^--- 00«0 t**«* ~ ' iStnioa plačana v gotovini _____V Ljubljani, v torek 19. julija 19^2 Štev. 162 a Cena 1 Dir Naročnina mesečno ^^^^^ ^^^^^ A. ^^^^^^^ A Ček. račun: Ljub- m^m ^^^ m ^fcIiana In 40 - ne- ^^^^ ^ ^m ^ Mm ^^ b K ^^m <°"4q«» ^^^^ ^m mm M ^mŠ^^^M ^m Din ^ mM ^^ m _ Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^^^^ BB^^ JKLm^00W JBLbHB^ ^^^^^ U prav a: Kopita r- Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^ ^^^ jeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 265« --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Romunija in sovjeli Krvavi boji med fašisti in komunisti v Nemčiji Vse javne manifestacije prepovedane — Vlada grozi s prekim sodom Bukarešta julija 1952. Zadnje, tetine je romunski tisk večkrat zaporedoma .obravnaval vprašanje oditošajev med Romunijo in Sovjetsko Rusijo v /vezi s paktom o nenapadanju, katerega bi imele vse države na zapadni strani Rusije skupno ali vsaj istočasno podpisati. Nckolikokrat je tiskovna debata zavzela zelo ostro obliko in je bila predvsem naperjena proti Poljski, kateri sc jc očitalo, da jc v nasprotju z obstoječimi medsebojnimi dogovori hotela Romunijo prisiliti, da pospeši svoja pogajanja s sovjetsko Rusijo, češ da bd v drugem slučaju podpisala sama pakt o nenapadanju s so\jeti, nc da bi čakula na svojo romunsko zaveznico. Nekateri listi so se spozabili tako daleč, da so imenovali Poljsko »iz-dajalkos, ki hoče rušiti pol j »ko-romunsko zavezništvo«. Javna debata jc trenotno utihnila in ves spor jo bil predan \ roke diplomatov, ki ga jioskušajo rešiti ob priliki sestanka državnikov v Ženevi. Ker je to vprašanje mnogo važnejše, da bi zanimalo samo obmejne države sovjetske Rusije, ampak prehaja tudi v življenjski interesni krog vseh držav srednje Evrope, zasluži, da se upozna ž njim tudi naše javno mnenje. Romunija jc žc večkrat poskušala priti do sporazuma s sovjetsko Ku^jo. Prva pogajanja so sc začela žc na jesenskem sestanku Zveze narodov v Ženevi 1927 in so sc nadaljevala v Parizu med DovvgeLskim in Diamandijem, ki jc bil takrat romunski poslanik v Franciji, toda do prvega zelo skromnega sporazuma jc p r i š lo šele jeseni 1929, ko sta podpisala v Ženevi sovjetski komisar za zunanje zadeve I it-vinov in zastopnik Romunije Titulcscu tako-imenovani Litvinov j>ukt, v katerem obe državi izključujeta vojno kot sredstvo za poravnave medsebojnih nesjiorazumov. Pogajanja so bila tako težavna in sporazum jc bil malenkosten največ radii vprašanja Bcsarabijc. Romunija stala na stališču, da ne podpiše s sovjeti nobenega pakta, v katerem Rusija ne pripozni romunske aneksije Bcsarabijc, sovjeti pa so se strogo <1 r žal i načela, tla se nočejo spuščati v nobena pogajanja z Romunijo, ako bo vmešano besarabsko vprašanje. »Sovjetska Rusija ni nikdar prepoznalo in ne bo priznala pravne^* lastništva Romunije nad Besarabijo, ki je ruska zemlja, katero Romunija iz nobenega naslova ni imela pravice anektirati v trenotku, ko je v Rusiji divjala meščanska vojna med starim režimom in med rcvolucijo,« jc izjavil čičerin v cirkularni noti na velesile 1922. ko jc jjiolestiral proti sklepu konferenc? poslanikov v Parizu, ki jc v imenu zavezniških velesil Besarabijo priznala Romuniji. Tega načela se jc odslej sovjetska zunanja polilik.i vedno držala. Kot zaveznica Poljske in Francije je Romunija zahtevala od svojih zaveznic, da jo v pogledu pogajanj z Rusijo podpirate. Francija in Poljska sta too tudi storile, šli sta cclo tako daleč, akoravno njuni državni interesi tega niso nujno zahtevali, da sta Romuniji obljubili, cla nc bosta podpisale s sovjetsko Rusijo nobenega jiakla o nenapadanju, ako ga istočasno nc podpiše tudi Romunija. Jeseni lanskega leta se je napravil nov poskus. Sovjetska Rusija sc jc istočasno pogajala v Parizu s Francijo, v varšavi s Poljsko in v Rigi z zastopniki romunsko vlade. Toda medtem, ko so fra.ncosko-sovjetska in poljsko-sovjetska pogajanja potekala ugodno in omogočila popoln sporazum, ki je čakal le šc končnoveljavnih podpisov, so se ona v Rigi vlekla ter so naposled bila prekinjena. Obe delegaciji sta se preselili v Ženevo, kjer pa so pogajanja slednjič popolnoma zaspala. Vzrok je bil isti: sovjetska Rusija m dovolila, da bi se stavilo na dnevni red vprašanje Besarabije. Nastal je s tem čuden položaj. Francija in 1 oljska sta bili pripravljeni, da podpišeta, toda radi poloma romunsko-sovjetekih pogajanj nista smeli, kajti dogovor z Romunijo jih je vezal, da sami ne smeta podpisovati nobenega pakta. Romunija pa ni kazala nikake volje. da pogajanja zopet obnovi. Franciji in Poljski so se. pridružile še ostale baltske države. Cela zapadna meja sovjetske Rusije je torej čakala z besedilom pakta o nenapadanju v rokah, kdaj sc bo Romunija odločila, da pospeši sporazum in omogoči pomiritev na tisoče kilometrov dolgi črti. Položaj bi bil ostal isti, ako če bi nc bile prilike v Nemčiji tnko radikalno spremenile. Velikanski uspehi Hitlcrje-ih naciona I-.socialistov so zdramili tudi javno mnenje v Poljski, ki je začelo s strahom uvi-devati, da postaja nevarnost za takoimonovani poljski koridor« in za poljsko šlezijo vedno bol j pereča. Nemški fašisti namreč dosedaj niso nikdar skrivali svojega prepričanja, da so nemške vzhodne meje krivične in da Nemčija nc bo preje prišla do miru, dokler se ne bodo vrnila ozemlja, »katera jc zavojeval nemški plug in nemški meč« in ki se nahajajo sedaj pod poljsko državo. Poljsko javno mnenje jc spričo zmagovitega pohoda hitlerjancev začelo bnrno zahtevati od svoje vlade, da naj bo pripravljena na razna presenečenja orl nemške strani. Toda Poljska nc sme In nc more imeti odprte meje na dve strani. Zaradi tega jc poljska javnost pritisnila na svojo vlado, da naj slejko-prej podpiše pakt o nenapadanju s sovjetsko Rusijo, ki je ležal zaprašen v zunanjem ministrstvu in čakal pristanka Romunije, Berlin, 18. julija. AA. Iz Altone poročajo: Včeraj v nedeljo so se odigrali v Altoni krvavi dogodki, ki celo prekašajo najhujše dni novemborske revolucijo leta 1918. Do zdaj jc 12 ljudi mrtvih, iO pa ranjenih. Kakor jo policija mogla ugotoviti, so komunisti sistematično pripravljali prevrat. Okoli treh popoldne je krenila po ulicah oblastvom prijavljena in dovoljena liitlerjevska puvorka, ki je korakala v popolni disciplini. Naenkrat pa so začeli komunisti streljati na povorko s streh in z lialkonov. Streljanje je postajalo vse hujše in hujše in ni prenehalo niti tedaj, ko jc prišla policija. liitlerjevska povorka se je razkropila in pustila nn cesti večje število mrtvih in ranjcuih. Nato so komunisti postavili na vec krajih barikade, ki jih je policija morala porušiti z oklopnimi avtomobili. Potem je policija začela preganjati komuniste; to preganjanje se je odigravalo tudi na strehah. Policija je aretirala 18 komunistov, ki jih je zalotila pri delu, z orožjem v roki. šele okoli devetih ivečer sc je v mesto vrnil red in mir. Podroben popis dogodkov Berlin. 18. jul. tg. Izgredi v Altoni so 6e pričeli že v nedeljo zjutraj, nadaljevali so se pa ves dan, posebno pa zvečer, ko je prišlo do nevarnega streljanja, katero je prenehalo šele danes v zgodnjih jutranjih urah. Danes zjutraj je bil vzpostavljen zopet red, samo komunisti so zopet preplavili mesto i letaki. Uradno jioročajo o 11 mrtvih, med katerimi ni nikakega policijskega uradnika ter od 64 ranjencih. od katerih je 28 zelo težko ranjenih. Vendar pa so komunisti gotovo mnogoštevilne ranjene tovariše sami spravili na varno. Mesto je vso krvavo nedeljo sličilo pravemu bojnemu polju. Povod za »popade je dal prihod Izid volitev Voliive so bile svobodne — Buknrcšt, 18. julija tg. Polagoma prihajajo uradne vesti o rezultatih včerajšnjih držav no-zborskih volitev. Manjkajo pa vendar šc podatki od mnogih volivnih okrajev. Vladna stranka je dosegla 45% vseh odanih glnsov. opozicionalna stranka Duce preko 13 odst. Na osnovi 15% vse glasov bo dobila vladna stranka polovico mandatov, ostanek se proporcioncl-no razdeli med strankami. Neodvisen tisk z zadovoljstvom ugotavlja. da jc vlada držala besedo in omogočila svobodne volitve. Razdelitev glasov bo po dosedanjih rezultatih najbrže sledeča: vladna stranka (narod, zaranistična stranka) v kartelu z Nemci in z madjarskim gospodarskim blokom 285 do 287 mandatov; liberalna stranka Duce 29—31, liberalna stranka Jurija Bratijana 12—13, stranka Lupuja 11—12, madjarska stranka 9—10, krščanska narodna obramba profesorja Cu-ze 8—9, socialni demokrati 8—9, stranka Goge 5—6, židovska stranka 4—5, Avcranu in Jorga 4. Ostale stranke v parlamentu ne bodo zasto- Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, na južnem in na vzhodnem robu Alp morda še nagnjenost k nevihtam. ZagTebška vremenska napoved: Lokalna poslabšanja vremena (plohe z močnimi vetrovi), temperatura bo padla. Le tako se da razlagan nenadni preokret v poljskem zunanjem ministrstvu, proti kateremu je tako vehementno protestiral romunski tisk. Ko se je marca 1932 nahajal maršal Pil-sudski v Bukarešti, je raztolmačil romunski vladi novo nastali položaj in jo je zaprosil, naj nekoliko pospcšii pogajanja s sovjeti, ker »Poljska nima več časa čakati«. Ker maršalova intervencija, ki je bila prijateljska, ni nič dosegla, se je poljska vlada po nekoliko mesecih ponovnega brezplodnega čakanja morala obrniti v posebni no.|i na vlado v Bukarešti, kjer je obrazložila položaj, v katerem sc nahaja in podčrtala koristi, ki bi izvirale iz takojšnjega podpisanja pakta s sovjeti, ki bi ji zavarovali njene vzhodne meje. Poljski tisk je storil tudi »vojc in jc naslovil nekaj pikrih očitkov nn Romunijo, češ. da nalašč zavlačuje pogajanja. Položa j je. postal nekoliko napet in kolikor toliko za Romune neprijeten. Romunska vlada se je slednjič vendarle odločila, du je opolno-mo^ila svojega delegata v Lausanni Titulcsca. da stopi v stik z Litvinovoni in s Zaleski jem in da naj začne novo pogajanja s sovjeti. Govorilo se je celo, da je Zaleski v j,menu Poljske liacionalno-socialističnega pohoda iz Schlesvviga, ki so ga krajevne oblasti dovolile na osnovi določila državne vlade. Ko je hitlerjevski pohod vstopil v mesto, so ga sprejeli takoj z ostrini streljanjem iz streh, balkonov in oken. Policija je takoj zapove-dala, da 6e morajo zapreti okna in streljala proti oknom. Izgredi so pa zavzeli vedno večji razmah, kljub temu, da je policija energično nastopila, izpraznila cele ulice in zaprla mnoge hiše, v katerih je napravila hišne preiskave. Na dveh krajih so komunisti postavili barikade, na enem mestu celo s pomočjo prevrnjenega tramvajskega voza. Ko so se hitlerjevci vračali, so se za napade v Altoni maščevali s protinapadi v treh drugih mestih in sicer v Pinnebergu, Elmshomu in Itze-hoe, kjer so napadali lokale železne fronte in pretepli brutalno vsakega, ki se je nahajal v njih. Tudi sicer je bilo na mnogih krajih v državi streljanje in prišlo je v mnogih mestih do resnejših spopadov, kakor n. pr. v LUbecku, v Dortmundu, Greifvvaldu itd. Tudi v neposredni bližini Berlina v Luckenvvaldu, Ketzendorfu in drugod je prišlo do pretepov. Resni nemiri so bili prav tako v Miin-chenu, v Kemptenu in v Schemnitzu. Povsod je bilo mnogo težje in lažje ranjenih in ponekod tudi smrtne žrtve. Pruski notranji minister Severing je prispel v Altono da osebno vodi preiskavo o dogodkih v nedeljo. Vsa javna zborovanja prepovedana Berlin, 18. julija. AA. Zaradi včerajšnjih krvavih dogodkov v Altoni jc državna vlada izdala naredbo, da so do nadaljnjega prepovedane vse manifestacije pod milini nebom. Naredba velja za vse ozemlje brez izjeme. Berlin, 18. julija. AA. