0 +   )    Potem ko je zadnje desetletje dvajsetega stoletja prineslo uresnièitev obse`nega pro- jekta ekranizacije Svetega pisma1, je verjet- no marsikdo prièakoval, da bo v prvih letih novega tisoèletja z vidika ustvarjanja filmov z versko vsebino sledilo bolj umirjeno obdob- je. Vendar se to ni zgodilo. Prej omenjeni tako imenovani televizijski Bibliji je namreè sledila sicer manjša televizijska serija Jezusovi prijatelji, poleg te pa se je zvrstila še cela vrsta drugih filmov, ki se je tako ali drugaèe do- tikala verske tematike. Zagotovo pa sta prvo desetletje tretjega ti- soèletja s svojo odmevnostjo oziroma kontro- verznostjo najbolj zaznamovala dva filma. Prvi je Kristusov pasijon (2004), ki ga je re`iral Mel Gibson in govori o zadnjih urah Jezusovega `ivljenja, drugi pa Da Vincijeva šifra (2006).2 Ta je nastal v re`iji Rona Howarda na pod- lagi istoimenskega svetovno uspešnega romana pisatelja Dana Browna, ki se med drugim uk- varja s katoliško ustanovo Opus Dei in teo- rijo o tem, da je imel Jezus potomce. Seveda so poleg omenjenih v zadnjih de- setih letih nastali še številni drugi filmi, tako v zvezi s katoliško oziroma kršèansko kot v zvezi z drugimi religijami. Vsi skupaj pa do- kazujejo, da so filmi z versko tematiko stal- nica v filmskem svetu. Da je temu tako, prièa tudi seznam filmov, ki prikazujejo zgodbo o Jezusu Kristusu in jih nekateri poimenu- jejo tudi kristološki filmi. Ta `e krepko pre- sega 100 naslovov, ki se èasovno razprosti- rajo od samih zaèetkov filma pred dobrimi sto leti do danes.3 To, da so filmi z versko tematiko tako ne- prekinjeno in razmeroma moèno prisotni v filmu, pravzaprav ne preseneèa. Religija se namreè dotika temeljnih vprašanj èloveko- vega obstoja in kot taka zadeva slehernega posameznika. Zaradi tega je zasedala bolj ali manj pomembno mesto skozi vso èloveško zgodovino ter postavila vrednostne temelje današnje civilizacije. Omenjeno obenem po- meni, da ima `e zelo dolgo preteklost in je posledièno tudi zaradi tega bogat bazen tem, iz katerega lahko èrpajo filmski ustvarjalci. Hkrati pa se tudi religije same oziroma njihovi predstavniki zavedajo moèi, ki jo ima film kot mno`ièni medij. Kot ugotavljata filmska zgodovinarja David Bordwell in Kri- stin Thompson, “filmi vplivajo na to, kako se oblaèimo ali oblikujemo prièesko, kako govorimo ali ravnamo, v kaj verjamemo ali o èem dvomimo, in še na mnoge druge vi- dike našega `ivljenja, obenem pa nam lah- ko nudijo tudi moèna estetska do`ivetja, nas seznanjajo z razliènimi kulturami in novimi naèini razmišljanja”.4  +       )  Ob vsem tem se tako rekoè samodejno postavlja vprašanje odnosa med religijo in filmom, ki sicer traja `e vse od zaèetka sed- me umetnosti — v letih od 1897 do 1907 je nastalo okoli 20 francoskih, italijanskih, bri- tanskih in ameriških Pasijonov5. Ta odnos je mogoèe analizirati oziroma prouèevati na razliène naèine. Glede na to, da sta religi- ja in film vzpostavila interakcijo `e od sa- mega zaèetka slednjega, je vsekakor zanimiv =$7 2 :     )         # +   )  zgodovinski pristop k temu vprašanju. Ta lahko na primer razkrije, kako se je odnos med obravnavanima dvema svetovoma spre- minjal skozi èas. Zanimiv je tudi psihoana- litièni pristop, ki bi lahko podal odgovor na to, kako filmi z versko tematiko vplivajo na vernike po eni ter nevernike po drugi strani. Ali pa na primer teološki pogled na to, koliko tovrstni filmi prispevajo k utrje- vanju posamezne