Številka 61. Izhaja vsaki dan ii ob nedeljah in pnuuikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob H. uri zjutraj, ''»^aniirne številke f»e prodajajo po 3 nv£ (6 stotinki mnogih tobakarn&h v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, branju, ^t. Petru, >ežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov- ni, Postojni, Donihergu, Solkanu itd. ■e orlasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke , mm i; za trgovinske iu obrtne oglase po 20 stol.; a o^mrtuice. zaliv* le, po«tlai.k*e, oglane denarnih zavodov o iO st«»t. Mala oznanila po 3 stot. l>eae(>]>. v prostorih iospodar. io kunega drnštva na Frdeničn pri sv. Ivana) Na dnevnem redu bo razgovor o predstojećih občinskih volitvah Pismo iz Rusije. 11. .Japonci. izerpivši poslednji sok iz svo-naroda, so videli za širinom v skritem • »upu. «la Linevič nabira grozne sile. l innih -v. tov ni manjkalo, volja naroda je bila znana. Mi jrori _ua vrhu" ni bilo ušes. ki bi bila 4ela p< »"»I11 sat i. Manija veličja lažnjivo libe-Inili idej se je cenila vise od zdravega na-•dn< za i izuma. Tako >uio doživeli in priti-rali do Portsinouta. Zopet je skušal zdravi narodni razum Umiti največe zlo. Tisoči -prigovorov" (re-»lucij i meščanskih in kmečkih občin je prošlo iu molilo Gosi>od:irja. jtonujaje za blagor .Kalili« - imetje. kri in življenje, naj n»- odstopi njti pe«K svoje zemlje in naj ne sklepa sraiu< »tin-iia miru ! Zaston j ! - Vremenščik" je vzkliknil izza morja: -Tra ! Mir za polovico Sekalma! l"ra!~ To je njegova slava ali njegov _ura~ m našel odmeva v narodu. Narod je strmel iu preklinjal usodno vest v obupnem 11 ifcsodiirm molčanja, kar je bilo prav na ■oko I»rezrazsodnžm republikancem. \ ladanje _vremei*ščeka~ < \Vitteja) seje kmalo razširilo po _naklonnai ploščadi". Objavljenih je bilo petero svobod. Stari ku-ratelni zakoni so bili razveljavljeni, a novih ni bilo izdanih. Svoboda se je naglo prerodila v svoje volj o. tiran stvo in teror. Nihilisti. komunisti. demokratje in vsake vrste republikani so s<- vračali v Rusijo i/, svojih ženevskih. . parižkih in londonskih gnjezd. Pridno so bila pripravljena tla za njihovo delavnost. Pod-podni ukazi teroristov so v teku dveh let nevspešne vojne z Japonci do dobrega izurili dijaštvo in delavstvo v načinih revolucije. Sedaj >0 kolovodje stopili na nadzeinlje v uloiri spretnih voditeljev revolucije po načrtu -.levrojskega bunda" in -Sijonskega svjaza". Isti dijaki in delavci, ki so se pred letom dnij s carskimi portreti in narodnimi prapori obhajali jh> ulicah ob živio-klicih samodržcu, so zduj pljuvali na carske portrete in narodne prapore, jih trgali in razmetavali po blatu. Na dolgih kolih pa so se dvigale rdeče . zastave in množiee so kričale po ulicah in trgih: -Da zdravstvujet rovoljucija !~ Povsod i so pevali marseljezo. Vsakomur, ki se ni od-krival in preklinjal pred rdečim praporjem. mi zbivali kapo z glave in ga celo valjali po blatu. A" mnogih mestih so Židje proglasili republiko ter izbrali predsednike in ministre : tako posebno v < »desi. Kišenjevu. Njezinu. Kijevu in po drugih krajih. V prvi dan revolucije, to je. 1 H. oktobra starega stila, je narod molče gledal nepričakovane prizore. Ali sram in jeza sta kmalu razve zala molčeče jezike. Drugi, tretji, četrti dan >o se zbirale množice naroda po cerkvah in trdili na „moleben". a po -molebnu" na _shodke~ z nacijonalnimi prapori iu carskimi portreti. Kj**r so se srečavali z rdečimi zastavami. bilo je čuti goropadno : ..Dolai re- je Saratovski irubernator povodom Bala se v- na čelu modri politiki, katerih ukrepi stro skih homatij oficijelno govoril o rdivjem pa- tuji pritisk na Balkanu in se bodo priznavali trijotizniu črnili"*. klasično-slovanskim dejstvom. ———Sedaj pa še eno vprašanje in od- Nova* smer. s°vor- • . Kedo je izzval ta dva naroda ? (Dopis.) J Silni zakoni narave, neizprosni, očrtani Avstrija, s svojo nedoumno, nedosledno in od Slovanov že neštetokrat ožigosano, kri-kraj 110 škodljivo prt ako sploh smemo takov že neštetokrat na straneh svetovne zgodovine. ..... . i- • .i »i- ii- • t i vično in njej sami skrajno škodljivo protislo- postavljajo človeški rod hipno m ko cesto- J ' 1 krat isti spava sanje odrešenca. pred nova Viinsko politiko, dejstva, iz katerih se poraja nova smer. ! nesmisel imenovati politiko. , . , .. . . 1 Dogovor iz leta 1876., med čarom XI- Svet ve. da ima Germanna urejene svoje ... . „ . _ „ . i,i*- i kola]em m cesarjem hranom .1 osipom (v , načrte z Balkanom istotako kakor ]e imel „ . * .. >. v. " , . , . . . . .. . _ 4 . ' i Zakopih na Leskem) privede! bi bil Avstrijo hrabri Makarov pred Port Arturjem urejen ... ^ .. .. , . . „ . . . . 1 .. . I na vismo svetovnih sil, ali. ker je bil ta do- , svoj bojni načrt : svet ve tudi. da Avstrija in . . , .. . ' . .. , 01 t .. t , . .. T1 : . govor v duhu stremljenja balkanskih Slova- I určiia slepoudano služita \ lljemu Pohlei>- . . . . . . 1 i,..,, , nov je • ta slednja zavrgla in vsprejela nemu; svet ve. da obstoii nakovalo evropske . . . , .. 7 . ; potem trozvezo. ki jo je pa tudi pošteno , trozveze v Berohnu: svet ve tudi. da je vse ... . . . . trikrat povezala, da ne more tlrugam. neeo to naperjeno j>roti nam — Slovanom, a Slo-1 , , 0, . J , , . 