Poštnina plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir
Leto VIII. — Štev. 7 (149)
UDINE, 16. - 30. AERILA 1957
izhaja vsakih 15 dni
v v
DEŽELNI STATUT BODI ZAŠČITA
slovensko-furlanskega prijateljstva
Nekateri furlanski poslanci in senatorii demokrščanske stranke so predložili načrt ustavnega zakona o ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom. Listi so že objavili kakšen Je ta načrt. Ugotovili smo, da ni v njem biti govora o naših manjšinskih pravic.
To je seveda samo predlog nekaterih, a v kolikor smo zvedeli, bo v predlog vključeno tudi vprašanje slovenske manjšine Da Furlanskem, ko bodo začeli razpravljati o njem v poslanski zbornici. Ker bo-®io mi živeli v tej novi deželi nam ni Vseeno, v kakšnih narodnih in gospodarskih razmerah nam bo teklo življenje v novi deželi, ko bo enkrat ustanovljena.
iliiiiiiiiiiiiiitni iiiiiiiiiiiiM i ni i diti ii mu m n n i l i i l ili l i 11
Zvoni v p in v - slovo?
F naravi se spet prebuja in klije novo življenje. V belo in rdeče cvetje so se odeli naši bregovi in grape. V srcih se vzbujajo novi upi in nade. Prazniki vstajenja kličejo in bodrijo vse ljudi k odrešujoči ljubezni. Ni ga poštenega srca, ki bi se zakrknilo in se ne bi odzvalo temu klicu, ki preraja naravo in človeka.
Vsemu svetu, tudi naši skromni domačiji, vsem našim doma in po svetu razkropljenim zvoni v pozdrav na ta praznik vstajenja.
Toda mi občutimo te dneve bolj kot Prasr.il; Sivi jen ja. Tistega trpkega življenja, ki vodi skozi trpljenje v potnih sragah utrujenega našega, človeka, ko skuša Ugledati košček svetlega sonca. Naš dan se je tako zasuknil, da smo bolj kot romarji v velikonočni procesiji, skrušena bitja, ki gredo kot je zapisal Cankar za laškim križem na goro. Križ je simbol naše zemlje.
Od vsepovsod iz vaških lin pritrkujejo zvonovi v vesel pozdrav pomladi in novemu življenju, v hišah odmeva smeh im Veselje, na belem prtu se bahajo potice, v košu blestijo pisani piruhi. Na ponedeljek To prazniku smo jih nekoč sekali, v pre-černosti se je mladina na barjarju zavrtela. Kdo bi ji zameril? Saj bo prekmalu bkusila, da je boj še za pogačo bridek.
Pa bi ta in oni ob teh mislih nejevoljno porinil list po mizi, češ kaj si bomo kvarili veselo razpoloženje s temnimi mislimi.
■Res je skoraj! Toda, ne zamerite, da Vam, dragi bralci povemo, kar smo te dni brali v neki knjigi in občutili, ko smo Prejeli neko pismo.
V tisti knjigi popisuje Tommaso Fiore težko življenje kmetov nekje na jugu. Na Par straneh je zgodba (Il catone all’inferno), kako je kmet prišel v pekel. Kar dobro se je tam počutil. Zato je peklenski Poglavar zbral svoje vrage in jim je spregovoril: »Tovariši, prišel je k nam neki garač, ki trdi, da je v našem peklu dosti boljše, kakor v njegovem kraju tam zgo-Taj. Da ohranimo našo nadvlado in ugled, bajte, poberite svoje orodje in uberimo to tja gor, kjer je hujši pekel kot pri nas« Kje je ta hujši pekel? morda na ju-gu, morda kje v Beneški Sloveniji — kdo ena?
T onem pismu pa piše nekdo, da prav v Velikem tednu odhajajo iz naših krajev zadnje skupine izseljencev v tujino. Velikonočni zvonovi jim ne bodo zvonili v pozdrav, marveč v žalostno slovo.
Ra klancu se bodo z bornim kovčekom na hrbtu morda zadnjič obrnili proti domači vasi, kjer bodo njih žene in otroci sami obhajali velikonočne praznike, le noč. Prisluhnili bodo še enkrat kot hla-pec Jernej zadnjim zvokom iz domače Vasi in utonili v svet...
Tako je življenje v marsikakem kotu nače male domačije —- toda v življenju ®° tudi praznični, sončni dnevi. Ce jih še ni' bodo prav gotovo enkrat tudi za naše-0a človeka in za našo zemljo zasijali!
Takrat, vi ki grebete v žilah tuje zem-
Proces za ustanovitev nove dežele se že vleče od leta 1945. Vodilni furlanski politiki v gibanju »Movimento popolare friulano per l'autonomia regionale« so se v letih od 1945-48 z vso silo zavzemali za furlansko avtonomijo. Takrat so bile vse politične stranke, demokristjanske stranke, proti avtonomiji in zato je ta, ki je bila tar krat edina, ki se je zavzemala za deželno avtonomijo, žela nepričakovane volilne uspehe. On. Tessitori je že leta 1945 izdal publikacijo »L’Autonomia friulana«. Profesor G. F. D’Aronco, ki je eden najvidnejših demokrščanskih predstavnikov Furlanije, je v letih 1946—47 izdal vrsto publikacij o furlanski deželi, o problemu avtonomij in obmejni deželi.
Tessitori je bil za zaščiln naše manjšine
Na seji ustavne skupščine (Assemblea Costituente) dne 27. Junija 1947 je sedar nji visoki komisar za zdravstvo Tessitori rekel, da bi z ozirom na patriotične zasluge Furlanov in malo število Slovencev na ozemlju dežele morali podeliti posebno deželno avtonomijo zato, da bi zaščitili maloštevilne Slovence in ne Italijane, ki pač take zaščite v italijanski državi ne potrebujejo. »Bodoči administrar torji dežele lahko ustvarijo tako upravno organizacijo, ki bi bolj elastično kot statut ostalih italijanskih pokrajin služila kot inštrument za pomirjenje s sosednim narodom.« Popolnoma pravilno je nato Tessitori navajal stoletne dobre odnose med Furlani in Slovenci, ter bi bila zato ustanovitev avtonomne dežele pametna ne toliko rešitev lokalnega, pač pa splošno državnega problema. Tessitori je torej leta 1947 na najkompetentnejšem mestu, v ustavnem parlamentu zastopal pravilno mišljenje, da bi bilo treba dati deželno Avtonomijo Furlanije tudi zato, da bi se v deželnem statutu zaščitile pravice Slovencev v okviru dežele.
»Movimento popolare friulano per l’autonomia regionale«, furlansko gibanje za avtonomijo, katerega predsednik je bil Tessitori, je izdal v novembru 1947 poseben načrt za »Statuto friulano«. Leto, dni kasneje pa je »Consulta friulana di studi regionalistici« izdala še novo shemo statuta za deželo Furlanija - Julijska krajina.
Dva lurlanska načrta
V shemi statuta vodilnih demokrščanskih furlanskih politikov iz leta 1947 je rečeno v drugem členu:	»Priznane	so
zgodovinsko že pridobljene pravice ljudstev v deželi. Dovoljena je uporaba furlanskega, slovenskega in nemškega jezika zraven uradnega italijanskega jezika«. V členu 5 je rečeno, da imajo pri delu na ozemlju dežele pravico domačini. V členu 22 je določeno, da ima dežela pravico izdajati zakone, ki bi garantirali v odnosu na državne zakone in mednar rodne pogodbe pravice narodnih manjšin.
Načrt statuta, ki ga je leto dni kasneje, v letu 1948, izdala furlanska konzulta za deželna proučevanja in v kateri so sodelovali vsi pomembnejši sedanji furlanski politiki, tudi določa nekatere odredbe v korist narodnih manjšin. Člen 2 pravi: »V deželi je priznana enakopravnost državljanov neglede na jezikovno skupino, kateri pripadajo; ohranjene so zadevne etnične in kulturne značilnosti in tradicionalni inridični inštituti«. Clen 13 pa
Ije za črnim kruhom in vi, ki se potite na bornih domačih tleh za šopom trave in skopim krompirčkom, boste zaslišali zvoniti zagorske zvone. Tedaj ne bodo zvonili več v slovo, slovesno bodo pritr-kavali, kajti tudi za vas je prišel svetli dan novega življenja.
Zatorej proč mračne skrbi, up naj se v srca vseli! S tem upom, ki naj vas budi in bodri, pošilja naš list vam vsem, dragi rojaki, kjerkoli živite, svoj velikonočni pozdrav!
določa: »Parlament je sestavljen iz 6C članov, izvoljenih po volivnem zakonu in po možnosti z zaščito predstavništva manjšin, navedenih v čl. 2«.