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, pomeni prepoved manifestacij in v Romuniji Zmagala je Kmečka stranka pane. Od znanih politikov, ki so bili izvoljeni, so med drugimi Maniu, Vajda Vojvod, Mihela1 in vsi člani sedanje vlade, od opozicije pa Duca, Bratianu, profesor Cuza, profesor Jorp■■ dr. Lupu, maršal Avarescu, Coga, Argctojanu. Narodni zaranisti so zmagali predvsem na Sed-mograškem in v Banatu, dočim so staro-lil ralci Duce zmagali v stari Romuniji po mestih. V Bukareštu jc zmagal Duca z 20.419 glasovi, narodni zaranilti so dobil j 12.000, Bratianujevi liberalci 5700, Avarescu j>a 2000 glasov. Pariz, 18. julija. AA. V trenutku, ko je predsednik francoske vlade g. Herriot odpotoval v ženevo, je bil položaj na splošni razorožitveni konferenci približno ta-le: Razorožitvena konferenca je začela zasedati v Ženevi pred petimi meseci in delegacije velesil bi rade v teku tega zasedanja absolvirale vsaj glavni del splošnega programa razorožitve. Merodajne osebnosti jasno naglašajo, da se zasedanja konference ne morejo več odlagati. G. Beneš zahteva, da se razni odbori razorožitvene konference sesta-nejo takoj v začetku septembra t. 1. Po drugi strani pa so sklicatelji konference trdno odločeni vse storiti, kar je v njihovi moči, da razorožitvena konferenca konča svoje delo konec februarja prihodnjega leta, da se tedaj podpiše splošna konvencija o radikalni razorožitvi. G. Beneš bo predlagal, da se rok oboroževalnega premirja, ki poteče 1. novembra t. 1., podalj- odredil samo omejeno dotbo, med katero bo še čakal in da bo po poteku tega časa podpisal pakt s sovjeti neglede nato, če je Romunija pripravljena ali nc. Romunska vlada se jc res nekoliko požurila in če je dovoljeno tako razlagati nedavno izjavo romunskega predsednika vlade Vajda Vojvoda, imajo nova romunsko-sovjetska piogajanja za cilj, da razširijo Litvinov pakt iz leta 1929, da proglasijo še enkrat, da se obe državi nočeta medsebojno vojskovati in da določata jx>scbcn razsodiščni jrostopek za reševanje vseh sporov, ki obstojajo ali ki bi v bodočnosti na-stali med obema državama. Vrancija od svoje strani živo podpira ta pogajanja, k,i bi za enkrat obojestransko zamolčala vprašanje Besarabije. Na tem Stadiju se sedaj nahaja razvoj dogodkov. Bcsarabijo stojia vedno lx>lj v ospredje evropske jKilitikc. Toda za enkrat Romunija šc ne razpolaga s državnikom, ki bi si upal pogledati resnici v obraz ter jiopraviti zmoto, ki je nastala v revolucijo-, nameni vrvenju lota 1919 in bo ostala usodc-polna v romunski zunanji politiki v trenotku, j ko bosta Francija in Poljska iz strahu pred , Hitlerjevo Nemčijo iskali trajnega sporazuma | V Moskvi. jr demonstracij pod milim nebom, ki je danes izšla, šele prvi ukrep vlade proti strahoviti podivjanosti političnega boja. Vlada je odločena izdati najstroijo ukrepe in in bo treba, tudi naredijo, po kateri bo dovoljeno vsakogar, ki ga oblast dobi pri političnih isgredih s strelnim orožjem v roki ali s kakšnim dragim razstrelivom, postaviti pred preki sod, čigar smrtna obsodba bo takoj iivr&ljiva. Taka uredba bi se mogla izdati tudi brez proglasitve obsednega stanja. Glede na izjave nekaterih političnih prvakov, češ da bodo oborožili v svrhn samoobrambe svoje strankarske organizacije, je vlada izjavila, da ne be dovolila nikakega oboroževanja privatnih organi zarij. Obsedno sianie? Berlin, 18. julija, ž. Danes dopoldne Je bila sklicana nemška državna vlada k izredni seji, na kateri bo izdan sklep za proglasitev obsednega stanja nad vso Nemčijo. Tekom včerajšnjga dne in ponoči je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in narodnimi socialisti. Do spopadov je prišlo tudi v Berlinu, kjer je na bojišču obležala mrtva 1 oseba, 12 pa je bilo težko ranjenih. V Potsdamu in Fiirstenvvaldu pa se je vojaštvu in policiji posrečilo vzpostaviti red. Najhujši spopadi pa so se odigrali v Hamburgu in Altoni, kjer nemiri še vedno trajajo. Hitlerjev protest KSnigsberg, 1& julija, ž. Adolf Hitler je poslal brzojavko državnemu predsedniku Hindenburgu, nemškemu državnemu kanclerju von Papenu, notranjemu ter vojnemu ministru, katerim sporoča, da je policija v Konigsbergu preprečila izlet njegovih napadalnih oddlkov s tem, da je zavozila z oklopnimi avtomobili med vrste narodnih socialistov ter jih razgnala. Hitler v brzojavki zahteva, da vlada tak sistem prepreči. Banke se poslužujejo čl. 5 zakona o zaščiti kmeta Belgrad, 18. jul. AA. Ministrski »vet je na predlr.g ministra za trgovino in industrijo izdal sklep, da se sme »išrpska srcmuka banka d. d.« v Klimi okoristiti r, določili člena 5 zakona o zaščiti kmeta in o uveljavitvi nekaterih določil zakona n zavarovanju in izvršbi z dne 19. aprila t. 1. Belgrad. 18. jul. AA. Ministrski svet je na predlrg ministra za trgovino in industrijo izdal sklep, da sc sme »Jugoslnvenska privredna zadruga i štcdionica s o. j.c v Sarajevu okoristiti i določili člena 5 zakona o zaščiti kmeta in n uveljavitvi nekaterih določil zakona o zavarovanju in izvršbi z dne, 19. aprila t. 1. ša vse dotlej, dokler konferenca svojega dela ne absolvira. Angleži upajo na uspeh Iiondon, 18. jul. ž. Ob odhodu francoske zbornice na počitnice pišejo »Timesc v daljšem članku, da je Herriotova zasluga, če so se odnošaji med Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo popravili. Reparacijsko vprašanje je veljalo preje kot nepremostljiv problem in le Herriotova in von Papeno-va zasluga je, da je to vprašanje napredovalo. Tudi v Ženevi francosko stališče ni nepremostljivo, radi česar v političnih krogih upravičeno upajo, da bo tudi tam prišlo do sporazuma. V Ženevi se odloči usoda Herriotu Parili, 18. jul. ž. Voditelj socijalnih demokratov je imel govor, v katerem je naglasi), da s bo v Ženevi odločilo o usodi Ilerriotove vlade. Če bo Herriot zastopal Hooverjevo stališče v jsigledu razorožitve zlasti glede efektivnega stanja vojske ter prepovedi bombardiranja z letal, potem bo imel velike zasluge za potomce. V nasprotnem slučaju pp je njegov položaj v največji nevarnosti. Medparlamentarna konlerenca Belgrad, 18. jul. 1. Od 20. do 27. julija bo v Ženevi mednarodna parlamentarna konferenca, pri kateri bodo sodelovali tudi zastopniki naše države. Na dnevnem redu te interparlamentarne konference bodo tudi sledeča vprašanja: 1. poročilo poslanca Langa, glavnega tajnika medparlamentarne zveze, v katerem bo orisal finančni položaj svela; i. modifikacija mednarodnega prava; 3. omejitev izdelovanja škodljivih drog; 4. brezposelnost na svetu; 5. omejitev oboroževanja; 0. harmonizacija notranjega državnega prava j>o vseh državah z novimi načeli o miru in o pravu. Jugoslovansko narodno skuj>ščino in senat bodo zastopali dr. Kosla Ku-manudi, predsednik narodne skupščine, senator dr. Kostrenčič, senator dr. Ravnihar in senator MIlan Popovič, narodni poslanci dr. Ninko Peric, dr. Vclizar Jankovič, dr. Lavoslav HanŽek, dr. Kogu-mil Vošnjak. dr. Dragoljub Jevreniovič, Šalih Ba-ljič, Ante Kovač. dr. Levšič in Mihajlo Živančevič. Položaj na razorozitveni konferenci Necuvena kleveta Velehradski kongres Kakor Oltarno v Jutru od ponedeljka, (tfte 18. julija št. '2'.), je imel gospod minister Irguvine in iitlustrije Ivan MohoriČ velik go-\or nn Jesenicah. Takoj za gospodom ministrom je nastopil poslanec narodne, skupščine dr. Kape, ki je, kakor čitamo v istem Jutru , podobno kakor že v Starem trgu pri Ložu ponavljal nečtl-veue k le vele zoper obče znane in Spoštovane može našega javnega življenja, ki so jih napadeni ignorirali, kakor to taki nedokazani napadi na gentlemane zaslužijo. Isto bi storili mi, ako ne bi bil najnovejši nastop dr. Kapela tako zelo značilen za metode tega gospodu iu govornike, da jih moralno javno pribiti, Poslanec narodne skupščine dr. Rape je namreč, kakor poroča »Jutro , na lesentfah med drugim dejal, potem ko je slikal položaj Slovencev v Italiji, tudi tole: A Slovenec» ima drznost objavljati Mussoli-nijeve proglase Slovencem iz leta 1920 na načrti, kakor da gre za ponudbo od včeraj, dn bi na ta lačin še bolj varal naše ljudstvo. Tako delo lahko »rše samo ljudje brez vesti in Časti, ljudje, ki pljujejo na svoje delo pred letom 1918 in danes kriče: Živijo Mussolini! (Kuj! škandal!)« Mi smo mislili, da so časi takih političnih metod, kakor se jih poslužuje dr. Rape, ako je poročilo Jutra resnično, luinuli. Žal pa vidimo, da se ponavljajo in sicer v potencirani meri, zakaj še nikoli nismo čuli ali brali, da hi se uporabljalo napram političnemu nasprotniku med nami tako orožje, kakor si je to na Jesenicah, zanašajoč se na svojo poslaniško avtoriteto, dovolil dr. Rape. Naj sodi zdaj poštena javnosti: Dne 23. maja t. 1. je Ponedeljski Slove-nee*. ki kakor ztiailo, posveča velik del svojih predalov trpljenju primorskih in koroških Slovencev, bas /. ozirom na hinavsko pisanje italijanskih listov, ki skušajo v leti težkih časih predstavljati svetu fašistični režim kot nekak vzor-režlln svobode iii sreče, spomnil Na znani oroglas, ki ga je bil lela. 1018 izdal poveljnik talijanske zasedbene armade Pelitti di Rore-to, v katerem je tu general primorskim Slovencem obljubljal, da bo Italijo valovala vse njihove narodne in kulturne pravice. Temu. '.aradi svojega Zgodovinskega pomena dobesedno navedenemu proglasu je Ponedeljski Slovenec dodal sledeči komentar: »Tfc je proglas — v izvirniku, ponatisnili stno tudi napake — s katerim se je italijanska armada predstavila Jugoslovanom tla Uoriškeni in Istri. Nalepili mi ga po vsej današnji Julijski krajini in da bi bilo res vse ljudstvo deležno veselega oznanila, so proglas raznašali vojaki po hišah. Po Trstu >o ga nalepili 18. decembra 11)18 in v (io-riti je bil objavljen v slovenskem jeziku in to v originalu, ki ste ga pravknr prebrali, na božič.. To je bil proglas »velike države svobode«, ki ni bil iskren, pač pa ga je narekovala strahopetnost. Kaj je ustalo od lepili obljub? A' imenu svobode je bilo interniranih 35 duhovnikov, zaprtih 28 in pognanih čez mejo 108. Izseliti se je moralo 78 redovnikom -I" klerikov. 5ti lajikov, to je skupno 181 ljudi iz 15 samostanov, da ne omenjamo preganjanja civilnega prebivalstva. Bazovica in Pttla sta nam dali pet narodnih iiiucenlkfliV, število kon-finiranih je ie preseglo 100 in izredno sodišče v Rllnu je prisodilo ze nad 1000 let Jeflp JUguslota-iiom i Italiji. Uničeno je vse kulturno življenje, sola, tisk iu prosvetna društva, liniPMin vse go. spodarsko adejstvnVailje Jugoslovanov, banke, Zh-i dmthp zleze in vso zadružništvo. Okoli 100.000 iiaših bratftv je moralo čez mejo. da si reši Mvlje-nje in poišče krilita. —Tako jc pod Italijol« Sedaj pa pride poslanec jugoslovanske narodne skupščine dr. Rapč In naredi iž generala Pelitti di Roreto Mllssrtlinija, premenja letnico 1018 v 1020 — pozabljajoč, dn je Mussolini, ki je prišel na vlado v Italiji šele dne 28. oktobra 1022, tnkfat bil samo poslanec in ni izdajal na Slovence V Primorju nobenih proglasov — ter na tej podlagi zgradi podtikajoč nam zloben nanten, kleveto, kakršne se tli predr/.nil skovali v slovenskem javnem življenju še nihče, čeprav so naše medsebojne borbe bile jako oslre. Uredništvu SlOvfeltcac, pribijajoč ta način politične polemike dr. ttapiH.1, bo tako ^Jh-trii kakor poslanci! Itapčtu dalo priložnost, da to kleveto dokaže pred pristojnim forumom in da ob tej priliki dokaže tudi ostale sliette klevete, ki jih na svojih shodili izhnša proti drugim možem našega javnega življenja, in upamo, da se poslanec dr. Rape rte bo Odtegnil tej priliki ter sam .narodno skupščino po zval, tla na! ga v s vrli o dokaza njegovih nezaslišanih trditev izroči. Uredniki Slovenca . Gospodarska vojna med Anglijo in Irsko Pogajanja z Anglije razbila Ulsterci hujshajo London. 