1 1 1 po poteh Slovanom sovražnih, po poteh, ki van ni vedel, oziroma ni hotel, ali pa ni smel; vedeti za vse to. Pak. kakor je počila mina I pod Petropavlovskim. -tako je prišla v svet vest o Srbo-Bolgarski carinski zvezi, ki je usodneja za pangermansko ekspansivnost nego- ne dovajajo do balkanskih Slo- simpatij vanov. Dasi je Nemštvo zadržavalo razvoj Balkana. samo da ovira razvoj Slovanstva na Balkanu, in je lokavo izzvalo Slivniško bra- li je bila za Rusijo prezgodaj dovršena vojna tomorno krvoprelitje. vendar ni moglo dovr-| z Japonsko. ! žiti na^.rt0v berolinske konference. Rusiji more še priti prilika, da obračuna Da, mojstri-skaze. a la Goluchouski, nt j s prenapeto azijatsko državo: nemškemu m0rej0 pač drugače, nego tako. kakor mo- uplivu na Balkanu pa mora biti konec za rejo< ali ,Kl _ kar je najverodostojnejše j vedno, čim se balkanski narodi zavedo, da imajo identične interese, ki jih morajo skupno hraniti. Avstrija ni izvršila svoje, na Be- i — rolinskem kongresu poverjene jej naloge,*ker, („Legijonarji".) ! v Srbiji ni več - Obrenovičev, a v Bolga- Da, zares, kedor si Slovan, sedaj kviško j rij o se ne povrnejo več časi najemnika tujin-j glavo, in poglej naokoli! A~se se pripravlja, stva. trinoga Stambulova. menda tudi puške, topovi. —: — — Xi še temu dve leti. ko sem povdarjal. j Torej kvišku glave, pripravimo se za veda vem, kako bi se dala rešiti jugoslovanska levažen moment, ki preobrazi, prenovi lice rejo, ali pa — kar je naj verodostojnej ? m o r a j o ! ..Mi ne zmenimo se zanje ! Kviško "lave. tralala!!" ! Da zdravstvujet carj i stvujet pravoslavni narod Razganjali so republikane in trgali rdeče zastave. Mnogo ljudij je bilo tepenih. mnogo rdečih prodajalnic in stanovanj raznešenih, mnogo poslojnj požganih. Siba narodne jeze je zadela izlasti Z i d e. ki so p o v s o d i predrzno s k r u n i J i n a ro dne svetinje. V Nježimu je narod obkrožil revo-lucijonarce. jih polovil ter pri vel na veliki trg. Tam so jih postavili v vrste, prinesli carski portret in evangelje ter so veleli . dijakom pred ev angel jem. Zidom pa pred carskim portretom, naj polože prisego zvestobe. Potem so jih odpustili v miru. Morda me vprašate, kaj da so delale oblasti vspričo jesenskih dogodkov in grozot ? Iz začetka niso oblasti delale nič, razun da so se nekateri gubematorji niže ]>oklanjali ru-dečim nego narodnim manitestantonj. U timski gubernator je celo sam v procesiji nosil m-deči [>rapor ob pevanju marseljeze in klicem: r Dola j samodrzavije!" Kol-slovanskim državam na Balkanu stoje sedaj j garska. A« P O 1» L I S T E K. Prokletstvo. fin- k. MMn Avgasta Šenoe. Nad ljeva! in tiorr-il I. E. Toisič. Prerel C-i. Vi Da vemo dragi trat ! Kaj i je rekel, da so mnogi odvrnili « I njena svoj obraz, a vrhu tega še dosti lfc»-njak<.\. češ, da zve>t zaveznik in prijatelj tebi. svetla krona. Pozdravlja te lepo za •obratima iu rad bi se >estal s tel»oj. kar tudi zir«»di. ako Bog da. je rekel 1 biluša. Dd>«'r | m »bratim ! I^ep |K»l»ratim. se 2iMn«-jal Sišman e mi je. kakor da ^e me ^ jirijaznim • >brazoin hoče nekako otresti. Pogostil me je >»«-er 111 jm »nudil mi je celo mošnjiček «ekinov. Jaz >eveda nisem niti dotaknil t^-a vra/jeira blaga, čemur se je on čudil nemalo. Na odhodu mi je rekel milostno : -Torej čuj še enkrat, -veti oče ! Pozdravi nam svetlega brata -ilne«ra kralja Sišinana in uiilo mu kraljico Marijo, drago sorodnico našo in reci. da o primernem ča>u zapustim Dalmacijo in j<» izriM-im vso njegovim možnim rokam, ali sedaj ne bi uio^el in ne -mel -tr»riti tega radi hrvatskih lig;išev iu radi nekaterih >vojih m« »gornikov, ki bi me kamc-nali kakor izdajico. To zlo je zagrešil Tvrdko, j a ]»ri meni ga ni leka. da bi popravil preko noči. kar je on grešil >ko/.i leta in leta, niti ne morem v enem hipu iztrebiti irnezda puntarskih hrvatskih kač, ki jih je bil pokojni Tvrdko — Boj; mu milostno sodi grehe na zadnji »odbi ! vsprejel v svoja nedra. Tako je završil Dabiša >voj govor, svetli kralj in njegov odposlanec mi je izročil to-le pismo, kjer je bosanski kralj dal napisati na >iroko. kar je ostmeno sporočil po meni. A ti molčiš nato. Sišman ? Ali mu pravična jeza zakonitega kralja, ki mu svitla krona seva od vztoka do zapada, ne spremeni zlatega žezla v strelo, ki naj jioruši v prah in pepel neumne pritlikave kraljice, ki se plazijo okolo j>ete kronanega velikana meneči.! da jim je svobodno igrati se z gospodarjem sveta. Ti boš molčal, miroval ? je zakričala ' Marija strastno in oko jej je zažarelo v temnem rmenordečem j»lamenu. Ne boni molčal in ne bom miroval, kraljica, tovarišica moja. je odgovoril Sišman pono-no. ne bom se več dolgo mudil in svet bo videl, daje na meni močnadesnica, trdna ]>eta in da sem močan dovolj, da nosim žezlo kakor >e spodobi vladarju. Pogaziti hočem glavo strupeni kači. očistiti svoje kraljevine roparjev iu razbojnikov, ki se imenujeje bane in vojvode. — Živio kralj ! je zavpil Gorjanski navidezno navdušen, to so besede pravega vladarja, jired katerim se mora ukloniti vsaka glava, ako neče pasti pod mečem krvnika. Tudi tega je bilo in bi moglo še dalje biti. je rekel Sišman odločno ter je oši-nil z očesom Marijo, ki je, prebledevša, hitro zajula trepalnice pred tolikim nepričakovanim junaštvom svojega moža. Brat Ciril ! je nadaljeval Sišman. hvala ti. da si mi sporočil, kar mi treba vedeti. Ni bila to zadnja tvoja naloga za-me. Ali čujem, da si šel po ovinkih in potoval na okoli, da bi. potovaje, tvoje uho ujelo kaj, kar bi moglo biti koristno sreči tvojega vladarja. Povej, si-li res kaj čul od