati. Gotovo pa je nasproti, da so bili na cerkvenem zboru v Firencah tudi abesinski poslanci, da tudi od svoje strani pripomoiejo k zedinjenju ločenih kerščanskih cerkev. 31. avgusta 1441 so v javni seji izrekli svoje 'podverženje in 4. fe-bruarija naslednjega leta so v imenu svojih rojakov in svojega cesarja ali negusa, kaker tam pravijo, podpisali izpoved vere, ki vse jako-bitske zmote o dvejuh natorah v Kristusu itd. izključuje. List so podpisali potem tudi papež in dvanajst kardinalov in jakobiti so ga vpisali v svoje cerkvene knjige. Ali od podverženja abesinskih poslancev do sprejetja firenških določeb od strani njih rojakov je bil še velik korak, in tega koraka Abesinci niso storili; menda zato ne, ker jim kristjani niso mogli pomoči poslati zoper mahomedance. Pomoči so iskali Abesinci zlasti na Portugaljskem. Ali dasiravno so bili Portugaljci pri volji in so tudi storili, kar so mogli, se jim vender dolgo let ni posrečilo, da bi bili Abesincem kaj pomagali. Še le leta 1520 je prišlo neko portugaljsko poslanstvo v resnici v Abesinijo. To so bili Dom Rodrigo de Lima in trije duhovniki, keterih eden, Frančišek Aljvares je tisto popotovanje popisal. Cesar, David po imenu, jih je dobro sprejel; ali njegovi ljudje so mu bianili zvezo skleniti s Portugaljci. Leta 1526 sta se dva poslanca« vernila, ostala sta le dva duhovnika, Lovrenec d’Andrada in Janez Bermudez. Ona dva, ki sta se vernila, pa sta imela pripeljati .pprtugaljsko vojsko na pomoč zoper mohamedance; ali pomoč je prišla prekasno. Leta 1527 so se polastili Turki pristanišča Massaua in ob enem sklenili zvezo z Dankaliskim kraljem Mohamedom Granje (levičnikom), ki je gospodoval v tamkajšnjem Primorju. Ta zveza je imela namen, Abesinijo popolnoma podvreči in koran (mohamedansko sveto pismo) postaviti na mesto evangelija. Granje, keterega očete so bili abesinski kralji z mečem pomorili, je bil prisegel kervavo maščevanje ter je vlomil v deželo kaker deroča reka z'veliko vojsko. Skozi rumeni pesek suhe adaljske ravnine in skozi razbeljene primorske kraje .se pomikajoč je prišel gori v hladnejše planine dežele Šoa, vse pred seboj podirajoč in požigajoč. Na dolgo in široko se je zemlja kadila od kervi pobitih; ni se prizanašalo niti ženskam niti otrokom; cerkve in mesta, mej njimi kraljevo mesto Aksum, so se požgale in kraljeva družina vun vergla iz njenega skalnega gradu Endoto in pognala v beg. Tedaj je bilo, ko so Abesinci, le z meči in sulicami oboroženi, v pervič nasproti prišli strelnemu orožju mohamedancev, pred keterega nenavadnim pokanjem so bežali kaker splašene serne. Mohamedanci pa so se vlili čez deželo, ki je bila brez obrambe, ter zveršili največe grozovitosti, in ravno so se mislili za stanovitno tam naseliti, ko je davno pričakovana pomoč iz Portugala naposled' res prišla. Duhovnik Bermudez, ki je bil v Abesiniji ostal, je bil v skrajni sili tamkajšnega cesarja prevzel poslanstvo v Rim ter je bil 1. 1538 prišel v večno mesto. Papež Pavel III. ga je imenoval 1. 1540 za katoliškega patri-jarha v Aleksandriji in naslednje leto je šel z majhino portugaljsko vojsko negusu na pomoč. Dom Krištof de Gama je bil vojvoda. Portugaljske ladije so prišle 1. 