Stališče Slovencev
Kaj naj rečemo mi Slovenci k vsem izjavam odgovornih furlanskih politikov v njihovem boju za deželno avtonomijo, kaj k vsem njihovim ugotovitvam, da so bili skozi stoletja nimar dobri odnosi med Furlani in Slovenci? Verujemo, da ne bodo zagovarjali takega statuta, ki bi pokvaril to dolgo stoletno sožitje med nami in Furlani. Furlani dobro vedo, da smo mi Slovenci enakopravnost z njimi zaslužili v naši skupni zgodovini, v naših skupnih krvavih žrtvah najprej pod beneško republiko in pod zedinjeno Italijo. Interes Italije in interes dobrih odnosov s sosedi narekuje on. Tessitoriju in njegovim političnim prijateljem, da bo sta-, tut za novo deželo Furlanija-Julijska krajina vseboval taka zaščitna določila za nas beneške Slovence, ki bodo ohranila in podpirala naš jezik, naše etnične in kulturne karakteristike. Kdo pa bo najbolj skupaj z našimi dragimi furlanskimi sosedi, s katerimi živimo stoletja v prijateljstvu, skrbel v novem deželnem parlamentu, da bodo naše etnične in kulturne pravice resnično ohranjene, če ne naši predstavniki, predstavniki Slovencev, kot so to že čisto pravilno določili furlanski odgovorni politiki leta 1948 v svojem načrtu statuta, ki ga, je izdelala furlanska konzulta. In končno, kakšna naj bi bila ta enakopravnost, če ne bo dovoljen poleg uradnega italijanskega jezika še naš materin slovenski jezik, in sicer ne kot sedaj samo v oštariji, temveč tudi vserod, kjer to prava enakopravnost zahteva, Tega ne govorimo toliko na račun furlanskih zastopnikov, pač pa bolj kot opozorilo, da ne dovolijo v interesu Furlanov in države, da bi zmagali tuji nacionalistični krogi, tuji mišljenju furlanskega ljudstva. Ti se požvižgajo na stoletno prijateljstvo med nami in Furlani, ti so pripravljeni tudi poteptati državne interese, samo da bi zmagalo njihovo šovinistično sovraštvo nasproti nam Slovencem.
Sueški prekop zopet odprt
Sueški prekop je bil zopet odprt za plovbo. Jugoslovanska ladja »Dinara«, ki je obtičala v prekopu, je med tem časom že prispela na Reko. Uradno je bilo odprtje kanala napovedano za dan 10. aprila. Položaj ob prekopu še ni popolnoma razčiščen. Diplomatska akcija med egiptovsko vlado in Organizacijo združenih narodov je še vedno v teku. Egipčani so izjavili, da ima samo Egipt pravico pobirati pristojbine za prehod. (Naložena ladja plača okoli 7 šilingov za vsako tono, prazna ladja pa 3 šilinge 2 penija za tono). Egipt torej ne priznava Združenja koristnikov prekopa (SCUA), ki so ga ustanovile zahodne sile. Američani ne nameravajo ne gospodarsko ne politično pritiskati na Naserja, da bi sprejel takšno rešitev sueškega vprašanja, ki bi okrnila vrhovnost (suverenost) Egipta.
; ■ >j. v
desete Velikonočne praznike
JiLII
vošči svojim čitateljem in naročnikom uredništvo in uprava „Matajurja44
in niiiini ii uiiiin ii m 1111111111 iiiiiiiiiiiinr ■iciuihiiiiiiiiidiu iiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11 mn iiiiiiim
Prehodi skozi itaii jansko-jugoslovansko mejo
V preteklem mesecu se je število ljudi, ki so se iz Nadiške doline poslužili ugodnosti obmejnega prometa, znatno povečalo. Skozi sedem obmejnih blokov je v marcu prešlo državno mejo 12.134 oseb, od teh je bilo 8.239 jugoslovanskih in 3.895 italijanskih državljanov.
Skozi obmejni blok v Stupici, ki je blok prve kategorije, je šlo seveda največ ljudi; prešlo je mejo 2.083 italijanskih in 4.427 jugoslovanskih državljanov. Skozi bloke druge kategorije in sicer v Učeji je prešlo mejo 40 italijanskih in 74 jugoslovanskih državljanov; skozi Most na Nadiži (Ponte Vittorio) 235 italijanskih in 1.636 jugoslovanskih; skozi Polavo pri če» platiščah 190 italijanskih in 794 jugoslovanskih; skozi Solarje pri Dreki 406 italijanskih in 996 jugoslovanskih; skozi Mišček v Idrijski dolini pa 403 italijanskih in 254 jugoslovanskih državljanov.
Ljudje iz jugoslovanskega obmejnega področja prihajajo v Čedad predvsem ob sobotah, ko je v mestu semenj. Prebivalci iz italijanskega področja pa obiščejo kra-
izkoristijo za izlete.
Število dvolastnikov, ki so prešli bloke, pa ni bilo veliko. Na njive in v gozdove onkraj meje je odšlo 538 ljudi, semkaj pa je prišlo na svoja zemljišča komaj 58 dvolastnikov.
Z obmejnim prometom so pri nas zelo zadovoljni, posebno čedadci, ker trgovci prodajo mnogo več blaga kakor prej.
Skozi italijansko - jugoslovansko mejo je bilo seveda največ prometa na Goriškem. Tu je namreč prešlo mejo s prepustnico 22.614 italijanskih in 47.148 jugoslovanskih državljanov.
Kratke vesti
je onkraj meje največ ob nedeljah, ki jih min i l i n iht im iimiiiiinniiiiitniiii •'•I*!i’iiiiiiiiii<iiiiiiiiniiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui|i|iii|i|i|i|iii|!|i|i|,in,|l|||1(i|i|i|l|l|l|(|i|ni|||n(|fluiii|!|,iii,|if
Skrb za zagotovitev kruha v Mantovi in pri nas
Ravnateljstvo tovarne sladkorja v Mantovi je pričelo demantirati tovarno. Zupan tega mesta pa je izdal odločbo, da se tovarna sladkorja zapleni. Do te odločitve je prišlo na skupnem posvetovanju občinskega odbora in zastopnikov vseh strank v občinskem svetu. Sklep župana je podprla tudi mantovska škofija. V odločbi je rečeno, da se je to zgodilo samo za obvar rovanje sedanjega stanja tovarne, tako da se reši možnost zaposlitve delavcev.
Ako bi župani Nadiške doline, predvsem šem pie terski in šentlenarški, vzeli enak ukrep proti podrtju tovarne cementa v
čemurju, bi rešili destine družin' lakoti, kajti delavci, ki so bili tam zaposleni, so danes brezposelni. Za rešitev čemurske tovarne se ni nihče zanimal in kp se je naš list zavzemal zanjo, smo biy. obtoženi, da smo politični špekulanti in-'seveda tudi... protidržavni. Pri nas je pač tako, da kdor brani svoje pravice, pa naj- si bodo te gospodarske ali kulturne, je srna-tran za nevarnega elementa. V Mantovi pa, kakor smo videli, so pač drugega mišljenja. Tam so se združili vsi skupaj, le da rešijo svoje občane pred brezposelnostjo.
SOVJETSKI POGOJI ZA ZDRUŽITEV NEMČIJE
Nemški diplomati so mnenja, da bi Sovjetska zveza bila pripravljena pristati na združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije, ako bi se Nemčija proglasila za nevtralno. Ameriške in vse tuje čete bi morale zapustiti Zahodno Nemčijo. Američani bi morali zapustiti tudi vojaška oporišča v Aziji.
JUGOSLAVIJA — BLIŽNJI VZHOD Podpredsednik jugoslovanske vlade Svetozar Vukmanovič, ki daje zlasti smer jugoslovanski gospiodarsi piolitiki, je te dni obiskal nekatere države na Bližnjem vzhodu; zadržal se je delj časa v Egiptu in se sestal z Naserjem. Iz Egipta je odpotoval v Libanon in Sirijo.
POLJSKI SRTOKOVNJAKI V JUGOSLAVIJI Na podlagi spiorazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju se že več dni mudi v Jugoslaviji skupina poljskih strokovnjakov. Seznaniti se hoče z gospodarskimi in tehničnimi vprašanji s področja jugoslovanske lahke industrije in obrti.
i M/////#
* n ■
SV. PETER SLOVENOV
PODBONESEC
SPUOMNILI 30 SE TUD MARSINA
Ljetos smo paršli tud mi na varsto par javnih djelih. No, saj je biu tud žs čas, bli smo nimar zadnji par usaki reči, le par plačevanju dajil smo bli gor uzeti kot ta druge vasi, takrat nas njeso tjel ven spustit. Ljetos nam bojo do konca nardil cjesto do Gorenjega Marsina a,n postavili bojo tud željezno nit, po katjeri bomo lahko spuščali težka brjemana iz Matajurja. Pogozdil bojo tudi brjeh Matajurja nad Marsinom. Tuo bo velikega pomje-na, ker s tjem, če bomo znali runat z gozdom, bomo pardobili pravo premoženje za naše naslednike. Pa ne samo tuo. Drevje bo zadarževalo plazove, ki so bli sada pogostokrat, kar je padu daž, an so djelali veliko škodo.
NOVA EUTJEHA U GORENJEM RONCU
U naši vasi še do nedaunega njesmo imjel niti adné butjehe, kjer bi mogu imjel niti adné butjehe, kjer bi mogu človek kupit kajšno rječ, use smo muorali hodit kupovat u dolino. Sada pa nje več tar kuč. Sturmu Ignac je gor postavo butje-ho u Gorenjem Roncu an je kupu tud kar rojon, de bo vozu blaguó iz Čedada al Vidmu u našo vas.
Biu je zadnji čas, de se je končalo nar še tarpenje, za usak eto cukerja je korlo se tarkaj maltrati an kaj času se je zgu-bjalo po nepotrjebnem. Troštamo se, de bo Sturam daržii nimar frišno robu na pruodai an de bo imeu rimar usegà u de-pcžitu.
REMO DOMENIŠ UMRU’
Zlo je pretresla uso našo vas žalostna noticija, dej je umni Remo Domeniš iz Podbonesca, star komaj 27 ljet. Mladi mož, ki je biu panetjer an je imeu svojo paneterijo, je šu z motorjem u Videm, de je nakupu nekaj materjala, kjer je imeu nam jen modernizirati paneterijo. U Vidmu se je tjeu ogniti njekšnemu starčku, par tjem pa je izgubu kuilibrijo an padu na tla. Pejali so ga u špitau, kjer so mje-dihi povjedali, de bo ozdravu u petih dneh, če ne pridejo komplikacije. Na žar lost pa se je njegovo stanje še isti vičer
Judje no pravijo, ke bal u meu miini-štracjon našega kumuna tu roke zlučdej, to bi tjelo jeti sigurno ljeuše. Tuó to nje na bagula, to je sveta resnica. Par nas no miništrajo kumun demokristjanski možje, almankj takcviš no se sami sebé imenujejo, ke no se med sabo odjajo, an tuo use zavoj stolà, to se kapi. Buoh jih se usmili !