strani, brat < 'iril ? — Sem, se je poklonil frat, čul sem od boljarjev in od kramarjev, od svečenikov in od fratov. Pripovedovanje to bi bilo predolgo, svetli kraj, ak«» bi ti hotel prišepniti vse bajke na desno in levo uho. Prinesel sem o tem pisma iz Bosne. Dalmacije, iz Zagreba, a izroči ti jih gospod Nikola (iorjanski. Nikola Gorjanski ? se je začudil kralj. Da. svetla krona, je potrdil z glavo. Od ust do usta se pozablja marsikaka važna stvar, ker človeški spomin je kakor morska gladina, kjer izbriše že drugi trenutek, kar si v prvem trenotku s prstom Zapisal v vodo. Besede odletajo. pisma ostajajo, so govorili stari, in res je tako. Nu, mimogrede morem reči tvoji kraljevski milosti, da je po Dalmaciji in Hrvatski skoro ves narod, gospoda in ljudstvo in meščani, zapustil Dabišo. ker je kukavica, ker je krivo-verec. ker je pred volitvijo obetal ljudem deset prstov, a sedaj jim ne (laja niti enega samega. Da. niti patareni sami mu ne verujejo. Ali. na čega vi strani je narod ? je vprašala kraljica. Frat je pogledal smehljaje se kislo, vladarico izped očesa. Lagati ni hotel, niti ni smel. a težko mu je bilo govoriti nesladko resnico. (Pride še.) Kmancipirajmo se sami. kor samo vežejo v odvisnost, tudi pod krinko odrešenikov. drugi luis če prihajajo Onegov. Bodočnost Avstrije iu krščanski socijalisti. Pe postavlja na stališče, da je splošna volilna pravica v Avstriji se bolj državni, nego pa ljudski interes in da le ona v spo sta vi delavnost parlamenta. Po splošni volilni pravici zadobi parlament velik vpliv na vlado, ali v to je potrebno, da se v zbornici ustvari večina. Ker pa so — po mnenju avktorjevein le Nemci in sicer mej temi le krščanski >olni sposobnosti nemške krščansko-socijalne stranke, kakor je ista danes, za vršenje rečene naloge. Naglasa namreč : „Kako da krščansko-socijalna stranka zadosti svoji misiji demokratičnega preureje-nja Avstro-Ogrske. to je odvisno od komunalne. deželne, ali od izrecno državne stranke, ki v-prejme va-se vse konservativne elemente nemške Avstrije in ki pritegne k sebi v zvezo tudi nenemške dele. Izhajaje i/ tega gledališča razpravlja brošura o stališču krščanskih soeijalistov nasproti volilni reformi. Izreka se proti volilni dolžnosti in proti zahtevi stalnega bivanja, pač pa pri-poroča druženje mestnih in kmečkih volilnih okrajev, ker bi bilo isto koristno za konservativne stranke. Brošura ne ve torej na ničesar druzega pokazati v podkrepljen je svoje trditve nemškim krščanskim socijalistom v prilog, nego njihov program. Sicer pa priznava, da se mora ista >e le razviti v državno stranko. Da. da. v stranki nemških krščanskih soeijalistov bi se morala izvršiti radikalna izprememba. velika evolucija. Kakor je bila doslej in je to še da-n««. v nacijonalnem pogledu nasproti Slovanom. se prav nič ne razlikuje od VVolfovcev in Sehonererjancev. Na Dunaju na pr.. kjer so krščanski socijalisti gospodarji. se postavljajo na-proti stoti-očem češkega prebivalstva na -tališče skrajne intolerance. Dunajskim Cehom odrekajo krščanski socijalisti šolo in cer- sj)remenjen tako. da je drugemu polku o d-v z e t pretežno italijanski kar a k-t e r. Rečeni vir dodaje, da ima ta odredba izrecno političen značaj. Da je res naša ljuba vedno dremajoča diplomacija začela odpirati oči in spoznavati svojo dosedanjo — naivnost ? ! Da se je zgodil tak čudež ? Težko je verjeti to. In če se je tudi zgodilo, prišlo je morda že malce — prekasno. Papež in škof Bonomelli. Nedavno temu je škof Bonomelli iz (Vemo ne izdal pastirsko pismo, v katerem se je med drugim bavil tudi z odnošaji med cerkvijo in državo ter se povoljno izjavil o zakonu glede ločitve cerkve od države na Francoskem. Kakor poročajo sedaj iz Rima, je papež Pij X. odposlal milanskemu nadškofu. kardinalu Ferrari-ju. v katerega me-tropolijo spada tudi kremoski škof. pismo, v katerem obžaluje papež pastirsko pismo škofa Bonomelli-ja glede odnošajev med cerkvijo in državo. To je pni slučaj, da postopa papež strogo proti cerkvenemu dostojanstveniku. Govori se. da bo škof Bonomelli moral svoje pastirsko pismo preklicati ter se pokoriti papežu. Drugi govore celo, da se bo Bonomelli moral odreči svoji škotiji. Med tem pride stvar pred sodišče Sv. inkvizicije. Popisovanje cerkvenega inventarja na Francoskem. Iz Pariza poročajo : V Mali župniji Sau<|ues v departementu Visoke Loire je prišlo povodom popisovanja inventarja do resnih >popadov. Razsrjena množica je obkolila orožnike ter jih napadla s palicami : eden orožnikov je bil težko ranjen. Davčni ekse-kutor je bil pretepen na smrt. Orožniki so rabili revolverje, petnajst oseb je bilo ranjenih. med temi dve smrtno. Dogodki na Ruskem. Ministerski svet. . A' torek se je vršil v Petrogradu pod predsedstvom carjevim ministerski svet. ki so se ga udeležili tudi načelniki oddelkov državnega sveta ter nekateri členi istega. Seja je trajala pet ur; vendar niso rešili vseh točk dnevnega reda, ki so bile; preosnova državnega sveta in sprememba zakona glede državne dume po manifestu od oktobra 1905. in pa znana spomenica grofa \\ itte-ja. ! Car je odgodil nadaljevanje seje na enega j prihodnjih dni. Pričakovati je. da v kakih desetih dneh izide o tem predmetu manifest in pa razglas zakona o preosnovi državnega sveta ter o spremembi zakona o državni dumi. Židovski kongres. V Petrogradu se je teh dni tajno vršil k. : A \ parlamentu ? ! Tu sodelujejo krščan- ; kongres Židov. Kongres je sklenil, da se -ki socijalisti v gla>oviti gemeinbiirgscliaft v ; £idje najintenzivneje udeležijo volitev za dr-tej {»arlamentarični zaroti proti najelementar-1 žavno dumo. n» jim stremljenjem nenemškili narodov. Vodja ......