18. jul. Predsednik irske republike De : Valera je 10. julija zjutraj zapustil London, kjer. se je bil mudil skupaj z irskim laburističnim "poslanem Nortonom, da skuša z Macilonaldom priti dt> sporazuma v vseh'spornih vprašanjih, ki obstojajo med irsko in angleško vlado. Ta pogajanja, v katerih je igral posredovalca Norton, so še končala z neuspehom kakor minula pogajanja, ki so se bila vršila pred par tedni v Dublinu. Obedve »trafiki seveda valita krivdo za negativni rezulltit druga na drugo. Tako trdi oficielno glasilo irske vlade »Irish Press . da je irska republika v svoji popustljivosti šla do skrajne meje, želeč slejkoprej najti pamelen sporazum. Anglija pa je odgovorila 7. brutalno silo. Njerta armada ne more več streljati na IrCe s kroglami, misli pa. da nas bo smrtno pogodila s sabotažo naše trgovine in z gospodarsko vojno. Anglija je zavrnila naše predloge, drugega r.a drugim. Zadnja zahteva Angležev je bila. da moramo prej plačati odškodnino lordom, šele potem se bo z nami pogajala. Toda Irska se ne more odreči lem vsotam, ki imajo vitalni pomen za eksistenco irskega naroda, in če nam Anglija ne bo dokazala pravice do tega denarja, ga bomo mi zadržali. Londonski časopisi pišejo jako zmerno in trdijo. da nikakor ni res. da bi bil MacDonald zahteval kot neobhodni pogoj za sporazum, da mora irska vlada takoj plačati letošnjo ahilaliteto odkupnine za angleška veleposestva na Irskem. Pa? pa se je pokazal nepopustljivega De. Valera. ki slejkoprej zahteva, da smejo biti člani razsodišča, ki naj razsodi v zadevi irske odkupnine, iudi inozem-ct. ne pa samo državljani britanskega imperija. De Valera je tudi zahteval, da mora angleška vlada takoj preklicati prohibitivno carino na irski uvoz, dočim je MacDonald stal na stališču, da mora v takem slučaju, ako bi se ne dosegel sporazum in bi se pogajanja nadaljevala, Iraka plačati letošnjo anuiteto odkupnine za veleposestva, ki znaša eh milijon in pol funtov. De Valera in MacDonald se tudi nista mogla sporazumeli glede značaja razsodbo, ker je De Valera mnenja, da ta razsodba ne sme biti brezpogojno obvezna, ampak se mora pre-<1 is»kutirati v parlamentu, dočim Mac.Donakl zahteva. da se razsodba mora sprejeti brez debate in izpremembe, ker bi bila to le razsodba v tolmačenju obstoječe in veljavne pogodbe med Irsko in Anglijo iz leta 1923. MacDonald je izjavil: Anglija Irski še vedno ponuja spravo na podlagi obveznega razsodišča, ob stoječega iz britanskih državljanov, in angleška vlada upa, da De Valera ne bo nehal iskati poti za pamelen in za obe strani časlen sporazum. Med tem pa se je že začela med Irsko in An glijo gospodarska vojna, ki prizadeva Irski veliko ikodo. ker je ogromna večina njenega Izvoža, ob stoječega predvsem v svežem mesu, mleku, jajcih in maslu, šla v Anglijo. Vendar pa bodo za '20% zvišane carine Iudi angleškemu konsumentu Zelo neprijetne, ker se je Že sedaj zvišala cena tmesu in mieku, zmrznjeno argentinsko meso pa Angleži neradi jedo. Na drugi stran! je Irska poslanska zbornica že -prejela predlog zakona, po katerem se carine na angleški uvoz povišajo. Večina je znašala 11 glasov. Novi zakon pride v ponedeljek 18. julija pred eiiat, ki aa bo predvidoma nekoliko spremenil in mil poslanski zbornici. Zaradi tegii bodo prott-inirleške earlne stoott" v veljavo, nekako po nre- — Tudi Irska zvišala carine proti katolikom teku dveh tednov. Prepoved bo predvsem, zadcia angleški premog, katerega proda Anglija Irski leti no v naši valuti za kakšnih 430 milijonov Din. Ker sia Nemčija in Poljska izjavili, da bosta Irski to količino premoga lnllko dobavljali, bo angleški izvoz utrpel precejšnjo izgubo. To velja tudi za nia-nufakhtro, katero bo Irska skušala dobavljati iz Francije, Italije, Češkoslovaške itd. Vendar pa bo zaradi lega občutno Irpel irski koitsilment. ker se bodo Cene tem produktom brez dVoltia občutno zvišale. Zaradi' tegil razsodni možje upajo, da bo med Irsko in Anglijo končno vendaHe prišlo do pametnega sporazuma, zaenkrat pa je razpoloženje v javnosti zelo bojevito. Tudi irska laburistična stranka, ki je dosedaj bila napram De Valeri ver ali menj v opoziciji, je sklenila, da bo De Valero odločno podpirata, ker Je prepričana, da je krivda za položaj na strani. Anglije. Po Dublinu korakajo sprevodi, v katerih nosijo napise: .Bojkotirajte angleško blago! Irska vlada set-eda gleda na razvoj optimistično in minister narodhe obrambe Alken je v nenavzočnosti De Valere v njegovem imenu v poslanski zbornici, ko -se je -debatiral zakonski predlog o zvišanju carin na angleško blago, izjavi tj da je Irska v stanu vzdržati gospodarsko vojno /. Anglijo, ker je z všeni preskrbljena v izobilju. Sovražno razpoloženje pa netijo .tudi protestantski prenapeteži v .severni Irski, kjer so bili 10. julija zopet .protikaloliški izgredi, podobno kakor oni, ki so jih bili v Ulstru vprizorili protestantski fanatiki za čaša evharistfčnega kongresa v Dublinu. V Belfastu je protestantska množica dne 10. julija naravnost napadla katoliško predmestje in je napravila tam, ogromno škodo. Drulial je bombardirala hiše. s kamenjem, tako da ni ostalo nepoškodovano nobeno okno. Druhat je pa Iudi demolirala in opleiiila mnogo, katoliških trgovin ter ranila, več oseb, ki so jih morali prepeljati v bolnišnico. Morala je intervenirati .policija iu ker so demonstranti s ve.i napad poskušali, v drugič, je ulslerska vlada zapretila, da bo proglasila v Belfastu obsedno stanje, ako množica ne bo dala miru. Umevno je, da je div,je početje protestantov nn sc ve rti eni Irskem zelo. razburilo Irce, ki vodijo pr.v vično vojno za osvoboditev svoje svobodne Ijudo-vlade od zadnjega ostanka sužnosti pod Anglijo, lo je od odkupnine za lordska veleposestva. Brez dvo' m a «0 Ulsterci tisti, ki podžigajo sovražne instinkte, vendar upajo, d« se MacDonaldova vlada nikakor ne bo.dala vplivati od fanatikov v Ulstru in «la bo napram pravičnim zahtevam. Irske V interesu imperija, končno odnehala, Turčija sprejeta v ZN Ženeva: 18. jul. Ig. Na najbolj enostaven način je bila danes sprejeta v Zvezo narodov Turčija. Predsednik izrednega zborovanja Zveze narodov Je čilat predlogi, v katerem se ugotavlja, da turška republika povsem odgovarja zahtevat« prvega člena pakta o Zvezi narodov in da ne obstojajo nikake ovire za sprejem. Predlog -je bil sprejet z vsemi 13 oddanimi glasovi. Glasovale niso nekatere latinske ameriške države, kakor tudi Litva in Avstralija. Stalni poročevalec Zveze narodov kubanski poslanik v Berlinu Aguero je podal poročilo o polnomocju turških delegatov ter o brzojavki tur- -., . - -------:—H,lniEl,n l/nlm-i ..t. i,Vn iu r-iM-ga zunanjega iTi,,i»©i»a, , .......... • .v...,. , da ne more.prisostvovali seji v Ženevi. V e I e h r a d , 15. julija. Po otvoritvenem nagovoru olomuškega nadškofa jc bilo takoj izvoljeno predsedstvo. Predsednikom kongresa je bil izbran olomuški nadškof dr. P r e - čan; ostali škofje so skupaj s tremi opati tvorili častno predsedstvo. Za voditelje znanstvenih razgovorov in posvetovanj so bili izvoljeni dr. Grivec, dr. Herman in dr. Slipyj. Pred začetkom predavanj se je prečitalo pismo škofa M. d'H e rb i g h y j a , ki'se opravičuje, da mu nujni posli, poverjeni mu od sv. očeta, ne dovoljujejo, udeležiti se kongresa. Topla pozdravna pisma in telegrame so poslali nuncij Ciriaci (Praga), nuncij Marmaggi (Varšava), poljska kardinala Hlond in Kakovvski, praški nadškof Kašpar, mnogo drugih, celo nemških škofov, znanstvenih zavodov, med drugimi dekanat ljubljanske teološke fakultete, ter nenavadno visoko število katoliških in pravoslavnih znanstvenikov. Z velikim odobravan|fem sta bila sprejela pozdravna govora generalnega asistenta dr. Prešerna in Rusa Kartaševa, Dr. P r e-šern je pozdravil v imertil slovanske jezuitske asistence; izjavil je, da je bila slovanska asistenca ustanovljena prav s tem namenom, da bo jezuitski red mogel bolj smotreno pospeševati delo za cerkveno edinost. Dokaz temu je vzhodna veja družbe Jezusove, t. j. tisti člani te družbe, ki so sprejeli vzhodni obred in se posvečujejo izključno delu za cerkveno edinost. Na tople besede učenega ruskega teologa KartašeVa, ki je pozdravil zborovalde v imenu ruske duh. akademije v Parizu, se je prav tako toplo zahvalil govorniku v ruskem jeziku prelat dr. Grivec. Prvi dan so bila na vrsli štiri predavanja, dve dogmatični (prof. Spačil z. Vzhodnega zavoda in T y š k e V t č z gregorijanske univerze v Rimu), in dve llturgični (p. Placld de M e e s t e r in p. S a I a v 11 1 e , teklor kolegija asumpcionistov v Rimu), Govori so pričali, da so se na Velehradu sešli največji strokovnjaki o vzhodnem vprašanju. Posebno je zbudil pozornost govor skromnega, a izredno globokega in širokogrudnega asumpcionista SalaVilla, ki je predaval o liturgiji kot sredstvu za pospeševanje cerkvene edinosti. Tekom drte so dospeli še nekaleri novi udeleženci, med njimi -Miss Hristič iz Londona in gimn. profesorica dr. S w o b o d a , zastopnica katoliške ženske zveze za Moravsko. Priglašen je bil tudi ruski pravoslavni škof S c r a f i n; a prišel jc samo do Breclave, lam ga je češka obmejna oblast zavrnila, kljub temu, da je imel dokumente v redu. Kaj |e bilo vzrok, se ne ve. Lahko se reče, da doslej ni bil še noben kongres tako dobro obiskan kol sedanji. Udeležencev je s češkimi bogoslovci nad 300. Samih Rusov, katoliških in pravoslavnih, je kakih 15. Kako se ruski teološki krogi zanimajo za kongres, je dokaz lepo število pisem, ki so došla na kongres. Danes so med drugim dospela pisma metropolita Antonija Hrapovickega iz Sremskih Karlovcev, proto-jereja Sergija Bulgakova (Pariz), kneza V o I -konskega (Rim). Profesor Bulgakov jc poslal /e na zadnji (peti) kohgres obširno pismo. Opazilo sc je, da je njegovo današnje pismo mnogo sprav-ljivejše kot prejšnje. Ker pa se zdi, da še obstojajo nekatera nesporazumljenja s strani pravoslavnih teologov, je kongres sklenil, da se bodo v prostem času vršili pod vodstvom prol. dr. Gr-ivca privatni razgovori med katoliškimi strokovnjaki in ruskimi l teologi:..... Kako dobro je zastopan na kongresu krščanski vzhod, priča dejstvo, da imamo v svoii sredi celo zastopnike mučeniškega armenskega naroda. Vse navzoče je globoko pretreslo, ko jc armenski me-hitarist Hamazasp Oskian z Dunaja, pozdravljajoč kongresiste v imenu svojih rojakov, pripovedoval o trpljenju in križevem potu svojega ubogega naroda, ki je kljub preganjanju še ohranil Vero in upanje v končno Zmago. Popoldanski program se je zaključil z ganljivo zadostilno pobožnostjo v velehradski baziliki.. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom je govoril zbranim proiesor vzhodnega zavoda v Rimu p. M u r i 1 1 o , ki ga izgovarjava latinskih besed jasno izdaja za Španca. Govoril je počasi z globokim občutjem. Zadostovali moramo božjemu Srcu za vso nečast, ki se mu godi. Pa se ne žali presv. Srce samo na vzhodu. Tudi pri rtas ga žalimo. Z bolestjo v srcu se spominja govornik svoje nesrečne domovine, kjer so sovražniki Sv. vere skrunill cerkve in dajali posvečene hostije pocestnim vlačugam. Go-vornikove besede so globoko odjeknile v srcih navzočih. V e 1 e h r a d , 15. julija. Danes, drugi kongresni dah, je imel zjutraj v baziliki slovesno sv. mašo po vzhodnem obredu užborodski škof A. S t o j k a. Na koru so, kakor prejšnji dan, peli Olomuški bogoslovci. Ms^gr. Stojita je bil šele zadnji torek posvečen v škofa; zato jc bila ta slovesna sv. maša njegova škofovska primicija. Po sv. maši je ostalo sv. Rešnje Telo v cerkvi izpostavljeno ves dan. Od jutra do večera so se zbirali pred sv. Rešnjim Telesom udeleženci kongresa, kleriki in patri jezuitskega zavoda in preprosto ljudstvo iz bližhje in daljne okolice v slikovitih narodnih nošah. Med tem ko so se v Slovanski dvorani vršila važna predavanja in razgovori, se je v cerkvi molilo za uspeh in božji blagoslov pri važnem apostolskem delu. Da je uspeh težkega dela za cerkveno edinost odvisen v prvi vrsti od božje milosti, je izzvenelo tudi iz lepega pisma, ki ga je na kongresu poslal jezuitski general p. L e d o c h o w s k i. Obljubil je, da bo dal v kongresnih dneh služiti 100 sv. maš za obilnejši uspeh kongresa. Ko: referent je prvi nastopil dr. F. Grivec, Obravnaval je vprašanje »Cerkev kot lelo Kristusovo in načelo zbornosti« (soborhost). Izvajal je naslednje misli: Novejše v zhodno bogoslovje iz Pavlovega pojmovanja sv. Cerkve, skrivnostnega telesa Kristusovega, z veliko vnemo dokazuje, da mora biti urejena po načelu zbornosli; ako so vsi verniki eno lelo Kristusovo, polem se morajo vsi udeleževati življenja iri vlade sv. Cerkve; Cerkev bi torej morali vladali cerkveni zbori škofov in vernikov. V tem skrajnem vzhodnem nauku, ki večkrat prehaja v protestantsko ih modernistično Za-metanje cerkvene hierarhije, je vendar jedro resnice. Saj katoliška Cerkev zlasti v najnovejšem času vneto vabi vernike, naj z liturgično pobožnosljo goje življenje s Cerkvijo, vabi jih, naj po katoliški akciji sodelujejo s hierarhijo. Sedanji sv. oče opominja, da moramo delati za edinost predvsem z zgledi svelega življenja in z ljubeznijo do vzhodnih kristjanov. Na la način bomo brez razburljivih bojev odstranjali predsodke in delali za edinost po načelu: Čim bliže Kristusu lem bliže edinstvu, Predavanje je napravilo na vse navzoče globok vtis, zlasti konec, ki ga je predavatelj ponovil v ruskem jeziku. Nekateri so se bali, da hi moglo priti med katoliškimi in pravoslavnimi teologi na kongresu do kakih neprijetnih nasprotij. Po tem ireničnem govoru je bilo to izključeno. Splošno se « , .rt -I • je opažalo, oa so pravusiavni Rusi iZgUDiii v»cmu nezaupanie in so se s katoliškimi teologi o spor- nih vprašanjih razdovarjali kar najbolje odkrito, domače in prijateljsko. Važnost govora dr. Grivca je spoznal tudi predsednik dr. Prečan, ki je porabil to priliko ter se je predavatelju s povzdignjenim glasom, globoko ginjen zahvalil za njegovo ljubezen do dela, ki ga vrši V prospeh cerkvene edinosti za njegovo ljubezen do Velehrada in za pomoč, ki jo izkazuje njemu pri vodstvu velehradskih kongresov. Za dr, Grivcem so predavali še G o rdi 11 o, Herman, dr. Dvornik (Praga), P a w 1 o w -ski (Varšava) in dr. Vasica (Olomuc). Posebno je ugajalo predavanje dr. Vašice o ruskem pisatelju Gogolju in njegovem odnosu do vzhodne liturgije in do katoliške cerkve. Dopoldne in popoldne so se vršili v ožjem krogu razgovori katoliških in pravoslavnih teologov v spornih vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi s predavanji na plenarnih sejah. Razgovori so se vršili v duhu ljubezni in zato v splošno, obojestransko zadovoljnost. Tudi ta večer se je v baziliki vršila zudostilna pobožnost združena s premišljevanjem p. Gordilla. Iz profesorske službe Belgrad, 18. julija. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili premeščeni aia moško učiteljišče v Ljubljani: dr. Gregor Žerjav, proiesor na ženskem učiteljišču; Kump Leopoldina, profesorica na ženskem učiteljišču v Ljubljani; Grobming Adolf, profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani; Čopič Ven-ceslav, učitelj na ženskem učiteljišču v Ljubljani; Mesojedec Mirko, do sedaj na ženskem učiteljišču, v Ljubljani: Koprivnik Rudolf, profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani; Robič Maks, proiesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani; Bernot Ciril, profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Saršon - Specler Friderik, učitelj meščanska šole je dodeljen ženskemu Učiteljišču v Ljubljani. Na moško učiteljišče v Mariboru so premeščeni: Kadunec Franc, ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru; Pregelj Rudolf, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru; Štrahman Ivan, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru; Fink Franc, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru; Osterc Franc, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru; Ropaš Ervin, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru; Nemanič Krnest, profesor ua ženskem učiteljišču v Mariboru. 2aherl Marija, učiteljica na osnovni šoli; Miloš Simon, profesor; Baša Franc, profesor; so dodeljeni ženskemu učiteljišču v Mariboru. Na L državno realno gimnazijo v Ljubljani so premeščeni: Hočevar Kuno, ravnatelj državne realne gimnazije v Ljubljani; Kokalj Franc, profesor na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani; Dolenc Ivan, profesor III. državne realne gimnazije v Ljubljani; Marinko Vincenc proiesor 111. državne realne gimnazije v Ljubljani; Raič Slavko, profesor III. državne gimnazije v Ljubljani; Bajuk Marko, profesor III. državne realne gimnazije v Ljubljani; dr. Lovrenčič Joža, profesor 111. državne realne gimnazije v Ljubljani; Kalan Benko, profesor Iti. državne realne gimnazije v Ljubljani; Grafenauer Franc, profesor III. državne realne gimnazije v Ljubljani; Sodnik Rudolf, profe-for III. državne realne gimnazije v Ljubljani; Cc-mnžar Franc, profesor III. državne realne gimnazije v Ljubljani; l.eben Stanko, profesor III. držill-ne realne gimnazije v Ljubljani; Žabkar Albin, profesor 111. državne realne gimnazije v Ljubljani. Srebrni drobiž Belgrad, 18. julija. AA. Na podlagi zakona o kovanju srebrnega drobiža po tO in 20 Din. objavljenega v Službenih ilovinah št. 282 iz leta 1931., izroči finančno ministrstvo preko Narodne banke prometu novi srebrni drobiž po K) in 20 Din. Popis drobiža je objavljen v Službenih novi-nah z dne 2. decembra 1931 v zakonu o kovanju srebrnega drobiža po 10 in 20 Din. Narodna banka bo izročila ta drobiž prometu po posameznih partijah. kakor ga bo dobila iz kovnic. (Iz oddelka državnega računovodstva finančnega ministrstva.) Novo presedstvb OUZD Ljubljana, 18. julija. K volilvi novega predsednika 01)541) je vodstvo SUZOR-ja v Zagrebu izrecno zithtovalo, da se predsednik izvoli iz v risi delodajalcev, ker je bil prejšnji predsednik dr. Miha Krek iz vrst delojemalcev. Iz vrst delodajalcev bi prišel potemtakem v postev, kakor smo poročali, kvečjemu g. Adolf Hibnikar. Na današnji seji pa je novo ravnateljstvo zapustilo statutarne principe in ponovno izvolilo — s privoljenjem delodajalcev — predsednika iz vrst delojemalcev. Pripomniti moramo, da je edina delavska organizacija, ki-je v novem ravnateljstvu zastopana, samo Narodna strokovna zveza, to. rej organizacija, ki ima najmanj delavcev in na-stavljencev organiziranih. Zastopniki Jugoslovanske strokovne /.veze, ki ima ltihogo več delavstva v svojih vrstah, v ravnateljstvu sploli niso zastopani. Prav tako so pri današnji seji izostali tudi zastopniki nekdanjih marksističnih strokovnih organizacij (Strokovne komisije), ki so bili sicer v novo ravnateljstvo imenovani. Gg. Čobal, Ošlak in Jakomin so izjavili, da v novem ravnateljstvu ne sodelujejo. Današnja seja se jo vršila v poslopju OllZl) na Miklošičevi cesti, Sejo je vodil v imenu banske uprave višji pristav g. Zoni, Na dnevnem redu je bilo najprej čilanje dekreta o imenovanju. novega ravnateljstva, nakar je g. Zoni izvedel konstituiranje novega predsedstva OUZD. Na predlog g. liib-nikarja je bil izvoljen za predsednika OUZD dosedanji komisar g. Ivah Tavčar, uradnik Delavske zbornice Za prvega podpredsednika jc btl izvoljen g. Josip Rebek, znani obrtnik iz Ljubljane, zu drugega podpredsednika pa g. Vladimir Krn vos, tajnik Narodne strokovne zveze. V upravni odbor so izvoljeni: za delojemalce gg. Kravo s iz Ljubljane in Saje. iz Maribora, za delodajalce pa gg. Rebek in Milko Krapež iz Ljubljane, V rentni odbor so izvoljeni: g. Kavčič iz Slražišča iu g. Krav o s iz Ljubljane, zu delodajalce pa g. Adolf Ribnik a r dn g. K c b e k iz Ljubljane. V nadzorstveni odbor je izvoljen g. Viktor Naglas iz Ljubljane. Novi predsednik Tavčar se jc zahvalil za zaupanje in poudaril, da je najvažnejša naloga novega ravnateljstva doseči popolno avtonomijo in >.a da doseže iTivnotežje med izdatki in dobe Iki OUZD. Zlasti bo treba znižati upravne stroške. Seja je bila kratka in so se gospodje med sa-boj hitro sporazumeli. Belgrad, 18. julija, ž. Včeraj se je vrnil iz Lausanne pomočnik zunanjega ministra Konstantin Fotič, namestnik šefa delegacije v Lausanni. čini je prišel v Belgrad, je obisksl zutlulijega iiiiiiisui Jcvliča, ki ga je obvestil o poičku pogajanj. Strela na ljubljanskem velesejmu Treščilo je v paviljon higijenske razstave, hi je popolnoma zgorela Skoda je ogromna Pogled z Jugoslovanske tiskarne na obla ke dima, ki jih je povzročil požar. Ljubljana, 18. julija. Ilu4a nesreča je zadela naš lligijenski zavod. Danes dopoldne je do tal pogorel leseni paviljon na velesejmu, v katerem so bili vsi razstavni pred-mtei stalne Higijenske razstave. Požar je zanetila strela, ki je udarila ob enajstih dopoldne v streho lesenega paviljona. V par minutah so ognjeni zublji objeli vso streho, takoj se je začelo vnemati tudi tramovje, nato notranjost paviljona in nazadnje tudi vsi razstavljeni predmeti v paviljonu. Kdor je Higijensko razstavo samo enkrat videl, ta komaj ve, s kolikim trudom je bilo zbrano vse, kar je pomenilo za naš mladi lligijenski zavod dragocen zaklad. Zaradi lega je škoda velika, neprecenljiva. V paviljonu so bili razstavljeni dragi predmeti, skrbno zbrane statistike, na stotine slik, diagramov — vse lo so požrli ognjeni plameni v dobri pol uri. Kako silen je bil požar, dokazuje najbolj dejstvo. da so koščki papirja, ki jih je veler dvigal s pogorišča v zrak in odnašal dalje v mesto, padali na ceslo že par minul po začetku ognja v sredini mesta na Miklošičevi cesti, okrog sodišča in celo na Marijinem trgu. Vsa streha lesenega paviljona, v katerem so bili razstavljeni predmeti Higijenske razstave, je bila pokrita s lepenko, prevlečeno s katranom. Ogenj je tedaj imel naravnost dragoceno netivo, ki je gorelo kakor suha slama. Prav tako so bili oslali leseni deli paviljona pripravno gradivo za ogenj, ki se je zato skoraj v hipu razširil zunaj in znotraj paviljona. Vročina okrog paviljona ob času ognja je bila strašna. Zaradi vročine se je že pričel vnemati tik zdravstvenega paviljona stoječi Čudnov vrtiljak. Ogenj je že pričel lizati spodnje lesene dele vrtiljaka, zgorele so ludi že stopnjice, ki vodijo s tal na podnožje vrtiljaka k sedežem. Goreli so začeli tudi že zgornji deli strehe vrtiljaka. Prihiteli gasilci so komaj mogli preprečiti, da ni postal žrtev nesreče ludi ta' vrtiljak, ki pomeni za lastnika "Čudna edino premoženje. Takoj so z vrtiljaka znosili vse premakljive dele. medlem pa so tudi že pričeli vlivali po dopeljanih ceveh ležke curke vodo na goreči zdravstveni paviljon. Tako je bil Čudnov vrtiljak sicer obvarovan požara, kljub temu pa Trpi Čudeu zaradi ognja pri svojem vrtiljaku veliko škodo. Ljubljančani so požar na velesejmu zapazili lakoj, čim so se pričele dvigati kvišku ogromne plasti gostega, črnega dima. To je bilo par minut pred enajsto uro dopoldne. Nekoliko minut prej je bilo slišati prvi grom, nato je parkrat močno za-grmclo, nebo se je potemnilo, tam zadaj na ob- zorju pa so se videli prvi znaki divjajoče strele. Potem je pretresel označje silen blisk, za njim pa je takoj strašno zagrmelo. Po ulicah so ljudje kar obstali ter se prijemali za glave od strahu, ki ga je povzročila strela, lakoj na to pa so se dvignili v zrak velikanski oblaki dima, po mestnih ulicah so ljudje opazili gasilce z avtomobili in motornimi brizgalnami, na