A tuole to je Snjé nič: bi muorli vidati je ta na konseju. Kar no sede ta za mizo od konsejà sóusje ukiip, majedan u ne odpre ust, če ve uón uzomemo ’dnegà samega, ke anjo no tant on koj zalaja tu šindika, brez prežentati 'dne propuošte konkrete. An pensati, ke so nam jih presentali ran tej ne anjouce, te benedete može. Z druzjem krajam to je segretarih, ke on se reži, posmehuje an giolde an dou po Taržizme pravi u kakih rokah na je miništracjon tipajska, Problemi od kumuna so simpri ustavjeni, majednemu u s? nančej ne sanja za je rišolviti. Oh, dobri! miništratorji možje tipajskega kumuna! Bloze, ke sta, drugače buohvje kan smo tjeli jeti jo finiuàt!
No djejo, ke intant no djelajo dobré afarje par nas dacjarji. Mi ne vjemó, če to je tuo rjes, a ne moremo storti de mankuj pisati tuó, ke no judje pravijo, zat to če beti kompit parti interesani do-kumentati rječ, če na je rjesna ali ne. Dacjar par nas u potegne usako ljeto za dacijo cjerke 3,000.000 lir (tri milijone), kumunu u plača pa cjerke 1,000.000 lir (dan milijon). Te rjes tuó? Dua milijona po ljete uodanja? Možje, to nje malo dua milijona. An zat to če beti tikeri tje dou po Laškem, ke u če rejči: »i šklas e son ftupitz, no san fa i soj interes, la e je la nestre Amerike!« An dou 'lje tje po čenti, pasegiade z automobiljem, an fi-nancjament lište od bilanče »indipendenti, perbacco...!, ma dipendenti dal dar zio«, an intant opozicjon ne ba elimina,na, tamjà tu kumune to njebo, »dazio« u kontinuà metati suoj frót, sóuse ta na špeže an fadije naših judi. Ljepe reči, po-hlauarji od kumuna! A prej ali potém judje no če odprjeti oči an kar no j e bojo odperli, to ne bo maj pozno.
KORJERA VISKORŠA - NEME -VIDEM
Končno so autoritadi dali Pikinu kon-česjon za potehniti fin tu Viskoršo lini-
poslabšalo. U jutranjih urah so ga peja'i danni, a med potjo je umni.
Renki Remo je biu zlo poznan po usej Nadiški dolini, ljudje so ga posebno radi imjeli, ker je biu podjeten an pošten mož. Zapušča ženo an malo čečico. Družini an žlahti rankega izrekamo naše sožalje.
BLOK U ROBIDISČIH ODPRT
S 1. aprilom so odprli nou obmejni blok u Robidiščah, de bojo mogli ljudje s te an one strani meje hodit obdjelovat svoja polja. Ta blok je samo za tiste, ki posedujejo zemljišča tustran ali onstran meje.
Dne 5. aprile so tu segreterijo kumunal blé depožetane dvje listi za votacjoni ku-munal, ke no če beti par nas 5. maja t. 1. Liste no njemajo političnega kolorja, ma če ve ledamo judi, ke no ta nanje kandi-duajo, ve moremo rejči, ke lista N. 1 na e zarjes formana od judi, ke non njeso upnete majednemu partidu, lista N. 2 na ma pa za nosilca sedanjega šindika, ke u je socialdemokrat. Nič zatuó, sousje kandidati so domači judje, ke so se ta na liste ložli za narditi kej dobreà tu kumune. Tle par nas, ta lista, ke na bo uérba-la na če beti lista, ke zarjes ne meritala fiducijo judi, zak tle tu Gorjani ospuodje njeso se pačali tu tele reči tej, ke no se pačajo drugje, posebno po Nadiški dolini. Temu ve muoremo dodati, ke Gorjani te e unik kumun od naše provincije, ke par-tidi njeso ložli nuos tu votacjoni kumunal, an takoviš to bi muorlo beti simpri an pousode, zak interesi od kumuna no
jo od kurjere Videm - Neme - Muost. Viš-koršenji so bli takoviš kontentani od 'dne reči, ke za nje realizacijon so čakali dosti ljet. Takoviš Viskorša na če mjeti korjero, ke na jo veže narauno z Vidmom.
Korjera na ne bo pa začela sóbeto fun-cijonati, judje no bojo muorli čakati, ke naš kumun u loži na puošt cjesto, zak tu tjeh kondicjonah, ke na e, korjera na ne more uóziti.
Kar na bo nareta cjesta Viskorša - Kar-nahta, korjera na če iz Viskorše je potehniti tu Karnahtu, dou na Muost, Debelež, Neme an rauro dou Videm. To če beti zarjes na ljepe komoditat za nas use. Težje, ki so se interesali za to rječ no meritajo najvenčo pohualo!
1111111 ii n 11111111 n inumili mn i u 1111 mi im
Kaj je
Ažla je najbolj velika vas u Nadiški dolini in ni ga Slovenja, ki bi je ne poznal, žalostno pa je, da moramo sedaj pisati nič kaj lepega o tei vasi.
Ce se človek sprehaja po Ažii in da ima dcbre oči, bo videl nekaj, česar mu gotovo ne napravi dobrega vtisa in vonjal bo r.ekaj, kar mu bo zelo razdražilo nos.
Ko se pride iz Čedada v Ažlo, se zagleda prve razvaline podrtih hiš in pio vsej vasi je mnogo takšnih. Po sredi vasi pe-
njemajo majedne veze s partidi an kuj domačini no vjedo kako no morejo je rešiti. Takoviš to bi ne točalo tej tu Nadiški dolini, ke ve marnò za aminištratorje najbuj ostudne fašiste, ki so se urinili tu demokristjanske liste, zatuó ke ko no so vjedali, ke no če beti sigurno votani, ne zatuó, ke so onešti, ma koj zatuó, ke so dali kap iti našim ženicam tu cjeikvi an voni iz nje, ke te, ku je kandidat tana listi od križa, u je z Boam. An takoviš fašisti no pridejo tu miništracjon anu zat nu djelajo tuó, ke ve sóusje vjenó.
Gorjani naj bo zatuó dan ežsmolen usjem našim kumunam. Imana kandidata nih list so tezjelé :
Lista n. 1, ke na ma za simbul gorjanski turan an zgore pišeno »Per un comune democratico«: 1. Isola Sebastiano, 2. Za-nitti Olivo, 3. Lucardi Renz.o 4. Ermaco-ra Ernesto, 5. Tcniutti Ettore, 6. Place-reani Antonio, 7. Micco Cesare, 8. Lucardi Fortunato, 9. Isola Antonio, 10. Som-maro Pietro, 11. Zanitti Luigi, 12. Fratte Carlo.
Lista n. 2, ke ria mà za simbul goro Kvaman an kostanjevo drevo:	1.	Isola
Alfonso - sedanji šindik,.2. Dusefante Giar corno, 3. Ridolfi Valentino, 4. Marcon Pietro, 5. Lucardi Marino, 6. Chiandussi Antonio, 7. Cragnolini Giovanni, 8. Fratte Argenta, 9. Moro Paimira por. Franz, 10. Fratte Pietro, 11. Fratte Pietro, 12. Moro Domenico.
Od usjeh 24 kandidatov sta koj dva Slovenja an ta so obadva Fratte iz Flipa-na. Iz vasi Brega to nje majednega, kandidata, zak u nje teu majedan Brežen acetati. Judje tle no če, ke to se njih vas priključi Brdu, katjeremu kumunu no gravitirajo an so najbuj bliz. Tu Flipanu to je na situacjqn 'dnaka,; tle judje no če, ke to se priključi njih vas Centi, zak na e buj bliz an komuda. Gorjanski kumun u šteje use skupaj 1465 judi, od tjeh to jih manča. od kiše 600 do 700 judi, škuar žej pou. Votanti, ke sc ta domah, so koj stari judje.
i iin i'Mn i i 1111111 itihii n n 11 m 11111111111 i m muhi n
v Azli ?
lje asfaltirana cesta, ki pa nima niti na eni in niiti na drugi strani »kunete«, po katerih naj bi se stekala voda. Ko močno dežuje, voda prodira iz ceste v nekatere hiše. Tudi več gnojišč je brez odtoč-nic in da bi z nečistočo dosegli svoj vrhunec, je speljala neka zelo kulturna oseba odtočnico od svojega stranišča do ažel-skih »šteng«, to je na pot, pio kateri hodijo ljudje iz Ažie in tisti, ki romajo na Staro goro. Tako morajo ljudje vonjati tisti znani neprijetni in nezdravi duh.
Potrebno bi bilo, da bi pogledala vse te reči sanitetna, komisija, posebno pa če pomislimo, da je že tako slabo zdravstveno stanje ljudi v Ažli.
To kar smo zgoraj napisali, nas zelo čudi, da smo videli v Ažli. Ce bi se to dogajalo v kakšni drugi vasi v hribih, v kateri ni kulturnih ljudi, do katerih ne pride niti cesta, da ne govorimo drugih neugodnostih, bi nas to ne čudilo. Toda Ažla je na ravnini. Skozi njo pelje asfaltirana, cesta, je najbližja, Čedadu, kar dosti upliva in. pomeni glede modernizacije. Naši občinski svetovalci bi morali posredovati na občini, da bi ta, potem primorala omenjeno osebo da se drži predpisov, ki jih zahteva higijena.