1541 v Massaui do suhega. Se 450 dobro oboroženimi vojščaki je hitel de Gama v deželo Tigre, se združil tam z ostanki pobite abesinske vojske ter jo peljal pogumno borivcem mohamedanstva nasproti. Pervi veči boj je bil za portugaljce nesrečen; de Gama je bil ranjen ter je bežal v neki berlog, kjer ga je mohamedanska sužnja nenavadne lepote, ki jo je imel za služabnico seboj, izdala. Peljali so ga frred Mohameda Granje in ta mu je osebno z levo roko glavo odsekal. Ostalo telo je dal raztergati na štiri dele, ki so šli v razne kraje Arabije, glavo je poslal v Carji grad. Portu-galjci, s perva osupnjeni po zgubi svojega vojvoda, pa so se spet oserčili, pobili mohamedance, vbili Mohameda Granje in postavnega kralja Klavdija, sinu mej tem vmerlega negusa Davida III., posadili na njegov prestol. Za to so zahtevali tretji del dežele in da se abesinska cerkev podverže papežu, kaker je bilo leta 1441 v Firencah obljubljeno pa pozneje ne izpolnjeno. (Dalje prih. 0 koristi in sadu miloščine. 41. „sijenska“ pridiga sv. Bernardina. (Dalje). Drugi sad temu lepo sledi, in se imenuje potolaženje, zato, ker če daš vbogajme, potolažiš Boga; ker miloščina gre pred Boga in za te moli, in Bog je potolažen. O, ke bi jaz mogel dokazati jasno, da je to resnično, jaz bi ti dokazal. Ne rečem, da ti ne bom pokazal; pa nekoliko si hočem prideržati. Na svetu poznam mesto pogreznjeno v tolike grehe, da bi je, ke bi miloščine ne bilo, ki jo tam dele, Bog vdaril: pravim, da bi je menda poterl tako, da bi se ne vzdignilo kmalu. Ne pravim, da bi ne bili grehi, keteri se tam godč, na noben način kaznovani; ker besede božje ne morejo zgrešiti, kjer je rekel: nobeno^lo brez kazni, in nobeno dobro delo brez plačila. — Dobra dela potolažijo Boga, da te čaka. Ako bi vedno hudo delal, bi te Bog ne čakal, kaker te čaka. In zato pravim, dajaj miloščino, da boš Boga potolažil, da ne bo zoper tebe poslal svoje sodbe na tak način, da bi se ne mogel vsaj spovedati in spraviti ž njim; in deli miloščino na tak način, da ne bo zgubljena: ne napihuj je s prazno slavo, čisto, čisto jo stori. In ker sem slišal o ne-keterih miloščinah, ki ste jih cerkvam in tudi za druge kraje storili, vas za to hvalim; in če bi vam povedal, kaj jaz menim, zakaj vas je Bog ohranil, in da vas ni zadelo kakšno zlo, menim, da je zavoljo tega. In godi se vam jako dobro, ko bi se vam moralo goditi kaker jaz mislim, jako slabo. — Od kod imaš to? — Poglej: pojdi, beri 33. pogl. I. Mojz. buk. o Jakobu, ki je rekel te-le besede: potolažil ga bom z darili. — Potolažil ga bom z miloščino. — Ne reci: premagal ga bom z orožjem, kaker se svetni ljudje premagajo. — In če prideš miloščino delit, in hočeš, da se vzdigne pred obličje božje, glej, da jo daš naskrivoma. Poslušaj iz 21. pogl. Pregovorov : Skriven dar vgas*ne jezo. Miloščina, ki jo na skrivnem daš, potolaži jezo božjo. — O ti, ki hočeš dati rajši miloščino, kaker . postiti se; veš kaj je o tebi rečeno? Rečeno je, da grešiš. Ne rečem, da grešiš s tem, da daš vbogajme; ampak pravim, da grešiš, ker prelomiš cerkveno zapoved, ki 'ti je zapovedala, da se posti, keder se moreš: ne zapoveduje ti, da si storiš silo in daš vbogajme. Pa kaj boš rekel, če se moreš postiti, pa se nočeš? O bogatin, in ti ženska bogata, ki se nočeš postiti, ti storiš' na ta način dvojno zlo. Ne postiš se in ne daš vbogajme, in si jedno kaker drugo dolžen storiti. Pojdi, glej, ako imaš kak izgovovor. Poišči v Dekretu XLI. distinkcijo, cap. Non cogantur, in boš videl vse tiste, ki so od posta izvzeti. Izgovorjen je, ki oslabi vsled šibkosti, izvzet je starček, izvzeti majhini otroci; izvzete so noseče in mnogo drugih oseb, vse iz postavnih vzrokov. Pa, če tudi imaš keterega teh vzrokov, nisi še zato od miloščine izgovorjen. Veš, kaj ti pravim? Ne prevari samega sebe; ako se moreš postiti, ne reci: jaz se ne morem —; ker, če se moreš, si zavezan eno kaker drugo storiti; ker če storiš