gradu je istočasno odjeknil strel — in že je vsa Ljubljana vedela: gori! Ljudje so le ugibali, kje naj bi gorelo. Nekateri so najprej presodili, da gori pivovarna Union, drugi so menili, da je požar izbruhnil na gorenjskem kolodvoru. Najbolj so seveda pogodili tisti, ki so koj sodili, da gori na velesejmu. Da pa si je strela izbrala ravno paviljon, ki je bil menda edini na vsem velesejmu, ki je bil ves založen s predmeti, lega pač ni nihče mogel misliti. Najprej so k pogorišču prihiteli mestni poklicni gasilci, obenem z njimi pa tudi prostovoljni gasilci iz Sp. Šiške. Prve cevi so napeljali daleč iz ski gasilci, ki so tudi prvi začeli gasiti. Poklicni gasilci so morali cev za vodo napeljati daleč iz Gosposvelske ceste. Pri tem požaru se je sploh pokazalo, da je na velesejmu za- take slučaje premalo preskrbljeno. Edini hidrant v Lattermano-vem drevoredu pač ne more zadostovati za ves ogromni prostor, na katerem sloje velesejmski paviljoni. K požaru so seveda takoj prihiteli tudi ljubljanski prostovoljni gasilci, dalje gasilno društvo iz Bežigrada ter gasilci iz tobačne tovarne. Gasiti so požrtvovalno pomagali tudi mnogi drugi ljudje, ki so skupaj z gasilci pritekli na pogorišče. Zbralo se je seveda ludi mnogo radovednežev, ki jih je krotila policija, da niso mogli bližje k pogorišču, kjer bi pač le ovirali delo gasilcem in reševalcem. Tik pogorišča sloji manjši leseni paviljon, kjer je bila ob času velesejma brezalkoholna točilnica. Ta paviljon, v katerem zdaj stanuje g. Kek, uslužbenec velesejmske uprave .bi bil tudi skoraj postal žrtev požara. Od paviljona, ki je zgorel, je ta mali paviljonček oddaljen komaj par metrov. Zaradi silne vročine se je zadaj že pričela vnemati ograja in nekateri drugi predmeti za paviljonom. K sreči je tudi veter vlekel v nasprotno stran ter tako ognjene zublje odvračal od tega paviljona. Toda kljub temu so velesejmski delavci "dnesli iz paviljona že vse pohištvo g. Keka, ki je zaradi tega 6eveda močno poškodovano. Ob takih prilikah se zmerom dela z vso naglico. Na drugi strani pogorelega paviljona stoji še en manjši, loda solidnejši paviljon, ki je pa krit z opeko. Tam stanuje g. Rihtar, uradnik velesejm- ske uprave. Zaradi solidnejše zgradbe in ker je streha krita z opeko, sicer za to stavbo ni bilo tolike nevarnosti, vendar so v prvem trenotku zaradi večje gotovosti tudi odtod pričeli odnašati pohištvo. Gasilci so tudi takoj, ko so prispeli na pogorišče, vzeli v varstvo vse bližnje večje lesene paviljone velesejma, ki bi bili prav gotovo zgoreli vsi do zadnjega, če bi se bil ogenj razširil na en sam paviljon s tako močjo, kakor je gorel paviljon s Higijensko razstavo. Zaradi tega je pač velesejmska uprava gotovo hvaležna gasilcem, da so jo obvarovali naravnost velikanske izgube. Izgoreli predmeti, ki so bili ob času požara zaklenjeni v paviljonu, predstavljajo v malem za lligijenski zavod toliko škodo, kolikor ga je v velikem povzročil požar lansko leto v Monakovem, kjer je pogorela velikanska steklena palača z dragocenimi galerijami umetniških slik in drugih umetniških del. Kakor takrat prvi hip niso mogli preceniti škode, ki je zadela Monakovo in posebej zlasti bavarski umetniški svet, prav tako je tudi zdaj prvi hip popolnoma nemogoče, točno preceniti naravnost velikansko škodo, ki je zadela naš Higijeneki zavod v Ljubljani, posebej našo mlado slovensko zdravstveno kulturo. Požar je uničil v pičli uri sadove dolgoletnega dela; uuičen je ves trud, napor, vsa prizadevanja Higijenskega zavo- nje^ju^e Ajčjc/SIO"' Jnlojč. LaAe <* JuautonjAampocncmi oh/iasu, ZjdAaite ist Lepe btcjsie. LaAe. do- fraoke AtaAj&iti. da, ki jih je ta imel v stalno Higijensko razstavo, brez dvoma dragoceno kulturno zdravstveno ustanovo. Zdaj bo treba znova zavihati rokave, vnovič bo treba zbrati vse to, kar je postalo skoraj v hipu žrtev divjega elementa. Toda mnogo je bilo v paviljonu predmetov, ki jih niti ne bo več mogoče nadomestiti — in teh je seveda najbolj škoda. Lesen paviljon, ki je zgorel, je bil last velesejma. Bil je zavarovan, vendar bi bila škoda kljub temu vprav malenkostna, ko bi zgorel samo paviljon ,ne pa ludi v njem razstavljeni predmeti stalne Higijenske razstave. V času gašenja je bil na Gosposvetski cesti ustavljen ves promet, ker so črpali vodo za gašenje uprav na sredini Gos|>osvetske ceste nasproti vhoda na velesejm. Tramvajski promet se je zaradi tega vršil skoraj eno uro s prestopanjem. Okrog poldneva je večji del gasilcev zapustil pogorišče. Zaradi varnosti so ostali tam le posamezni gasilci z eno samo brizgalno, ki so nadzorovali posamezne tleče dele lesa še čez eno ure popoldne. Trije dijaki v prepadu Huda nesreča na Glaserjevi riži — Težavno reševanje ponesrečencev Maribor, 18. julija. Med obiskovalci Pohorja, zlasti Ruške koče je zelo priljubljen povratek po poti mimo slapa Šu-mika ter po dolini Lobnice. Pot vodi nekaj kilometrov po skoraj neprehodni globoki strugi po Glaserjevi riži, ki je ena največjih in najzanimivejših naprav za spuščanje lesa, ker vodi od Ruš v daljavo 15 km v osrčje Pohorja. Dasi sedaj ob času lesne krize ne spuščajo lesa po riži, je vendar pot precej nevarna, ker vodi naprava često-krat zelo visoko nad strugo Lobnice ter bi lahko postal padec z ozkega žleba v globino usoden. Preteklo nedeljo, ko je bilo pri Ruški koči Arehovo žegnanje, je napravila izlet na Pohorje med drugimi tudi skupina dijakov, med katerimi so bili 18 letni Milan Favaj, 18 letni Mirko Ozvatič in 16 letni Jožef Grabner. V nedeljo popoldne so se dijaki vračali po omenjeni poti čez Šumik po riži v Ruše. Kmalu pri vstopu v rižo pa je prišlo do nesreče, ki se le po srečnem naključju ni končala usodneje. Ker se riža že dalje časa ne uporablja, je tudi ne popravljajo in tako so v nekaterih delih hlodje, iz katerih je naprava zbita, že prepe-reli. Na tako nevarno mesto je prišla omenjena trojica. Riža se je nenadoma vdrla in vsi trije so Dve smrtni nesreči Ljubljana, 18. julija. Sin mestnega nelavca, 12 letni Jože Grum iz Florijaaske ulice 20, je odšel pred dnevi na počitnice v Kamnik pri Preserju, kamor ga je poslala Karitativna zveza. Dečko iz mesta je skušal pri dobrosrčnemu posestniku nekoliko pomagati pri kmetskem delu in je hotel včeraj odvezati junca. Junec pa je bil muhast in ni hotel slediti fantu k napajanju, temveč se je obrnil proti njemu in ga napadel. Junec je pobodel Jožeta Gruma in ga z rogovi podrl na tla. Sunil ga je v trebuh in deček je obležal z nevarnimi poškodbami na tleh. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa dečku ni bilo več moči pomagati in je v noči na danes umrl. Orožništvo je bilo o dogodku obveščeno in je uvedlo strogo preiskavo. V Tržiču se je pripetil drug smrtni slučaj. 15 letni Franc Ažman, sirota, ki je izgubil očeta, se je vdinjal za delavca pri nekem kmetu. Delal je pri slamoreznici, ni pa poznal konstrukcije slamorez- strmoglavili v globino v kamenito strugo l.Otok mrtvih-?. Med Tivatskim in Risanskim zalivom se ožina imenuje Verige, zato, ker je tu fjord najožji in so ga svoj čas zapirali z verigami. Na obali stojijo ali pa sedijo ogoreli kopalci in kopalke, mladina nas pozdravlja iz vode. Naposled obstanemo. Mesto Kotor pritegne parnik k svoji tlakovani, od solnca razbeljeni obali. Nikjer mi ni bilo tako neznansko vroče kot tu. lli-limo v mesto, da bi dobili kaj sence. Okrog mesta je izpeljan močan benečanski zid. ludi po strmem pobočju ere. Živelj je napol hrvaški na pol siLeki. zato so tudi cerkve obeh ver. Stolnica stoji tik pod pečino s svojima dvema zvonikoma ; dolga stoletja že spremlja usodo Kotor-čanov. Posvečena je azijskemu svetniku sv. Trifonu, čigar zemske ostanke so prenesli semkaj. V njeni bogati zakladnici je tudi križ, ki ga je imel poljski junak, osvoboditelj Dunaja, Jan Sobieski v roki, ko je Boga prosil za zmago. Vodnik mi je tudi pokazal del obleke in nekaj ročne tkanine bi. Ho-zane Kotorske. To me je spomnilo na njen grob, da sem ga ! šel iskat. Frančiškan me pelje v cerkvico iz 12. stoletja, ki je bila nedavno obnovljena. Zadaj na levi je njen nov oltar. Nad njim je srebrna skrinja, zgoraj pokrita s steklom, da se vidi lobanja in okostje, dragoceno oblečeno. Na prednji strani skrinje so reliefi, izdelani v Meštrovičevi šoli, ki predstavljajo tri čudeže iz Hozaninega življenja. To je posebno ljubi« svetnica, doma v črni gori, ki je bila najprej pastirica, potem pa je prišla v Kotor in tu kot samotarska redovnica živela do svoje smrti 1. 1565, ko je učakala vzlic svojim mrt-vičenjem 72 let. Dne 27. aprila imamo v Jugoslaviji njen speminski dan. V Kotorju smo se šli tudi kopat. Morska voda pa tu ni tako sveža, ker je morski zaliv dolg in zavit. Hitro smo opravili ta posel, ker mudilo se nam je naprej. Potem smo najeli taksi, se pogodili za 45 Din od osebe, kar je za tako daljavo in strmino zelo malo. Motor je začel brneti. Hitimo više in više, bolj ali manj strmo, naravnost in v serpentinah, katerih je 30 in je vsaka zaznamovana s številko. Nekatere so res optre, a vrtoglavice, kot so jo nekateri napovedali, ni imel noben izmed nas. Šofer je bil izvrsten. Krasen, prekrasen pogled se nam je odpiral na kotorski zaliv, katerega smo mogli šele iz-viškii pregledati, potem pa sosednje gore in na odprto morje tam zadaj. »Nebeško lepo je, kadar solnce zahaja v morje,« je eden začel. Malo nevolien sem se ozrl proi*. da bi mi banalno ne profaniral lepote, ki je ležala ' pred menoj. Pa je nadaljeval: »Solnčni žarki so kot pahljača. Žareča obla se niža in niža. Naenkrat morje silno zacvrči.c Pritajen smeli nam je zaigral na ustnicah. Dalje in dalje, vedno više. Nad nami kroži jastreb in prižvižgava zategnjono svoji neomejeni svobodi. Žični vlak vleče vreče cementa nad nami; gotovo je iz vojne dobe ostal. Orožniška postaja. Čez dolgo časa samotna hišica. Potem zopet skale 7, zelenjem vmes. Na vrhu sedla smo. Taksi začne drugače peti, navzdol drvimo. Oviinek za ovinkom. Glej, majhna, zidana hišica! Še ena in še več jih. Ravnica z malimi njivami in zelenimi travniki so odpre pred nami. Trg Njegoši. Lične, četudi nizke hišice. Ena od njih nosi kamnito ploščo, da se je v njej rodil leta 1812 pesnik-vladika Peter Potrovič Njegoš, ki sedaj počiva na Lovčenu. Ljudje nas prijazno pozdravljajo. Sploh je za Črnogorca značilno neko plemenito viteštvo. Bog* daj, da bi ga ne izgubili tako kmalu! Zopet se polagoma vzpenjamo. V same gole skale sjno privozili, tudi naprej bo taka naša pol. Nekaj hišic, pod njimi majčkene njivice s krompirjem in žitom; pa bi pridelek ene njivice ne zadostoval za eno peko. Od česa živijo ti ljudje? In vendar niso majhni in gredo pokonci kot knezi. Delajo samo ženske, moški malo; večina kadijo in obravnavajo svetovno politiko, sedeč pred hišami. Dečko nam vrže dišeče zeli v avlo, dirja vštric nas in prosi dinar. Kako siromašno je oblečen! Komu bi se ne zasmilil! Majhna cerkvica, zopet nekaj hiš. Zonei sknlr*, ronet ovinki, dokler sn no pnkaž/> — Cetinje. Po složni, široki poti pridrčimo vanjo. Slovenska dekleta proslavljajo Slomškov jubilej Šmarje, 17. julija, Danes so slovenska dekleta proslavila zgoraj pri Sv. Roku 70-letnico smrti velikega služabnika božjega A. M. Slomšku. Iz vseh župnij šntarske dekanije so prišla dekleta. V trgu je bil udeleženkam v pozdrav postavljen slavolok z napisom Slo-venski narod — Marijin narod . Krasen sprevod se je vil z društvenimi zastavami na čelu in z godbo iz našega lepega trga k Sv. Roku, kjer se je najprej vršila procesija z Najsvetejšim; takšne udeležbe pri procesiji že dolgo ne pomnimo. Slomškove pro-slave se niso udeležila samo dekleta; tudi možje in fantje >o prihiteli v velikem številu, dasiravno ie proslava bila namenjena samo dekletom. Proce--ijo je vodil škofijski voditelj Marijinih družb kanonik Franc Časi iz Maribora, ki je nato daroval tudi slovesno sv. mašo. Pridiga je morala radi ogromne udeležbe biti zunaj na prostem pred cerkvijo, ker bi sicer niti tretjina udeležencev ne mogla slediti. Govoril je v poljudnih besedah predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Josip H oh- Ogromne množine vode so se zlile nad Ljubljano Ljubljana. 