220. številka. Ljubljana, četrtek 25. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za celo leto ltf ^ld., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., za Četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. T>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrate 6 kr.f če §e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole (Vankirati. — Rokopisi se no vračajo. — U r e (1 n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiijati naročnine, rekkmiacije, oznanila, t. j. administrativne reči, ju v „Narodnej tiskarni1* v Kolmanovej hiši. k izvenrednemu občnemu zboru „Narodne tiskarne", ki bodo dne 5. okt. 1879 ob 10. uri dopoludne v sobi uredništva „Slov, Naroda". Dnevni red: Nakup delnic. V Ljubljani, dne 4. septembra 1879. I :p» 'a trni ođbo t \ 0 slovenskoj univerzi in o pravnej akademiji. n. Kljubu vsemu trudapolnemu prizadevanju, dokazati potrebnost slovenske univerze, g. dr. P—. vendar za sedaj ne zahteva vseučilišča, temveč za prvo bilo mu zadostuje pravna Akademija, „ kosit k univerze". Ali je pa tak zavod v istini „košček*4, del, univerze, ali nij nasprotno povsem protislovje vseučilišču, pravo zanikanje prelepega u n i-verzitetnega načela, kojega je v prvič slavni vladar slovanske krvi, reški Karel IV. (I.) uresničil, združivši razne fakultete v praško visoko solo? Deliti se univerza ne da, baš ker je u ni ve rs it as litterarutn in ker ima poklic in namen, v eno duševno celoto zjediniti razne znanosti zastopane po posameznih fakultetah. Prav lepo poudarja duhoviti dunajski prcfesor Lorenc Stein: „das grosse prin- J u c k a. ^Konoc.) Druzega duS se je uže znalo, zakaj Save nij bilo v cerkev : položila ga je bolezen na bolniško posteljo. I/mej prvih je vedela o tem krčmarica Pelka, kajti namesto svatov je prišel k njej bel s poročilom : da so se Save prijele osepuice. Pelka se razgnjevi, rekoč : „Zikaj mi nijste tega povedali skozi okno ? Iz Savino biše nema stopiti nikedo črez moj prag! Po-Bkrbim uže sama o njem. Še ttga treba, da jaz zborim!" Tudi Jucka je si uraj čula to tožno no vico; šla je brzo k svojemu sosedu, ter se mu ponudila, da ga streže, ker nema strahu pred boleznijo kakor drugi. Sava tega morebiti nij uineval, ker je uže bil nezavesten. Slabo mu je bilo in vedno slabše prihajalo. Zdravnik je skrbljfvo migal z rameni. Jucka, to opa-zivša, prebledi, in, kakor bi Be na hip nečesa /ip der universitliten ist geistig die idee der tiuheit alltr \\ ..• en. cbafi, die vvieder in den fakultaten alsberiifbildungsan»talten erseheinen, vvjirend es die grosse nie genug gevviirdigte aul-gabe der pkilosophischtn fakultiit war uud ist, eben die einhtit der fakultaten - mu ausdruek zu bringen". (llamib. der vervvaltuugslere und des vei vvaltuugsrtchtes, Stuttg. 1870, pag. 127.) Isto zahte\a tudi kulturni znača] našega časa, ki vedno nato sili, da re nebena veda ne loči od drugih, da te marveč vse mej soboj bližajo, podpirajo, dopolnjujejo. Kedor bi dande-nes se hotel strogo on ejiti na kako posamezno znanost, nihal bi biti znanstveno izobražen. Baš za to pa, ker je to jasno in neovrgljvo, imamo mi pravno akademijo, ki loči prave-s l o v j o cd drugih ved, za pravo na- protje vseučilišču in tedaj jo imenujemo protivno duhu naše dobe, škodljivo omiki, tor jej ne priznavamo več veljuve, nego n. pr. Anim starim kirurgičnim šolam, v katerih so se svojih dui odgojevali naši ranocelniki. To priznava neposredno tudi postava zabranivša pravnim akademijam rigoroze, ter pravico doktorata. Ali unetega zagovornika pravne akademije enaki premisleki nikakor ne motijo. Tudi za to se ne briga, da najodličnejši strokovnjaki ostro obsojajo akademije kot zastarele, znanstvenemu duhu škodljive naprave. On ne vidi, da je slaboglasuo magjarsko pravosodje [ravi nasledek obilnih pravnih akademij, kjer se je nekdaj učila večina