verskih naukov, ali tr`enj- ska analiza vpliva odziva Cerkve na prodajo posameznega filma. V skladu s tem so nastale tudi razliène kla- sifikacije filmov z versko tematiko, še posebej kristoloških filmov, ki so zaradi središène vlo- ge Jezusa Kristusa v kršèanstvu, najbolj raz- širjeni religiji na svetu, verjetno najštevilè- nejša skupina tovrstnih filmov.6 Pri analizi odnosa med religijo in filmom je najprej potrebno doloèiti, kaj natanèno je predmet analize. Zagotovo so to filmi kot taki, a seveda ne vsi. Na neki naèelni ravni je sicer mogoèe doloèiti neki splošen odnos religije do filma kot takega, vendar pa to ne ponudi uporabnega orodja za analizo posa- meznega filma in njegovo primerjavo z dru- gimi. Zato je znotraj celotnega filmskega spektra potrebno izlušèiti tiste, ki imajo tak- šno ali drugaèno versko tematiko. Takšen pri- stop omogoèa oblikovanje bolj praktiènega miselnega orodja za obdelavo posameznega filma oziroma analizo odnosa med filmom in religijo. Pri tem bi lahko filme z versko tematiko7 na temeljni ravni razdelili v tri kategorije. V prvo sodijo filmi, ki s svojo vsebino v celo- ti ali v prete`nem delu sledijo naukom in na- èelom religije ali veè religij, o katerih govo- rijo, ter na ta naèin slu`ijo kot nekakšno oz- nanjevalsko orodje ali avdiovizualni kateki- zem. Tovrstne filme se lahko oznaèi za verske filme. Sem sodijo zlasti tako imenovani ha- giografski filmi.8 Seveda ne vsi, ampak tisti, ki so pri predstavljanju za posamezno vero pomembnih likov oziroma osebnosti zvesti verskemu izroèilu. Takšni filmi ka`ejo, da lahko sedma umet- nost slu`i kot izredno orodje za oznanjeva- nje oziroma širjenje vere. Èe se osredotoèimo le na igrane celoveèerne filme ter znotraj tega le na filme s kršèansko versko tematiko, po- tem lahko v to skupino uvršèamo zlasti mno- ge bibliène filme, torej filme o svetopisemskih likih, kot je na primer Jezus (1999) re`iser- ja Rogerja Younga, ali filme o svetnikih, kot je Sveti Anton Padovanski (2002) re`iserja Umberta Marina. V drugi kategoriji filmov z versko tema- tiko pa se nahajajo filmi, ki se sicer suèejo okrog doloèene verske teme, a pri tem s svojo vsebino oziroma pristopom ne slu`ijo kot oz- nanjevalec vere. Prej nasprotno, tovrstni filmi pogosto rušijo, omalova`ujejo verska naèela, se jim posmehujejo ali pa doloèeno versko temo le uporabijo kot izhodišèe oziroma ogrodje, katerega vsebina potem slu`i povsem drugotnemu pomenu, predvsem zabavi. Za potrebe tega èlanka oznaèimo te filme kot versko obarvane filme. Znotraj teh filmov je mogoèe razloèiti veè podkategorij. V eno sodijo filmi, ki versko zgodbo pretvorijo v vizualni, epski spekta- kel, ki poskuša s slavnimi igralskimi imeni, dovršenimi posebnimi uèinki, bogato kostu- mografijo in scenografijo pritegniti èim širše mno`ice. Šolski primer je Ben Hur (1959) re- `iserja Williama Wylerja. Druga podkategorija so filmi, ki namer- no provocirajo vernike ali Cerkev. Sem na pri- mer sodi Dogma (1999) re`iserja Kevina Smit- ha. Taki filmi sicer pogosto poskušajo biti tudi komièni, a `al preveèkrat na `aljiv naèin. Zato jih je potrebno loèevati od dobronamernih ver- skih komedij, kot sta na primer Vsemogoèni Bruce (2003) in Vsemogoèni Evan (2007), ki ju je re`iral Tom Shadyac. Njun namen je predvsem zabavati, ne provocirati oziroma za- bavljati. Niè drugaèe ni pri številnih trilerjih   +   )  in grozljivkah, katerih gonilo je verska tema- tika, pogosto povezana s