18. julija Od sobote naprej se vrste nad Ljubljano in okolico silni nalivi. V soboto ponoči okoli 2.15 so začele padati prve kapljice dežja. Pohlevno je ro-silo kakih 35 minut. Dopoldan okoli 11.35 pa se je nad Ljubljano utrgal oblak. Pojavil se je silen piš in ogromne množine dežja so knr zalile ceste in ulice. Deževalo je z malimi presledki vse do 20.40. Samo v soboto je padlo za 45.8 mm dežja. Nedelja je bila Se nekako lepa, sicer oblačno in hladno, oda danes so se znova vlile silne plohe. Od 4.55 na do 6.45 je bil prvi večji naliv. Pozneje okoli 11.55 pa se je pojavilo nad okolico in mestom strahovito neurje. Med treskanjem in močnim se-verozapadnikom je lilo kakor iz škafa. Toda samo nekaj minut. Večkrat je treščilo, med drugim v velesejmski paviljon. Vihar je deloma poškodoval nasade in po drevoredih je potrgal razno vejevje in polomil stare, suhe veje. Zadnji nalivi so sicer povzročili naglo naraščanje rek in potokov, tako Save in Ljubljanice. Za enkrat pa še ni nevarnost za poplave. Od sobote do danes opoldne je padlo 54.8 mm dežja. Ta številka predstavlja ogromne količine vode. Po meteoroloških pravilih, pomeni n. pr. o.l mm lo, da pade na 1 km' 100.000 1 vode. Torej gorenja številka pravi računarju, da je padlo zadnje dni na km- .">4,800.000 I dežja. Če računamo ozemlje mestne občine z okroglo 40 km*, dobimo, da se je nad Ljubljano in njeno najbližjo okolico zlilo 2.192.000.000 I vode. Pač ogromna masa vode, ki si jo ne Umremo tako lahko predstavljati. Zobozdravnik specialist dr. Ivan Oblak ue ordinira do 22. avgusta. Q Ureditev Cankarjevega nabrežja. V zvezi z regulacijskimi deli Ljubljanice bo seveda potrebno urediti tudi vsa nabrežja ob Ljubljanici. Šele tedaj bo Ljubljanica popolnoma dostojna reka, ki bo Ljubljani v okras. Terenska sekcija ba-novinske uprave se prav zdaj bavi z načrti, kako najprej urediti Cankarjevo nabrežje od Frančiškanskega mostu do novega Čevljarskega mostu pod Trančo. Včeraj so zato Cankarjevo nabrežje premerili podolgem in počez. Ob Ljubljanici bodo speljali od trimostovja do Pod Tranče lepo cesto, uredili bodo seveda tudi hodnike ter sploh spremenili zdaj zanemarjeno Cankarjevo nabrežje v krasno sprehajališče. Obenem pa se bo po tej cesti tudi lahko vršil vozni promet med Stritarjevo ulico na novi most pod Trančo, kar zdaj ni mogoče. Kamenite stopnice ob novem Čevljarskem moslu bodo podrli ter napravili na most po zloženem klancu speljano cesto. Vse to pa bodo seveda napravili šele tedaj, ko bo na razpolago dovolj denarja. Če bo mogoče, bodo dela razpisana ze letos, gotovo pa to seveda še ni. Zdaj bodo napravili vse načrte ter sploh opravili vsa pripravljalna dela. Zobozdravn i k-špecijalist dr. Mirko Kambič ne ordinira do konca avgusta. Q Veliko malin na trgu. Rdeče maline, o katerih vsi vemo, da iz njih napravljajo sladko in zdravo pijačo malinovec, so letos dobro obrodile. Ljubljanski trg zalagajo z malinami večinoma mali ljudje, ki nabirajo maline po gozdnih goličavah okrog Račne, Dobrepolj, Velikih Lašč in Strug na Dolenjskem. Prve maline so se pojavile na trgu že pred 10 dnevi; tedaj so jih ženske prodajale Se po 7, tudi po 8 Din liter. Dovoz malin pa je iz dneva v dan večji, zato umevno padajo tudi njih cene. Včeraj so bile stojnice za Jugoslovansko knjigarno natrpane z malinami. Ženske pa tožijo, da letos ni prave kupčije. Trdijo obenem, da so prve zgodnje maline najbolj >žmahtne« ter torej za vkuhavanje najholj pripravne. Čim poznejše so maline, bolj jih prevzame solnce, ki jih prav za prav izsuši ter jim vzame njiii pravo aromo, ban o ter tako tudi vrednost soka. Tako to reč razlagajo gospodinjam prodajalke malin, ki seveda s tem delajo ludi reklamo zase, da bi sočni sadež čimprej prodale. Včeraj so bile maline že po 5 Din liter. — Zdaj ob sezoni bodo maline tudi precej izvažali. Iz dobrepoljskega kolodvora bodo v glavni sezoni odpravili vsak dan v inozemstvo po 6 do 10 velikih čebrov malin. Največ naših malin iz Dobrepolj in tamkajšnje okolice gre na Dunaj. Veliko pa jih pokupijo tudi domači pri-dobitniki, sai je izdelovalcev in razpečevalcev ma-linovega soka v naši ožji domovini skoraj vsako leto več. 0 Rdeče jagode so drage. Medtem, ko so se maline pocenile, so rdeče jagode v ceni poskočile. Sezona rdečih jagod gre že h koncu, donos je vedno manjši, povpraševanje zmerom živahno, zato pa cene ponovno rastejo. Prejšnje tedne smo rdeče jagode dobivali na trgu že po 5, kakšenkrat tudi po 4 Din liter, včeraj pa so jih ženske ponujale zopet po 6 in 7 Din liter. (T Seznami oseb, zavezanih pridobnini, kale-rih davčne osnove se bodo za davčno leto 1032 razpravljale pred davčnim odborom za mesto Ljubljana v času od 2. avgusta do vštevši 12, avgusta 1932 so razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri mestnem načelstvu v Ljubljani (mestna posvetovalnica, Mestni trg 2-1, vrata 221 v n j e c. Njegov govor je sličil šopku cvetlic, zbranih i/, samih Slomškovih misli, izrekov in navodil. Naj bi ta duhovni šopek, ki ga je predsednik Prosvetne zveze poklonil dekletom, pa tudi v obilnem številu zbranim fantom, vedno posveževal Slomškov duh v vrstah naše mladine. Po končani sveti maši je bilo zunaj pred cerkvijo izvencerkveno zborovanje, ki ga je vodil predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Josip llohnjee Lepo in spodbudno so govorile zastopnice navzoči!) dekle! in sicer Neža Ver-bovšek iz Šinarj". 'ir.rta 1; i s iz Kostrivnice in Ljudmil« Valenčak m! ^v. Jurija. Popoldne je stolni kanonik Franc < * s krasno govoril dekletom. članicam Marijinih Jrub kako raj uveljavljajo Slomškovega duha v vsem življenju, zlasti pa v družinah, nakar so sledile slovesne večernice, ki jih je opravil ob asistenci ponkovski župnik Kociper. Zaključno besedo je r.anosno govoril goreči mladinoljub msgr. Ivan V reže, neumorni varili sv. Roka. Današnja proslava je v čast in slavo dekletom šmarske dekanije. času od 18. julija do vštetega 25. julija 1932 med običajnimi uradnimi urami od 8 do 14. Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki je nabit na deski poslopja mestnega načelstva v Ljubljani. 0 Obešener v sodnih raporih. Orožniki so v soboto ob 12.45 pripeljali iz št. Vida nad Ljubljano v sodne za|>ore ljubljanskega deželnega sodišča Leopolda Lukami, ki je italijanski državljan, rojen 30. oktobra 1902 v Spod. Konomlju pri Idriji in ki je zadnji čas stanoval v Ljubljani, Florjanska ulica. Lukan je bil brez posla. Osumljen je bil, da je 12. julija ponoči skušal vlomiti s še nekim starejšim možakarjem v stanovanje krojaškega mojstra Menarta. Ko je bil Lukan v soboto po|>oldne sani v celici preiskovalnega zapora, je najprej z vso silo butnil z glavo v zelezje centralne, kurjave, nato vzel hlačni jermen, ga privezal na železje centralne kurjave, napravil zanjko. jo djal čez glavo okoli vratu in se ležeč obesil. Okoli 15 so ga opazili nepremično ležečega. Vsak jtogkus ga obuditi k življenju je bil zaman. Včeraj so Lukana na tihem pokopali. Notno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Javna kuhinja za brezposelne v Trbovljah Trbovlje, 18. julija. Zadnjo soboto, 10. t. m. so se nu predlog druge rudarske zadruge zbrali na občini zastopniki vseh lukaj obstoječih socialnih ustanov. Namen ankete jc bil. kakor je predlagala rud. zadruga, da se sestavi 'z vseh obstoječih ustanov skupen odbor v pomoč občinskemu socialnemu uradu. V ta odbor pošlje vsaka organizacija po dva člana. Iz mnogoštevilnih zastopnikov se je naposled sestavil ožji odbor, obstoječ iz dveh zastopnikov županstva in še iz gg. duh. svetnik Gašparič, ravnatelj Lo-skot, tir. Jenšterle, Pleskovič, Pliberšek in Bastič. Nato se je vršil razgovor, kako pomagati brezposelnim in delno zaposlenim. Delno zaposleni pri rudniku bodo dobili koncem lega meseca tri vagone moke, ki se bo razdelila po ključu, o katerem se bo sporazumel občinski socialni urad s centralo TPD v Ljubljani. Moko bo nabavila TPD iz, enmilijonskega fonda, katerega je družba odločila v zadnjem času v podporne svrhe. Za brezposelne pa se bo ustanovila kuhinja iz prispevka, ki je zanj določen. Vendar je ta vsota daleč nezadostna, zato je predlagal g. svetnik Gašpnrič, da se v tej hudi stiski obrne odbor na dobra srca v kraju in po celi dravski banovini za pomoč delavstvu v tej bedi, ko ne more dobiti zaslužka. Ta nasvet je bil sprejet od vseh zastopnikov jn so med navzočimi takoj obljubili svojo pomoč, da bodo prispevali: g. tir. Baumgarten po 500 Din mesečno in društvo rudniških nameščencev po 1000 Din mesečno, Vincencijeva konferenca pa bo nabavila živila. Sklenilo se je obrniti na vse premožnejše sloje v kraju, tla po možnosti prispevajo. Složen nastop vseh je s tem nn prvi seji že rodil uspeh. Želimo, da se v tej smeri nadaljuje v pomoč brezposelnim in njih družinam. * Petdesetletnico je obhajal obenem s svojim godom včeraj priljubljeni g. katehet vodenske šole, Ratej Mirko. Za vse dobro vnetemu gospodu želimo: Na mnoga leta! Karitas — zastopnika te vrste cenenega zavarovanja v Trbovljah sta Krevl Rudolf, gostilničar v Društvenem domu in Kamnikar Rudolf, Retje 24. Nahrbtnik z dvema odejama je našel v ponedeljek zjutraj, krojač Novak, na trgu pred cerkvijo. Najbrž ga je tam pustil kak utrujen nedeljski izletnik. REX steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: Julli Klein' Ljubljana, Wolfova 4 iVovo mesto Pogreb blagopokojnega gospoda F. Gaizzaro-lija pl, Turnlacka se je vršil v nedeljo, dne 17. I. m. ob obilni udeležbi meščanov na tukajšnje pokopališče ob 4 popoldne, Blagega pokojnika je poznalo celo mesto. Da je bil med meščanstvom zelo priljubljen in spoštovan, je pričal ravno njegov pogreb. — Uživaj večni mir! nn v • v Trztc Nova maša gosp. Pavia Slaparja je potekla nad vse slovesno. Mogočna podoknica na predvečer je že ustvarila slovesno razpoloženje. Veselo presenečenje pa je zavladalo med slavnostnimi gosti in zbranimi verniki, ko se je malo pred sprevodom v cerkev ustavil pred župniščem avla, iz katerega je stopil ekscelenca gosp, dr. Ante B a u e r , zagrebški nadškof, ki biva pri Sv. Aani na oddihu. Osebno je prišel pozdravit novomašnika in je ludi prisostvoval njegovi prvi daritvi sv. maše. Poleg nadškofa je spremljalo novomašnika k oltarju 20 duhovnikov in bogoslovcev. Gosp. dr. A. Trstenjak je z mogočno besedo predstavil duhov-nika-srednika med Bogom in ljudmi. Naš pevski zbor je zopet pokazal svojo izvežhanost, ko je brezhibno odpel Zuccolijevo mašo sv. Frančiška pod vodstvom gosp. organista Planinska ob spremlje-vanju orkestra in orgel, za katerimi je sedel mojster gosp. prof. Tome. Ob lej priliki je Tržič zopet i pokazal, da globoko spoštuje duhovniški slan. Za zaposlitev domačega delavstva Pogosto smo že poročali o grozeči brezposelnosti, ki narašča dnevno med gradbenim delavstvom. Te dni, ko bi morala biti gradbena sezona najži-vahnejša, je odpustila že druga mariborska stavbna tvrdka skoraj celokupen svoj delavski stalež, ker no more prevzeti nadaljnjih naročil radi denarne zapore. Stavbe, ki so že v delu, se dokončujejo s skrajno omejenim številom delavcev; novih večjih del pti ni. Mariborsko gradbeno delavstvo pričakuje sedaj edino odpomoč v zgradbi carinske pošte, s katero