STANOVANJSKA KRIZA
Ceglih so u zadnjih Ijetih nardil u špe-tru več novih hiš an stare popravili, je še nimar težkuo za udobit stanovanje. Par nas je »Istituto«, škuola media an škuola profesjonal, kjer uči use pouno profesorjeu an maeštru, a tile se ne morejo usak dan vozit u Špeter iz Vidma ali kajšenga drugega mjesta. Dosti jih je tud, ki parpejejo za sabo družino an tile muo-rejo sevjeda imjet več ku adno kamero na razpolago. Potlé imamo u špetru tud hiralnico (Casa di ricovero), kjer je oku-panega več personala an dosti od tjeh muora si ušafat strjeno zunaj. Pa tud fi-nancarjeu an karabinerjeu je dosti par nas, ki imajo svojo družino an nuca,jo hišo.
Kamunski konséj je zatuó za,prosu kompetentne oblasti, de bi intervenirale za fond, ki bi služu za gradnjo INA hiše, ki bi mogla dati usaj nekatjerim družinam komo,dno strjeho. Troštati se je, de bo prošnja uslišana, saj je malo takuó potrjebnih krajeu kot je špeter. Korlo bi pa nardit več ku adno hišo, de bi se kontentalo use.
U ALTOVICI BOJO IMJELI CJESTO
že pred nekaj ljeti so začeli djelat cjesto, ki bo vezala Altovico z dolino, a zavoj pomanjkanja denarja so muorali z djeli ustaviti. Pretekli tjedan pa so spe t začeli naprej djelat an troštati se je, de bo cjesta ljetos nareta. Altovica leži na rebrah brjegà an do tje vodi le slaba staža, zatuó je živenje še buj tarduó, ker kor prenašati usa brjemana na harbtu.
Stroški za nardit tisto djelo bojo znašali več ku tri milijone lir.
DREKA
GROB NA JUSKI ZEMLJI
Zvjedeli smo, de je dne 9. marca, umrla u Tamines (Belgija,) 34 ljetna Marija Gus, rojena Rutar, doma iz Dobenjà par Dreki. Ranka, ki je bla mati treh otruk an je šla za možem u Belgijo, se u tej da-želi nje počutila ankul dobro, šla se je zdravit tud damù, a nič ni pomagalo, muorala je umrjet an zapustit male otročiče an moža, ki se bo muoru sadà še buj maltrat za uzredit otroke. Naj ji bo lah-kà juška zemja!
PRAPROTNO
BORDONI AN SALAMANT BOJO IMJELI VODO
Zvjedeli smo, de se bojo u kratkem začela djela za napejavo vodovoda u vasi Bordoni an Salamant. Stroške bo krila daržava.
U KLINACU BOJO ODPRLI OBMEJNI BLOK
S 1. majem bojo odprli obmejni blok na Klinacu v Idrijski dolini, ki je biu preko zime zaprt. Takuó bojo mogli iti ljudje s te an one strani obdjelavat svojo zemjo.
EOJDA
NEEKSPLODIRANA BOMBA
Kar so b’e 1. aprila sudajške vaje na Ivancu nad Cenebolo, je ostala adnà bomba neeksplodirana. Povjedani kraj je zatuó zlo perikulouzan an zatuó so postavili u tisti okuolici več kolou an kartelo-nou, de bi se judje varvali perikulja. Te, ki bo bombo cbrjetu, naj tuó šobit povje na kumunu ali karabinerjem.
TAVORJANA
U MAŽEROLAH BOJO POPRAVILI VODOVOD
Pretekli tjedan je paršla u našo vas posebna komisija, ki jo je vodu naš šindik, de so pregledali vodovod. Naš vodovod je star skoraj 100 ljet an tuó se .vje, de se po tarkaj duzem času tud vederba an ob-nuca. Nimar so ble kajšne okvare an ta-kuó smo bli dostikrat brez vode an uča-sih glih u poljetni gorkuoti. že več ljet smo prosil na kamun, de bi se nas usmilili an takuó smo končno le dočakali, de so se zganili. Kakor smo čuli pravit, bojo sedanje cementove cevi zamenjali s me-talovimi Manesmann cevmi. Takuó bomo imjeli tud buj zdravo vodo, kjer voda, ki jo pijemo sadà, je tud malo zdrava. Cementne cevi so razpokale an u razpokah se nabjera luža, ki potlé gre u vodo an takuó je bla voda dostikrat motna, posebno, kar ie padu dai.
ČEDAD
NE3RECA PO NAŠIH VASEH
Makorič Aldo iz Prapotnega je muoru u špitau, ker je padu s senika an si zlomu čampno roko. Zdraviti se bo muoru mjesac dni.
Majon Albert iz Kala pri Podbonescu se je par Briščih zaletu s svojim motorjem u auto, ki ga je vozu Codutti Emanuel. Par trčenju se je motorist močno udaru u glavo an u keljeno.
Tud Batistič Mario iz Sarženta an Succo Valentin iz Lipe sta se ponesrečila z motorjem an se bosta muorala zdraviti kajšnih deset dni.
Costaperaria Ema si je zlomila nos, kar se je auto, s katjerem se je pejala iz Čedada u Videm, zaletu u njek drug auto. Zdraviti se bo muorala u videmskem špi-talu najmanj dvajset dni.
Precej hudo se je poškodovou par padcu iz motorja tud 21 ljetni Cudiccio Danilo iz špetra.
Po Ijesnicah je padu 49 ljetni Vidonf Renato iz Foide an se zlo močno udaru u glavo. Njegovo stanje je zlo resno zavoj pretresa možganu.
Makorič Mario iz Tavorjane je muoru na hitroma iti u špitau. Mož se je urjezu pred dnevi u čampno roko an potlé je začutu zlo hude bolečine. Mjedihi so si pridržali prognozo, ker se boje, de je nastopu tetanus.
Desetljetna, Di Florjano Bepina iz Rezije se je močno usjekla u desno koljeno. U špitalu so ji muorli rano zašit s sedmimi punti.
Močno se je udaru u glavo Triniko Adri-jan iz Sovodenj, kar je djelu na puoju. Zdraviti se bo muoru deset dni.
štjeriljetna Petričič Jole iz Sovodenj se je urjezala z runčejo u čampno roko takuó mečnuo, de so jo muorali pejati u špitau.
Peter Comelijo an Culvan Natale iz Pe-tjaha pa sta imjela nesrečo, kar sta se parpejala iz Kobarida z automobilom. Kar sta parvozila pred italijansko dogano na kunfinu je postalo Ccrneliju, ki je vozu avto, slabo a,n takuó sta se zaletjela pod cjesto. Cornelijo, se je močno udaru u desno ramo, auto pa je ostò zlo poškodovan na, robu Nadiže.
POLJETNI URNIK BUTJEH U ČEDADU
Od 1. aprila pa do 30. setemberja t. 1-bo u veljavi tale urnik butjeh.
Butjehe jestvin ob djelounikih:	od	8
do 12 an od 15 do 19; ob sejmih an ob sobotah pa od 8 do 13 an od 15 do 19; ob nedejah zaprto.
Pekarije, pastičerije an mlekarne ob djelaunikih : od 7 do 12,30 an od 15 d o 19; ob sejmih an sobotah pa od 7 do 19; ob nedejah so pekarne odprte od 7 do 12, mlekarne od 7 do 12 an od 16 do 19; pa-stičeriie od 7 do 12 an od 15 do 19.
Cvetličarne ob djelaunikih : od 8 do 12,30 an od 15 do 19; ob sejmih an sobotah od 8 do 13 an od 15 do 19; ob nedejah od 8 do 13.
Mesnice ob djelaunikih : od 6 do 12 ; ob sejmih an sobotah od 6 do 13 an od 17 do 19; ob nedejah od 6 do 11.
Manufakturne butjehe an urarne ob djelaunikih: od 8 do 12 an od 15 do 191 ob sejmih an sobotah od 8 do 19.
Butjehe z železnino (aprila an maja) ob djelaunikih: od 8 do 12 an od 14,30 dO 18,30; ob sejmih an sobotih od 8 do 13 aJ* od 15 do 18.
* • i*-"-"- * ;
JAZ NADOME3TUJEM OČETA, KI JE ODŠEL PO SVE1U
ni!lii!i;i I iilii'iiliiiililiiiM liiiiJiniiiiiii iiiiiiii|ia"i'"l,l "a'" inirniiiM'iiiiii i iTi'iii Mil ili 1'iTEiJ‘rri liTi't iri'i'iTi'iii'i i mihtm l em i 11
TIPANA
Kuò to se dogaja tu našjem kumuno?
m im i m i i i i i i i i iiii m i i 111111 n i i i i i i t nii i ri i i i 111 m m m ' 1111111111111 • 1111111111111111 uniiM i im m i
GORJANI
Dvje listi za občinske volitve
	ŽIVINA ZA ZAKOL	
		po kg.
Krave	L.	175 do 250
Voli	»	270 » 285
Jenice	»	275 » 295
Teleta	»	450 » 475
Jagnjeta	»	350 » 400
Kozliči	»	450 » 500
Ovce	»	150 » 160
Prašiči	»	310 » 350
	ŽIVINA ZA REJO	
		po glavi
Krave mlekarice L. 131000 do 190000 Jenice breje	» 137.000 » 182000
Prašiči (12 do 20 kg) »	7300 »	10300
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA po kg.
Piščeta	L.	540	do	575
Kokoši	»	535	»	570
Purani	»	550	»	580
Gosi	»	400	»	450
Zajci	»	365	»	390
Jajca (po 100)	»	1900	»	2000
ŽITARICE
po q.
Pšenica	L.	6850	do	7000
Sjerak	»	4500	»	4700
Oves	»	4800	»	5000
rž	»	5500	»	5800
Ječmen	»	5750	»	5900
SADJE IN ZELENJAVA
		po kg.	