Satanom. Primera sta Hudièev odvetnik (1997) in serija filmov Iz- ganjalec hudièa, ki se je zaèela leta 1973. V tretjo kategorijo filmov z versko tema- tiko sodijo pravzaprav filmi, ki so nekje na meji med prvo in drugo kategorijo. Gre za filme, ki se vrtijo okrog doloèene verske teme, pri èemer pa je njihov glavni namen osvet- liti doloèeno versko problematiko. Ob tem nekateri odkrito in upravièeno grajajo, drugi poskušajo ostati nevtralni in odloèanje pre- pušèajo gledalcu, tretji ponujajo predloge za rešitve. Nekateri so pri tem do same religi- je pozitivno naravnani, drugi negativno, še posebej do hierarhiènih struktur, kot je Cer- kev. Za posamezno religijo so tovrstni filmi, ki jih lahko poimenujemo anga`irani filmi z versko tematiko, verjetno najpomembnej- ši, saj ji slu`ijo kot nekakšno zrcalo in spod- buda k spremembam. V to skupino sodita na primer Dvom (2008), ki ga je re`iral John Patrick Shanley, in Sestre magdalenke (2002) Petra Mulana. Èeprav je v osnovi za vsak film mogoèe reèi, da za njim stoji tudi doloèen finanèni motiv, pa se pri nekaterih filmih navzven zdi, da je ta motiv veliko bolj v ospredju kot pri drugih. Pri filmih iz prve kategorije se tako, vsaj navzven, zdi, da jim je poleg finanènega vsaj enako pomemben tudi verski motiv. @e omenjena zbirka svetopisemskih filmov je takšen primer. Resda ob njej ni mogoèe za- nikati tudi finanènega motiva, vendar ima hkrati moèno izra`en namen na filmski trak spraviti najbolj znane svetopisemske zgod- be in jih tudi na ta naèin pribli`ati širšim mno`icam. Na to ka`e še poslanstvo produk- cijske hiše Lux Vide, ki stoji za to zbirko. Za- stavili so si namreè nalogo, da bodo ustvarjali kakovostne televizijske vsebine, ki bodo pou- darjale moène dru`inske in kulturne vred- note in se izogibale nasilnim in drugaèe mo- teèim vsebinam.9 Nekateri avtorji oziroma filmski studii pa se po drugi strani snemanja filmov z versko tematiko veè kot oèitno lotevajo predvsem z namenom, da bi globoko zasidranost religi- je in njenih elementov v dru`beno tkivo èim bolj finanèno izkoristili. Pri tem uberejo raz- liène pristope, velik del takšnih filmov pa je najti zlasti v zgoraj navedeni drugi kategoriji. @e ta zelo površinski pregled ka`e na raz- nolikost odnosa med filmom in religijo. Se- veda je mogoèe poleg naštetih najti še kak- šen drugaèen odnos in seveda so filmi, ki jih je mogoèe znotraj takšne klasifikacije šteti za mejne. Tak je na primer Gibsonov Kristu- sov pasijon10 (2004). Ta je namreè po eni stra- ni zelo provokativen, med drugim s svojim nazornim prikazom nasilja nad Jezusom od njegovega prijetja do kri`anja, po drugi strani pa z izrednim naporom za èim bolj veristi- èen prikaz takratnega dogajanja, vkljuèno z dialogi v aramejšèini in latinšèini, gre v smeri filmov, ki razširjajo svetopisemsko besedo. ! /     Na tej toèki velja preiti na nekoliko po- drobnejši vpogled v tri konkretne filme, ki imajo vsak drugaèen odnos do religije ozi- roma predstavljajo zgoraj navedene tri kate- gorije filmov — verske filme, versko obarvane filme in anga`irane filme z versko tematiko. Kot primeri bodo slu`ili Jezus (1979) za prvo, Ben Hur (1959) za drugo in Dvom (2008) za tretjo kategorijo filmov z versko tematiko.    