Poštnina plačana v gotovini. STOT. 162. V LJUBLLJANI, petek, 14. avgusti 192«. Posamezna številka Din 1'—. LETO II. Iohaj* vsak dan opoldne, izvzeaaSi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti! Din 20-—, inozemstvo Din 80-—« Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRATNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. ISA Rokopisi so no vračajo. — Oglasi po tarifo. Plntonim vprašanjem naj so priloži za odgovor. q pri poštnem ček. urad* Sto«. 1 * Tujega kapitala ne odklanjamo. Ne odklanjamo tujega kapitala, ali ne damo se od njega podjarmiti. V naših rokah ostani naše gospodarstvo, pri katerem sme biti tujec le pomočnik in ne gospodar! Naša mlada industrija pa tudi trgovina potrebuje ta kapital, prva tudi strokovnjakov v dosego svojih ciljev, nočeta pa postaviti tujca na vodilna mesta, kjer bo izrabljal zaklade naše zemlje le v svojo korist. Ob prevratu je kazalo, da se osamosvojimo, kajti z mladeniško energijo in svežostjo smo vzeli iz rok vajeti vseh panog tujcu, ki je pobit in prestrašen bežal iz naše dežele. Vsa tuja podjetja so hitela pod okrilje narodnjakov, da jih le-ti nacionalizirajo. Tu zgodilo se je — žal nam v sramoto! — da so različne družbe, kakor n. pr. Trboveljska premo-gokopna, kar čez noč postala domača podjetja, stoječa pod zaščito naroda samega. In kedo je tvoril ta narod?! Par gospodov, ki so se vdinjali grabežljivemu tujcu! S pomočjo le-teh plavajo sedaj miši od vseh strani k ladji, katero so komaj zapustile in jo hočejo zopet zasesti vso svojo zalego. Se jim li to posreči? Ne in ne! Ne bomo mirovali, dokler ne odpremo oči vsem mehkim in popustlji-_ vim boječnežem, dokler ne prepričamo Te teli, da je v vplivnih rokah usoda našega gospodarstva in da je še čas, da odbijejo napad tujca in njegovih slovenskih oprod na našo narodno hišo. Smatramo za najnujnejšo in najvažnejšo nalogo, da preprečimo nameravano fuzijo »Ljubljanske kreditne banke« s »Slavonsko banko«. Kakor vobče znano, so ustanovili »Ljubljansko kreditno banko« slovenski rodoljubi leta 1900 v namenu, da iztrgajo tujcu iz rok našo industrijo in trgovino, sploh vse domače gospodarstvo. To se jim je tudi popolnoma posrečilo. Blizu vrhunca svojega razenja je pa cvetoči zavod vzbudil apetit dunajske Liinderbahke, ki hoče s pomočjo »Ljubljanske kreditne banke« okrepiti svojega otroka — »Sla vensko banko :, ki letos še ni imela svojega občnega zbora in je že zaprosila pri ministrstvu, da prenese svoj letošnji občni zbor na mesec september, ker bo tedaj baje že izvršena fuzija z »Ljubljansko kreditu,, banko«!! In tu nas zaskeli rana, ki smo si jo sami zadali in katere zdravljenje prepuščamo neukemu mazaču. Kdo bi si mislil, da morejo hiti naši trezni, v boju za narodno blagostanje osiveli možje tako naivni. da prepuste tujcu, prežečemu na bogat plen, cel paket lastnih delnic po razmeroma nizki ceni, da trpe v ravnateljstvu moža, ki kupuje v tujčevo korist delnice in tako pripomore napadalcu de uspešnega napada! Kdo bi si mislil, da ni složnosti v vrstah mož, v kojih rokah je usoda »Ljubljanske kreditne banke« in ž njo prihodnjost našega gospodarstva. Kdo bi si mislil, da možje, v kate-t lih roke je položil slovenski narod svoj denar, da ti možje pozabljaj«;, kedo je uničil »Jadransko banko« in kedo -Slavonsko banko«? Docela nam jo nerazumno, čenui slepomišijo gospodje v »Ljubljanski kreditni banki Zavod stoji trdno, kakor malokateri v Jugoslaviji, delničarji in vlagatelji so lahko brez skrbi za svoje, zavodu zaupane «fn«N8od lupo* nuia.) ‘ofuozouiaid ou fuzijo z drugo banko, ki ne more zdravem* zavodu prinesti nobene koristi. Vada s Trboveljsko premogokopno družbo j« sladka in zapeljiva! Prepričani pa zrno, da bo vsaj eiova vlada prav prece-otfvojevalno delo Trboveljska pre- Sporazum je ustvarjen za dolgo vrsto let. STJEPAN IN PAVLE RADIČ NA VEČERJI PRI KRALJU. SEDANJO VLADO ZELO UGODEN. POLAŽAJ »A Bled, 14. avgusta. Včeraj popoldne ob 13.30 sta prispela na Lesce Stjepan Radič in Pavle Radič. S kolodvora sta se odpeljala na Bled v vilo Epos, ki se nahaja nedaleč od dvora. P. Radič se je nastanil v hotelu Petran skupno s svojo soprogo in sinovoma. Ob 15.30 se je pripeljal v hotel g. Rade Todorovič, načelnik notranjega ministrstva, ki je povabil P. Radiča v dvor. V dvorani se je P. Radič sestal s kraljevim prvim adjutantom generalom Hadžičem. Na tem sestanku so razpravljali o posameznostih o kraljevem prihodu na zlet hrv. Sokola. Okoli 16. je bila na Bledu silna nevihta. Po konferenci v dvoru sta se odpeljala oba Radiča na šetnjo. Avdijenca, ki se je pričakovala ob 17., ni sledila, ker je kralj pozval oba Radiča na intimno večerjo ob 20.30. Na večerji so bili tudi politični razgovori. Stjepan 1 Radič je bil izredno dobro razpoložen. Situacija je za vlado zeio povoljna. Vlada dela v popolni slogi in rešuje v največjem sporazumu obeh strank vsa važna vprašanja naše državne politike. Pavle Radič je dejal, da se širijo med narodom vesti, da je vlada le začasna. Te govorice pa so brez podlage, ker je sporazum ustvarjen za dolgo vrsto let. Večerja v dvoru je trajala do polnoči. Danes odpotuje St. Radič 7. brzovlakom v Zagreb, kamor prispe ob 11.30. Na intimni večerji je bila tudi princezinja Je- i lena in kraljev adjutant general Hadžič, j O kraljevem prihodu je službeno obveščen zagrebški veliki župan, ki bo s tem obvestil vse podrejene organe. • (i „Zagreb navdušeno pričakuje svojega kralja. ZAHVALNA BRZOJAVKA ZAGREBŠKEGA ŽUPANA. Zagreb, 14, avgusta. Povodom vesti z Bleda, da bo Nj. Vel. kralj posetil sokol- | ski zlet v Zagrebu, je župan Heinzel poslal na Bled sledečo brzojavko: »Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Bled. Pravkar sem obveščen, da se je Vaše Veličan, odločilo posetiti hrv. sokolski zlet v Zagrebu. Hitim, da Vam v imenu svobodnega in kraljevskega mesta Zagreba izrazim radost in občutek globr-ke zahvale za preveliko odliko, ki bo v vsem meščanstvu odjeknila kot znak naših urejenih razmer v smislu sporazuma. KRALJ SE UDELEŽI JUTRI ZLETA HRVATSKIH SOKOLOV. Beograd, 14. avgusta. Nj. V. kralj se bo udeležil sokolskega zleta in proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. Z Bleda odpotuje Nj. V. kralj jutri ob 11. dopoldne z dvorskim vlakom in prispe v Zagreb ob 15.30. Na državnem kolodvoru ga bodo sprejeli številni zastopniki vlade, predstavniki vojske in civilnih oblasti, zastopniki mesta in raznih društev. Nj. V. kralj se bo takoj po prihodu odpeljal na zletišče, kjer bo prisostvoval vežbam. V Zagrebu ostane kralj dve do tri ure in se nato vrne na Bled. PASIC PRI MASARYKU. Beograd, 14. avgusta. Pašič, ki je že popolnoma okreval, je