Krompir	L.	20 do	30
Radič	»	80 »	150
Jabolka	»	20 »	60
Hruške	»	40 »	80
SIR IN MASLO			
		po kg.	
Sir do 2 meseca star	L.	430 do	460
Sir čez 2 meseca star	»	450 »	500
Mlekamiško maslo	»	860 »	920
Domače maslo	»	800 »	820
DRVA IN	OGLJE	po q.	
Bukova suha	L.	900 do	980
Bukova surova	»	800 »	860
Mešana mehka	»	500 »	560
Oglje	» 5000 » 6000
GRADBENI LES
kubični m
Bukev	L.	16000	do	18000
Smreka	»	22000	»	24000
Oreh	»	22000	»	28000
Jesen	»	14000	»	16000
Češnja	»	17000	»	18000
Bor	»	20000	»	21000
ugasnil. Iztok se vzpne skozi veje, zasenči z roko oči in gleda v daljavo.
Zabliskalo se je vnovič in spet in spet. Ni dolgo gledal, da je natančno razločil tri jezdece, ki so jahali proti njemu. Lesketali so se oklepi, svetili so se šlemi.
Iztok je zažvižgal kakor ptica ujeda, da je opozoril tovariša na nevarnost. Odzvala sta se mu. Pomudil se je še nekoliko V gostih vejah, jezdeci so se v hitrem diru gnali proti njemu. Srce mu je prvi trenutek vzplalo. Za pasom je imel samo kratek nož in pomislil je, kako ga razsekajo Bizantinci, če ga dobe. Dobro, da je trava polegla, da ne opazijo zlepa njegovega sledu. Legel je na trebuh in se kakor kača plazil po tleh proti gostemu robidovju. Veliko, nizko grmovje je ležalo kakor zaplata sredi stepe. Zaril se je po vseh štirih v goščavo. Vanjo ne pride nihče s konjem.
Srce mu je tolklo od neučakljivega hrepenenja. Zamislil si je že, da morda ugledajo njegovo sled, da razjahajo in g» poiščejo v skrivališču. Segel je za pas po nož in natančno preudaril, kako bo piar nil nad prvega in mu zarinil rezilo v goltanec; druga dva se preplašita, vtem pa bo on že pri konjih, enega zasede v skoku in odvihra preko stepe. Tako se je vživel v to misel, da je vzbočil hrbet kar kor mačka in hrepeneče čakal plena.
2e so se čula kopita. Zamolklo so donela po suhi ravnini. Vedno bliže so prihajali. Tu so! Iztok je videl skozi majhno liso v grmovju bleščečo opravo, zahotelo
0 celjenju drevesnih
Pri oskrbovanju sadnega drevja je treba večkrat zaradi prevelike gošče ali zaradi poškcdb odstraniti kako debelejšo vejo. Pri tem pa delajo sadjarji pogo-stoma napake, ki se pozneje hudo mar ščujejo.
Največkrat vidimo na drevju štrciie od odrezanih vej, ki še s časom posuše in začno trohneti. Trohnoba se razširi na deblo, da nastane v njem duplina, v katero zateka voda, ki pospešuje gnitje debla in propadanje drevesa.
Da ne zagrešite takih napak, odrežite vejo tik nastavka ali stebla, vendar ne preveč v živo, tako da ne poškodujete vejnega kolobarja, odebeljeno nabreklino, ki obdaja vejo pri nastavku. Z odre-zom veje tik vejnega kolobarja napravite najmanjšo rano, ki jo v kolobarju nar brane hranilne snovi kmalu zacelijo. Da je rana čim manjša, odrežite vejo vedno Pravokotno, pri tem pa skrbite, da se ne začesne in ne napravi na deblu rane, ki se počasi celi ali pa sploh ne. Da veje pravilno odrežete in se ne začesnejo, jih odrežite najprej na daljše štrclje, ki jih dokončno odrežite tik vejnega kolobarja tako, da zarežete vejo oziroma štrcelj, najprej spodaj tik vejnega kolobarja, nato nastavite žago na zgornji strani nasproti spodnji zarezi, da se sredi veje rezi strneta in odločita vejo oziroma štrcelj od debla, ne da bi se začesnil. Rano obrežite z ostrim nožem ali rezilnikom, ne da bi poškodovali kolobar. Da se leseni del rane ne izsuši in ne začne trohneti ali gniti, ga naterite s tekočim lesnim katranom ali zamažite z dobro cepilno smolo. Za silo ustreza tu,di s kravjekom Predelana ilovica. Da se maža, ne posuši in odpade ali da je ne izpere dež, jo povežite s kakšno cunjo.
Tako odrezane in zavarovane se kmalu zarastejo, ne kaze in ne kvarijo dreves.
«Illllllllllllllll
Kaj bomo delali tale mesec
V SADOVNJAKU je treba novo posajeno drevje v suši zalivati in prerahljati kolobarje. Ko so se drevesa z zemljo vred dovolj posedla, jih privežite trdneje h kolom. Cvetoče drevje, zlasti breskve in marelice, zalivajte ob deževju z gnojnico, kateri dodajte superfosfata in pepela. Drevju s šibkimi vejami narezujte lub, da se pospeši jačenje debel. Pri precepljenem sadnem drevju preglejte vezi, če so popustile jih obnovite. Precepljeno drevje, ki ni odgnalo, cepite ponovno na lub. škropite sadno drevje takoj po cvetju proti jabolčnemu zavijaču in proti škrlupu. Zatirajte prve listne uši, da se ne razmnožijo. Odstranjujte vodene poganjke na korenjačah in deblih.
V VINOGRADU izvršite prvo škropljenje z dodatkom žveplenih pripravkov. S tem izvršite dvoje del hkrati, škropite in žveplate. Izvršite mandanje ali pletev trt. Pustite samo rodne mladike in one, ki so potrebne za vzgojo trte v naslednjem letu. Ozelenele vinograde, ki ste jih v jeseni okopali, ponovno plitvo okopljite. žveplajte prazne sode, da ne plesnijo.
NA VRTU IN NJIVI se zgodnja zelenjava lepo razrašča, kosnejše setve kale. Rahljajte zemljo in zatirajte plevele. Pri pletvi in okopavanju* redčite pregoste setve. Sadite razne zelenjavne sadike, toda pazite, da ne pregloboko in da ne
prikrivate korenin. Koncem meseca lahko sadite tudi nizki in visoki fižol. V plitve jarke, v katere ste nasuli komposta, sadite seme kumar v razdalji po 5 cm. Seme lahko posadite prve dni maja. Ob toplih in suhih dneh začno napadati zelenjavo bolhači. Pojavijo se tudi drugi škodljivci. Najuspešneje jih zatirate z DDT praškom.
NA LEPOTNEM VRTU posadite gomolje dalij in gladijol. Sejte še razne letne cvetice in posadite zabojčke za balkone s pelargonijami, fuksijami, petuni-jami, kapucinčki in drugimi. Sobne cvetice prenesite na vrt.
Kako gnojimo koruzi
Koruzi je treba gnojiti predvsem s hlevskim gnojem, ki ga je treba podorati. To gnojenje mora biti izpopolnjeno s super-fosfatom. Koruza potrebuje takoj prve dni svoje rasti mnogo dušika, ki ji ga lahko nudite s solitrom. Soliter je potreben zlasti po hudi zimi, ko spomladi še ne morejo prejemati dovolj dušika iz hlevskega gnoja. Koruzi je treba prvič pognojiti z dušikom ob setvi: po 100 kg gnojila na ha. Drugič gnojite pri prvem okopavanju: po 50 kg gnojila na ha. Ce so rastline slabotne zaradi neugodnega vremena, smete uporabiti pri drugem gnojenju 100 kg solitra na ha. Paziti pa morate, da soliter ne pade v zalistje mladih listov koruze.
<i iii ■ mini m m m 11111 m n iti i n 111111 iinnii n inni i iniiiiiTiiiT mil ili mili 111111 n 111111111 utrnil i imu
Zakaj so svinjaki vlažni
Da bo vedno dovolj solate
Solata je najbolj znana in razširjena, Pa tudi najbolj zaželjena okrepčujoča in osvežujoča zelenjava. Vsaka gospodinja je želi imeti dovolj in ob vsakem času.
Različni narodi uživajo različno pripravljeno solato. Nekateri jo kuhajo, drugi uživajo surovo s sladkorjem, tretji io zabelijo s smetano, četrti jo pripravljajo zopet drugače. Najbrž bi naše gospodinje ne ustregle, če bi jo pripravile ha en ali drug navedenih načinov, zato se bomo držali pri nas najbrž dosedanjega.
Pravijo, da napravijo dobro solato trije: modri, zapravljivi in skopi. Dodajmo še četrtega, ta je snažni. Nabrano solato dobro otrebijo, opero v več vodah in odrede. Do tu opravlja snažni svoje delo.
Modri jo osoli, zapravljivi ne varčuje z oljem, skopi jo pa polije s kisom. Nekod jo še začinijo z zrezanim česnom in drugimi dodatki.
Pa pustimo napravljanje solate iznajdljivim gospodinjam. Naša naloga je, da se seznanimo s pridelovanjem solat.
Solate pridelujemo uspešno v globoki, humorni, torej dobro gnojeni zemlji ob primerni vlagi in zmerni toploti.
Ce imate tople grede, sejte seme zgodnjih solat zgodaj, da imate že koncem aprila utrjene sadike. Nove setve slede v razdobju dveh do treh tednov, da bo vedno dovolj sadik. Sejati in saditi je treba postopoma, da imate ob vsakem času dovolj sadik.