magjarskih rjuratovu. Niti tega menda ne zna, da ti zavodi celo na Ogerskem tako rapuluo propadajo, da je leta 1878 sama ptštanska univerza več pravnikov imela, nego vseh 13 akademij skupaj. Tedaj, kar povsod drugod zametajo, kar celo mej spominjala, stopi pred zdravnika, sklene roke in mu pravi: „Gospod, skazit c mi samo jedno milcstlu „ Hčera, draga moja, samo ako mi bode moči," odvrne zdravnik. „Ostanite samo pol ure pri mojem bolniku, tiokler jaz ne izvršim nekega posla ; samega mi nij pustiti." Zdravnik je obljubil, da jej stori to lju-bao. Jucka vzame ruto in kakor lebkouoga srna pobili iz hiše. Kam je Šla V Naravnost k gospodu župniku. Poljubi mu roko in ga vpraša: „Gospod, ali je v vasi mnogo sirot?" „Muogo, dete moje, več nego kedaj prej. Ta bolezen nam je muogo bede prinesla; dosta h!S imamo, katerim so pomrli oča ali mati; preostavše sirote nemajo redi ikov in p ugibaj o od gladu." Jucka nij pomišljala, nego si je snela ovratnico zlatnikov, iledščino po očetu, ter jo podi f upniku, rekoč: „Nate, gospod, razdelite zlatnike mej največjo siromake. A nasprotno tudi vi meni nekaj Btoiite, — ukažite Magjari uže peša in umira — to naj se sedaj upelje na naših tleh, za slovensko mlad no! Toda It hk i m srcem se tolaži moj nasprotnik, da bode mogoče, toliko pripomočkov preskrbeti slovenskej pravnej akademiji, da bode svojemu namenu ustregla, kakor vseučdŠče. Ali za Boga, na kak način se more to zgoditi! Uže samo s tem univerza neizmerno pospešuje duševni razvoj svojih slušateljev, da so dijaki raznih f.kultet tu v ved ne j, intimu e j dotiki. Pravnik iu moJroslovec, medicinar in tehnik, dostikrat še kak mladi umetnik, vsi se shajajo v vsakdanjem življenji in pri slovesnih prilikah, se pogovarjajo v vsem kar more zanimati izobraženega mladeniča, se mej soboj budijo in urijo. Kolikokrat se tako v resnih iu vesel h pogovorih izusti pomenljiva beseda, sproži plemenita misel, izvabi iskra genijalna! Pa tuli z diaki drugih ua-rodnostij se tli shaja slovenski študent, zlasti na velikem dunajskem zavodu, kamer od vseh Btranij našega carstva, celo iz dalnjega inozemstva sili toliko nadarjenih mladih mož, tudi iz onih krajev, kjer so z domačimi univerzami dobro preskrbljeni. Posebno poudarjam, da Be tli v skupnih shodih pogostoma zbirajo Slovani iz juga iu severa, ali se bližajo v svojih nazorih, spoznavajo po svojem jeziku in običaju. Koristna je pa tudi dotika in tekmovanje z drugimi dijaki nemške ali romanske narodnosti, bodi-Bi v kolegijah in sem narijah ali v velikih akademičnih društvih. To ce!6 basni v narodno-političnem oziru, kajti če se prav izjemoma kaka ničla zgubi mej one nemške „burše", katerih se g. P. tako straši, ogromna večina slovenskih slušateljev postaje tembolj zavedna in ponosna, ker mi cerkev odpreti, da sama samcata vsaj četrt ure pomolim i red podobo bogorodice." Župnik se jej zahvali o bogatem daru v imeni sirot. Potem zapovo cerkovniku, naj odpre cerkev — in Jucko blagoslovi, želeč jej, da nje srčno molitev usliši Bog. Ko se je vrnila domov, je Sava mirno spal Zdravnik jej reče: „Pcčasi, dekletce, da ga ne prebudiš, kajti spanje mu je koristno. Nijsem se nadejal, da bode denes tako sladko spal in poleg tega tako mirno in redno dihal." Druzega dne ga je popustila vročina in Sava se je prvikrat zavedal. Oziral se je okrog sebe — iskal je z očn i svoje neveste — a koga ugleda namesto nje? — Jucko. nNu, naj bode ta pri meni, da le nijsem shiu!" tako zašepeta. Obrne se k zidu in zopet za-dremlje. Ko je Sava prebolel in prvič VBtal iz postelje, Be je hotel pogledati najprej v zrcalo, katero je navadno viselo na steni mej dvema oknom«. Toda nij ga videl na svojem mestu. ravno tujcu nasproti čuti vsak dolžnost, braniti Čast in veljavo svojega plemena! Kako drugače pa na pravnej akademiji, ker bode pefičica slovenskih pravnikov