■"■■" 1 krščanskih -oeijali>tov |x»svetuje z vsem -rr«m z zastopniki drugih nemških strank in ijrra celo nekako prvo vijoiiino na snovanju spletek na -kodo na> Slovanov. I u bi trehaJo fenomenalne evolucije, kakoršnje pa kr-ransko-socijalna stranka po iia-t-m trdnem merjenju ni zmožna, da bi postala sposobna za vršenje tiste misije, ki jo io\ nalaga gori rečena brošura. Z ene strani ima \ -*bi veliko preveč r.tdik.dno-nemško-n.H i]4tn.ilnili elementov, ki bi se protivili taki evoluciji: na drugi strani pa je ta stranka se svo;o d« sedanjo ultra-nemško-nacijonalno p<»- Drobne politične vesti. Poljaki na K u s k e m. Leta 186^ je bilo v Ruski Poljski 4.972.193 prebivalcev, dne 1. januvarja 1900 pa 11.588.585. V 35 letih se je torej prebivalstvo podvojilo. Leta 1SH2 je bilo 91> odstotkov analfabetov, leta 1HH7 |»a samo še <>!»."> odstotkov. Potovanje angleškega k r a 1 j a. Kakor poročajo iz Londona, bo kralj Edvard potoval v Biarritz v najstrožjem ineognito pod imenom grof Lancaster. Kralj dospe v soboto zjutraj v Cherbourg. zvečer pa v Pariz, kjer se nastani v palači angležkega poslanika. Iz . detinitivuo zapravil.-, pri Slovanih vsako p.iriza odpotuje kralj v Biarritz. V Parizu m simpatijo ! A kako more j obis-najbrž tudi predsednika Fallieresa. I»iti -državna" -tranka. v kateri vidijo svojo 11; m »dno nasprotnico narodi, ki tvori jo večino prebivalstva države ? ! In da je temu res tako. z.« to nam živa in klasična priča mo- Imenovanje v finančni stroki. Titu-n«v*ki katoliki!! In stranka, ki niti v to ni 'ania vi;t* respecijenta finančne straže gg. da bi pritegnila k sebi vsaj poli- Martin Gabrijel in Peter Golja sta imenovana t i č n e istomišljenik e družili plemen, kako naj taka stranka zbere okolo selie narodne skupnosti!! Bil je trenotek. ko bi bili kr-< anski togo. Ali. mesto da bi bili opravičevali nade. ki -..i m- stavile vanje ob nastopu krščansko-^M-ijaiiir -tranke. so se začeli loviti za popularnostjo med Nemci in so se udeleževali divjega tekmovanja v nemškem radikalizmu. Zamudili so lejx» priliko in ta se jim ne po-\m«' več. Ne |»ri|>omorejo jej več do te niti najlepše brošure. Domače vesti. carine v devetem činovnem prejemnikoma razredu. Imenovanje v politični stroki. Name-Hjalisti rev ',„ogli prevzeti to na- j stnfckimi koncipisti so imenovani nastopni na- mestniški konceptni praktikanrje : Leon vit. Klodič v Kopru. dr. Livij Ličen in dr. Herman pl. Ach. Namestništveni praktikant Peter Benzou v Spljetu je premeščen na namestni-štvo v Trst. j Mesto sodnega pristava v IX. činovnem redu je razpisano na e. kr. okrožni sod-niji v Gm-ici. eventuelno vsled j>remestitve kje drugje. Prošnje najdalje do 1'!. marca t. -1., Simpto»atična odredba vojaških oblasti na doposiati predsedništvu <•. kr. okrožne sod-Tirolskem. ni.ie v I> inaj>ki li-t _Die Zeit" javlja, da je zi-1 Odkritosrčno priznanje. Na predava-dopolnjevanja polkov tirolskih strelcev i nju sekcije nemškega planinskega društva na Dunaju dne 14. ni. ni. je Ivan Barth odkritosrčno povdaril. da na svojem turistovskem potovanju po Savinskih planinah ni nikjer trpel škode riia glavi in udih" vkljub temu. da je s svojim tovarišem povsod nemški govoril. Povsod so ju vsprejemali gostoljubno, slovenski dolinci so bili uljudni, oskrbniki koč postrežljivi. Tudi navzoča dr. Heyek in dvorni svetnik pl. Guttenberg sta povsem p o t r-d i 1 a slovensko g o s t o 1 j u b n o s t. uljudnost i n p o s t r e ž 1 j i v o s t. Mislimo, da je s tem dovolj označena trditev nemških listov, ki bi nas radi pokazali svetu kakor divjake in razbojnike, s katerimi se ne da občevati drugače, nego s samokresom v roki. Razpisana je služba poveljnika tržaških mestnih gasilcev. S to službo je spojena plača letnih 4000 kron. odškodnina za stanovanje 960 K in dva kvinkvenija po 600 K. Prošnje je uložiti na mestnem magistratu do 31. marca t. 1. Stritarjev večer. Akad. teh. društvo „Triglav" v Gradcu vabi na „Stritarjev večer". ki ga priredi v proslavo 70-letnice svojega častnega člana Jos. Stritarja v soboto dne 3. sušča 1906. v dvorani (I. nadstr.) restavracije „Neu-Graz" (Liebl). ob 8. uri zvečer. Vspored: Predavanje, deklamacija, petje in godba. Na znanstveno potovanje v Egipet se poda pesnik in mestni arhivar ljubljanski g. Anton Aškerc. rVstoličenje novega podesta- v Puli. Pišejo nam : Pod tem naslovom je priredil „prvi istrski Sokol" svojo letošnjo maskarado dne 27. svečana v prostorih hotela „Belveder" v Puli. ki se je obnesla najsijajneje. To je bila maskarada v pravem pomenu besede, kajti bilo je najmanj dve tretjini vdeležencev kostimiranih. oziroma maskiranih. Prostori hotela so bili natlačeno polni rajaj oči h povabljencev. Ob zaključku prve četvorke naznanjen je bil prihod novega „podesta". Mej tem. ko so se plesalci in plesalke razvrstili v kolobar, priniarširal je v dvorano oddelek častne straže, za njo godba, za godbo častno spremstvo in na to sam podesta ki ga je vse huronsko pozdravljalo. Alej splošnim prepevanjem narodne pesmi izvršilo se je po različnih ceremonijah vsto-ličenje. Res krasna ideja je bila to. kajti dvorana je oživela podobno razdraženemu mravljišču. Kakor se je sijajno sponesel