le eno, pa bi lehko storil oboje, se smertno pregrešiš. Ako več ko eno ne moreš, stori eno. Poslušaj tretje (plačilo). Tretje se imenuje razsvetljenje. Glej, kako so sklenjena mej seboj ka_ker udje verige eno z drugim. Naj-pervo si imel molitev: ako daš miloščino, ona moli za te. Potem si imel potolaženje, ker po miloščini Bog svojo jezo potolaži: in vsled tega prideš do znanja, ki ti um razsvetli, tako da spoznaš svoj greh, in nato se k Bogu oberneš, in rečeš tiste besede, ki jih je rekel David: Razsvetli moje oči, da kje smertno ne zaspim, da kje moj sovražnik ne poreče: Vžugal sem ga. Koliko je razsvetljenja v miloščini? Oj, mnogo. Izaija pravi v 58. poglavju, kako moreš miloščino deliti: „L o m i lačnemu svoj kruh, in vodi vbožce in pregnane v svojo hišo; ko vidiš nazega, obleci ga, in ne zaničuj svojega mesa. — O ti, ki imaš več oblačil, ko jih ima čebula, ogerni mu telo, keder vidiš sterganega in nazega: njegovo meso n tvoje je eno meso. Vsi smo bratje: vsi potomki Adamovi. Glej: keder boš te reči premišljeval, videl boš v svoji temi, ko se prikaže luč, ki ti bo dala spoznati tvoje grehe in tvoje slabo življenje in tvaje žalostne, šege; in spoznal boš, kaka je božja pravičnost, in bal se je boš, in bežal boš pred njo, opravljaje dobra dela. In tako boš spoznal njegovo vsmiljenost, in boš jo ljubil in iskal, opravljaje dobra dela, izogibaje se krivičnih. Četerto je spreobernjenje. Komaj je prišla duša do tega razsvetljenja in spozna, da je slabo živela, pa se spreoberne vsled luči, ki jo je prejela, in poboljša, zapusti berž vsako slabo navado, živi drugo življenje, in se poprime del miloščine, miloščine serca, miloščine besede in miloščine dejanja, Oj, kako dopade Bogu vsmiljen človek ! — Čuj Pavla, ki piše Timoteju v pervem listu v 4. pogl. (v. 8.) V s miljenje pa je za vse koristn o.1) Vsmiljenje je začimba, ') Bernardin citira latinski „Pietas omnia valet“ v vulg. stoji; „Pietas autem ad omnia utilis est“. „Pietas“ stoji tu za gerško evatfteta, pomeni torej pobožnost, spoštovanje in ljubezen do starišev itd. Bernardin pa je besedo vzel v pomenu italijanske „pieta“ vsmiljenje. ki velja in je dobra za vse. — In pravim ti, da je Bog roko dal, da bo to čednost poplačal. Veš, kedaj je roko dal? Keder te je vbožec miloščine prosil, in si mu jo dal. Vbožec k tebi povzdigne roko v osebi Boga, in sprejme, kar mu daš: tedaj je ti čednosti plačilo zagotovljeno od strani božje s podano roko. Keder vidiš, da pride k tebi vbožec, tedaj si misli, da je on — Bog. In kaker bi vslišal Boga,, tako moraš njega vslišati; in tako, ker mu pomagaš, misli, da je on Bog. Čuj, kako moraš misliti, da je on Bog, po sv. Matevžu v 25. pogl.: Karkoli ste keteremu mojih najmanjših (čuj, da pravi, „najmanjših“) dali, ste meni dali. — Vidiš, da spozna, kaker da bi on sprejel. In zato, ker je sprejel on, ti obljubi za tisto miloščino svojo milost; in po tej da duši tisto, kar ta želi, duhovno milost. Zakaj kaker živi od kruha in vina telo, tako živi duša od božje milosti; in keder telesu manjka hrane, berž oslabi; ravno tako keder duši manjka hrana, tudi oslabi. In hočem ti dokazati, da tudi v tem življenju telo z dušo vsled milosti božje živi, ker ji je to Bog obljubil zavoljo čednosti, ki jih zveršuje s telesom. Čuj, če je resnično : ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. Obljuba prihodnjega življenja, ketera ni druzega kaker milost, se dž v tem življenju. — Kaj je milost? Čuj, kako jo neki učenik opisuje: Milost je pogled božje izvolitve, s keterim gleda svoje ne tujih. Ali hočeš