Vlaga se nabira v tistih svinjakih, ki nimajo pravega oduška, to se pravi v prostorih, kjer se porabljen in izprijen zrak v hlevu ne more stalno obnavljati z zunanjim zrakom. To napako vidimo zlasti tam, kjer so pregrede med koti, stene ali celo strop betonirani. Takšno zidovje je mrzlo in na njem se zgoščujejo hlapi toplejšega zraka v vodne kapljice. Včasih so takšni prostori tako vlažni, da kar kaplja od stropa.
Drugo kar povzroča vlago v svinjaku je slab odtok izcedkov zaradi neprimerne kanalizacije. Izcedki se zadržujejo na ležiščih prašičev ali v odvodnem žlebu. Prašiči, zlasti spomladi, začenjajo po-kašljevati in končno zbolijo na pljučih.
V vlažnem svinjaku je zmeraj vlažna tudi stelja. Zato vidimo, da se živali pozimi ne morejo nikdar dovolj ogreti. Mladi prašiči se tresejo in stiskajo drug k drugemu. Razen tega se v vlažnem hlevu razvijejo razne kužne bolezni.
Tretje, kar pospešuje vlago, so korita. Prašiči pri krmljenju pomočijo ves prostor pod koritom. Razen tega se pod koritom in pred njim nabira razna nesnar ga in stelja. To ovira odtok mokrote in povečuje vlažnost.
Kako odpraviti te napake?
Kjer je zidovje mokro od talne vlage, je treba zid izolirati s strešno lepenko. Tlak izolirate tako, da na zemljo nasur jete plast gramoza in nanjo še plast žlindre.
Da bodo prašiči imeli suho ležišče, pregradite kot na ležišče in na blatišče.
Ker vgrajena korita povečujejo vlago v svinjaku, je najbolje, da prašiče krmite izven svinjaka. Pri tem se prašiči tudi
FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR
Svarun je razposlal spretne mladeniče *)a oglede. Naročil jim je, naj se na ve-^er vrnejo in povedo, kje bi se sledila ^Hbudijeva vojska. Prepričan je bil, da prekoračil Bizantinec Donavo pred '2bno, da si nabere plena za ostrog. Zato J® sklenil pozvedeti za njegov pohod in S®* zagrabiti iz zasede. Naročil je vsem, ^aj pobrusijo sekire, priostre kopja in ■bieče. Strelci so se morali vaditi ves dan,
da so prožili strelice na buče, ki so jih potaknili na kole.
Med mladinci, ki so šli pozvedovat, je bil tud najmlajši in edini še živi Svaru-nov sin Iztok. Nerad mu je dovolil oče. Slednjič se je vdal, ali mladec si je moral izbrati še tri tovariše. Vsi drugi so odšli peš po dolinah, gozdovih in planjavah, samo Iztok je zasedel s tovariši iskre konjiče, imeli so nalog, prodreti najdalje proti jugu, naravnost proti Donavi, kjer so vedeli, da je Hilbudijev tabor.
Mladeniči so jezdili počasi med šotori. Ko so prihajali mimo zadnje gruče borcev, so konji prhnili: kakor bi se spustili štirje črni vrani v prostrano polje, so planili jezdeci v daljavo in kmalu so se izgubile štiri črne liste in izginile v rjavih bilkah visoke trave.
Iztok je divje jezdil. Hrepenenje ga je tiralo in drzen je bil, da bi bil planil skokoma pred samega Hilbudija, mu pomolil pest v lice ter zakričal: Stremo te! Prvikrat je čutil bojni pas okoli ledij, prvikrat, da mu ni iskalo oko zverjadi, ampak hlepelo, da bi zagledalo bleščeče šleme Bizantincev. Burno je plalo v prsih, čutil je mogočno silo v rokah; stisnil je tu pa tam povodce tako trdo, da je konj zaprhal, ukrivil vrat in se pognal v divjem skoku po dolini. Zdelo se mu
nekoliko razgibljejo, kar je posebno koristno za mladiče.
Najučinkovitejšč sredstvo proti vlagi pa je zračenje hlevov. Za dovod zraka položite tik pod stropom lesene cevi. Ker je svež zrak težji od toplega hlevskega zraka, se polagoma spušča k tlom. Odvodna cev pa naj bo pri tleh, naj gre skozi strop in se končuje nad streho. Taka odvodna cev bo delovala kakor dimnik pri pečeh. Zrak v tako urejenem svinjaku stalno kroži, ne da bi se čutil prepih.
Zažveplajte prazne sode
Ko ste izpraznili sod, ne puščajte v njem drožja niti eno uro. Takoj odstranite grampo in sod skrbno operite z mnogo vode. Nato naj se sod osuši. Osušenega zažveplajte. Za žveplanje rabite 2 grama žvepla za vsak hektoliter. Toliko ga je navadno na azbestnem trakcu, torej je en trakec primeren za en hektoliter prostornine. Kletarsko žveplo v kolescih je ravni tako dobro. Mala kolesca tehtajo 5 gramov, torej zadostuje za 2 in pol hektolitra prostornine; večja kolesca vsebujejo 10 gramov žvepla, torej porabite eno za 5 hektolitrov. Lahko pa rabite tudi navadno žveplo, ki zgori v posebnem gorilniku za žveplo. Za vsak hektoliter prostornine sežgite 2 grama navadnega žvepla. Potem sod zamašite.
Do trgatve pa ne bo zadostovalo samo enkratno žveplanje soda, ker se žveplo oziroma njegov plin izgubi. Zato marate žveplanje ponoviti in sicer vsakih 6 tedr nov ali vsaj vsakih dva meseca.
Ce žveplo noče v sodu goreti, potem je sod pokvarjen, najbrže kisel. Tak sod morate posebno skrbno oprati.
je, da tako prijazno, tako polno svobode še ni nikoli sijalo sonce. Ali to svobodno sonce bi rad zasenčil Hilbudij, krščenik, njemu in njegovemu rodu, ki je prosto gonil čredo po daljnih stepah, ki je svoboden iskal plena, koder je hotel. Iztok se je trdno nadejal, da bodo mladci, ki jih popelje on v boj, pomendrali Bizantince in pregnali temni oblak, ki se je obesil pred jasno sonce njegovih dedov.
Konji so se uznojili, sonce je stalo visoko. Majhen potok, ob katerem so jahali, se je izlil iz soteske, porasle z gostim gozdom. Pred Iztokom se je širila gola planota, po kateri se je upogibala trudna jesenska trava.
Pridržal je konja in počakal spremljevalcev.
»Razjahati moramo! Ce jezdimo po tej planoti, nas utegnejo zapaziti bizantinski ogleduhi. Potem je vse izgubljeno. Zato odvedimo konje v gozd, tam jih eden straži in napase, drugi trije pa se prerijemo po travi in grmovju do onega-le grička, ki se dviga iznad planote. Oče mi je rekel, da se vidi od ondod Donava in onkraj reke Hilbudijev ostrog.«
»Iztok, daleč je grič. Komaj če do noči dospemo do njega.«
»Moramo! Rado, ti čuvaj konje, dokler se ne vrnemo! Ce nas še ne bo, ko leže noč, nam jahaj naproti; tuli kot volk, da se snidemo!«
Iztok je govoril kot poveljnik, ki ima oblast. Nihče mu ni ugovarjal. Poskakali so s konj, Rado je prijel za uzde in zavil z živalmi v grič, da bi jih skril in na
varnem napasel.
»Ti greš na levo, ti na desno, jaz po sredi! Vrh griča se snidemo!«
Hitro so se ločili. Brez steze in brez ceste je bila ravan. Visoka trava jo je krila, tu in tam se je razpenjalo grmičevje. Nikjer ni bilo sledu konjskih kopit. Hilbudij že dolgo ni jahal tod. — Mladci so se zarili med travo in se plazili naprej previdno in hitro kakor mladi lisjaki. Komaj so bili nekaj sto korakov oddaljeni, že bi ne bil nihče razločil, da lazijo po travi človeška bitja. Včasih so popolnoma izginili, včasih se je zamajala visoka trava, kakor bi dahnil veter vanjo.
Iztok je ril silno hitro naprej. Pot mu je polzel po obrazu, pa se ni zmenil. Po plečih ga je često oprasnila bodeča veja; še začutil ni. Trgal je spotoma zelene bilke in sočne liste ter jih žvečil, da si je tolažil žejo. Dihal je globoko, nosnice so mu piale, kakor bi pihal mlad merjasec skozi dobravo.
Ustavil se je pri samotnem drevesu, ki ga je bil polomil čez leto vihar. Zlezel je v njegove veje in sedel, da bi si za trenutek oddahnil. Oko mu je iskalo griča. Bil je že bliže, vendar je bila ravnina še kakor morje med njim in hribcem. Ali pogum mu ni upadel. Oči so se mu svetile kakor sokolu; predrl bi rad s pogledom grič in zazrl široko reko in za njo Hilbudijev tabor.
Kar se nekaj zablešči pod gričem. Kakor bi svetel plamen švignil in hitro
Dinar (100)	81
Funt šterling	6425
Napoleon	4950
Dolar	632
Frarc. frank (100)	153
Funt šter. papir	1685
Avstrijski šiling	24
Belgijski frank	12,50
Švicarski frank	148
Zahodnonemška marka	152
= • Čarobni
Nekega dne je na gričku sedel pastirček. Prav ta dan je bila v sosednji vasi velika veselica; in ko je zvonilo poldne — kot je bilo zmeraj v starih časih, — je zaslišal v hribu strašanski krik in vik in je razločil vedno enak klic: — Kje je moj klobuk? Kje je moj klobuk? —
To sé mu je zazdelo čudno in naenkrat mu je padlo v glavo, da je zaklical:
— Ali ni tudi zame kakšen klobuk?
— Ne, — zaklical neki glas.