obiskal včeraj predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Po avdijenci je sprejel Pašič dopisnika »Politike«, kateremu je podal razne šaljive pripombe z ozirom na svojo bolezen in novinarsko poročanje. Ni pa mogel dobiti dopisnik niti najmanjše politične vesti. Pač pa je pozneje podal manjšo izjavo dr. Jankovič, ki spremlja Pašiča. Na vprašanje, če je Pašič zadovoljen s sporazumom, je odgovoril Jankovič: »Več ko zadovoljen. Pašič smatra, da je sporazum tako velikega pomena, da bodo šele bodoče generacije pravilno razumele njegov pomen. S tem sporazumom je odstavljeno z dnevnega reda hrvatsko vprašanje«. Jankovič je nato dejal, da bo Pašič posvetil posebno paž-njo Črni gori in da namerava spremljati kralja pri njegovem obisku črne gore. mogokopne družbe, se točno informirala o načinu, kako je bila ta družba »nacionalizirana« — nakar se še povrnemo — ter našla pota in sredstva, da prepreči to nesrečno fuzijo, ki je diktirana z nemškega Dunaja. *. Vaše Veličanstvo dobro nam došlc v belem Zagrebu, ki navdušeno pričakuje svojega narodnega kralja.« Slična brzojavka je bila poslana tudi namestniku predsednika vlade Marku Gjuričiču. V tej brzojavki se poroča o brzojavki Nj. Vel. kralju in se nadaljuje: »Čast mi je izraziti veliko zadovoljstvo vsega meščanstva, da bo ob priliki kraljevega prihoda kraljevska vlada poseti-la Zagreb in s tem povečala proslavo hrvatskega kraljestva.« NAŠE PRIPRAVE ZA ZASEDANJE ZVEZE NARODOV. Beograd, 14. avgusta. Priprave za delo Zveze narodov v Ženevi se nadaljujejo v polnem teku. Na poziv naše vlade je prispel v Beograd Jovan Dučič, da poroča o vseh vprašanjih, ki se bodo razpravljala na zasedanju. Prihod našega poslanika v Bernu Milutina Jovanoviča pričakujejo v nedeljo. Prihodnji teden se bo vršil sestanek naše delegacije pod predsedstvom dr. Ninčiča. Poleg ostalih važnih vprašanj se bodo razpiavliala tudi vprašanja finančne konpole in sanacije Avstrije. Tudi sedaj bodo prečitaii.i samo referati in ne bodo šli dalje. ANGLEŠKA VLADA ODOBRILA SPORAZUM MED BRIANDOM IN CHAMBERLAINOM. London, 14. avgusta. Včeraj je bil zunanji minister Chamberlain od kralja sprejet v avdijenco in mu je poročal o pogajanjih z Briandom. P »poldne se je nato sestal ministrski •mo,, kateremu je poročal Chamberlain. Ministrski svet je soglasno odobril sporazum o garancijskem paktu. Diplomatski krogi -o z rezultatom razgovorov med Chambe'laiu >m in Briandom zelo zadovoljni. Odgovor na nemško noto bo dostavljen vsem zavezniškim vladam in Nemčiji. PRED FRANCOSKO-ŠPANSKO OFENZIVO PROTI RIFANOM. Pariz, 14. avgusta. Službeno se poroča, da bo maršal Petain v pondeljek odpotoval v Maroko. Pred svojim odhodom bo prisostvoval seji ministrskega sveta, na kateri bo izdelan sporazum o franeo-sko-španski operaciji, ki se bo izvedla prihodnje dni v Maroku. Operacije bosta izvršila Petain in Primo de Rivera. Ofenziva proti Rifanom se bo izvršil* s fran-•oske in španske strani istočasno. L. Jovanovič o sporazumu. Beograd, 14. avgusta. Pred odhodom na počitnice je imel Ljuba Jovanovič daljši razgovor z dopisnikom »Obzora«. Jankovič je izjavil: Mogoče, da ni vse tako, kakor bi moglo biti. Kljub temu pa je sporazum veliko delo in velik korak h konsolidaciji naše države. Ni treba, da bi se morale razpisati nove volitve, da se vidi, če narod odobrava novo politiko sporazuma ali ne. Je čisto jasno, da so široki sloji naroda za sporazum in značilno je, da so lia Hrvatskem v opoziciji proti sporazumu samo meščani, dočim je seljaštvo, ki je kader HSS, odločno na strani Radiča. Stvarnih rezultatov seveda sporazum še ni mogel dati, ker obstoji komaj petnajst dni. Toda en rezultat je na vsak način že dosežen, ta, da je nastalo med narodom pomirjenje. To je velik pojav in velik psihološki uspeh. Brez dvoma je, da je tudi slovensko vprašanje zeio važno vprašanje in metoda, po kateri se je ono pričelo reševati, mora priti do uspeha. Nobenega povoda pa ni za spremembe v vladi. Če bi bila ta potreba, bi se moglo to zgoditi že sedaj. Mislim, da bo sedanja kombinacija ostala. Ne vidim nikogar, ki bi imel pogum prevzeti na sebe odgovornost, da pokvari to, kar je bilo doseženo. Vlada je v stanu, da posveti vso svojo pažnjo zakonodajnemu delu, v prvi vrsti proračunu, ki bo znatno izpremenjen. Z novo situacijo je storjen velik korak naprej in jaz verujem, da to, kar je bilo storjeno, ne bo šlo nazaj, temveč naprej. DISIDENTI HSS IN ZAJEDNIČARJI USTANOVE SKUPEN PARLAMENTARNI KLUB. Zagreb, 14. avgusta. Včeraj so imeli di sidenti HSS in zajedničarji sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju kooperacije obeh skupin v skupščini. Sklenili so, da ustanove skupen parlamentarni klub. To pa ne pomeni, da se s tem ustvari edinstvena stranka. Sestavljen je bil skupen proglas na narod, katerega bo podpisalo 11 narodnih poslancev. STRAH DISIDENTOV PRED ST. RADIČEM. Zagreb, 14. avgusta. Radičevski disidenti razvijajo v zadnjem času veliko de-I lavnost med svojimi volilci. Izrabiti hočejo vsako priliko, še predno bi prišel Stje-pan Radič med ljudstvo. Danes izida prva številka njihovega tednika »Republikanska Sloboda«. VESTI 0 VSTOPU NEMČIJE V ZVEZO NARODOV PREZGODNJE. Beograd, 14. avgusta. Londonske vesti, da je bil dosežen sporazum v besedilu odgovora na nemško noto, da se namreč Nemčiji omogočuje navzočnost na i konferenci in vstop v Zvezo narodov brez | vsakih pogojev, ne odgovarja resnici, j Moramo povdariti, da so vse vesti, ki I govore o vstopu Nemčije v Zvezo narodov dosti preuranjene, aer je to tako pomembno vprašanje, da se morajo o njem preje izjaviti vse države, ki so zastopane v Zvezi narodov. Zato to vprašanje še nikakor ni aktualno. ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA V GRU2U. Beograd, 14. avgusta. Danes dospe v gruško luko nekoliko manjših edini« angleškega vojnega brodovja. Ladje bodo svečano- sprejete. Fantazije „Jutra“ Včerajšnje »Jutro« je iznašlo novo deklamacijo. Pravi, da se politične organizacije in njih pristaši ne samo štejejo, temveč tudi tehtajo. Zato pa velja tudi SDS več kot kaka druga stranka, ker tudi najbolj zagrizeni nasprotniki morajo priznati SDS njeno odlično kvalifikacijo za vodstvo in upravljanje javnih poslov. Obžalujemo, če nismo dovolj veliki nasprotniki SDS, da bi mogli njej priznati njeno kvalifikacijo — kaj šele odlično — za vodstvo javnih poslov. In radovedni smo tudi na tistega zagrizenega nasprotnika SDS, ki je — magari le v najbolj dovtipni uri — storil SDS to laskavo priznanje. Fantazija Jutvo-vega« uvodničarja je le malo prebujna. Odlična kvalifikacija SDS za vodstvo javnih poslov! Večje ironije Slovenija menda res še ni doživela. Po vsem svetu velja, da je partizanska uprava najslabša od vseh uprav. Ravno za uvajanje partizanstva v upravo pa so bili samostojni demokrati naravnost mojstri. In tega ne bi moral vedeti nihče tako dobro, ko ravno »Jutrovi« bralci, če bi bili malo manj pozabljivi, ker v »Jutrovem« uvodniku je bilo natiskano, da se bo pri redukciji uradništva upoštevalo le tiste, ki so volili za »narodni« blok. Načelo partizanstva je bilo tedaj javno razglašeno! Ni se pa to zgodilo prvič, ker s podpisom ministra se je pred tem v uvodniku »Jutra« poudarila ista misel. Ni se pa samo načela partizanstva izreklo, temveč tudi nad vse pridno izvajalo. Uradniške persekucije so dovolj jasen dokaz! In že samo one docela diskvalificirajo SDS za vodstvo javnih poslov. Spoštovanje volje volilcev je nadaljna temeljna zahteva demokratične uprave. Kako je to zahtevo izpolnjevala SDS, priča ukinjena ljubljanska avtonomija, pričajo razpuščeni občinski odbbori po deželi. Priča pa tudi to, da si je upala SDS nastopati v imenu slovenskega naroda, pa čeprav ji je ta odločno odklonil pooblastilo za njegovo zastopstvo. Še celo kopo drugih grehov SDS bi lahko navedli, ki vsi brez izjeme govore o tem, da Se ni bilo v Sloveniji stranke, ki bi bila tako zelo diskvalificirana za vodstvo javnih poslov kakor ravno SDS. Ni treba, da bi vse te grehe naštevali, ker so »preznani iu ker že samo naštevanje grehov javnosti preseda. ; Samo na; eno zahtevo dobre uprave bi še spomnili ijutrovegac uvodničarja: na čistost uprave. Bili bi mu hvaležni, če bi nam povedal, katere lavorike si je SDS zaslužila na tem polju! Velezabavno pa je, kako se po »Jutru-.: glasovi ne samo štejejo, temveč tudi tehtajo! Kjer je v rabi pluralni volilni sistem, je ta-ko nedemokratično tehtanje še nekako mogoče. Ampak ta pluralni volilni sistem je ta-ko divno slab, da ni niti ene dežele, kjer bi , si ga želeli, kjer ga pa imajo, ga vsi odkla- ! njajo. Pred zakonom so vsi enaki in vsak vo- j lilec odda enako Soglico. Misel, da so tisti, | ki oddajo kroglico v skrinjico SDS, prav po- j sebno pametni, je tako originalna, da jo čisto j gotovo na »vsem svetu ne bo nihče ponovil, i Sicer se pa naj »Jutro« samo spomni na ime- j na, ki jih je po letošnjih volitvah hotelo | »Jutro« javno osmešiti, ker so- volili proti i SDS. Bila so sama imena od slovesa! i Bolj ni moglo dokumentirati »Jutro« svoje- 1 ga nedemokratičnega naziranja, ko s konsia- i taci jo, da so za SDS volili ta »boljši«! Ta fevdalen nazor je zarjavel že v ropotarnici! Volilni glasovi, pa tudi pristaši strank, se samo štejejo. Pač pa voiilee tehta posamezne stranke in kakor se njemu zde stranke težke, tako on glasuje. Slab znak za vsako stranko, če jo najde volilec za prelahko in ji odreče svoje zaupanje, toda dvakrat slabo za stranko, ki je sestavljena samo iz »ta pametnih n in niso ti v stanu dopovedati, da je njih stranka prava. In SDS se je to dosledno' zgodilo. Volilci so jo tehtali in jo vedno našli prelahko. »Gospodje s ta boljšimi kuglicami«, samo štejte svoje večvredne glasove, če mislite, da bo vsled tega manj hudo, da so vas tudi v Beogradu našli za prelahke. Vsaj ena tolažba, da imate večvredne glasove, naj vam ostane sedaj, ko pišejo vaši pristaši pristop nice v druge stranke. Gospodarska autarkija — vzrok evropske kri e (Piše Borba, ki jo bijejo v nemškem Reiehstagu polit, stranke za in proti sprejetju carinike tarife, je za trenutno stanje evropskega gospodarskega položaja nadvse značilna. Znano je, da so se ob ostrini delikatnega vprašanja: svobodna trgovina ali zaščitne carine? grupirali in razbijali tako predvojni kakor povojni angleški kabineti. Težino tega vprašanja so preizkusili zlasti Lloyd George, Bonar Law in Baldvvin, ki je s to parolo — dobro izrabljajoč svetovno-gospodarsko konjunkturo — porazil delavsko stranko ter s takim pooblastilom zarisal novi pravec britanske politike. Anglija se je odločila za uvedbo zaščit-no-carinskega kurza. Seveda brez kompromisa tudi v izpremenjeni situaciji ni šlo, in dominiji so dosegli znatne carinske olajšav« gled# trgovine med njimi in Anglijo. Omenjena težnja Anglije po gospodarski osamosvojitvi ali autarkiji je izvirala iz posebnih okoliščin, ki jim je podlegla angleška produkcija Posledice te politike konstantna ekonomske izolacije so se kmalu pokazale. Angleški zgled je bil vabljiv za vse one dežele, kjer so si desničarsko - konservativne .stranke polagoma osvojile politični teren. In sedaj je, kakor vidimo, prišla na vrsto tudi Nemčija. Nemški nacionalci in populisti so v nekam čudni koaliciji s sicer treznim cen-trumom uporabili priliko desničarske plime v ta namen, da izvedejo svoj gospodarsko-političen načrt. Georg Bernhard, znani publicist in gospodarski strokovnjak, je čisto pravilno zapisal, da tira Luthrova vlada radi profitov nekaterih veleindustrijskih koncernov ves nemški narod v gospodarsko izolacijo. Carinska tarifa, ki jo bičajo skozi celo vrsto plenarnih debat sedanjega Reichstaga, je naskok na gospodarsko-demokratične postulate majhne industrije, obrti in konsumenta. Izgovor Luthrove vlade, da gre za zaščito nemškega kmetijstva, ki da ne more prenesti poplave z ameriškim in ruskim žitom, je jalov,. saj so se v nemškem tisku že nekateri ugledni junkerji izrekli proti tako pretirani zaščiti agrarne produkcije. Pomisliti je treba, da so vnesli v carinsko tarifo maksimalno-zaščitne #arine na surovine in polfabrikate, ne da bi obenem poskrbeli za kompenzacijo glede izvoza srednje in male industrije. V tej nesorazmernosti je zapopaden konflikt, ki ga Bernhard že v najkrajšem času z gotovostjo pričakuje. Tedaj se bo pokazalo, da je desničarska vlada rodila s to carinsko predlogo politikum prve vrste. Jasno pa je tudi, da tvori ta nemški zgled nevaren prejudic: Poljska s« je že odložila »a Uto carinsko doktri- *■) '-*stg no in v kratkem času se že lahko zgodi, da bodo nastale revizije dosedanje carinske politike po raznih drugih državah, kjer so na vladi slično zainteresirani sistemi. Težnja po gospodarski autarkiji je dobila potemtakem vidnega izraza v carinski politiki evropskih držav. Nobenega dvoma ne more biti, da je ta politika nezdrava ter da vsebuje klice poznejših konfliktov. Oglejmo si zemljevid današnje Evrope, pa se bodemo lahko prepričali o nemožnosti obstoja visoke zaščitno-carinske politike. Za nas je pred vsem važno gospodarsko področje v Podonavju, ki se smatra ftot no-kaka prehodna baza za zveze med Orientom in okcidentom. Amerikanec Hines, ki mu je Društvo narodov poverilo Študij donavskega vprašanja, je ugotovil, da se je tonaža celokupnega trgovskega brodovja na Donavi pomnožila sicer za 25%, da