0-0! V letu 2009 je minilo `e 30 let od premie- re filma Jezus, za katerim stoji evangelièanska organizacija Campus Crusade for Christ s se- de`em v ZDA. Ta dokumentarno obarvana biblièna drama je od leta 1979 do danes za- bele`ila `e veè kot šest milijard ogledov, pri èemer je po podatkih organizacije spodbu- dila `e veè kot 225 milijonov posameznikov, da so se odloèili za kršèanstvo. # Za samo distribucijo filma, ki temelji na evangeliju po Luku, danes skrbi organizaci- ja Jesus Film Project. Ta je film doslej uspela prevesti oziroma sinhronizirati `e v veè kot 1000 jezikov, tudi v slovenšèino, na svoji splet- ni strani www.jesusfilm.org pa omogoèa brez- plaèen ogled filma v teh jezikih. V slovenšèino sinhronizirana razlièica poleg osnovne, dve uri trajajoèe drame ponuja še enourno, otrokom namenjeno priredbo filma ter avdio posnetek. Glavni cilj organizacije Jesus Film Pro- ject je filmsko zgodbo o Jezusu s pomoèjo sinhronizacij narediti dostopno èim širšemu krogu ljudi po vsem svetu. Da bi zgodbo še bolj pribli`ali tistim, ki ne izhajajo iz kršèan- skih okolij, so filmu leta 2003 na zaèetku do- dali še starozavezni uvod. Ta s pomoèjo pri- povedovalca gledalca popelje od stvarjenja sveta prek zgodbe o Adamu in Evi in Abra- hama do napovedi prerokov o prihodu Me- sije ter nato do njegovega dejanskega prihoda. Na tem mestu se nato zaène osnovni film, pri èemer nevidni pripovedovalec ohrani po- membno povezovalno vlogo skozi vso zgodbo. Prav nenehna prisotnost pripovedovalca je tudi dokaz, da pravzaprav ne gre za klasièno biblièno dramo, ampak za tako imenovano dokudramo, mešanico dokumentarnega in igranega filma. Zgodba sledi Jezusu (igra ga Brian Deacon) vse do kri`anja in vstajenja, na koncu pa se zakljuèi s pripovedovalèevim sklepnim povzetkom in sporoèilom. Obravnavani film je predvsem orodje za oznanjevanje evangelija oziroma širjenje Je- zusovega sporoèila po vsem svetu, torej ne- kakšen filmski misijonarski pripomoèek, ki kot konèni izdelek deluje kot predavanje ozi- roma nagovor12, podprt z video prizori. Kot tak pa je Jezus odlièen primer tako imeno- vanih verskih filmov.   ? 0(0!  Zgodbo o Ben Huru je na filmski trak prvi posnel Sidney Olcott leta 1907, leta 1925 pa se je Ben Hura velikopotezno lotil tudi re`iser Fred Niblo. Najboljšo in obenem najbolj znano raz- lièico Ben Hura je leta 1959 re`iral William Wyler. Njegova veè kot triurna uprizoritev Ben Hura je leta 1960 prejela kar 11 oskarjev. Po- leg tega je ta film prejel še vrsto drugih nagrad. Wyler, ki se je v svojem `ivljenju kot re- `iser podpisal pod okrog 70 filmov, je tako kot pred njim `e Fred Niblo zgodbo o Ben Huru povzel po romanu Ben-Hur: povest iz Kristusovih èasov, ki ga je leta 1880 napisal visoki ameriški èastnik in pisatelj Lewis Wal- lace. Ta njegov roman je preveden tudi v slo- venski jezik. Zgodba se odvija v Jeruzalemu v èasu rimskega imperija in se ves èas tesno navezuje na zaèetke kršèanstva. Pripoved govori o mladem in uglednem judovskem princu Judu Ben Huru (Charl- ton Heston) in njegovem prijatelju iz otroš- kih èasov, ambicioznem Mesali (Stephen Boyd), ki po vrnitvi iz Rima prevzame uprav- ljanje uporniške Judeje. Kmalu se poka`e, da imata kot odrasla èloveka drugaène pogle- de na stvari, zato Mesala izrabi neki nesre- èen pripetljaj, da po krivem obto`i Ben Hura. Medtem ko Ben Hura pošljejo v su`enjstvo na rimsko galejo, njegovo mater in sestro poš- ljejo neznano kam. S tem pa se dolga in raz- gibana pot Ben Hura šele zaène. Gre za epski spektakel z bogato scenogra- fijo in kostumografijo, zvezdniško igralsko zasedbo, odlièno glasbo in posebnimi uèinki ter mno`icami statistov. S tem in s svojim