se bo letos pričelo. Mestna občina je že prejela odobrenje ministrskega sveta, s katerim se nakazuje pri Hipotekami banki iz kaldrininskega fonda znesek 3,700.000 Din za zgradbo carinske pošte. Z gradbenimi deli se bo pričelo, čim bo potrjena od pristojnih ministrstev druga licitacija za oddajo gradbenih del, ki se je vršila v letošnji pomladi. Kakor znano, je pri omenjeni licitaciji iz-dražbala gradnjo carinske pošte ljubljanska tvrdka inž. Dukič. Skoraj gotovo je, da bo licitacija potrjena ter bo delo dobila omenjena tvrdka. Že sedaj pa je potrebno liaglasiti potrebo, tla se zaposli pri gradbenih delili izključijo mariborsko gradbeno delavstvo. □ Poročila sla se včeraj g. .Stupan Bogomir, profesor na drž. realni gimnaziji v Mariboru in gdč. dr. Helena Tomiušek, profesorica na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru in hčerka ravnatelja humanistične gimnazije dr. Tominška. Kot priči sta bila za ženina tir. Igor Rosina, odvetnik v Mariboru, »a nevesto pa Viktor Tominšek, medicinec. Poročni obretl je bil v frančiškanski cerkvi. Novoperočen-cenia naše prisrčne čestitke. □ Župan se je vrnil. Mestni načelnik dr. Lipold se je vrnil z dopusta ter prevzame danes vodstvo občine od podžupanu Golouliu, ki ga je zu časa dopustu zastopal. □ Častno odlikovanje. Znane Iradicijouel-ne londonske razstave Inteniatioiiiil T rade Modem llomesc se je udeležila tudi mariborska tvrdka Adulibert Gusel s svojimi izvrstnimi produkti žganih pijač. Tvrdka je tkdiila na razstav i častno in redko odlikovanje ■»Grunti Prix« z zlato medaljo. Odlikovanje je lep dokaz. sposobnosti in našega podjetnika ter izkaz sposobnosti našega podjetnika ter iz-no časti ta mo. . □ Mrtvaški zvon. V Krčevini v Lešnikov i ulici ~i jc ugrabila smrt 31 letnega čuvaju državne železnice Franca Lungerlioleu. Pokojnik je bil priljubljen in spoštovan mož ter je njegova smrt svojce hudo prizadevala. Pogreb sc vrši jutri ob 2 popoldne iz. hiše žalosti na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim nušo sožalje. □ Dom revežev« hoče postaviti v Mariboru agilna Krščanska ženska zveza. Prispevki se nabirajo že leto dni. On se. naberejo i>o-t rebrni <-.redsiva za to človekoljubno ustanovo, priredi omenjeno društvo dne 7. avgusta na !'rgu Svobode velik.-i dobrodelno tombolo, ki bo spričo svojega vzvišenega namena gotovo zbudila pri občinstvu \t !i!.<: pozornost. □ SSK Maraton. V četrtek ob 20 sestanek _vsrga članstva na Livadi. □ Več tržnih iniz. Svoječasno smo že opozarjali nu nodostatek na trgu; od) tržnih dneh primanjkuje miz ter s<> kmetje prisiljeni svoje pridelke, zelenjavo in sadje razgrinjati kar na tleh. Na ncliigijeničnost takega prodajanja ni trebu posebej opozarjati. Tržni urad bo moral ali na bu v i tj dovoljno število tržnih miz. ali pa stisniti prodajalce ob mizah tako, tla bo za vse prostora. □ Viktorija v Mariboru. V nedeljo sc poizkusi v borbi za državno prvenstvo v Mariboru SK Viktorija iz Zagreba. Kako se bodo kaj držali naši vrli Mariborci? □ Belo polje... Mesto medmestne tekme se je moral vršiti radi izostanka Ljubljančanov samo propagandni turnir, ki so se ga udeležili najboljši mariborski igrači z Donosom iz. Ljubljane. Zmugal ie I Vnos nad Gerziničem. Tretje mesto jc zasedel Girgou, četrto Vodeb in peto .lančič. Finale Istre v dvoje je prinesel zmago Donosu in Vodebu proti Girgou ju in Getv.iniču. □ Najemninske zadeve. Mariborska davčna opravil razglaša: llok za sestavo pogodb o najemu zgradb, stanovanj in lokalov v smislu zakona z dne 25. marca je potekel i Ic.stv i na hlev ter padla v globino več metrov. Zadohila je hude poškodbe na lev i nogi ter so jo morali spraviti v bolnišnico. G Radovednost in želja po pustolovščinah. V deževni in hladni noči na ponedeljek je, našel stražnik nu ulici blodečega bosopetegai dečku, ki sc je stiskal ves premočen v zavetju veznih vrat. (Mvedel ga je na stružnico, kjer je dečko iz, po v oda I, da gu je prignala v mesto radovednost in zelju po dogodivščinah, ki si jih jo predstavljal v svoji pustolovski glavici. Dečka so čez noč obdržali nn stražnici, včeraj pa so ga izročili mestnemu socijalno-politične->t)iit uradu. Pripoveduje, da je doma iz Ormoža ter je star ti let. Zadnje čase je služil pri posestniku Simohiču v Selcih pri Sv. Rupertu; zove se pa Anton Kokoš. Začasno so ga oddali v Mladinski dom, dokler se ne ugotovijo točni podatki in pristojna občina miudegu funta. □ Kolporterji za razprodajo našega lista, se iščejo. Povprašati v upravi na Koroški cesti št. 1. Zaslužek imajo lahko tudi mladeniči, stari vsaj 16 let. D Ljudje so videli, kako je v soboto zvečer okoli devetih \ bližini gostilne Zokuly ni Mcljski cesti neka ženska pobrala teninomod< r otroški pulover in naio v >-premstvu dveh otrok izginila. Ljudje jo poznajo; zato sc poziva, da izroči omenjeni pulover pri stranki Korcs n t Aleksandrovi cesti 44, ker se sicer prijavi policiji. Celje ■Cr Smrtna ko»a. V javni bolnišnici je umrla v nedeljo 17. julija v slarosti 40 lel Rozalija Serbeje-va, služkinja iz okolice Konjic. — isti dan je umrla prav tako v javni bolnišnici ijtefka Arnškova, hčer-ka služkinje iz škofjevasi. — V Gaberju, Kovinarska ulica 10, je umrla v nedeljo v starosti 71 let Katarina Svetelova, zasebnica. — Nasleduji dan, včeraj, je umrla v javni bolnišnici Frančiška Oblakova, dninarica iz Griž. — Bog jim daj večni mir in pokoj! Kulporterje za celjsko okolico išče podružnica uprave »Slovenci« v Celju. Ponudniki nuj so oglase v pisarni uprave v Cankarjevi ulici 4. & Kolesarjenje po troloarjili celjskih ulic. Pa Aškerčevi ulici se je razpasla razvada, da skoraj vsi kolesarji vozijo po trotoarju. Kolesar zu kolesarjem se namreč zakadi z vso brzino po trotoarju. tako da pešci niso varni. Tako se jo zgodilo v nedeljo, da je privozil neki motociklist s precejšnjo brzina v smeri od Gaberju proti mestu iu se prišedši v Aškerčevo ulico, seveda takoj podal na trotoar. Pri paviljonu, ki ga je postavilo združenje vojnih invalidov, je skoraj podrl neko gospodično, ki se je rešila edino na la način, da je hitro odskočila na cesto. Prosimo merodajno oblast, da posveča svojo pozornost Aškerčevi ulici glede kolesarjenja. i? Na podlngi sklepa občinskega odbora celjskega od 24. junija se pobira od 4. julija dalje kot najnižja pristojbina za občinsko cestno naklado znesek 50 par. — Mestno načelstvo Celje. 0 Malomarnost ali kaj? Pred neko hišo v Raz-lagovi ulici, ki je postala sedaj po končni ureditvi zaradi odličnega tlaka ena najprometnejših ulic, loži sedaj že cele ledno kup kamenja in peska. Malo čudno se nam zdi, da se nikdo ne pobriga, tla bi se 1a kup spravil stran. & Nogomet. V nedeljo ob 5 popoldne se je vršila na igrišču Atlotikov pri Skalni kleti prijateljska nogometna lekina med Atletiki in SK Dobrno iz Trbovelj; Pri tekmi so zasluženo zmagali domačini v razmerju 3 : 0. — Isti dan je igral prvak celjskega okrožja prvenstveno nogometno tekmo v Trbovljah s trboveljskim prvakom SK Amaterjem. Tudi pri tej tekmi so zmagali Celjani v razmerju 3 : 0. Tekma se ni vršila baš v elegantnem stilu, nego je bila mestoma zelo surova, linemu igralcu, Gobcu od SK Celja, se je pri taki priliki zlomila noga, kar je vsekakor obžalovanja vredno in športu samo v kvar. Loke pri Zagorju V nedeljo, 17. julija, ko smo praznovali god sv. Marjete, srno obhajali pri nas veliko slovesnost. Izvršila se je namreč slovesna blagoslovitev nove zgradbe naše »kaplanije«. Že dve leti deluje med nami z izredno požrtvovalnostjo in velikim uspehom gosp. Vital Vodušek, ki je kot zagorski kaplan eksponiran na Loke za naš kraj in za Kiso-vec. Ni pa imel doslej svojega stanovanja, ampak je prebival deloma v Kisovcu, deloma na Lokah v privatnih hišah. Na pobudo ključarja loške cerkve gosp. Dernovška se je zato osnoval odbor z nalogo, da sezida kaplanu primerno stanovanje. Delo se je lani začelo in letos dovršilo. In v nedeljo smo obhajali slovesnost blagoslovitve. Ker pa se tudi mi delavci radi postavimo, smo povabili za ta dan na Loke ljubljanskega škofa, da nam on novo kaplanijo blagoslovi. Bi! pa je zadržan, zato je naš gosp, kaplan povabil mesto njega gospoda nadškofa dr. Jegliča. Povabilu se je nadškof rad odzval, zlasli še, ker mu je naš kraj že od lani znan, ko je bil tu z ljubljanskim škofom na obisku in si je takrat ogleda! tudi rudnik v Kisovcu. Za slovesnost smo se dobro pripravili. Cerkvico na gričku, nedavno vso prenovljeno in povečano, smo lepo okrasili. Pred njo smo postavili nekaj mlajev. V soboto zvečer in vso noč ter v nedeljo zjutraj so streli iz možnarjev oznanjali radostni dan. Ob devetih zjutraj smo nadškofa slovesno sprejeli. Pripeljal se je z avtom z Gornjega grada. Ob desetih je bila nato v cerkvi služba božja ki jo je opravil nadškof. Pred cerkvijo je visokega cerkvenega kneza pozdravil ključar, Bili smo vsi ginjeni, ko smo si gledali iz oči v oči, in ko se nam je nadškof toplo zahvali! za delo, ki smo ga dovršili. V cerkvi nas je nadškof v lepem govoru bodril za lepo življenje. Po maši je bila zahvalna pesem. Nato pa se je razvil sprevod do nove zgradbe. V slovesnem ornatu je stopal nadškof k poslopju. Tam je najprej blagoslovil vodo, nato pa je raz stopnica spregovoril zbrani množici ljudi, ki se je zbrala iz bližnje in daljne okolice. Po govoru je izvršil blagoslovitev. Pri obredu kakor tudi pri sv. maši mu je asistirala domača zagorska duhovščina, škof. ravnatelj Jože Jagodic in ekspozit iz Izlak, gosp. Osol-nik. Po obedu v novi zgradbi so bile v cerkvi lila-nije, na kar se je nadškof kmalu odpeljal zopet domov, — Doživeli smo dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Bil nam je v veliko zadoščenje in v plačilo za ves trud, ki smo ga imeli z zgradbo. Najbolj pa je bil seveda vesel tega dne naš gosp. Vital, ki ga prosimo, naj še dolgo ostane med nami, da dobimo za kanlaniio kmalu tudi še samostojno župnijo. Dnevna kronika Romanje štajerskih Slovencev na Brezje Romanje, ki je bilo nameravano zu julij, se vrši v dneh 7., 8. in 9. avgusta t. 1. Polovična vožnja je sedaj dovoljena. Župni uradi v lavantinski škofiji prejmejo te dni okrožnico, da zberejo prijave. Čus prijave je zaradi nujnosti zelo kratek, samo do 28. t. m. Dne SI. julija t. 1. mora pripravljalni odbor že prijaviti število udeležencev! Vljudno zato prosimo že danes, du p. 11. župni u#adi točno dopoš-Ijejo prijave. — Pripravljalni odbor. Hudo neurje v litijski okolici Šmartno pri Litiji, 18. julija V soboto dopoldne je divjala nad Šmartnim huda nevihta s točo. Prišla je sem od temenške doline in naredila veliko škodo zlasti v vinogradih. Najhujše so prizadeti vinogradi v Mihelci in Debelem hribu, nadalje v Bernadovcu iu Preski. Usodno je zlusti to, ker ni samo toča sklestila grozdje, ampak ker je vsled strašnega naliva odnešena zemlja marsikje do pol metra globoko in še več, trle so pa zruvane. Nekaterih vinogradov sploh ne bo mogoče več obnoviti, ker je bila odnešena vsa prst. Manj se pa pozna vpliv neurja po polju, tako da tukaj nI veliko škode. Bihaški volivni proces Bihač, 17. julija Včeraj se je vršilo zasliševanje volivnega odbora, ki so vsi obtoženi, da so nepravilno vodili volivne listine. Zaslišani so bili predsednik volivnega odbora zdravnik dr. Sergij Mihajlov, ruski emigrant, trgovec Miloš Krivokuča in Dušan Av-dalovič, ki je vodil zapisnik. Avdalovič trdi, da je vse, kar je delal, storil po navodilu predsednika Mihajlova. Danes je prišel na vrsto zadnji, a glavni obtoženec Hasan Miljkovič. bivši narodni poslanec, slar 41 let, posestnik, oče šestih otrok, nekaznovan. Na vprašanje predsednika, če se čuti krivega, jo Miljkovič odgovoril, da se ne čuti krivega, ker jo svoje lastno življenje