pa je trgovski promet v istem razmerju opešal. In to ni zakrivila samo gospodarska depresija današnje Evrope, pravi Hines. To je posledica sedmerih carinskih grani# v tem osrčju Evrope ... Če torej pomislimo, da je politični sistem v današnji Evropi vsled svojih mnogoštevilnih hib pravi vzrok naraščanju življenskega standarda, se nam vrine tudi druga predpostavka, da so vsa stremljenja po popolni ekonomski zaokrožitvi državnih granic (saj te so običajno kongruentne s carinskimi) simptom nevarne krize, ki mora po tem programu nujno nastopiti. Autarkija je nemogoča v tem času, ko moderna tehnika povzročuje razvojne revolucije. Anglija je že v zagati: doba črnega premoga se nagiblje k zatonu, »beli premog«, t. j. elektrika, si osvaja svet in intenriviranje vseh mocročih prometnih sredstev je toliko, da med Parizom in Berlinom ni več skoro nikake relativne razdalje. Evropa tvori eno samo integralno gospodarsko področje. Prpblem nove dobe ni, kako .naj se zarije ta ali oni močnejši narod za okope zaščitnih carin in ekonomskega egoizma; vprašanje naše dobe je: kako naj si prebivalstvo Evrope uredi delitev produkcijskih funkcij, da bo mogoč epohalen preokret glede znižanja povprečnega ^življenskega standarda in z njim v zvezi gospodarska ter socialna pacifikacija Evrope. Borba v nemškem Raichstagu ni vredna visokega nivoja nemškega narodnega gospodarstva. Posledice, ki bodo sedaj nastale malone po vsej Evropi, pa si naj pripiše nemški narod, ker je izročil vso oblast političnim zastopnikom teš-ke industrije. Politične vesti. = Albin Prepeluh e političnem položaja Slovenije. V »Kmetskem listu« je napisal Albin Prepeluh zanimiv uvodnik, v katerem jasno in točno ugotavlja dejstva iz naše slovenske politike. Albin Prepeluh izvaja: Sklenjeni politični sporazum obeh najmočnejših strank predstavlja le prvo etapo h konsolidaciji naših državnih prilik. Poseben pomen pa ima sporazum, ker stopa z njim na plan organizirano ljudstvo, ki bo udarilo na sporazum tudi svoj lastni pečat. Slovenci so pri tem sporazumu ob strani in to obžalujejo tudi Srbi in Hrvati. — Zadnja leta se je v Sloveniji ukoreninila navada, da se smatra za zastopnika Slovencev vsak, kdor je slučajno v dobrih osebnih in političnih stik z vladajočo stranko, pa čeprav mu slovensko ljudstvo ni izreklo svojega zaupanja. Ta politična špekn-lativnost je prešla tudi v državno upravo, ki je zlasti zaradi tega postala neznosna, ker strankarsko prikrojena. Toda politični mandat Slovenije Je v rokah SLS, ker ima od 29 slovenskih 20 mandatov. Stranka pa te J« iz komoditete čisto omejila na cerkveno podlago in vsled tega onesposobila postati »ood-ločujoči element v državi. To pa je v škodo vse Slovenije, ker *o Slovenci vsled popolno izolacije SLS v državi obsojeni na pobiranj* drobtin. Položaj je danes tak, da pridejo danes v poštev samo tri politične skupine: SLS, Zveza slovenskega kmetskega ljudstva in SDS. Vse ostale skupine so ali prešibke ali pa slone na takšnem idejnem temelju, da jim je vsako politično udejstvovanje nemogoče. SLS se je izključila sama. Sklicevanje na načela in program takrat, ko gre boj v etapah, ni na mestu in je brezkoristno. Politične stranke so tu zaradi tega, da v vsakodnevnih političnih in socialnih bojih osvoje kar največ mogoče. V takšnih situacijah, v kakoršnih se nahajamo že nekaj let, je mogoče, da je vse samo taktika, možna pa je ob tem tudi politika, ako so trenotki in situacije ugodni. — Izločena je tudi SDS, ker je vezala svojo usodo le na strankarske razmere v Beogra- -du in mislila, da se da ubiti »klerikalni zmaj s pomočjo »beograjskega žandarja«. — Ker ; je SLS še vedno legalna zastopnica slovenskega naroda in zato odgovorna za vse, kar se v Sloveniji zgodi ali opusti, je naloga Zveze slovenskega ljudstva samo ta, da pre- j ko Hrvatov prepreči popolno izolacijo Sloven- = cev. —Slovenska ljudska stranka bo najbrže l letos še enkrat in zadnjič pozvana, da izvr- j šuje mandat, za katerega se je potegovala pri ! volitvah. Tedaj se bo izkazalo, koliko je se- j danje pisanje njenih listov resno. — Z ozi- > rom na vse to smatrajo Srbi in Hrvati Sloven- j ce za bolno politično telo, ki ga treba ozdra- j viti s tem, da se okrepi med nami zavest J svobode in samostojnosti. To pa more biti le I jjlod duševnega, preroda ljudstva, kar je tež- j ko delo. Kdor je teh misli, naj gre na to i delo, ker najprej je setev in za njo šele pri- j de tudi žetev. j = Pot notranjega ministra v Liko je imela f po zatrdilu hrvatskih listov ta namen, da se ! minister na lastne oči prepriča, kako usodna I je bila prejšnja politika, ki se je ravno v j Liki najbolj brezobzirno izvajala. Ministra 5 Maksimoviča je spremljal dr. Pernar, ki je f dal ministru podrobne informacije o vseh na- j silnosti, ki so se godile v Liki. Maksimovič i se je na poti večkrat ustavil in govoril s ! kmeti ter se uveril, da je narod za sporazum J in da je bil proti Beogradu le vsled krivic, ki so se vršile nad njim v imenu Beograda. Silno se je začudil min. Maksimovič, ko je J zvedel, da Plitvice niso mogle dobiti normalnim potom niti električne struje, ker so bili partizani nasprotni Plitvicam. Pot Maksimoviča v Liko je popolnoma dosegla svoj namen in znova utrdila dobre odnošaje med radičevci in radikali. = Včerajšnji »Slovenec« pravi, da bi bilo najbolje, če bi mi, ki neprestano zahtevamo, da sklene SLS sporazum z radikali in radičevci, povedali, kako bi ta sporazum moral izgledati. Mislimo, da smo »Slovencu« s svojim včerajšnjim uvodnikom v tem oziru že dovolj jasno odgovorili. Vsaj ena kardinalna zahteva Slovenije mora biti s sporazumom dosežena in za nas je čisto vseeno, na katero polaga SLS posebno pažnjo. Če pa se posreči, da doseže SLS s sporazumom o delu vlade še nekaj več, potem dvakrat čast ji! Preprečiti hočemo izolacijo Slovenije pri vseh važnih državnih vprašanjih, s tem pa je tudi že povedano, kakšen da naj bo sporazum. Podroben načrt pa ne moremo podati mi, temveč edinole SLS, ker ona odloči, kaj je njej najbolj simpatično. Sicer pa mislimo, da nam ni »Slovenec« hotel narediti tega poklona in zato naj ta kratka notica za danes zadostuje. = Cena beg je ozdravel in je imel včeraj popoldne daljšo konferenco z dr. Ninčičem in pomočnikom zunanjega ministra Jovom Markovičem. Prijateljski odnošaji med Albanijo in našo državo so bili na konferenci poglobljeni. = Zopet umor v Bolgariji. Na kolodvoru v Batanovih je bil umorjen vojvoda Asen Da-skalov. Atentator je neznan in je pobegnil. Daskalov je pred štirimi leti vrgel v ministrsko ložo narodnega gledališča, v kateri se je nahajal Stambolijski z več ministri, bombo. Sedaj je sam postal