omejena na svoj ozki krog, ločena od svojih rojakov drugih fakultet, ločena cel6 od svojih najboljših tovarišev juristov, kajti ti bodejo morali kmalu zapustiti domači zavod, ker po zakonu mora vsak najmanj dve leti vpisan biti na univerzi, ako si hoče pridobiti doktorat. Ali tu li pravega izobraženja na pravnej akademiji ne bode lehko našel mladi Slovenec, niti strokovnja^kega, niti splošnega. Število učiteljev na akademiji bode uže zarad neprimernih stroškov vedno le pičlo, le za glavne predmete po e n profesor, kateremu se tedaj monopol izroči za odgojo naših razumnikov. Drugače na vc!ikej univerzi t Tam se nahajata za poglavitne stroke vsaj po dva profe-Borja, čestokrat slavnoznana moža, poleg njih dostikrat še kak izredni učitelj ali priv.itni docent. Zraven tega pa ima skoraj vsaka specijalna veda še posebnega zastopnika, tako da je v velikanskem okrožji pravoalovja skoraj nij tvarine, da je ukaželjui dijak ne bi lehko poslušal na takem zavodu. Ako pa mladi pravnik ne misli izključljivo na pravoslovne predmete, ako se zanima za povestnico, tako zvezano s političnimi in juridičnimi znanostmi, ako ga mika zgodovina ii.ozoli e, ki je tako globoko uphvala na pravne nazore, ako se hoče seznaniti z državnimi razmerami drugih narodov, baviti se z jeziki, sč slovstvom, z umetnostjo Btarega in novega veka, z eno besedo, če si hoče pridobiti splošno omiko — koliko mu bode v tem oziru ponujala univerza, kako pičlo, uprav bern.sko hrano bode našel na akademiji! Ker pa g. dr. P—. vsega tega ne vidi ali videti nehče, iztaknil je novo posebno prednost pravne akademije, ter jo psu larja ho zmagovito samoHvestjo, rekoč, da se bodejo na takem zavodu naši pravniki izurili za u radovanje v domačem jeziku. In zares, im pozantno kakor iz enolične pustopeščene rav nine silna erratična skala, tako nam iz chaosa e nedenih fraz brez jedra in pomena strlf nasproti pretehtni argument: nLo kdor nema pojma o uradnem službovanji, o odvetniškem in notarskem poklicu, more trditi, daje slo- vensko uradovanje tudi brezukamo-goče!" ('e je pa to istina — in slovenski juristi naj zavrnejo kolego, kateri jim je naklonil tako s r u m o t n o spričevalo ubož-nosti — če je to istma, da Be ne more slovenski uradovati brez posebnega poduka na slovenskem zavodu s kako pravico se drznemo potem narodnjaki to slovensko uradovanje zahtevati od naših starih uradnikov, od sivolasih odvetnikov, izšo'anih še v dobi Mttternichovej, da celo od mlajšega pravniškega zaroda, ki se je skoraj brez izjeme izšolal na Dunaji ali v Gradci! Pri takem gorostasnem dokazovanji pač ne vem, ali nema g. dr. P. — niti najmanjše nadarjenosti za polemiko ali — se pa bore norčevati sč slovenskim občinstvom ter z mojo neznatno osobo. Povedal sem, kar sem mislil povedati v tej precej važnej zadevi. Govoril sem brez ovinkov, naravnost in odkrito, kakor mi je navada, kakor mi veleva prepričanje; od nek laj sem namreč mislil, da spoznavati samega sebe je nravna dolžnost tuli colim narodom in da ga nij sovražnika narodne stvari nad pi-ilizii'nun, ki s hlinjenjem iu sladkovanjem slepari svojo lastno kri. Kot bivši učitelj ne-pozabljene mi slovenske mladine, kot narodnjak storil sem le to, kar imam za svjjo domovinsko dolžnost; mulo me moti tedaj, da sem nafel tu odpor in protivje, tam smeh in su i ovo žaljenje. Na vse to le eno besedo, kratko besedo „pro dotno". G. dr. P. utakuil me je mej one bojazljivce, kateri „pri vsakem naporu kličejo: stojte" ter tako zavirajo sleherni narodni napredek. „Slovenec" pa me Igovurjuti g. A'e-šovcu in njegovemu organu mi niti na misel ne hodi: proti takemu nasprotniku tudi staročastno geslo: .viel f-dnd, viel ehr'," nema nikake veljave. Gospodu dr. P—u pa, kateri mi očita strah »petuost, dasiravno povestuica naše politične borbe do sedaj še trdovratno molči o junaških činih njegovega patrijotiČnega poguma, odgovarjam kratko: Morda su bli žamo dnevi, da nas domovina kliče nazaj svoje sinove, razpodene in razgnane po t njej zemlji. Potrpite do tija in čakajte z uaglo svojo sodbo in videli bodete, da mej borile za čast in pravo našega naroda ne bodete nikdar pogrešali skromnega mojega imena! Politični razgled. \o< ritu f<> «1 «-><'!