veliki in elegantni „Sokolov" ples dne 1. svečana v gledališču, isto velja v polni meri o maska-radi. Sploh so postali „Sokolovi" plesi osredotočje slovanske inteligence v Puli. Na teh plesih se vidi, tla nas je: samo manjka faktorja, ki nas bi združeval. In to krasno in ob enem eminentno narodno idejo nadel si je čili in zaslužni naš ..Sokol". To društvo okoli kojega se z radostjo zbira naš slovanski živelj v Puli. je eno najagilnejših in delavnišili v Istri tla je pa to društvo tako žilavo in delavno,na tem gre poleg očeta istrskega slovanstva. milega dr.a Laginje največ zasluge simpatični prikazni, bratu starosti Lackotu Križu, ki se ne straši ne truda niti drugih zaprek, s katerimi se mu je vedno bojevati. Lacko je duša „Sokola" in Puli. Takim narodnim delavcem : Slava ! Ti pa. Sokole, vrši tudi nadalje nevstra-šeiio svojo misijo, zapričeto za teptani narod naš. Naloga tvoja je neprecenljivega pomena. Zatorej pogumno naprej in odpro se oči tudi onim. ki še danes nimajo smisla, oziroma nočejo pripoznati. kako velikih zaslug si lahko steče Sokol, ako vestno vrši svojo nalogo v provzbujo narodne zavesti. Sokole istrski : vivat. cresoeat. ti ore a t! Zračna daljava med Trstom in Celovcem iznaša 117 km, vlak na novi železnici pa bo moral prehiteti 188 km, torej 71 km več. Vreme. No, včeraj je bilo še precej dobro. Ampak predminolo noč, in sicer po polunoči je padal dež, kakor bi ga izlival iz škafa. Okolu 3. ure je pa začela pihati tudi precej močna burja. Deževalo je skoraj do 8. ure zjutraj. A dočim je v mestu deževalo, je pa po vseh hribih okolu Trsta padal sneg. H ribje so bili včeraj v jutro vsi beli : a sneg je že tekom včerajšnjega dneva skopnel. Minolo noč je pa bilo vreme uprav krasno. Velikanski hrast je dal posekati posestnik Pukšič v Moškancih na Štajerskem. Kil meter nad zemljo merjeno deblo meri v obsegu nad 5 metrov. Srednji premer debla je 1.6 metra. Ta hrast je bil zadnji te velikosti na spodnjem dravskem polju in je 1 >11 baje star okolu 300 let. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini sklicuje v nedeljo dne 4 sušca t. 1. ob 3. uri in pol popoludne v gostilno gospoda .1. Tan-ceta javni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora, o. Predlogi in raznosterosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. „Šivilja", ta krasna burka s petjem, ki bi se imela ponoviti v nedeljo ob 4. uri popoludne. prične ob 7. uri in pol zvečer. To pa zato. ker je v nedeljo po okolici vtv shodov radi bližajočih se volitev. Potem je pa v nedeljo tudi elitni korzo v Barkovljah. Iz teli dveh razlogov „Dramatično društvo" ne more in ne sme riskirati popoluda tiske predstave, ker bi bila udeležba gotovo minimalna. Upamo, da se p. n. občinstvo ne bo motilo vsled prve objave in opozarjamo na to. da so c e n e za predstavo j a ko n i z k e. Pri predstavi bo sodeloval tudi vojaški orkester tukajšnjega pešpolka. Sedeži so že v predprodaji v veži ..Narodnega doma" od 2.—4. ure popoludne. Vžigalice družbe sv. Cirila in Me-todija v Ljubljani se podraže vsled nou* pogodbe in ker je blago te vrste sploh p' -skočilo v ceni. Do sedaj je bila cena originalnemu zavoju 5)11» zavitkov „Nornial" 4.S K. Od 1. aprila 190> novi pogodbi isto ceno kakor rNormal". Zato opozarjamo »vse častite konstimente, trgovci-in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo vžigalic še tekom meseca marca lf»0(». Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kakor založnica družbiuih vžigalic se je namreč zavezala, tla efektuira vsa tekom meseca marca jej poslana naročila po dosedanjih nizkih cenah. Vžigalice družbe sv. Cirila iu Metodija v Ljubljani so najboljše in n a j c e n e j š e, družba pa je prejela o" lil bilo drugače, a da so potem pokojnika valjali po dvorani in celo plesali žnjim smatram jaz za „pravi barbarizem". Mi vsi smo bili tako vžaljeni. da smo od ..žalosti" začeli skakati po taktu oddelka sv. ivanske godbe ! Se celo g. ,.Pepi" ni mogel ostati miren, videči tako ..barbarstvo" in začel se je pošteno vrteti! Mrtveca Pusta - pa so pokončali brez usmiljenja ! ! ! Falen ..žalovalccv". Hotel je umoriti ljubico in sebe. Si- noči^ okolu 1L ure in pol, je bil .zdravnik se telet« uličnim potom pozvan ) Reicbsratlistrasse 19 zabavni večer t. •> v ulici Luigi Kicci. I I pOIll«»< v in? Kro kaj ^e je bilo zgodilo: V II. nad-, -tropjn omenjene hiše stanuje 2H-letna vdova ' Marija Kuiuai. Sinoči je bil prišel k njej — ik<»r večkrat njen Jjubček '11 -letni trgovski agent Fnea Lakovič. stanujoči v ulici Ma-l-• lica št. Govorila sta popolnoma mirno, ko je on hkratn potegnil iz žepa revolver in \-trelil Marijo dvakrat v glavo, na kar je ona / groznim krikom in vsa krvava padla na tla. /a tem je pa on v streli! dvakrat še sani sebe. j m sicer tudi v glavo. Ko je prišel zdravnik, je konstatoval. daj ima ona dve rani : eno na desnem licu. a drugo na tilniku, a on tudi dve rani: eno na j 1 vem sencu, a drugo na i-tei strani malo nad Izpral iu povezal jima je rane ter ju I »tem dal odve-ti v bolnišnico, kjer so ju * -prejeli v IV. kirurgični oddelek. Velikanskega prašiča je zaklal krčmar Karol Živko v St Lenartu v Slovenskih go-icah na Štajerskem. Prešič je bil dolg skoraj v a metra in je tehtal nett<« 5*7 kilogramov: -•;tr je bil pa Še le 15 mescev. Koledar in vreme Danes: Simplicij. papež; l e^imir Milena. — Jutri: Kunigunda, de.iea ; Mi --'ar; Kruna. — Temperatura včeraj: ob 'J. uri po-iudne -f- Celsius. — Vreme včeraj : oblačno. in tamhuianjem. Začetek ob 7. uri zvečer. Darovi. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu je nabral gosp. Leopold Sirca o priliki poroke g. Josipa Tavčar iz Krepelj z gospico Marico Starec iz Križa pri Toma j u K 3.70. Ta znesek se nahaja pri upravi rEdinosti". Za žensko podružnico sv. Cirila in Metodija v Sežani je nabrala gospiea A. G. K 7.1 H na veselici pevskega društva _Slavuik** v Očizii dne 25. t. ni. Denar se je poslal na določeno mesto. Gospodarsko. Nov denarni zavod. Kakor smo izvedeli, se vstanovi v Trstu nov denarni zavod : ..Trgovsko-obrtna zadruga". Ze pred 4. leti je sklenilo ?.Trgov-sko izobraževalno društvo" na svojem občnem zboru, da se poveri naloga ustanovitve take zadruge 4 členom, ki naj vso stvar preštudirajo in predložijo pravila za novo zadrugo. To se je sedaj zgodilo. Pravila so se že predložila kompetentni oblasti v potrdilo in je upati, da prične zadruga kmalo poslovati. petjem proti zakonskemu načrtu, po katerem bi se vojaškim sodiščem odkazalo odsojanje o zločinih proti armadi in proti domovini. Senat ■ , je na to vsprejel zakonski načrt glede vplačevanja carine v zlatu. Iz Kitajske. ŠANGAJ 1. Mnogo prebivalcev iz Xan do 483.—. Boden kredi t 1830 K 302.— 310.—. Bo- denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 149.— do lil.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 101.30 101.25 „ „ „ srebru 101.20 101.15 Avstrijska renta v zlatu 118.10 118 10 v kronah 100.05 100.0n i Avstr. investicijska renta 3 V«0/. 91.25 91.25 Ogrska rento v zlatu 4°/0 113.60 113.45 kronah 40/o 95.20 95.10 n 3 V* 86.15 86.15 Akcije nacijonalne banke 1 Kreditne akcije hanga beži. ker se boje prihoda topničarke. Aretovanih je bilo mnogo oseb. Proračun angleške vojne mornarice. LONDON 1. Danes je bil objavljen proračun vojne mornarice za finančno leto 1906 in 1907. Skupni stroški znašajo 31.860.500 j London^ lO^kTtr. funtov šterl. Za vojne ladije je v proračunu 100 državnih mark predvidjenih 9.671.760 funt. šterl. V tekočem 20 mark tinančnem letu se prične graditi štiri nove ^jj^™^0* oklopne ladije. katerih načrti pa še niso do- ; cć;mr8ti cekini ločeni, potem 12 podmorskih ladij. 5 lovcev torpedov za visoko morje in 12 obrežnih lov-, cev-torpedov. Francozka zbornica. PARIZ 1. Zbornica je na današnji pred-poludanski seji nadaljevala glavno debato o vojifeni proračunu. Posl. Boiibevallex je de- avstrijska zlata renta 100 25, ogrska 4% zlata . , . . . . . * , Mnto 0?» "-Ml 1 .nnnprniinb —* turSbfl srfinkp jal. da je treba ojačati čete za obrambo vz- 1632.00 1633.00 670.50 669.25 240.42 240.-17 V 117.30 117.30 23.48 23.49 19.10 19.11 95.65 95.60 11.30 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep). — Francozka renta 99.57, italijanska renta IU5.40, španski exterieur 94 30, akcije otomanske banke 63S.—. Menjice na London i 251-55. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic —•— Lombarde —*— unificirana turška renta 94"77 renta 95.30, Landerbank —* , turške srečke 143-50, parižka banka 15-53, italijanske meridi-točne meje ter je pozval ministra, naj repu- onalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 16-83. Trdna, blikanizira častnike. Polkovnik Rousset je govoril o načrtu za utrdbe na vztočni meji. L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 90.:/„, Lombardi 30.T/,e, srebro 5" l/4. Španska renta 933/„ ita- ... , - . j, , liianska renta 1043/. tržni diškont 35/a> menjice na reksi. da se ne sme precenjevati utrdb ; kajti, Dunaju 24.3r. Stalna. namen vojne ie bitka na odprtem poliu. Go- -t-..*«-, Tržna poročila 1. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 1674 do ojne je lutka na odprtem polj i vornik je naglašal potrebo, naj se pomnože ., 1 1 • 1 1 i- • o t- i baterije, da se obdrži pretežnost Francije nad K 16-76, rž za'april .v 13 68 do 13 70, ves za »prn Svoj urad bo imel zavod v ulici S. Francesco . ,^sediimi . Mi ,^damo od k 15.38 do 15 40 koruza za maj K 13-76 do K 13 78 st. 2. kjer ]e bila svoiecasno „Irzaska p oso- , ' , • . . ,. . . PJon"°, «««.«11»« nMmntamm. arprimp brez strahu voini v oci. toda 1111 Društvene uesfi in zabave. Društvo ..Narodni dom- v Trstu povija v>e one p. n. gospode, ki so se svoje--no zavezali pristopiti k društvu -Narodni mi~ kakor udje z deležem p<> K 2«Mt.— in -1 še tega ni-o storili. sicer z •lačanimi obroki postopalo v smislu >j n. , < 1 >tavek društvenih pravil. < »glasiti se je v ta namen v društveni sarni. ki se nahaja v prostorih _ Dramatična društva" (vhod: -Hotel Balkan", ulica • •• ppa št. 21. pohinadstrop je > ob uradni uri. je vsaki dan od 11. -12. predj>oludne. Tudi redni drnštveniki. ki niso še po-vnali udnine za leta 1905. in l*»«>li„ sej hko /.glase v ta namen v društveni pisarni. . Kmetijska družba za Trst in okolico- v Trstu u soja si vabiti vse svoje stare j •*^tne člene in dobrohotne podpiratelje. da j ostanejo zvesti tudi nadalje s tem. da plačajo u dnino :i. kroni za leto l!uMJ. Vsaki < ' ii -Kmetijske družbe", ki je plačal člena-! fino. dobi brezplačno ]>oljedelski strokovni i r—1 -Primorski gospodar", ki ga uzorno ure-• državni učitelj poljedelstva, gosji. Anton ^ t r e k e I j v .