žrtev atentata. = Boji Francozov v Siriji. Angleški listi poročajo o novih bojih Francozov z Druži. Francoski aeroplani so bombardirali vstaške vasi. Francoska okrepljenja napredujejo iz Damaska in Bejruta proti Druzom. Ministrski predsednik Painleve je izjavil, da znašajo dosedanje izgube na mrtvih, ranjenih in pobeglih okoli 800 mož. Trdnjava Zuejda je sicer obkoljena, toda dobro založena s hrano in municijo, da ni nevarnosti za njen padec. = Belgija zahteva moratorij za izplačilo ameriškega dolga. Po zadnjih vesteh so dospela pogajanja, ki jih vodi belgijska delegacija pod predsedstvom bivšega premierja Theunisa z ameriškimi delegati glede odplačila belgijskega dolga, na mrtvo točko. Belgijci so zahtevali desetleten moratorij, ker da so belgijske finance tako slabe, da ne bi prenesle niti najmanjšega odplačevanja medvojnih dolgov. Izgleda, da Amerika ni pripravljena dovoliti moratorija. = Zbiižanje baltiških držav. Po svojem potovanju po obmejnih državah je sprejel la-tiški zunanji minister Meierovvicz novinarje in jim sporočil, da je bil v Kovnu dosežen sporazum med Latiško in Litvo. Sklenjena je bila arbitražna konvencija, ki naj zbliža obe baltiški državi. V kratkem bo tudi podpisana gospodarska pogodba. Latiška bi bila pripravljena skleniti tudi carinsko unijo, čemur pa Litva nasprotuje. — Splošno se opaža v zadnjem času veliko zbiižanje med baltiškimi državami. To zbiižanje silno podpira Velika Britanija, ki hoče ustvariti z zvezo Baltiških držav, kateri naj bi se pridružila tudi Danska, močan obroč proti sovjetski Rusiji. Obenem pa naj bi bila ta zveza protiutež proti francosko - poljsko - češkoslovaški Silno neurje v severni in srednji Evropi. P-o daljši hladni in deževni dobi so nastopili prejšnji teden vroči, prav poletni dnevi, ki so dosegli svoj višek v torek dne 11- t- m. Ta dan se je dvignilo živo srebro na 38 stopinj Celzija. Silna vročina, ki je ponehavala šele pozno zvečer, je obetala skorajšnji dež, ki naj bi ohladil razžarjeno in neznoeno ozračje. To upanje se je tudi skoro izpolnilo, v mnogih krajih žalibog na katastrofalen način. * Iz Nizozemske prihajajo razburljiva poro-S čila o silnem neurju, kakršnega tam še niso ! doživeli. Nad vso Nizozemsko, posebno hudo pa v vzhodnih pokrajinah, so divjale strašne nevihte in dežni viharji, ki so rušili poslopja, trgali strehe in dimnike kot papirnate igračke, prevračali težke vozove in ruvali stoletno drevje s koreninami vred. Najhujše je prizadet kraj Borculo, ki je bil vsled viharja skoro popolnoma razrušen. Pri tem so bile ubite štiri osebe, več ato ljudi pa je bilo ranjenih. Nad 2000 ljudi je brez strehe. Misli se, da bodo smrtne žrtve veliko večje, kot se je to moglo ugotoviti v prvih trenutkih. Telefonske in brzojavne napeljave so bile težje poškodovane, tako da je bil promet z Berlinom in Emdenom dalje časa pretrgan. Na mesto nesreče je bilo odposlano na pomoč vojaštvo. Po dosedanjih podatkih presega nastala škoda vsoto štirih milijonov holand. goldinarjev (okoli 120 milijonov dinarjev). Vsled neurja so bile razrušene številne železniške postaje, razne tovarne in električne centrale. Kako silovit je bil vihar, ki je bil enak' ciklonu, dokazuje dejstvo, da je prevračal na postajah in progi polno naložene železniške vagone. Tudi železniški promet z Nemčijo je bil deloma ustavljen. Slična poročila prihajajo tudi iz Schlcsvvig-Holsteina, od koder poročajo, da je divjala v noči na 11. t. m. nad četrt ure trajajoča katastrofalna nevihta, ki je napravila v vsej pokrajini občutno škodo. Poleg, močno poškodovanih stavb in drevja je docela uničena vsa žetev. Pokrajina nudi nad vse žalostno sliko razdejanja. Močno narasla voda je preplavila polje in vdrla v hiše. Na več mestih so izbruhnili vsled strele požari. Do sedaj so ugotovili enega mrtvega in deset težko ranjenih, dočim se lažje poškodovanih ni moglo prešteti. Katastrofalno neurje na Češkoslovaškem. Te dni je divjala po vsej Češkoslovaški huda nevihta, ki jo je spremljal ciklonu podoben vihar. Na več krajih, posebno v severno moravski oblasti, so nastale velike poplave in je bil mestoma'ustavljen železniški promet. Škoda še ni ugotovljena. Na nekaterih progah bo počival promet več tednov. Iz nekaterih krajev se poročajo zanimive podrobnosti. V Preromu je tekla voda po ulicah in vrtovih v potokih, s seboj je nosila vsakovrstne predmete, celo izruvana drevesa. Silna burja je razbila veliko število oken. Reka Bečva je dosegla 360 centimetrov nad normalo ter se razlila po njivah. Povodenj je zahtevala tudi človeške žrtve. Neki mladenič je stavil za sto Kč, da preplava reko Beč-vo. Toda že v daljavi 10 metrov je zašel v vrtinec ter začel klicati na pomoč. Nihče od ljudi, ki so stali na bregu, se ni upal priskočiti lahkomišljenemu mladeniču na pomoč. Samo neka ženska je hotela to storiti, toda bilo je že prepozno, zakaj mladenič je med tem časom izginil v valovih. Njegovi tovariši, ki so ž njim stavili, so bili aretirani. V Starem Smokovcu je potrgala burja vse telefonske in brzojavne žice ter izruvala in polomila mnogo dreves. Bilo je tako, da ljudje niso mogli iz hiš. Z vil so izginili vsi okraski-Več napisnih desk je odnesel vihar na velike daljave. V Trenčanskih toplicah je zalila povodenj neki vlak sredi proge. V trenutku je bilo na obeh straneh celo jezero, tako da je izgledal vlak, kakor ladja. Potujoče občinstvo je bilo zelo preplašenOj ker ee ni videlo, kakor daleč je seglo oko, nikjer suhe zemlje. Nevihte v Sloveniji. Z Bleda poroEajo: Ze predvčerajšnjim popoldne je pričelo tukaj močno liti in med dež se je mešala nekaj časa tudi toča. Ponoči pa se je izpremenil dež v močno neurje, katero sta spremljala neprestano grom in blisk. Med drugim je udarila strela tudi v poslopje g. Janka Florjančiča, ki se nahaja na križišču ceste, ki se cepi proti blejskemu kolodvoru: Puh strele je vrgel iz postelje petletnega sinčka g. Florjančiča ter ga omamil. Od strele so bili ožgani razni sobni predmeti, ki jih je mali deček, prišedši k zavesti, sam pogasil. Nevihta je prenehala šele zjutraj, dežuje pa še vedno naprej. Tudi v Selški dolini je divjal velik vihar, tekom katerega so udarjale strele vsevprek. Treščilo je v cerkveni zvonik v Bukovcih nad Škofjo Loko, kateremu je zgorela streha. Posebuo hudo pa je divjalo neurje pod Ljubljano na Igu, v Tomišlju in na Škofljici. Okrog pol 5. ure popoldne so se pripCKlili izza Krima težki črni oblaki, iz katerih se jo vsula med močnim nalivom na omenjene kraje in sosednje vasi kot kurje jajce debel-1; toča. Vse žito, kar ga še niso poželi, in dru?1 pridelki, so bili dobesedno zbiti v zemljo. Toča je vsled zavijajočega viharja pobila na številnih hišah šipe ter padala skozi okna v stanovanja. Ozračje se je močno ohladilo in je bilo najti še v večernih urah v jarkih do ped visoko debelih ledenih zrn. Prebivalstvo je težko prizadeto in nujno potrebno hitre 111 izdatne pomoči, škoda se bo danes uradno precenila. Prosveta. Pevec. Glasilo Pevske zveze. Leto V. Št. 7.