zgled? — Hočem. — Tedaj premisli, kar bom rekel: Imaš deco ? Keder jo pogledaš, s kakšnim očesom jo pogledaš? Gledaš jo z očesom serca. Z drugo ljubeznijo pogledaš svojega otroka, kaker otroka svojega soseda: gledaš ga z dopadenjem, da je videti, da se vedno smehljaš. Pa povej mi, keder gledaš otroka ženske, keteri hudo privoščiš, s kakim očesom ga gledaš ? U, u, gledaš ga šerpo, tako kaker jezen pes. To zato, ker mu ne privoščiš toliko dobrega, kaker svojemu. Tako, hočem reči, dela Bog. Vse nas Bog vidi; pa tiste, ki imajo njegovo milost, gleda na drug način, kaker tiste, ki je nimajo. Tisti, ki imajo njegovo milost, nosijo znamenje, da jih nikoli ne more zgubiti izpred oči. Zaznamoval nas je Gospod, in dal je pogled našim sercem. Bog je zaznamoval vse tiste, ki so izmej njegovih, ker je noter v nje svojo milost položil, oag: Fedor, in v latinščini mu stoji tudi f nasproti: Dv/iog: f u m u s. Na drugo stran se je nagnil it v novogerškem narečju na otoku Cipru, kjer se. sliši /akaaaa, %eku) za itakaaca, Iz tega je očitno, da je it srednji glas mej x in (f, ki se torej zdaj bolj x zdaj bolj (p bliža. To se more v našem znamenju pokazati, ako-se v pervem primeru zgornji, v drugem spodnji del nekoliko veči piše in nasprotni nekoliko manji. Govorimo tu seveda o novo-, ne o staro-gerških glasovih čerk X, it, (p. Gotovo je bila namreč stara izreka različna od sedanje,, sestavljena je bila iz k, t, p in aspiracije h, kaker nam to kaže latinska transskripcija. To izreko bi mogli torej tudi po naše tako zaznamenjati, da bi pristavili znamenjem za dotične zapornike znamenje aspiracije. To pa bi bil, kar se da, majhin h, torej znamenje, kakeršno ima spiritus asper v navadni gerški pisavi. To znamenje, brez pritiska pisano bi služilo seveda tudi za latinski in nemški h; ravno tako, ker ima biti naša pisava zgolj fonetična, za hervaško-serbski, vshodno - slovenski (prekmurski), češki, lužiško-serbski, maloruski, in, koliker ga ima, poljski in velikoruski h; v vseh teh jezikih je namreč, da si po etimologiji različen, vender za uho enak preprost dihljej, ki ravno tako lehko gine in nastaja, kjer nima pravice, kaker v gerščini in latinščini. Kjer je h popolnoma izginil, tam ga seveda tudi pisati ni treba. Vender pa so primeri, ko je treba zaznamenjati odsotnost soglasnika; treba nam je torej znamenja za gerški spiritus lenis ali hebrejski alef. To znamenje dobimo, ako znamenje ža h skrajšamo do čisto drobne pičice, Gabelsbergerjevega I brez vsega pritiska. To znamenje je pisati mej dvema samoglasnikoma, ki se ne sprijemata v dvoglasnik, n. pr. beata Maria, nauk, mua (hrv. za muha), beantragen, ge (h) e n, Ho(h)e itd.; potem tudi za soglasnikom, ki se jemlje k sprednjemu, ne k naslednjemu samoglasniku: osem-uren, Ab-ort (nasproti: A b o rt, abortus), Ei'a, Aevt (izgov. po novogerško: E v - a, L e v - i ali celo Ev /a, Lev/i prim. stslov. EBra, JleBm); naposled se more rabiti v poeziji ko pravi apostrof: prat’ka, ved’la, wen’ge, Wort’. (Dalje prih.) Knjižne novosfi. . Ailria-Kliiuge. Auswahl aus den Gedichten des Simon Gregorčič Cbersetzt von J. Pregelj, bruck der .Narodna Tiskarna", Gorz 1907. Knjižica stane vezana 2 K; naročuje se pri založniku,g. Jožefu Fabijanu, župniku pri Sv. Luciji ob Soči. Dobiček- je namenjen deloma za Gregorčičev spominik, deloma v podporo visokošoljcu J. Preglju, keteremu želimo najboljšega vspeha v vsakem oziru. Ples. Ta knjižica je izišla nedavno menda v 3. izdanju. Naroča se: >Družinski prijatelj« Trst. Vincenzo Bellini 2, IV. Cena 70 vinarjev (brez pošte).