navezovanjem na zaèetke kršèanstva je Ben Hur šolski primer versko obarvanih filmov. @&' .! " Šestdeseta leta preteklega stoletja so bila v marsièem prelomna in polna dru`benih spre- memb. Med drugim jih je moèno zaznamoval tudi ameriški predsednik John F. Kennedy, ki je umrl v atentatu leta 1963. Le leto kasneje se odvija zgodba filma Dvom ameriškega re- `iserja Jasona Patricka Shanleyja. +   )     Shanleyjeva drama se torej odvija v èasu po Kennedyjevi smrti, v katoliški osnovni šoli svetega Nikolaja v Bronxu. Glavni lik je rav- nateljica, sestra Aloysius Beauvier (Meryl Streep), ki šoli vlada z `elezno roko in kar- seda nasprotuje takšnim in drugaènim spre- membam strogih šolskih pravil. Zato ji je to- liko bolj trn v peti njen nadrejeni, `ivahni in bolj èloveški duhovnik Brendan Flynn, ki je do uèencev prijateljski in odprt, hkrati pa naklonjen omilitvi pravil. Do njunega odkritega spopada pride, ko mlada in naivna sestra James (Amy Adams) ravnateljici izrazi sum, da je Flynn zlorabil Donalda Millerja, prvega temnopoltega uèen- ca, ki sicer na šoli nima nobenih prijateljev. Ravnateljica je preprièana v duhovnikovo krivdo, èeprav za to nima nobenega tehtnega dokaza in èeprav kakršnokoli zlorabo zani- kata tudi Flynn in Miller. Dvom se dotika obèutljivega vprašanja zlorab otrok s strani duhovnikov, vendar pa je to le podlaga za glavno vprašanje, s ka- terim se ukvarja film — to je vprašanje tanke meje med dvomom in preprièanostjo, o èe- mer `e na zaèetku filma v svoji pridigi govori oèe Flynn. Re`iser uspe s spretno re`ijo tudi pri gledalcu ustvariti obèutek zbeganosti, ki nastane ob pomanjkanju dokazov in ki celo v trdno preprièane zaseje dvome. Tako se ne samo glavni liki, temveè tudi gledalci na koncu filma sprašujejo, kdo je lagal, kaj se je dejansko zgodilo, komu verjeti, kdo je ravnal prav. Gre za mojstrsko re`iran film z odliènim scenarijem in vrhunsko odigranimi glavni- mi vlogami, ki katoliške Cerkve kot take kljub ukvarjanju z zanjo obèutljivimi temami ne ka`e v slabi luèi, temveè se raje trudi ne- pristransko prikazati prièakovane in veène dileme, ki so jim izpostavljeni duhovniki in šolske sestre pri delu z mladino. Film pri tem ne obsoja nobene strani, temveè poskuša skozi ravnanje glavnih likov dopovedati, da je prav obsojanje brez uteme- ljene podlage zelo nevarno in neodgovorno poèetje, ki lahko škodi tako neposredno vple- tenim osebam kot tudi ustanovam in odno- som v dru`bi. Poleg tega se film v ozadju do- takne še vprašanj morebitne zastarelosti ozi- roma prevelike strogosti Cerkve, njene hie- rarhiène ureditve in odnosa do spolnosti in novosti nasploh, primernega obnašanja Bo`- jih slu`abnikov ter polo`aja redovnic v Cerk- vi, kjer pa prav tako oblikovanje mnenja pre- pusti gledalcu. Na podlagi vsega navedenega lahko Dvom štejemo za anga`iran film z versko tematiko, saj osvetljuje doloèeno versko problematiko in pri tem hkrati podaja doloèene predloge. B %  Navedeni primeri nakazujejo, da je prav- zaprav vsak film zgodba zase in je vsakršna preveè toga oziroma fiksna klasifikacija lahko prej ovira kot pripomoèek pri analizi filmov in njihovega odnosa do religije. Zato si je na podlagi osnovnega vprašanja, ki nas zanima, bolje zastaviti kar se da splošen, a še uporaben model klasifikacije filmov, ki je po eni strani sposoben zajeti èim veèji del relevantnih film- skih naslovov, po drugi strani pa ponuditi uporabno orodje za primerjanje, analizo. Tovrsten