—11. pr dpoludne. družbeni poverjeniki po okolici so pa 1'lojeni, da v prvi ]M»lovici tega meseca 11a-nijo družbenemu tajniku imenik na novo minili členov, da se jim bo monlo pravo- < :<-no doposlati list. Društvo ..Ljudski oder" nam javlja. - 1 mu je gospod Dr. A. Dermota sporočil, la »e v dneh 3. in 4. marca zadržan in da more priti v Trst. zbog česar odp:tde za daj njegovo napovedani* predavanje. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu bo imelo v sol»oto .'i. t 111. oh 7. i zvečer v društvenih prostorih svoj VI. ini obrni zbor z običaji.im v sjm»redom. Slomški listje dobrodošli ! Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Gradcu priredi v f »nedeljek dne ."» sušoreilom : 1. Čitanje za]>isnika. -J. Poročilo odbo--». (davni poročili tajnika in blagajnika, i. I'< »ročilo revizorjev. 5. Poročilo veseličnega ka. <». volit v ih 1 v ena odbora 7. Slu- kjer je lula svoječasno r Tržaška poso jilnica in hranilnica". Novemu denarnemu za- j vodu želimo vse dobro in upati je. da bo imel v tistih lokalih, kjer se je posojilnica tako močno razvila, da je prišla med najmočnejše zavode svoje vrste na jugu. obilo sreče in da bomo mogli tudi o novoustanovljeni ..Trgovsko-obrtni zadrugi" pisati ugodna in razveseljujoča poročila, posebno še. ker je bil povod vstanovitvi blag namen, o čemer K>mo še poročali svoječasno. Torej obilo sreče ! Poštne hranilnice v Bosni. Avstro-ogrsko vojno ministerstvo namerava v kratkem uvesti v J>osni in Hercegovini Pšenira: ponudbe in novpraževani«- srednje, tec-ne /e~ denca mirna. Prodaja 15.000 meterskih sto.ov, za Posvetovanje se je popoludne nada- jstotink nižje. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bo doče dobave. Stalno, 5 stot. nižje, fruuaja: 6.00U vreć. (Sledi na četrti strani) •ez stranu vojni v oci. toda 1111 je imo ! ljevalo. Romunska. HI KAREST 1. Nova splošna carinska tarifa stopi danes v veljavo. Nemški odposlanec v Belemgradu. BELKiRAD 1. Nemški odposlanec baron Hevking je izročil danes odpozvalno pismo. Zvečer bo na čast Hevkinga diner v kraljevi palači. Maročanska konferenca. ALGECIRAS 1. (Agence Ha vas). Seja odseka poročevalcev je trajala dve uri. Po-vet-ovanje se je raztezalo na oni dve točki jioštne hranilnice v zvezi s čekovnu prometom, bančnega načrta, glede katerih je lahko do-la odredba prihaja ...1 vojnega ministrstva , ^ s],MrazuI11. 0 drmrib točkah je odsek dalje zato. ker se poštna uprava v Bosni 111 Her- razpravijai popoludne. cegovini še vedno nahaja v rokah avstro-ogr-ske vojske. Loterijske številke izžrebane dne lebruvarja : Inomost 4<» <»0 Brno '}:{ <»] 27 4'» Razne vesti. * 500 porok je bilo minolo nedeljo na j Dunaju. Gledališče pogorelo. Santiago de < 'bile j«- v torek pogorelo gledališče. Doslej so izvlekli i/, pogorišča 12 mrtvih: 1<> oseb je bilo strtih. Ranjenih je pa bilo okolu 100 oseb. med temi 14 otrok. * Dva milijona mark je daroval milijonar in posestnik rudnikov. Alfred Beits. za ustanovitev novega vseučilišča v Hamburgu. PARIZ 1. Specijalni poročevalci več tukajšnjih listov brzojavljajo iz Algecirasa. da se med členi konference pojavlja z nova veče zaupanje. Glede bančnega vprašanja so sko-| raj vsi mnenja, da vsprejme Nemčija neke ^7 predloge Francije, da tudi Francija popusti. 47 Isto t ako prevladuje optimizem tudi glede ; ugodne rešitve policijskega vprašanja. Za iVilharjev spomenik.^ I 'ostojnski i-ki orkesU r vabi 11a koncert, ki ga pri- di« dne pn trki Z: /n« »I* sušra llioii. v restav-orih južne železnica* \ St. H. Vil1 »rjeventn spomeniku. 1 iv in pol uri zvečer. Vstopnina •J K. za družino 4 K. Z ozirom koncerta se lunin preplatila hva-emala. Vstop bo dovoljen le povabljenim iu po uvedenim gostom. Pevsko društvo -Zarja" v Rojanu bo > svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 4. ;« t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih isunuiega društva" v Rojanu s sledečim lini redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo taj .'». Poročilo blagajnika. 4. Kazni pred" nasveti. 5. Vpisovanje »novi h udov. ♦». noveira c«lbora. m K Brzojavne vesti. Odobrena sprememba društvenih pravil. Dl'NAd 1. .. ^"iener Zeitung" je objavila : Ministerstvo za notranje stvari je v sporazumu s finančnim ministerstvom na temelju sklepov glavne skupščine delničarjev delniške družbe -Banca popolare tli Trieste" od dne 2o. marca 1^. drugi dobitek 20.1MMi j kron ser. 2^.'}4 št. H». tretji dobitek lo.t»00 K ser. *i21 št. 71. Po 2 K so zadele ser. S2<> št. M5. ser. *»41 št. (>2. ser. 2<>*>7 št. IU in št. ?»1 in ser. 2-J71 št. H7. Srbska skupščina. BEL1GRAD 1. Skupščina je ]m> daljši debati soglasno vsprejela trgf>vinsko-politični poohlastilni zakon ter resolucijo, vsprejeto od vlade, v kateri se isto poživlja, naj ne sklene z Avstro-Ogrsko niti trgovinskega provizorija niti trgovinske pogodbe, ako se ne bo v obeh nahajal tudi veterinarski dogovor, to je. ako ni v pogodbi pod ugodnimi pogoji zagotovljeno izvažanje živine, perutnine in mesnih izdelkov in prevaženje istih. Tekom debate je minister za poljedelstvo pojasnil spor z Avstro-Ogrsko. do česar ne bi bilo prišlo, da ni poslednja stavila svojih predlogov na tako strog način. Minister je jk> spisih konstatoval. da j je l>olgarska vlada dovolila, da se carinska j zveza na željo avstro-ogrske spremeni, nagla-šuje. da ne bodo spremembe ni malo vplivale na intimne odnošaje med Srbijo in Bolgarijo, i Srbska vlada pričakuje sedaj odgovora Avstro- Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 1. Blizo železniške postaje Matsiv v Mandžuriji sta trčila skup dva vlaka, v katerem so bili vojaki in blago. Obe