-8. (julij avgust). Literarna priloga prinaša na uvodnem mestu poziv društva učiteljev glasbe na ustanovitev učiteljskega pevskega zbora v Sloveniji po vzoru sličnih čeških in moravskih udruženj. Kakor je misel izredno lepa, zaenkrat še ne verujemo \ nje realizacijo, ker je pri nas za temeljit in resen zborovski študij premalo trdne volje dn požrtvovalnosti. Pokretu pa želimo najlepši uspeh! — Prof. M. Bajuk nadaljuje s sestavkom »O taktu«, p. H. Sattner pa z razlago sekvence. Jakob Aljaž zabava čitatelje s svojimi pevskimi spomini, ki so zabeljeni z sikatero smešnico. Vestniku Pevske ^veze slede poročila o delovanju v'Zvezi''clanjemh društev in ocene novoizišlih skladb: M. Bajukovih Narodnih pesmi, E. Adamičevih 6 pesmi za mešani zbor (izšle v Gorici) in St. Premiiovih 0 ženskih zborov s spremljevalnem klavirja. Pod rubriko »Iz glasbenih listov« objavlja urednik zrna iz »Cerkvenega glasbenika«, »Našega čolnička«, »Sv. Cecilije« in »Slov. Učitelja«! Zakaj uredništvo ?Pevca< nima nobene besede za »Zbore«, ki jih redno brezplačno prejema v oceno, nam ni umljivo. — V glasbeni prilogi je priobčen dobršen del E. Adamičevih izvrstnih »Svatovskih pesmi«, katere je lansko leto z vel’kim uspehom ix-vajal pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani, pod vodstvom g. Srečka Kumarja, komur so tudi posvečene. *■ »Pevca« prav radi priporočamo vsem našim zborom v narožbo. Dr. Vladimir Ravnihar: Slovenci in Italija na Jadranu/ Delikatno je razpravljati o medsebojnem razmerju med Slovenci in današnjo Italijo naprsni jadranskemu problemu. Delikatno z ozirom na mednarodni značaj tega problema, delikatno pa tudi z ozirom na položaj Slovencev v državi SHS. Ves problem ima viso-kopolitično obiležje ter igrajo v njem vprašanja kulturnega in gospodarskega značaja le sekundarno, ker od politične rešitve tega ■ vprašanja pogojeno, in zavisno vlogo. V političnem pogledu Slovenci kot samostojni činitelji v meddržavnem smislu ne prihajamo v poštev, odkar smo po ujedinjenju s Srbi in Hrvati kot narod v političnem pomenu te besede bili žrtvovali svojo eksistenco na korist skupnosti ter se ž njimi stopili v eno edinstveno državo, od tega trenutka je prešla legitimacija do zastopstva in varstva tudi naših, speci’'dno slovenskih interesov na državo samo in njene zakonite predstavnike. O tem nam St. Germainska, Ra-pallska, Rimska pogodba z različnimi konvencijami, ki smo jih že dočakali in jih še pričakujemo, ne puščajo nobenega dvoma, in prav tako ni nobenega dvoma, da smo Slovenci na žrtven ik celokupnosti morali položiti relativno največ žrtev — teritorialnih in ljudskih. Ne radovoljno in prav nič ne prikrivamo, da z vso mentalno reservacijo, ko smatramo te žrtve samo za začasne in opor-tune z ozirom na trenutno višjo silo. Vis maior, ki niti v zasebno-pravnih odnošajih nima za posledico moralne, ali celo pogodbene obveznosti. O velikosti deleža naše lastne — slovenske — krivde na ustvarjenem prekarnem položaju, da smo morali kloniti pred višjo silo, da pa tudi danes odločilno ne posegamo vmes, bo pisala objektivno zgodovina. Prav tako, v koliko je opravičeno več ali manj prikrito očitanje, češ, da neopravičljivi egoizem legitimnih naših zastopnikov v diplomatski borbi z Italijo na eni ter njih desinte-resemenl na slovenskih zadevah na drugi strani igra svojo posebno vlogo. Akti tega procesa še niso inrotuiirani. Čakajo vestnega sodnika, da jih pregleda ter izreče sodbo. Zategadelj nam tudi še ne pristoja niti, da bi inkriminirati, niti da bi branili. Prikriti pa ne smemo, da je v Slovencih močno razširjeno mišljenje, da smo v računih, ki se obračunavajo na meddržavnem trgu, naši državi kompenzacijski objekt za interese, ki so odločujočim činiteljem bliže k srcu. Tej okoliščini se pripisuje, ako Italija ne samo na-pram našim rojakom in sedanjim svojim državljanom postopa brezobzirno in brutalno, prezirajoč njihova nacionalna čustva in liaj-primitivnejša človečanska prava, marveč poteza granice svoje interesne sfere daleč preko v mirovnih pogodbah na temelju zloglasnega Londonskega pakta jej priznanih strategič-nih meja. Kakor rečeno, nočemo inkriminirati, toda ... Vidi se liam potrebno poudarjati, da bi bilo ■W»no napačno s stališča naše države same, ako bi se na merodajnih mestih samo dal videz, kakor da Slovenci in naše ozemlje nismo prvoredni subjekt naše države zamisli. Smo naši državi antemurale napram italijanskim ambicijam, ki ga je treba najtrdnejše podzidati in skrbno izgraditi. Da smo Slovenci zmožni in sposobni, da prevzamemo to, minio lahko rečemo, nalogo vitalnega pomena za našo državo samo, nam dokazuje vsa naša preteklost, ko smo vzlic svoji skromnosti in materielni revščini vesoljnemu nemštvu bili trd oreh, germanskemu valu zaščitni jez za slovanski Balkan, ko pa smo celo ofenzivno lahko nastopali napram meh-kužnejšemu italijanskemu elementu ter je bilo v dobi pred svetovno vojno le vjirašanje časa, da se severnemu Jadranu povrne nje-tp.vo slovansko lice. Danes je vzlic temu, da smo integralni del lastne države, naše stališče neprimerno težje nego pred vojno. Ne samo, da so nas mirovne pogodbe z vsiljenjem nenaravnih mej zasekale v naš življenski živec ter ustvarile vsaj formalno neko dokončno stanje, je pa prav trdnfa Hralievilla ima tr°ie državnih cen-«'ti«»i5rlal® *n •Mrziin onega, ki me mrzi, pre-klinjam onega, ki me preklinja. Iz Danske vejejo vedno mrzli vetrovi, radi katerih tu zunaj otrpnem. Pljujejo vame, tlačijo me v blato. Jaz sem vendar pesniška narav, in bog jim jih ni dal mnogo, v smrtni uri pa ga poprosim, da tega naroda z njimi več ne obdaruje. ,I)a’ ju ko bi moral biti po svoji smrti ta-kot sem v življenju, rečem: Danci Tn i« *,obnega> mrzlega, satanskega! ,°„z *■— Tr„o 4e »»hias Eleonora Ulfeld, kjer so se iz Ambroža Stu- ba norčevali posestniki, in kjer se je ge z mnogimi drugimi grdo ravnalo, dokler ni bilo ime naroda ljudem v zasmeh in pregovor.« 1 , Nasprotje temu ogorčenju je tvorila goreča i t’!0— za uspehe, osobito odlikovanja, na a ri je slonela Andersenova otroška religioznost. Na tem mestu moramo naglasiti, da je našel Andersen, ki je bil na Ionskem preganjan, v Nemčiji svoje zavetišče, bil adopti-ran n pomehkužen, čim so bila njegova dela prestavljena. Hočem biti časten in nočem radi tega Nem- 1 cev čezmerno hvaliti. Imel je veliko pred- i nost: Bil ni robat. Nikogar ni razžalil i nikogar ni kritiziral, nikomur ni bil’ ! na poti. On je zabaval. Njegova dobrodušnost je govorila. Vendar pa ni bila njegova dobrodušnost v Nemčiji večja, kakor na severu, kjer je doživel tako mrzlo obsodbo. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da je napisal Nemec Pavel IIeyse v izvrstni kratki kitici: Kdor na drugih sloni, temu se svet šibi; kdor nase gradi, trdno stoji. Najbolj se mi je Andersen prikupil, že me je obiskal v moji mali sobici, visoko nad cesto, kjer sem prebival v šestdesetih letih. Vstopil je, se vsedel v usnjati naslonjač, edino lega sem mu lahko ponudil, kajti drugih stolov nisem imel, poškilil je proti oknu, navzlic temu, da je bilo skrbno zaprto, se je iz bojazni pred prepihom nekoliko odmaknil 1“ |?vi?kel iz žepa rokopis. Toda slabo je .1 N® misliti, da se je v mali sobici, kier se je radi dolžine svojega telesa in radi živahnih kretenj komaj pregibal, manj trudil, nego v slavnostni dvorani. Storil je, kar je le mogel. Z ganljivo skromnostjo se je izrazil nekega dne: »Dozdeva se mi, da' niste preveč zavzeti za moje pesmi. Saj se zavedam, da nisem pravzaprav lirik. Toda se vam ne dozdevajo morda nekatere med njimi dobre, na primer »Umirajoči otrok«?« Ko se je dvignil, da bi odšel, mi je rekel brez uvoda in brez prehoda, z ozirom na moje besede v nekem pismu — vse to je danes tiskano zelo toplo: »Imejte se dobro, če bi pa zašli pod kap, ne sklonite tilnika.« y dvajsetih letih vplivajo take besede iz- . kusanega moža dobro. | Najlepše in najbolj jasno pa se spominjam j Andersena, kako sem ga poleti 1872 često • videl v sobici moje matere, v mali vili ob s prelivu. Tja ni zahajal, da bi komu kaj čital, ampak, da bi se nekoliko raztresel, in nikdar ga nisem slišal tako živahno pripovedovati o svojih doživljajih kot tedaj. Prošt, ki ga je birmal, ni bil z njim baš prizanesljiv ter mu je napravil to krivico, da ga je kot revčka uvrstil med kaplanove birmance na skrajnem koncu cerkve, dasi je spadal med proštove birmance. Leta 1844 je bit Andersen dnevni gost danske kraljeve dvojice na otoku Fohr. Slučajno je zvedel, da je prošt nastavljen na otoku.»»Prosil sem kralja,« prippveduje Andersen, »naj mi izjemoma dovoli, da ga posetim v kraljevi elmpaži z rdečimi kočijaži in livriranimi služabniki. Tako sem se peljal v kraljevem vozu, s perjanicami na konjih, v posete k zavod-nemu proštu. Voz se je ustavil, dočim sem bil jaz notri, pred vrati. To je bilo moje maščevanje.« Ves Andersen z vsem svojim veseljem nad pustolovščinami, s svojimi nekdanjimi ponižanji in s silno, otroško častihlepnostjo je zapopaden v tej kratki pripovedki, ki ni našla prostora v »Pravljicah mojega življenja.« j Pustolovec Strasnov nadaljuje. j Strasner obišče svojega strica, ncutriškega škofa. { 1 Stvar datira iz let okrog 1900. To se da preračunati iz politične konstelacije. Emerik Bende, neutriški škof, je bil takrat ie star mož, toda pristen madžarski plemič, srojeglaven in vročekrven, vrl borec eccle-\ »iae militantis, ki bi se bil boril, če treba, za j svojo stvar eventuelno tudi z mečem. Pod i raskavo skorjo pa je gorel plemenit ogenj j ljubezni do bližnjega, ki je omehčal tudi za ; sentimentalnosti dovzetno srce Strasnova. j Strasnov je obiskal škofa kot njegov nečak, i »inisterialni svetnik Geza pl. Vertessi. j »Bil sem,« pravi Strasnov, »zaročen z neko t subretko. Vrag je hotel, da je poročil moj ; brat njeno sestro in začel se je pekel. Moja j nevesta je tožila, da jo zapostavljajo pri raz-; delitvi vlog, svakinja je delala scene radi | dozdevnih intrig moje neveste in, ker sicer | sploh nisem bil prijatelj ženitve, sem pobral j lepega dne šila in kopita ter se odpeljal na j Dunaj. Tam sem živel kakor navadno: kro-i kal sem ter razmetaval denar s polnima ro-j kama. Čudno: Na Dunaju se mi ni nikdar • ljubilo kaj zaslužiti, kljub temu pa sem za-| pravil denar najrajši tam. In to je šlo vse-j lej prav hitro. Dunajske ponočne demimond-; ko majo pri takih stvareh imenitno poma-i gati. Torej, nekega dne sem revidiral zopet ; svoje tisočake in ugotovil: »Nacek, nov denar | »i moraš preskrbeti! Mogoče bi ti lahko po-: »lagal pri tem tvoj prijatelj nuncij!« * Zopet enkrat sem obiskal dunajsko nuncia-? hiro. Baptist, vzor komornega sluge, me je , sprejel v blaženem pričakovanju grofovske napitnine z diskretnim smehljajem : | »Njegova eminenca je zaposlen.« j »Ima zopet enkrat damski obisk?« \ Baptist je ostal diskreten ter me peljal v ( muncijevo pisarno. j »Gospod grof, treba bo dolgo časa čakati.« Pustil me je samega. Zgolj iz dolgega časa : sem listal po aktih, ki so ležali na škofovi ! pisalni mizi. Ena od listin je vzbudila mojo pozornost. »Neutriški škof potrebuje na vsak j način koadjutorja«. Kadar sem bral besedo . »koadjutor«, mi je bilo takoj prijetno pri sr-1 cu. Kajti »koadjutor« je pomenil zame na vsak način denar. Ali je moral plačati škof, zato, da ni dobil koadjutorja, ali pa kdo drugi zato, da je postal koadjutor. Po mojem preizkušenem receptu sta morala plačati vselej obadva. Ergo, papeževega nuncija nisem potreboval več. Stisnil sem Baptistu stokron-ski bankovec v roko, rekoč: »Priporočite mo eminenci. Ne morem tako dolgo čakati. Vrnem se pozneje.« Ko sem bil na ulici, sem premišljeval, kdo bi mogel intervenirati v zadevi koadjutorja. Spomnil sem se, da sem čital v nekem listu, da je igral ravno pred kratkim v neki taki zadevi važno vlogo ministerialni svetnik^Gč-za pl. Vertessy, ki je bil prideljen ministrstvu a latere. Naslednjega dne je dobil neutriški škof sledečo brzojavko: »Emerik Bende, škof v Neutri. Po najvišjem nalogu pridem v svrho ureditve važnih zadev z večernim brzovlakom. Ministerialni svetnik Gčza pl. Vertessy.« — Bilo je meseca decembra, in ko je prispel brzovlak v Neutro, je bilo temno kot v rogu. Pred kolodvorom me je pričakovala škofova gala-kočija in neki kanonik, ki me je spremil v škofijski dvorec. Bil je to res dvorec. Starodaven, s težkimi vrati in debelimi zidovi. V poslopju ni bilo niti plina niti električne luči, in če bi bilo šlo po volji starega škofa, bi bili žgali same baklje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana. (5*) V okiopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. «0a, tili gospod, česa pa pravzaprav hočete, če me »e mislite oropati?< »Se vedno vprašuješ, lepa deklica?« se smeja poročnik. »Tu v sibirski stepi je prokleto malo žensk, treba je uporabiti priliko, če srečamo tako brhko dekle s belo kožo.< Se redno strme Leonorine oči v ofieirja, ki je bil »ekoi, ie preden je tako posurovel gotovo lep človek In gotove ga je nekoč občudovala marsikatera mlada »?i ste oficir, gospod?