<». V Ljubljani 24. Beptembra. tfehi vstopijo v državni zbor, to je novica, ki nam je baš doSla. Kakor se nam te-legrafira namreč, je klub čeških poslancev T Pragi 23. t. m. se G7 glasovi zoper 5 glaBom sklenil vstopiti brez garancij a s pridržkom svojega prava v državni zbor, ker zdanja vlada hoče Bpoštovati z odobrenjem cesarjevim pravice vseh narodov in jih hoče pomiriti. Tedaj je zložena velika avt »nomistiška stranka, s katero bo moral Taaflo vladati. Denea beremo tudi po uradnih listih ce-Barski patent, s katerim se določuje otvor-jenje •* r## <•//«« m na 7. dan me- seca oktobra. „P. C." obiavlia zopet dve depeši v priznanje grofi 1V»«//V»-ju in sicer jedno od mestne občine v H bnovu pri Pardub cah in Irugo od tabora, kateri je bil v Vrbateku na Moravskem. V EtVOVM je bil 22. t. m. dr. Smolka skoraj jednoglasno voljen za državnega poslanca; dobil je izmej 1577 glasov 1501 glas. V ■■ ttm 1«» il riisve. Iz Cetinjn Be poroča: Senatni predsednik Božidar Petrovič je v Odesi vzel posojilo 5)00.000 rubljev za Ornogoro. Letos se bode v Cetinji otvoril realni gimnazij. Zadnji dogodjaji v vz-lnnln}vj limiti'* ##/* dajejo Turčiji baje povod, da hoče zasesti se svojimi vojaki to ozemlje in kakor so piše, se Turčija za to uže pripravlja. P> «»-pvžvm, in pripoveduje se ericijozno, da se je doseglo nekako pogodbo. nJucka!" zakhče malo nevoljen, „čemu si skrila ogledalo Vu Ona mu ne da nikakega odgovora o tem, nego igraje se z robom predpasnikovim ga vpraša, bi-li ne btel kaj jesti V Na to Sava globoko vzdihne: „Znam," pravi, „da bo mi OBĆpnice zelo izpridile lice. Kaj ne, da je tako V Nič ne d<5, ker je božja volja, mora tako biti. A sedaj mi pokaži zrcalo, da se pogledam." Jucka mu izpolni željo. Jedva je Sava žazrl v njem svoje lice, ko vrže zrcalo na Btol in si z obema rokama pokrije obraz. »Ubogi Sava, kako Be mi smiliš," izpre govoif Jucka ter ga pogleda s6 solznimi očmi položivša mu svojo okorno roko na rame. .Ubogi Sava, kaj poreče sedaj tvoja nevesta, ali te bode hotela tudi tak 6 pikaš teg a V" „PelkaV!" vzklikne Sava srdit in bije s pestmi o stol. BIIa, ha, ha, — da je vsa zlati, jo ne maram. Da ima srce in dušo, bila bi ona na mestu tvojem tukaj ali vsaj poleg tebe. Ha — ne odpustim jej, ako me prosi na kolenih klečeča. Izbrisati si jo hočem iz Bpomina za vselej." Jucki se je odvalil težak kamen od srca Iti <> jej je, kakor človeku, kadar pride na vrh Htrmenui klancu, ter si oddahne od težavnega pota. Nij vedela, kaj bi odgovorila S»-vinim besedam. Sla je dakle v kuhinjo, pripravljat jedila svojemu bolniku. Sava je skoraj okrdval iu bil zopet krepak kakor prejšnje dnf Krčmarica Pelka, iz-vedši, kako so ga popačile osejmice, mu pošlje nazaj zaročni prsten, izgovarjajo se različno, ter poudarjaje posebno, da se ne misli zopet možiti. Sava molčeč prejme odpoved, in ko .4a se za tem prvič na ulici srečala, jo nij btel pogledati, in ona je pospešila svojo ko rake, ter povesila pogled k tlam. Nekoga dne je so lela Jucka v svojej sobi in šivala. Zdajci se odpro vrata in UBtop — Sava ZrniC. „Jucka!w IspregOVOrI, in glas se mu je malo tresel, „Jucka, vprašal bi te rud o nečem ! „Tukaj sem, vprašaj!" odgovori ona. „Jucka! ali sem jaz zdaj po vsem od Ijuden, ali sem res podoben spakiV" Te besede so kakor blisek oMuile našo Jucko. Sjiomiuia se nekedanjega njegovega pogovora s kovačem Markom in nekako zbadljivo reče: „Si li podoben spuki? — Jddva si se ognil tej nesreči!" „Tako praviš", povzame