— Je, — je zaklical drugi. — Tukaj je stari očetov klobuk. — In iz griča je prišel stari očetov klobuk za fantiča.
Takoj si ga je posadil na glavo in sedaj je mogel videti, kako teče proti vasi brezštevilna množica škratov.
Tudi pastir je šel domov h kosilu. Toda ni mogel pogoditi, kaj je to: vsi ljudje, ki jih je srečaval, so šli tesno cb njem in bi ga skoraj pohodili: in če je koga nagovoril, se je ta začudeno ozrl in mu ni odgovoril. Slednjič se je le spomnil na klobuk in se domislil, da utegne biti klobuk kriv, če ga ljudje ne vidijo.
Komaj mu je to padlo na pamet, že se je spomnil, kako imenitno bi bilo, če bi šel na veselico, šel je in hodil svobodno med gosti, nihče ga ni videl.
Ko so gostje sedli k mizam, je videl sedeti med njimi skrivnostno število škratov, ki so korajžno prigrizovali, tako da ljudje niso zapopadli, kam so izginjale jedi, ki so jih nosili na mizo in ki so jim kar izginjale pod rokami.
Fantič se je tudi poslužil tega, kar je bilo, in si je priskrbel izdatno malico najboljših jedi, kar je mogel. Ko je imel želodec poln, si je mislil: moji stari materi doma tudi ne bi škodilo malo dobrega prigrizka. Pokušal je pogače, pečenke in vina in drugih dobrih stvari ter jih je skrivaj odnesel.
Mati se je zelo razveselila, ko je zagledala vse te dobrote in oba s fantom sta mislila, kako lepo bi bilo, če bi imela kaj še za drugi dan. Vrnil se je in prinesel domov, kar je bilo najboljšega. Kjer je zgrabil, se je pokazal a luknja v skledi, tako da je gostilec kmalu obnemogel. Toda fanta to ni motilo, mislil je le na svoje.
Proti večeru bi se moral pričeti ples. Fantu, ki si je nabral polno naročje dobrot, se je zahotelo gledati, in je šel z drugimi ljudmi v gornje prostore. Stisnil se je v kot, naj bo kakor hoče, da ga plesalci ne bi pomenčkali. Nazadnje se je moral postaviti pred druge, ker si ni
upal biti zadaj v gneči. Tu je stal in gledal in se zelo zabaval. Toda ko je plesala samo nevesta, je vihralo njeno krilo visoko in mu odtrgalo klobuk z glave. Konec je bilo fantove nevidnosti. Stal je tu obložen z vsakovrstnimi dobrotami1. Ko se je poleglo začudenje med ljudmi, je moral do pičice razložiti, kako se je to zgodilo.
Končal je in vzel v zakup pošteno mero udarcev. Ni rekel besedice, temveč je vrnil ukradene pogače, krofe, torte, potice, pečenko in klobase, razen tistega, kar je že pojedel. Tako ni imel prida pridelka pri vsem svojem trudu, čarobnega klobuka pa ni nihče nikoli več videl.
Orel in miš
Orel je letel nad zajcem in ga hotel ujeti. Zajec se je skril v neko luknjo v gozdu. Ni pa mogel skriti tudi svojih uhljev. Piršla je miš in mu jih začela grizti.
Zajec se ni upal premakniti in je rekel miši:
— Ne grizeš mi ušes ti, ampak tisti, ki leti nad nama in mi ne da, da bi vstal.
Dva brata sta drvarila v gozdu. Poleti je bilo in vroče. Ožejala sta. Pa stopita v dolinico, ob njenem koncu je bil mrzel studenec, tesno je bil zagrajen ob straneh s skalami, da ni moglo sonce do njega — zato mu je bila voda hladna. Prvi brat je bil drobne glave, legel je in se napil do mile volje. Potem se je umaknil bratu, ta je imel bučo bolj široko, ušesa košata, teže mu je šlo, da jo je stisnil do vode. Pa ko se je napil, mu nesrečna buča ni mogla nazaj. Košati ušesi sta se mu bili zagozdili za kamnito steno.
Napenjal se je in jokavo stokal: »Ojoj, ojoj !« Brat je bil nevoljen in mu je prigovarjal : »Korajžen bodi ! če ti je šla betica noter, bo šla tudi ven — ta čas se ti ni poredila! Kar butni kvišku!«
Oni pa se je bal za žlahtna ušesa, da se mu ne bi potrgala, in prelepo prosil brata, naj se ga usmili, ojoj, ojoj, umo naj stopi domov po pomoč in orodje, da bodo ob strani odkrušili skalo in pomagali glavi iz stiske!
»Sram te bodi — šlapa si!« se je zakre-gal brat. »Naj pa bo in grem! Toda pazi,
OTON ŽUPANČIČ:
Ha.
Belokranjski običaj
Od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurija vodimo, on pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem potresel je. Zima, zima, ajd za peč celo leto leč!
To šibo za streho shranite da z njo se požara branite, strahuje poredno vam dečico in vabi k hiši vam srečico.
Sreča, sreča, pridi k nam, glej, odprt je hram!
Ker take darove vam nosimo, od vas jih v zameno prosimo: imate kaj bele pogačice? ne branimo tudi se kračice,
bodi jajce, bodi hleb, v naš izgine žep!
Bogato gorica obrodi vam, bogato se polje oplodi vam, podeli Bog kruha vam belega, vsi lica bodite veselega.
Mi zdaj moramo drugam — hvala, hvala vam!
v tej hosti so volkovi! Če bo mrcina prišla, varuj se in kriči, da te ne ugrizne!«
»Križana nebesa!« je zajavkal oni, »kako naj vem, da je volk, ko imam glavo v luknji in nič ne vidim?«
»Mrzel gobec, ima,« ga pouči brat, »hitro ga boš spoznal, ko se te bo dotaknil!«
Se požuri brat, kakor da hiti domov. Toda je stopil le po sekiro in se je takoj vrnil k studencu.
Oni je slej ko prej ležal klavrno s trebuhom na tleh, z glavo v skalnati pasti in premilo ječal: »Joj, ojoj, ojoj, ojoj! Kaj bo, kaj bo!« Hlače pa je imel vzad raztrgane.
Brata s sekiro je dražila mehkužnost onega. Neslišno se je priplazil tik do njega, gola koža se mu je svetila iz hlač, pa mu je rahlo pritisnil nanjo mrzlo uho sekire.
Pa je neusmiljeno zarjul oni:	»Volk,
pomagajte, volk!« in je na vso moč mahnil z glavo kvišku. Pa je bila glava že tisti hip rešena iz precepa le ušesi sta pustili malo kože skalini za spomin.
Včasih je strah oni, ki da korajžo.
F. S. FINŽGAR:
Očetova
Ko sem hodil drugo leto v šolo, smo dobili nalogo, ki je seveda nisem naredil, šel sem rajši z drugimi dečki na gmajno orehe klatit. Kar nas je prišlo naslednji dan v šolo brez naloge, smo bili zaprti, kajpak. Zato sem zamudil doma obed.
»Kod si hodil?« mu vpraša oče. Hudo je bilo povedati po pravici. Toda laž mi je oče tako pristudil, da se nisem mogel zlagati.. še danes jo sovražim.
Mati je postavila predme skodelico postane jedi, oče pa je segel po klobčiču hodničnega sukanca, odtrgal dolgo nit in mi velel: »Nogo!« Dvignil sem nogo in strahoma čakal, kaj bo. Oče me je otve-
Nekoč so se sprli volk, lisica, zajec in mačka. Poklicali so starega medveda, da bi jim bil za sodnika,
— Za kaj pa gre? jih je vprašal medved.
— Prepiramo se o tem, kdo izmed nas pozna največ načinov, da bi se izmazal iz stiske, če je življenje v nevarnosti, so odgovorile živali.
— Koliko načinov	poznaš	ti?	—	je
vprašal medved najprej volka.
— Sto, je odgovoril volk.
— In ti? — je vprašal lisico.
— Tisoč.
— Pa ti? — se je obrnil medved k zajcu.
— Mene rešujejo samo moje noge — je odvrnil zajec.
Navsezadnje je prišla vrsta	na	mačko.
— No, kako je pa	s teboj?
— Jaz poznam en	sam način!	—	je
skromno odgovorila mačka.
štorasti sodnik je bil v zagati. Ni mogel takoj razsoditi, ampak se je odločil, da bo preskusil, kako se te živali znajdejo v nevarnosti. Vrgel se je na volka in ga popadel za goltanec. Le malo je manjkalo, pa bi ga bil zadušil. Ko je lisica videla, kako slaba prede volku, se je zdrznila in se pognala v tek, toda medved jo je ujel za rep. Brzonogi zajec je šinil pokonci in ni bilo videti nič drugega, kakor njegove bele tace. Mačka je pa smuknila na drevo in se vsem skupaj posmehovala.
— Tisti, ki je poznal sto načinov, bi bil
veljavnost
zel za nogo na nitko in me privezal k j ar vorovi mizi.
»Tako! Sedaj boš pa doma zaprt, da boš vedel, kaj je tvoja dolžnost.«
Pahnil je predme torbico s šolskimi knjigami in odšel z vsemi drugimi iz hiše na travnik nakladat otavo. Hišna in vežna vrata je pustil nalašč odprta na stežaj.
O, ali veste, kaj se pravi tlačiti na vozu seno, otavo v soncu — in potem še j ar hati domov grede na konju? Ce ne veste, vas pomilujem, kakor sem — ubogi jetnik — pomiloval tedaj samega sebe. Toda nitke se nisem upal odtrgati. Oče me je otvezel, in po pravici! Tudi pajčevina bi me bila držala.
kmalu zadavljen, tisti, ki jih je znal tisoč, bi skoraj ostal brez repa, brzonogi se pa menda še sedaj ni ustavil. Samo eden — kar poglejte si ga, sedi mirno na. drevesu in se vsem skupaj posmehuje.