« ^Poročnik, in še pred dvema letoma misem bil primoran iskati si ljubico v sibirski stepi.« Leonor se smehlja vedno bolj. >Ali, gospod poročnik,- zakaj pa »ist« takoj p«ve-akali, lesa želite od mene?« Oficir* je nekoliko osupel. >Kaj veste, kdo sem jaz?« nadaljuj« Leonor s iud-aim nasmehom. >No?< »Svobodna Američanka, ki potuje krog sveta zato, 4a kaj doživi — če mogoče kaj interesantnega. Ne, gospod poročnik, jaz ne zamudim nobene prilike — a vedeti moram, zakaj gre — menila sem, da sem prišla med roparje, ki me bodo oplenili in usmrtili, kar seveda ni interesantno. Sicer pa... upam, da se razumeva aedaj.« Nemo pogleda poročnik v smehljajoči se obraz dekličin nato pa se glasno zasmeje. »Prav tako, prav tako! Pa se vrnite k ognju. Posi- ljen objem je sicer nekaj prijetnega, a drugače pa... dobro, da se je tako končalo!« Zopet prosta Leonor se vrne s kozaki k ognju; steklenica z žganjem zopet kroži, a Leonor se je ne dotakne; potem ji hoče položiti poročnik roke krog pasu. »Pa menda vendar ne tu pred vašimi kozaki!« se obrani energično. »Ne, taki seveda niso moji nazori o svobodni ljubezni in drugih takih stvareh.« Poročnik se uda. Vsaj jo je hotel le nekoliko pobožati. Vzame odejo iz kožuhovine, na kateri je do sedaj sedel, pomiga in Leonor gre za njim v temno stepo. Trije kozaki ostanejo ob ognju, klepetajo, se smejejo, ter pogledajo včasih v ono stran, kamor sta izginila ona dva. Mine pol ure. Kozaki se ije vedno pogovarjajo, a smejejo se nič več, jezni so. Preklinjajo, a bolj natiho-ma, ter željno pogledujejo v ono stran. Kozaki si vsako stvar lepo razdele med sabo. Ali hoče napraviti poročnik izjemo? Oho, iz tega ne bo nič! Nenadoma pa se obrnejo kozaki v nasprotno stran; na jugu se je prikazal svetel žarek, ki prihaja bliže in bliže, naravnost k ognju. Tudi kozaki poznajo že avtomobil z žarometom. Naglo drevi avto proti njim. Tako ga pa res ne smejo pričakovati. »Poročnik, poročnik, tam prihaja res avtomobil!« Nobenega odgovora. »Poročnik, poročnik!!!« Zopet nobenega odgovora. Zdaj že razločijo voz v njegovi lastni svetlobi. »Moramo ga zbuditi, zaspal je ali pa nori od strasti.« Mož skoči pokoncu, teče v temno stepo, takoj najde prostor, a se takoj vrne, ne da bi izpregovoril bese- dico, potegne gorečo vejo iz ognja in teče z njo &op»t v stepo, tja, kjer leži oficir na svojem kožuhu. »Poročnik je mrtev, umorjen je!!!« zakliče. Da, tu leži kozaški oficir na svojem kožuhu, sam, že mrzel, v srcu ima rano — in ta rana je prav take velika kot Leonorino bodalo. 20. Adam se razodene še bolj. Avto privozi do ognja in se takoj vstavi. Škod sprednja vrata poskoči Georg, takoj za njim Adam. »Ali ni tu mlada dama ...« »Tu sem!« zasliši Leonorin glas, bila je že v avtu. Vstopila je od zadaj v avto baš tedaj, ko je on izstopi* spredaj. Roke ima prekrižan« na prsih; tako stoji kleda. kot smrt. Toda Georgu zadostuje, da je le zopet tu in veseia vzklikne; kozaki odgovore z grozno kletvijo. »Našega poročnika je umorila!!!« Georg ne more razumeti. Toda te besede m» kmalu dejansko pojasnijo. So to kozaki, ki se drže še krvne osvete — vojaki so, ki jim je ženska usmrtila poročnika — in ti ljudj« v avtu so tovariši te vražje ženske... kratkomalo, kozaki ne pomišljajo dolgo. Prvi je že potegnil sabljo, zdaj zamahne z velikansko silo po najbližje stoječem. Udarec je tako močan, da gotovo prekolje glavo od leve zgoraj proti desni spodaj. Ta glava je mojster Adam Greenova. Toda mojster Adamu se nikakor ne ljubi vzdržati tega udarca, tudi se boji za svoj cilinder, zato se naglo pripogne in sablja švigne nad njim po zraku, kozak udari še enkrat in... odseka Adamovo desno nogo prav ob telesu. (Dalje prihodnjič.) OBLEKE za gospode iz covercota, kamgarna, angleškega in češkega kukna so pravkar dospele iz naše tovarne, ter jih dobite že od Din 560*— naprej v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti dramskega gledališča. — Kdor se hoče poceni in dobro obleči, naj poseli našo trgovino na drobno. Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie. Ljubljana. | MAII OGLASI | Om< oglasom da M besad Di« 5*—, v*aka nadalja* beseda 1 W par. Išče se Gospodične r. z. z o. z. v Ljubljani MESTNI TRG ŠT. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii UECJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiHiiiHiii Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. za 1. september stanovanje v Ljub- j prikupljive zunanjosti želi znanja z Ijani, obstoječe iz kuhinje in sobe. j mladim inteligentnim gospodom. — Ponudbe na upravo lista pod j Ponudbe »Stanovanje«. na upravo »Nada«. lista pod: Službo išče Pisarniška ntOC | 8ja5gi6arskj delavec, bodisi v kakem i dvoletno prakso išče mesta, najraje: hotelu, bodisi v slaščičarni. Po-»a deželi. Ponudbe prosi na upravo, na UpraVo lista pod šifro Ii*ta pod. »Dobra mož«. ; »Slaščičar*. Harmoniko i Gospodična prodam, 4 vrstno, trojno oglašeno, se išče sobo s posebnim vhodom. Naj-bovo, firme Lubas, in je prav fine-: raje v bližini dramskega gledališča, ga, izbornega glasu. Cesta v Rožno! Ponudbe prosi na upravo lista pod: dolin« št. 34, pri Štefanu, Ljubljana. < »Sob*«. ■*■«!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* j VINOCET | tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi 5 najfinejši in najokusnejši namizni kis iz S vinskega kisa. ■ s Zahtevajte ponudbo! ^ i. Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. Kurja očesa € Zaščitni znak Skladllčc v lekarnah «11 drogerijah naiw ivost ix toornice tu glavnega skladišča. r, L Kolesa in šivalne Stroje kupujt« edino le pri Josip Petelinc-u znamke Griiainer, Phttni* In Adler t«r posamezne dele za kolesa in •troje, pneumatike, Igla Lamerr. Ljubljana, bi!«« Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na velikoI Na malo! Kupujte samo pri JOSIP PETELIHCU LJUBLJANA otroSke majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeč« mila, palice, nahrbtnike, nalnižja cena na veliko ln malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Met-kovic, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. AGENCIJA: Logatec. Se priporoča za vse bančne; [posle. 1 w ~ ~—-----------------------------f* 1—m i i immmnilllll ................................................................................................................................. TRG. IND. D. D »M E n n n Tiska Knjige, pravila, cenike, račune, letake, časo-iPnake brošure, posetnice §n rase&lednlce. tairluje vsakovrstnelovskeRakorludi vsedruge uradne tiskovine. .. lastna Knjigoveznica. Ij]UBL]ANA - SIMON GHEOORČiCEVA UI>. 13. * TEtEFON 553