Sava, zadet od besed dekličinih. „Z iaj bi bil najbrž tudi tebi pregrd. Ziaj bi gotovo tudi ti ne htela biti moja V" rJuz —!" /ašepeče Jucka in koleni 80 jej Sibiti od strahu. „ltyB — ti! Ali bi ti ne bilo nevšečno, ako ti ponudi grdi, pikasti Sava roku in Brc6 svoje, in vso, kar ima?" „Bcži, beži, Sava, nikari se ne šali s takimi stvarmi!" ga zavrne dekletce in pogleda se solznimi očmi na zemljo. „Kar sem govoril, je meni resnica, Bog mi bodi priča!" uverjuje jo Sava s prisrčnim glasom in pogledom ter jej stiska veliko in trdo roko. „Vidiš, Jucka, zdaj sva si oba jolnaka; zdaj sva kar ustvarjena drug za druzega. Jaz reB niJBem, kakor se pravi, zaljubljen v to* — V Ili mu se je 22. t. m. t konsistoriji vršila slavnost cerkvenega obreda pri kardi nalili Simor, Desprez, Uavaald, Pie in Ali-monda. Papež je imenoval potem 18 ftkof.iv in sprejel dne kardinale v privatnoj avdijenciji. V lini * n tt veliko pozornost vzbuja neko pismo bivšega nemškega ministra Falka. katero je pisal uredniku BD. Uevue". Ta je od Falka zahteval, naj prične zopet literarno delovati, ali Falk mu je odpisal, ei tungo." Bati se je, da bo ta list, vsaj eno leto še motil učitelje s bvojo nemško pisavo, če tudi na Slovence več zabavljal ne bo. Za to si je spravljiva duša /.mislila, da bi se t°m svojim Bobratom, ki so sicer slovenskemu šolstvu jako škodovali, ponudila roka v mir in spravo, držeč se pregovora: „Der gescheidte gibt nach." Kompromis bi bo bil dognal na podlagi ravnopravnosti, da bi se bilo v učiteljskem društvu in v listu, katera sta največ od vladnih mož zdaj podpisana, namreč v „Kr. Loh-rerv." in v „Srhulz." slovenskemu jeziku najmanj toliko pravica dalo, kolikor nemškemu Učitelji na kmetih bi bili — po mojih mislih vsaj — take uprave zelo veseli, kajti v mi nolih 7 letih so značajniki in omahljivci zelo to priznavam. Toda rad te imam, veš kaj, cenim te, ker si poštena dušu, ker si tako dobrosrčna in nesebičnu. Ti si se zs'i-mo žrtvovala, ti si me stregla in negovala, ko ho me zapustili vsi, tebi imam hvaležen biti, da še živim, ti si me ohranila, zatorej hočem tvoj biti z dušo in telesom, ako te je volja." Nij nam treba dvomiti, da je Jucka ra doatno sprejela ponudbo Savino in da je še tisti večer izmolila nekoliko očenašev, Bogu v zahvalo o iznenadnoj sreči, katera jo je obi skala. Njej jo bil Sava tudi še zdaj najlepM mladenič v vasi, ker ga je ljubila iz vsega srca. O binkoštih je bila poroka. Jucka bi ne bila predmet fotografu, ko je vštric Bvojega ženiha oskromno stopala. Ali nih^e se jej zato nij srni jal, ker je znala vsa vas, kako ljubezni polno je ona ravnala so bvojo zlovoljno materjo in si prav iz dna burnega osrčja, da iz tresočega se očesa utrneš Be na beli list! In ja:? naj pomočim vate to mrzlo pero, da pišem prav, pišem dostojno, kolika ima biti — ne daleč tamo za gorami — slava Blovenska! Tako loli! V duši mi vrč. oko mi trepeče, ko hitite mimo vse te premnoge, vsi vi premnogi, ki priskočili ste „vezovat", gorko čestitat maloj našej čitalnici v peti jej god! Odšli ste, odšli v plen in hrib — a hvaležen spomin ostane v naših srcih vam in prekrasnemu večeru! Da! ta večer! Vi ste Bod-niki, čestiti nam gostje! Še me pretresa vse <5no vaše grmeče odobravanje in priznavanje, ki je veljalo iskrenim govornikom, vrlim pevcem (kuj ne! ta srebrni in čuvstveni tenor našega g. Jos. Ivmarčiča z Vrhnike! Ah!) iu „komičnemu prizoru". — Vi ste bili zavestni sodniki — in vesela naj bode z nami vsa ljuba Slovenija tacega vspeha in napredka! In za istino! To je bilo vse mladostno živahno, vojniško navdušeno, vse ponosno na narodnost in moč slovensko! nNaprej, naprej, slavjanski jug!" Da! naprej in v — kolo! In to se je plesalo (poklon in hvala vam, gospice vrhniške!) — plesalo, da se jo veselo razvedrilo čelo temno celo onemu tamo za okensko preprogo! Vse je