pristop pri svoji analizi kristološ- kega filma omenja tudi Dario Edoardo Viga- no. Glede na odnos do originalnega svetopi- semskega besedila filme deli v tri kategorije — transpozicija, prevajanje in nezvesti prevod15. Za transponiranje gre vsakiè, kadar se avtor omeji na to, da novo sredstvo in njegove izraz- ne zmo`nosti uporabi le za to, da z njimi spet izrazi prvotne besede. Za prevajanje gre, ko se poskuša prvotno besedilo preliti v nov kon- tekst, tak, ki preveva avtorja v trenutku, ko piše na novo, pri nezvestem prevodu pa neko besedilo slu`i le kot pretveza. Temu do doloèene mere sledi tudi v tem besedilu navedena razdelitev filmov z versko +   )  " # tematiko na tri kategorije — verske filme, ver- sko obarvane filme in anga`irane filme z ver- sko tematiko. Seveda ni vseobsegajoèa. Ob- stajajo izjeme, a vendarle je takšna prilo`nost- na kategorizacija filmov povsem dobro slu`ila namenom tega prispevka. 1. Italijanska televizijska produkcijska hiša Lux Vide je v sodelovanju z veè priznanimi evropskimi in ameriškimi televizijskimi hišami v zadnjem desetletju 20. stoletja izdala zbirko celoveèernih igranih filmov o najbolj znanih svetopisemskih zgodbah. Gre za filme V zaèetku, Abraham, Jakob, Jo`ef, Mojzes, Samson, David, Salomon, Jeremija, Estera, Jezus, Pavel iz Tarza in Apokalipsa. Veèji del jih je bil narejen v obliki dvodelnih miniserij, tako da gre v praksi za 21 celoveèernih filmov. Gre za eno najveèjih televizijskih serij v zgodovini, ki je bila s slovenskimi podnapisi izdana tudi v Sloveniji, in sicer pri èasniku Veèer in reviji Ognjišèe. 2. V letu 2009 je re`iser Ron Howard filmsko upodobil še en Brownov roman, in sicer Angeli in demoni, ki pa po odmevnosti ni dosegel svojega predhodnika, èeprav se odvija v Vatikanu in v osnovi govori o odnosu med Cerkvijo in znanostjo. 3. Veè o tej temi je na voljo tudi v knjigi Jezus in filmska kamera — leksikon kristološkega filma avtorja Daria Edoarda Vigana, katere slovenski prevod je leta 2005 izdal `upnijski urad Dravlje. 4. Bordwell, David in Thompson, Kristin (2001): “Zgodovina filma I”. Slovenska kinoteka, Ljubljana, str. XIII. 5. Kavèiè, Bojan in Vrdlovec, Zdenko (1999): Filmski leksikon. Modrijan, Ljubljana, str. 288. 6. Vigano, Dario Edoardo (2005): “Jezus in filmska kamera — leksikon kristološkega filma”. @upnijski zavod Dravlje, Ljubljana, str. 20. 7. Mišljeni so celoveèerni igrani filmi z versko tematiko, torej ne dokumentarni filmi in oddaje. 8. Veè o tovrstnih filmih v Grace, Pamela (2009): “The Religious Film”. Wiley-Blackwell, Chichester. 9. Veè informacij na spletni strani http:// www.luxvide.it. 10. Gibsonov Kristusov pasijon je bil dele`en tudi kritik, èeš da je antisemitski. 11. Povzeto po Rehar, Aljoša (2010): “Jezus” v Ognjišèe, l 2010, št. 1. 12. To potrjujejo tudi naslednje pripovedovalèeve besede v filmu: “Ta film prikazuje, kdo je Jezus in kaj je govoril ter storil — tako, kot je zapisano v Svetem pismu. V filmu igralec igra vlogo Jezusa. Noben èlovek ni vreden tega, toda film je bil posnet, da bi ljudje lahko spoznali Jezusovo `ivljenje, se nauèili kaj o njem in prejeli blagoslov, ki ga je Bog obljubil.” 13. Povzeto po Rehar, Aljoša (2005): “Ben Hur” v Ognjišèe, l. 2005, št. 11. 14. Povzeto po Rehar, Aljoša (2009): “Dvom” v Ognjišèe, l. 2009, št. 2. 15. Vigano, Dario Edoardo (2005): “Jezus in filmska kamera — leksikon kristološkega filma”. @upnijski zavod Dravlje, Ljubljana, str. 21. +   )