lokomotivi in 16 vozov je bilo poškodovanih. En kurjač in 8 koza kov je bilo ubitih, štirje ko-zaki in lb konj pa poškodovanih. HARKOV 1. Prizivno sodišče je obsodilo na dvo- oziroma enomesečno ječo nekega policijskega častnika in pet tajnih policistov, ki so sistematično grdo ravnali z osebami, naliajajočimi se v preiskavi. BATUM 1. Danes zjutraj je bil napotil $ na kolodvor vsled vrvi napete preko ulice, zadržan poštni voz. ki ga je spremljal eden redar. Deset oboroženih roparjev je ranilo redarja ter oropalo s poštnega voza 7< >00 rabljev v gotovini in vrednostnih papirjih. Poštno ' vrečo z denarnimi pošiljat vami v vrednosti | lo.onO so pustili. Roparji so zbežali. Delavci moskovski in volitve. Kakor javljajo iz Moskve, ima tamkaj 26JS.280 delavcev volilno pravico za državno dumo. Isti bodo zaniogli voliti 33»» zastopni- VABILO na III. redni občni zbor „Komnega društva" pri sv. M. M. spal ki se bo vr=il dne 18. marca f. 1. ob 9. uri zj. t društvenih prostorili. DNEVNI RED: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Odobrenje letnih računov. 5.) Sprememba pravil. 6.) Volitev novega odbora. 7. i Eveniuelnosti. 1 Uljudno vabi p. n. Častite društvenike ODBOR. j MTipmi ^ Sprejemajo ae vsakovrstna dela In posebnih načrtih. Jlns&rnTaii cenil bruBlačno in fnnto T šj __ f Tovarna pohištva *'= RAFAEL ITflLI/t = Velikansko skladišče in razstava pcMštva in tapetari] ===== TRST ===== ulica Malcanton štev. 1 po gfIn n/rt/h r*nih. Trgovina. Borzna poročila dne 1. marcaa. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240 55 —240.7-i, Francija K H5.b5—95.75, Italija K 95.65--95.75, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 11«.85---Ii7i0, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska eanotna renta K 99.75—100.4)5, ogrska kronata renta K 95.0j—95.30, italijanska renta K —, kreditne akcije K 668.51» — 670.50 državne železnice K 671.50 — 673.50. Lombardi K 125 50 1 i7.5o Lloydove akcije K 725 — 735 — Srečke Tisa K 331.75-^335.75, Kredit K 496 — - I O O O ■ O nprOi O f- o I i O l' O 11 O O O 11 O i Tovarna pohištva Aleksander £evi jtiinzi ulica Tesa 5tv. 52. n (lastna hiSa), ZALOGA: PinZZA ROSARIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Butrovu cenik brezplačno In franko lononononoiioiio'ioiioiiotioi r j«* t;i oIhiu zlM>r zHo razen. n»j;m-kini nnloljiibona. naj se jHilno-uileležt*. dovršenem občnem zboru bo jn-vska Zabavno izobraževalno in podporno društvo ..Zvezda* na Dunaju priredi co 40—41, navadna reelna 42- 44, navadna dobra 4 - >—4 G. I'a riz Rž za Itekoči mes«ec 15.75. za april z* maj-junij 15 70. za maj-avjru-a 15.75 t mirno > — PSeniea za tekoči mesec 23.za april 23.SO. za uaj-junij 2?.- za niai-avgust 23.?\<) (mirno) — M ka za tekoči me*ec 2*/K), za april 30.15, za maj-junij 3'.45. maj-avgust 3<>55 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 5K.75, za april 5~.2-"». za maj-av^u-t M.MI, ra «ept.-iec. 5S. O imlačuo). - špirit, za tekovi me»e<- 3»>.7\ za april_ 'fi.75 za maj-avjru-t 37.—, za wepteint>er- Krčma ..Al Trifoglio " ~ i-trsko. vipa\&ko in dalmatinsko vino. D.>ber kra^i T*-ran. Izvr-tna kuhinja l'.iporoča se al. občinstvu. Katarina Vatovec. <1931 j Tuja družina Mal dvorec oddelku" Edinosti" v Barkovljah. z vrtom bi nekdo vkupil- Ponudbe „Ioseratnemu pod „Dvorec" (582> Deklica išče se postrežnica uprava lista .Edinosti"'. 14 — lO-letna zm-zna slovenskega in italijanskega jezika sprejme se nemu-4<>n>a v * luž bo. Pobližje se izve pri .»Inseratnem oddelku " pri ,.Edinosti" (536» j za nekaj ur na Tvvvvvvvvv - Tovarna, slaflščičarna ia tovarna Mšlota Vinko ŠHerH TRST — ulica Acquedotto št, 15 itisa-vis Kavarne Centrale) Podružnica ulica Mira. m ar ši. 13 , _____ _________________________TRST „J t ^ i M ^ Vsaki dan 3-krat svež kruh. Mok:i vsake vr.-tc ! najboljših mlinov po najtigodnejAi ceni. Izvrstni skoti, toliko navadni, kolikor tu-li finej5i ; spe ijalitet i biškotov za čaj in druge potrebe. PoŽiljam na df*/.f s poStn:ni povzetjem od 2 klg naprej. Razpolag.rn efi - t"-""- »i'-«" - ■»■o ....^r.vj. . : tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov m čoknlu l napolnjene z najfinejšimi likeri. .specijaliteta k uh krompirja. Vsakovrstni likerji i:i čokolade; bon boni, ruski in kitajski čaj. Svoji k s v oj i m Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telofono «t. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ===== (Pošiljanje predmeto?, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse urne.) = Sp rejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za s „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROH « Točna postrežba in nizke cene. Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJALKA se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s Cene zmerne. Kadi ilfeilal Podpisani urar v Sežani vabi vse one, ki imajo pri njem kako uro v popravi, da blagovolijo isto dvigniti do dne 12. marca 1906, (semanji dan). Ob enem naznanja, da bo omenjenega '> dne prodajal po najnižji ceni še ono malo blaga, ki mu še ostaja. Bogomil Pino. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd. se je povrnil in prevzel Svoj ambulatorij. i Sprc-jema o na pogled JVtenjiene vrednote itali anske banke (Banca za svetlitl parkete Kremo Exelsior za čevije ste ju že poskušali? e p r e k o s 1 j i v o I — Dohiti je poTsod. = Tovarna voska za svetliti Escher & Dal Seno TRST — ulica Giulia 76 — TRST