bilo razvneto duha. narodnega, vso radostno v Sloveniji, da je bilo teško ločiti se, — ah! o.»ma. Savi je dejal: „SpoStuj svojo ženo, bodi jej zvest do smrti, bodi jej hranitelj in branitelj, kajti prepričan sem, da so ti zgolj nje molitve in nje skrbljfvost rešile život." In govoril je Še dalje o marsičem, kar mu je bilo na srci. „Nevesta denes nema zlatnikov okolo vratu", — je nadaljeval župnik — „namesto njih jo je i/premljal k poroki blagoslov mnogih siromakov, kar je več vredno od vse zemlje zlata." Minulo je leto in dan. Jucka je uže zibala sinka. Dečak je bil zdrav in čvrst ter nij imel niti stokih nog, niti velikih ust, niti dolzih uBeS. Sava jo užival najčistejšo srečo. Napravil jo botri njo. Povabljen je bil z nova gospod župnik in rerkovnik. Ko je župnik zopet spominjal, kako ga je gospodinja Jucka prOBlll, da jo pusti v cerkev molit. — tedaj vst«ne nekoliko vinjeni cerkovnik ter odpre usta svoje modrosti in pravil „Oprostite, gospod župnik in vsa čestita družba, s tem sludkim vincem sem so dobro obhajal, le izpovedal se niJBem. Nijsem so izpovedal, da-sl imam nekaj na srci, kar me zdaj najbolj ločiti se! A šli smo se spomini sladkimi, upi stoterimi! Pomni ti, narod ! To brzojavim......podrobneje v kratkem, če me kedo ne prehiti. Pač! Se jedno boIzo, solzo radosti, z mano potoči, Slovenija ti, svojim krasnim hčerkam! In to ste vč, blage in čestite nam Slovenko z Kakeka ! Le s kako živo navdušenostjo in hvaležnostjo sprejel je sinoči zbrani narod vnš telegrafi^en pozdrav: „Združeno »veto služimo domovini svetej!" — Prav takof Solzo srčne radosti vam, premile! Živele! In — in v duhu vidim blažega starčka, kako tresoče.......doveli! to je naš ljubljeni oče dr. Janez Bleivveis! Prav ainovsko smo se razveselili njegovega očetovskega pozdrava ! Zel! da je došla pisana čostitka sto-prav denes za jutra, da se n»j mogla prečitati sinoči zbranemu narodu, gotovo v žarno spodbudo in veselje njegovo! Naj torej č. g. doktor oprosti, da se tu objavijo njegove čejtito nam besede: »Ker mi ni mogoče, osobno se po prijaznem Vašem vabilu udeležiti dunešnje veselice na čaHt petletnici Vašega bralnega društva, čestitam vrli narodni hčerki Borovn'Ski, da so tako možato drži svojega lepega poklica, ki j« omika in pospeh znanstva milega naroda slovenskega. Zato tudi jaz radosten pozdravljam 5-letni krepki obstanek bralnega društva Vašega, klicaje: Bog poživi čitalnico Vašo in vse rodoljube, ki jo vodijo in vzdržujejo...... Z odličnim spoštovanjem ves Vam inlnni dr. Jan. Bleivveis m./p." Jaz pa pristavljam: Bog poživi našega skrbnega in milega očeta! Živio narod! DomaČe stvari, — (Nadvojvoda K a i ne r) je prišel predvčeranjem zvečer v Ljubljano, da bod« inspiciral tukajšnji bataljon deželnih bram-bovcev. — (Poboj.) V Radoviei, okraja Crnomelj-skega, je tamošnji gospodar Martin Cesar s teško sekiro pobil mačeho svojo žene, da jo kmalu potem umrla. Cesar jo bil odveden v uječo okrajno sodnije v Metliki. — (V K I e i n m a v r o v o j i u Bamber-govej knj i gotržnici) je baš izišlo 8 zvez- te?i, in to jo kakor kakšen majhen greh. Ko som akrat odprl cerkvena vrata, da gre naša sedanja spoštovana gospodinja molit k bogo-rodici, trpinčila me je radovednost, da se za njo prikradem v svetišč« ter poslušam, Bog mi odpusti, kakor vohun nje molitov." ...Mi ste tudi kaj zapamtili nje besed, oče Simon?" vpraša gospodar. „Morebiti bi ne bil, toda imel sem pri sebi papirja in svinčcik ter sem steuografski zabeležil prošnjo nase denašnjo Cestitakinje." „Nu, povedi jo nam !