Tu mu ne more nihče do živega!
HRVATSKA NARODNA:
Ošabnež
Nekdo je nabral v gozdu suhljadi, si jo naložil na pleča in jo odnesel v mesto naprodaj. Suhe veje so bile dolge in zato je vpil:
»Hej! Umaknite se!«
Sreča ošabneža, ki se mu ni hotel umak- Ì niti. Veja se mu je zataknila v suknjič in ga raztrgala. Ošabnež se je razjezil, možaka tožil na sodišču in zahteval, da mu plača škodo.
Sodnik je nekajkrat vprašal možaka, naj pove, kako je bilo, toda le-ta ni rekel niti besedice.
»Zakaj si mi pripeljal tega človeka!« vpraša sodnik ošabneža. »Kako naj se pomeniva?«
»On se samo dela, da je nem, gospod sodnik,« je odgovoril ošabnež. »Ko je nosil drva, je na ves glas kričal: »Umaknite se! Umaknite se!«
»I, če je tako kričal, zakaj pa se nisi umaknil?« je rekel sodnik in toženca oprostil.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska:	Tiskarna	L.	Lucchesi	- Gorica
iiii,i i n i min mi mi i nn 11 n i n n m mi n n i m na i m min.immilli na n i mn mi milili
• v
Iz strahu korajža
 .........  "»i,,,	(»""i,	..m*'..............
Mil i l 11 111 li l I I 11 M I I III I I I 11 ! 11 | 11111111 M IHIH I |i| lllllil | | | M |, M «irfi|'|ir|i|!|'lfl!|l|l|l|l|l|l|l|l|l|l|>|l|l|iM f t'l'ri!liriiM!l!|l|il'|!|i!|ir
FINSKA NARODNA:
Sodnik
se mu je boja in komaj komaj da se ni dvignil ter zakričal nanje.
Jezdeci pa so v lahnem diru šli mimo. Cul je pogovor, razločil ime Hilbudij, sicer pa ni razumel ničesar, ker so govorili grški. Počasi so se oddaljevali udarci kopit. Iztok se je oprezno in neslišno dvigal v grmu, tako dolgo, da je prirasla njegova kodrasta glava skozenj, kakor bi se dvignila sončnica in se ozrla za odhajajočim bleskom konjenikov.
»Ce zavijejo v hrib in dobe naše konje !«
Te misli se je prestrašil. Kakor kip je stal sredi grma in ni se mu rodila pametna misel. Ali polagoma se je umiril. Ko-njiki so krenili na desno k potoku. Napojili so konje, prebredli vodo in se spustili na drugem kraju v klanec. Iztok se ni ganil, dokler niso izginili v goščo.
Lahko bi bil pozval sedaj tovariša, da bi se vrnili do konj in odšli naglo domov javit, da bizantinska vojska ni daleč. Toda Iztoka je gnalo naprej. Morda za onim hribom tabori Hilbudij ! Preštel bo njegove vrpte, se vrnil in naznanil važno vest o vojski.
Vil se je kakor mačka in gnal dalje po najvišji travi, se skrival za grmičevje, se plazil po vseh štirih, pa spet tekel, kadar je bil dosti v zavetju.
Sonce je tonilo, ko je stal pred gričem — izmučen in truden, da so se mu tresle mišice na stegnih.
Ce sta tovariša prišla?
Zaskovikal je.
Oglasilo se je prav blizu na desni in levi isto skovikanje.
V kratkem jih je združila temna loza. Plezali so neslišno po strmi rebri in, še preden je izginilo sonce, so bili vrh griča. Poslušajo. Vse tiho. Nekaj ptičev se je splašilo z vej, daleč nekje je zakruncal divji prašič.
Uležejo se na zemljo in nastavijo uho na prst.
»Topot! Topot! Kopita!«
Vsi hktati so izgovorili.
Iztok vstane in spleza na drevo.
»Donava!«
Vzkliknil je skoraj glasno.
Pred seboj je videl prostrano ravnino. Oklepal jo je v soncu žareč okvir — široka reka. Tam za ognjenim okvirom, prav na mestu, kjer je ležala čez vodo dolga črna proga — most —, se je dvigal iz temne lise dim.
Tovariša sta se razveselila; kakor divja mačka sta se oglasila in zamudila.
Iztok se je oziral, od kod klopotanje kopit, še enkrat so se vneli sončni žarki in žareča ploskev je izginila. Prav takrat je tudi Iztok zapazil troje lučk, ki so se
J
bližale hribu. V silnem skoku so se vračali jezdeci pozvedovalci in se drevili krog hribca v ravnino, da bi čimprej dospeli v tabor.
Iztok je vesel in srečen zlezel z drevesa.
»Ce so konjiki ovohali naše gradišče?«
»Strašno gonijo! Važna poročila neso. Vrnimo se!«
»Počakajmo še in odpočijmo se neko-
liko! Mesec vzide. Rado nam privede konje naproti, morda še kaj čujemo in vidimo.«
Mladci so legli v mah, vgriznili v kose ovčjega sira, si poiskali sladkih koreninic in tiho govorili junaške/ besede.
Naglo je legel mrak na zemljo. Na vzhodu se je že dvignil mesec, še ves bled. Njegovo prepalo lice se je še balo sončnih žarkov, ki so jemali v rdečih plamenih slovo po nebu. Topot konj je že zdavnaj obmolknil.
»Pojdimo! Svarun je naročil, da se vrnimo z nočjo,« sta silila mladca.
Iztok pa ni hotel. Z mladeniško svoje-glavnostjo se je veselil, da zapoveduje — prvikrat v življenju. Zato se ni zmenil za očetovo naročilo. Hrepenel je po slavi in še važnejših novic bi bil rad' prinesel v tabor.
»Ne gremo še. Ce pride Rado s konji, počakajte me, jaz pa pojezdim za onimi tremi prav do mosta.«
Tovariša sta osupnila.
»Pomisli, Bizantinec ga straži! Ujamejo te.«
Iztok se je na glas zasmejal, da sta se tovariša plašno ozrla.
»Morana ti prizanesi ! Iztok, ne tvegaj ! Stribog naj popdhne tvoj prešerni smeh Hilbudiju na uho! Besi naj dvignejo volkodlake v šumi, pa nam zaskočijo pot in nas zvodijo!«
Tovariš, ki je tako govoril, je nehote segel z roko za vrat, kamor mu je bila obesila mati tri mogočne merjaščeve ok-
le, da bi ga čuvali pred uroki in besi.
Iztok se je prevalil vznak in na licu je obsvetlila medla mesečina smeh, poln dvoma. »Morana — besi — volkodlaki —« so šepetale ustnice. Da bi mu ti mogli škodovati? Vera očetov... pa vendar... Zakaj se jih ne boji Hilbudij?... Zaklo-pil je oči, na čelo si je položil sklenjene roke in molil z vročim vzdihom k Sveto-vitu, naj ga potolaži on, ki hkrati zre na vse štiri vetrove, ki vidi v temni noči in gleda v jasno sonce, pa se mu ne skalijo oči...
»Tra-tra-tra !«
Vsi trije planejo na noge.
Vnovič : »Tri-tra-tri-tra...«
Od daleč so se čule trombe.
Iztok je bil v trenutku vrhu drevesa. Napenjal je sokolje oči, zapičil jih je v črno liso za Donavo, kjer je prej videl dim. Mesec je razžaril okolico. Zazrl je v motni luči, da se usipljejo z onega vzvišenega prostora svetlikajoče se lučke. Vedno več — proti reki se zibljejo.
»Hilbudij prihaja z vojsko!«
Iztok je planil z drevesa, v divjem teku so se zapodili po bregu in skokoma beža-ii naravnost proti griču, kjer so bili konji.
»Da bi prišel Rado!« je siknil Iztok in se pognal čez grm.
»Cuj, volk je zatulil!«
»Rado prihaja. Blizu je že. Hitro proti njemu.«
Vsi trije so se drevili s podvojeno silo v smeri, od koder so Culi volčje tuljenje.
Oglasil se je zdaj pa zdaj kdo izmed njih, volk se jim je odzival, bliže in bliže so prihajali drug drugemu. Kmalu so začuli hrzanje konj in šum trave. Oddihali so se in šli korakoma. Od daleč so že videli črne sence, ki so se hitro gugale po ravnini;'
Iztok se je ustavil.
»Tovariši! Ne skušajte se z mojim konjem! Veste, da je najboljši, kar jih je v taboru. Do jutra lahko prijezdite v gradišče, jaz pa moram biti prej tam, d» se hitro dvignejo bojevniki in gremo nad Hilbudij a!«
Komaj jim te to sporočil, že so zahr-zali konji tik pred njimi. Iztok je planil kakor ptica na svojega vranca. Ta se je vzpel in obrnil na zadnjih nogah, ko je začutil gospodarjevo roko na brzdah. Za-vihrala je griva in kakor misel sta zletela preko poljan. Nekaj krati je konjič ponehaval v skoku, kakor bi vpraševal, čemu ta pogon. Ali Iztok ga je stisnil s koleni, da je globoko zahropel, povodci so se nategnili in tedaj je žival razumela, da ta ježa ni šala, da je treba pia-niti na življenje in smrt. —
Kakor bi pai iz oblaka, je treščil Iztok na sredo Svarunovega taborišča.
»Hilbudij, Hilbudij prihaja!«
Divje je zakričal, vsi šotori so se prebudili, završalo in zašumelo je med vojščar ki, rogovi so zatrobili. Iztokov vranec p» je zatrepetal in se s krčevitimi utripi zgrudil ob ognju; iz nozdrvi mu je brizgnila vroča kri.
J