■ „Nehčem, gospo la, to se ne pristoji!" Ko mu vsi prigovarjajo, naj le bore, ker mu nihčo ne zameri, potegne iz žepa kos papina in pravi: „Sluiajto, tak6 jo molila sirota: Bog in sveta bogorodica, poklonita mu život, vrni ta mu zdravje, ali bodo naj grd in odljuden, da ga ne pogleda nobedna ženska, nego da bode moj /.daj iu na večne čase — anion!" [| srbščino preložil V. Eržen. kov pravljic za mladino, v slovenskem jeziku, prevedene iz nemškega, in sicer: Pravljica o rudeči kapici; Pravljica o obutem mačku; Pravljica o pepelki; Pravljica o Bnegulcici; Pravljica o pepelki; Tiujeva rožica. Mladim bodo te pravljice dobro do.de, posebno ker imajo v resnici lepe slike. Samo jezikovne napake so m. liajejo, katere se bodo morao še odstraniti. Kazne vesti. * (Cesarjeva nagrada.) Dvanajstletni dećak Auton Tlu tj, kateri je luni pri požaru v Nuceradci z redkim pogumom iz Ognja redil svojega očeta, brata m ntkega dekletca, je bil nedavno pozvan k okrajnemu glavarju, od kogar je prejel zlato remontoir-uro z zlato verižico, kateri mu je bil poklonil sam svitli cesar, da jih hruui v spomin izkazane svoje neustrašenosti in človekoljubju. "(Demonstracij i talij ans ki h) proti Avstriji še ne bode konec. Minulih duij su namreč v Liv orni prenesli onih osem ,,domoljubov", katere so bili 1. 184'.) ustrelili A\ Btri.ei „zaradi izdajahstva in rogov iljenja4'. Izprevod je šel od Lazareta sv. Jukoba do mestnega pokopališča. Več nego sedemdeset republikanskih društev je bilo navzočnih pri tem „transportu kostij ita.ijanskih mutenikov". Sviralo je pet godeb livornskih iu godtži iz Pise, Antignana, Navaclnja in Ceciue. o.tanki teh „niucouikov" so bili shranjeni v boguto ozaljšanej žanci, katero bo na krasnem vozu peljali dtirje s črnim baršuuom odeveni konji, imejoči na glavah bela peresa. Po ulicah, koder je čel izprevod, so bila okna zagruenu s čr nimi prti. Neki Alpinolo Sgarallino je govoril na pokopališči. Tako v Italiji časte politične „mučenike" ! * (Goveja kuga) prikazala Be je zopet v Dalmaciji, v Dubrovnibkem okraji pri Lakruiui in Klisovem. Diugod v cesarstvu je nij nikjer. v* (ftrebčarakih fitacij) bilo je letos na Štajerskem 32, kjer se je 105 žrebcev ali pastuhov spustilo na 4340 kobil, na enega žrebca je prišlo 41 kobil. Po celem cesarstvu bilo je 471 žrebčanjskih šUcij iu 15G1 ireu-cev ; prignalo se je pa 7 1 .umi kobil tako, da sploh na 1 žrebca pride 47 kobil. * (Hmelja pridelalo) se je letos po poprečnej cenitvi v vsej ti v ropi 500 000 centov. Od teh se računi za (Jenko 78.000 centov, za Štajersko (JOOO, Goreojo Avstrijsko 0000, Gališko 8000, diuge avstrijske dežele 4000, skup 105.000 centov. Bavarska je pr-delala letos 125.000 centov, ostala Nemčija 147.000, Irancouaa 48.000, Belgija pa 80.000 centov. * (Prekratke hlače.) Francoski listi prinašajo raznih anekdot o uuiršem kurikatur riBarji Chamu. Cham, kateri je bil — mimogrede omenjeno — dolgopetec prve vrste, je namreč pričel h krojaču, si ubral blaga za hlače ter se z njim pogodil, da mu plača zanje 45 frankov. Krojač vzame mero ter mu jih pomeri — ali samo do meč. Ko začuden vpru-a Cbam mojstra, kuj to pomeuja mu pravi le-ta: „Gospod! za 4 5 frankov mi nij m Oči naredili dalj hi 11 hlač!** * (Kača leze!) V letošujej sasoni v Elsteru na Saškem se je kopala neka gospa in sla v dotično celico. Naenkrat se ven Bll&i njeno vikanje, m gospa prične na vse pretege za zvonec vleči. 8iuge, postre&cuki, Uekie m hlapci vse je skupaj vrelo in hrabro iu po gumno bo priskočili kričečej gospo v celici na pomoč. Ta je slala zunaj buzeua, po vsem životu pokrita z blatom in tresoč se je a prstom kazala v bazen, rekoč: „kača, kaČa!" A tedaj pak se vsi zboje, btže veu iu po „bademojstra", ki se ne boji nobene kače na evetu. Ta pride, seže pogumno v goščavo in kaj potegne veu V — Kito, pravo pravcato kito ! Da naj bi imela ona gospa svoje lastne kite, ne bi se jej moglo kaj tako smešnega pripetiti. Svojim prečestitim prijateljem in znancem! Illizu 2<) let sem živel v sredini celjsko okolice in »i pridobil mnogo »poštovanju vrednih prijateljev ii dtthovenskega In ivetskcga itanu maj odličnimi inotjani m tržani, kakor tudi mej prostimi Umeii od Boda dO sv. Knina, od fciotle do Kadilke, iiiience v meMii Cehi, v trgiu: Šentjur, Šmarje, Laško, Žavcc, Vojnik, .Mozirje itd. Ker M nij si iu mogel pri vseli osobno posloviti] storim tem javnim potom in se /.a hvalim aa vse prijetne ura, katera ram mej svojimi prijatelji in /.nauci v celjskej okolici preživel. Bog Vas ohrani Bdravih In srečnih, imejte me \ |n jazuciii spoiuiiiu, jaz pa liodem tudi na svojem novem mestu ostal /.vi • i Nam, dragi prijatelji, in zvest svojemu milemu narodu. Ob enem so zahvaljujem za obilne čestitke, ka tere so mi poslali moji piijatclji iu čestitelji v pisiuili in po telegramih. Vsem dainjuu prijateljem pa s tein naznanjam, naj svoja pisma do nune odšle naslov u-jejo tako-le: Davorin TeiMenjak, župnik v Stanin trgu (Altemnarkt), posta: slovenji gradeč irViadiaek* grai). Kdor me misli na mojem novem selu po železnici obiskovati, naj pri I it-ni še to stori, da mu pelja do postaje I'nteidraUDUTg, Od onod se pride peski v «1 veli urah, n poŠto pa v jednoj uri v Stari trg. Stari trg, 23. septembra IHl'.K Davorin Ter stenj ak, župnik. laropa t iz Sarajeva. '&'wjt**3. 2'6. s. pii uibia: Mal/enamr iz Gradca. Voj novic Pri nionni Conari, Zaidler iz Trato, — Jen-'•"11, Uubin, MUhlsteiD iz 1'rage. tri n»il
  • chwarz iz Dunaja. - pl. l.uttcroth i/. Trsta. — Arko iz Krškega. — Sturin- tbai, Ktabergsi >z Danajja l*i i h> NtrIJMkfiii ceNHrjl: Jeršo iz Zagorja. Pri 1*1 nu7 gld. *J.~> kr. Knotni drž. doig v srebrn , . . t;8 „40 Zlata renta ......80 1 75 _ 1860 drž. posojilu .... lUri _ _ Akcijo narodno banko .... 827 _ Kreditno akcijo ...... 2bl „ 50 London .........117 „15 " Srebro.........._ _ ■topol..........y „ 34 " vj. kr. cekini ........6 . 68 „ UrJavPC marko 57 n fiQ Tl'£lM» c'«»IM» v Ljubljani 24. septembra t. 1. Plenica hektoliter U gld. 26 kr.; — rež 8 gld. 1 kr.; — ječmen 4 gld. z6 kr.; — oves 9 gld. AXi kr.; — ajda S gld. 20 kr.; — proso 4 gld. 2li kr.; — koruza b gld. 2i) kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld. 40 kr.; — fižol lioktolitur S gld. — kr.; masla kilogram — gld. 82 kr. j mast — gld. 74 kr,; — gpeh frilen — gld. f>l> kr.; ipeh povojen — gld. (jO kr.; — jajco po z1/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govodnine kilogram 58 kr.; — toletninn 5S kr.; — svinjsko meao i.8 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. J>1 kr.; — b.aiuo 1 gld. -^5 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 f{ld. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. V našoj zalogi jo ravnokar izšlo : * Pravljica O pepelki (AschenbnUlel); Pravljica o obutem mačku (Gestiefelte Kater); Pravljica o rudečej kapici (Bofbkftppehen). Knjižico s podobami v S", kolib vsaka obsnz.i (> lepih podob v barvah. Cana viakej knjižici je 2t> kr. Daljo se dobivajo: Pepelka (AschenbrOdel); Snegulčica (Scbneewlttchen); Trnjeva rožica (DonirOachen). Pravljico v 4" z lepimi podobami v barvah. Cena vsakej pravljici 60 kr Razprodajaloem ae dovoljuje rabat. f Ljubljani, musoca septembra l«70. (444—1) Ign. pl. Kleinmajrr & F. Bambcrg. ► ► ► I G. Schmidl & Comp. * "ast imamo s t. ui najuljudnejo javljati, da smo svojo trgovino se suknom, kurentnim, manu fakturnim in modnim blagom in zalego šivalnih strojev z denainjlm dnom premeatlll naglavni (!•»•. na oglu postnih ulic si. 38 v hišo i;os|mmI,i .t*,} ti.t COflto« iu prosimo za daljnju blagovoljno nuklonjenje. Zahvaljujoč su iskreno za zaupanje, katero se nam ju i/.ka/.ova!o skozi 12 let v naših starih prostorih v poitnlh ulicah št. 86, -znamljamo visokim spoitovanjem G1-, ©o3a.aaa.icLX &: Conap., V Celji, dno 16. soplombra 1871». (434—2) X % €'4klja. preje v poštnih ulicah M, zdaj BflT" v poslnilt ulieah 38, na o^lw ^lavne^a trga. i7.Uc.teij ni urednik Jomp Jurin. 1. :-'niua in tibk „Narodno tidkariie4. 4 511 38