stavil na kocko, braneč •tiste, ki so vse zakrivili. Pove dalje, tla je bil že štirikrat izvoljen za narodnega poslanca. Med vo-litvijo so se ljudje prepričali, da se glasovalci ne vpisujejo pravilno. Ko sem stopil v volivni lokal, sem videl, da so predstavniki list razpostavljeni tako, da niso mogli nadzorovati popisovanja volivcev. Takoj sem spoznal, da se hoče goljufati. Bil sem previden iu sem storil vse, da ne pride do nereda. Predsednik: Torej vi pravite, da je množica navalila v zgradbo proti vaši volji. Kaj ste pa vi ukrenili proti temu? Obtoženec: Jaz sem stavil svoje življenje v nevarnost, da to preprečim. Kakor hitro sem se prepričal, da se falzificira, sem obrnil najprej pozornost predsedniku. Dvakrat sem preprečil, da ni nastal nered, tretjič in i pa ni bilo mogoče. Obiskal sem starešino okrajne izpostave in predsednika volivnega odbora, šel sem tudi na pošto, da bi tele-fonično govoril z okrajnim glavarjem. Nisem pa mogel dobiti telefonske zveze. Obtoženec dalje pripoveduje, da je neprestano miril množico, ki je pa postajala čezdalje bolj razkačena, tako da ni mogel več obvladati ljudi. Zasliševanje liasana Miljkoviča je trajalo poldrugi dan. S tem je bilo končano zasliševanje obtožencev in jutri bo« I o prišle na vrsto priče, katerih je povabljenih okrog sto. Koledar Torek, 19. julija: Vincencij (Vinko); Avrea (Zlata). Novi grobovi -f- V Ljubljani je v visoki starosti 82 let mirno v Gospodu zaspala gospa Marija S e 1 j a k , roj. Petan, zasebnica. Pokopali jo bodo danes ob petih popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = 251etnico mašništva je obhajal preteklo nedeljo na Vranskem tamkajšnji župnik g. dr. Valentin Mor ti. Jubilant se je rodil leta 1884 v Melvičah pri Šmohorju na Koroškem. V mašnika ga je posvetil dne 21. julija 1907 škol dr. Kahn. Istega dne je bil posvečen v mašnika tudi ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rozman. Po končanih bogoslovnih študijah je bil g. Mortl nastavljen kot kaplan v Dobrli vasi. Služboval je dalje v Borovljah, Grabštajnu, Svečah, pri Sv. Juriju na Strmcu in v Ilodišah, kjer je ostal do plebiscita. Ves čas svojega službovanja je podpiral slovenski živelj v kulturnem, gospodarskem in prosvetnem oziru. Zato so ga Nemci seveda silno zasovražili. Pred plebiscitom je bil z drugimi Slovenci vred kot talec aretiran in pod močno ekskorto odpeljan v Celovec. Pri tej priliki bi bil g. Mortl kmalu ubit. Po plebiscitu se je preselil na Štajersko, kjer je dobil župnijo Marenberg in postal dekan ma-renberške dekanije. Tu je ostal do leta 1925, ko je nastopil župnijo na Vranskem. Tu se je pričel takoj udejstvovati v prvi vrsti na dušnopastirskem polju. Poživil je versko življenje svojih faranov in se zanimal ludi za vse panoge versko-kulturpega življenja. Na predvečer jubileja mu je cerkveni pevski zbor priredil lepo podoknico z nagovorom, v nedeljo pa je opravil ob asistenci številnih so-bratov slovesno službo božjo. Hvaležni farani so ab tej priliki do zadnjega kotička napolnili žup-no cerkev. K srebrnemu jubileju gospodu župniku tudi mi iskreno častitamo. — Na Brezjah sta so v ponedeljek poročila g. Valentin Zupan, posestnik pri Radovljici, in gdčna Marija F r e I i h , posestnica na Brezjah. Obilo sreče! Na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani sta iinciiovuiiu za profesorja v H. skupini inž. Anton Kuhe I j in .inž. arh. Miroslav Kos. uradniška pripravnika ua isti šoli. — Pri bnnski upruvi savsko banovine jc postavljen zu uradniškega pripravniku Ivan Zre, politič.-uprav. pripravnik okrajnega liučelstvu v Mukarski. -. Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za lekarnarja podgoriške začasne vojne bolnice lekarniški poročnik Dalibor Bonači; za poveljnika oddelka pri 43. pešpolku peh. poročnik Ljubiša Urban; za vodnika splitske, čete primorskega orožniškega polka peh. podporočnik Vilim Švob; za vodnika sarajevske čete drinskega orož. polka peh. podporočnik Leopold Turšič; za vodnika dobojske čele vrbaškega orož. polka topniški podporočnik F.vgen Štrancar; na službo na kr. brod »Zmaj« strojni podporočnik Janko Gustin; ta opazovalca 4. zrakoplovnega polka zrakoplov-ai poročnik Jožef Kropar in za poveljnika stana ■j Šlabij poveljstva dravske divizijske oblasti noh itap. 1. razr. Veselin Veljkovič. = Napredovali so v višjo skupino državni mojster kolar Franjo Tratnik, drž. mojster kovač Roman Kučan in drž. mojster puškar Ozren Zahar. DAJ sladoled I) A M. _ Imenovane so za uradniške pripravnice go-jenke, ki so dovršile v Belgradu šolo za sestre strežnice, naslednje dnevničarke: Marija Šambek, Danica Čuček, Hilda Mervar, Štelica Gaberšek, Anka Rukavina, Litija Pertot, Minka Završnik, Adela Hang in Gabrijela Tomažič. Ostale vesti — Strela. Preteklo soboto 16. t. m. popoldne je po kamniški okolici precej deževalo in vmes sem in tja treskalo. Ob četrt na 5 se je strašno zabliskalo, grozovito treščilo in strahotno zagr-melo, znak, da je treščilo kje prav blizu Kamnika. Udarilo je v električno napeljavo ined vilo usmiljenih bratov (»Domom sv. Antona) in vilo Johance Prešnikarjev e v Mekinjah. Strela je odkrhnila vrh droga električne napeljave in se nato razdelila na tri strani. Šla je po električni žici, ki je zgorela, v eno sobo vile Johance, po sobi hitela sem in tja, pobila -šipe, toda človeškega življenja ni ogrožala. Druga je šla na Prašnikarjev travnik, kjer so ljudje videli ogenj in iskre. Tretja je pa šla po električnih žicah, ki so zgorele, v sobo usmiljenega brata Grande-ja v prvem nadstropju »Doma sv. Antona«. Strela je prišla v sobo zgoraj pod stropom, kjer je bila napeljana elektrika, potem skozi sobo na drugi strani ven v stranišče in odtod po vodovodni cevi v kuhinjo v pritličju. Fr. Grande je Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 40 — doza 200 tablet Din 74 — Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana ravno zapiral okno, pa je po njegovem lastnem poročilu udarila strela, pokazal se je ogenj 111 iskre, lo se je zgodilo vse v enem trenutku. Strela je odkrhnila nekaj zidu in vse raznesla po sobi, tudi električni zvonec je pokvarila, v sobi je od strelnega puha zelo smrdelo, tako da je moral br. Grande sobo odpreti, drugače bi se zadušil. Brala je samo nekaj sunilo na glavo, drugače se inu ni zgodilo nič hudega, Bog ga je čudovito obvaroval pri življenju. Vse električne luči po sobah niso delovale, šele zvečer so zopet vse zasvetile. Spodaj v obednici pa je bil ob istem času bivši delegat usmiljenih bratov fr. Vilibald, okno je bilo odprto. Tudi on je začutil strašen tresk strele, ogenj, is-kre so švigale v obednico, a drugega tu ni bilo. Strela je poškodovala, odkrhnila kos varovalke nad balkonom hiše usmiljenih bratov in šla o žici v sosedni mlin, kjer pa ni bilo nevarnosti, og nas varuj treska in hudega vremena. S' — Neprijetni duh v ustih preprečilo z grgranjem z odlično Chlorodont listno vodo. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica 10 Din. — Srečen ženski smehljaj krasi lice vsake dame, katera nosi letne j Maja opanke, v katerih se naravnost odlično počuti. — -Kranz-Josel« grenčica privede prebavila do rednega delovanja. Trostov koncert v radiu Anton Trost, klavirski virtuoz, bo dal 21. t. m. klavirski koncert v naši radijski postaji. Ob tej priliki naj omenimo, da je to Slovenec, ki ga — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josei« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo rtiilo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Požar. V soboto, dne 16. t. m. okrog 8 zvečer jo izbruhnil v hlevih na veleposestvu g. Andreja Agnitscha v Srebrničah pri Novem mestu, požar. Po izjavi gospodarja samega je moral ogenj nastati najbrže vsled tega, ker je dekla zakurila v svinjski kuhinji z oblanjem, kar je povzročilo velik plamen, kateri je na en ali drug način švignil pod streho in jo vžgal, ali na je kaka iskra hudega plamena odletela v seno, ki je bilo v podstrešju. Zgorela je vsa streha in dva voza sena. Živino in razno orodje so še pravočasno rešili. Skoda bo deloma krita z zavarovalnino. — Obrtniško zborovanje v Rogaški Slatini. V nedeljo 24. julija ob 4 popoldne se bo vršil v prostorih hotela Pošta v Rogaški Slatini ustanovni občni zbor Obrtnega društva za Rogaško Slatino in okolico. Občni zbor bo združen s predavanjem o novem obrtnem zakonu. Ker je ob tej priliki določen ludi izlet obrtništva v Rogaško Slatino, so vabljeni vsi tovariši obrtniki, da pohitijo la dan v Rogaško Slatino. jc usoda postavila v nemški glasbeni center in ki je vendar tolikšna osebnost, da njegovo glasbeno delo mirno vzdrži strogo dunajsko kritiko. Njegovi klavirski koncerti na Dunaju, ki so deloma samostojni, deloma zvezani z različnimi solističnimi ali orkestralnimi programi, so našli redno topel odziv tako pri poslušalstvu kakor pri kritiki. In njegovo pedagoško delo, ki ga dokumentira z vsakoletnimi produkcijami svojih privatnih učencev, so prav tako dokaz njegovega globokega pojmovanja glasbene umetnosti sploh in še specijelno dokaz pojmovanja klavirske tehnike in učne metode. Zato smemo pričakovali, da bo tudi ta koncert prijeten glasbeni dogodek. Kolikor je zaenkrat znano, bo program obstojal iz kompozicij Bacha, Brahmsa, Vileslava Novaka ter Skrjabina. II koncu pa namerava zaigrati še svojo lastno skladbo PLANINKA CA3 Bahovec čisti In osve-iule kri In s tem obnavlja celi organizem. Zavitek Din 20 — v apotekah. slovenskih narodnih napevov. To jc skladba v vir-tuoznoklavirskem načinu komponirana, v nekaki rapsodični formi zgrajena. Gre ji za pestro prepletanje nar. motivov, katerih bodisi melodično, bodisi akordično spremljevanje bazira predvsem na slikanju občutja vsebine pesmi. V tem času, ko se — kakor opazujemo — vsi narodi tako zelo trudijo prikazovati drug drugemu element svojega narodnega glasbenega blaga, ima gotovo tu stvar še poseben pomen. Ptuj Obligatorno trgovsko zavarovanje. Kakor smo poročali je na občnem zboru trg. gremija dne 2. t. 111. bilo tudi govora o obligatorni izvedbi socialnega zavarovanju, kar so jo tudi v načelu sprejelo. Ker pa jo potrebna v tej zadevi nadpolovična udeležba, izvedo trgovski gremij to glasovanje pismenim potom na ptKlIagi sklepa občnega zbora. Vojaški nalniri v našem mestu, ki so trajali 10 dni so končani. Naborna komisija je odpotovala v Ormož. Zvočni film dobimo v Ptuju v Društvenem domu. Tozadevna inštalacijska dela so v polnem teku. Težka nesreča se je pripetila logarju Alojziju Pihlerju v Vurbergu. Podirali so v tamkajšnji štiini drevje in je pri tem zgrmelo drevo nanj s toliko silo, da je revež obležal nezavesten. Prvo pomoč so 11111 nudili zdravniki ruskega sanatorija. Njegovo slanjo je zelo resno. Tatovi koles na delu. Cestni mojster Zagoršek je prijavil policiji, da mu je bilo iz veže gostilne Koser ukradeno kolo. .h' znamke Rosar in vredno 800 Din. Beseda noža. Pretekle dni je bilo ua Ptujskem polju zopet nekaj krvavih pretepov. Na Bregu pri Ptuju so so spoprijeli rekruti v neki gostilni. Pri tem je dobil Pavle štefančič nevarne rane z nožem, gostilničarka pa hud udarec s stolom po glavi. Šte-fančiča so prepeljali v bolnišnico. — Drug slučaj so jo dogodil v Levanjcih. Fantje so obdelali z nožem posestnika Franca Hauptmana, njegovega hlapca Josipa Pukšiča iii nekega Jožefa Frica. Najtežje poškodbe je dobil Hauptman, katerega so prepeljali v bolnišnico v brezupnem stanju. Šport Državno prvenstvo KAVA dnevno sveža pri LEGA i , NlklosKev« c. «8 specerija, delikatesa,zajulrkov. — t Prijet ropar. Iz Vočina pri Osjeku poročajo: Že dalj časa neznani roparji, zakrinkani in oboroženi, napadajo kmete, ki hodijo na semenj v Djulovac in Slatino, čakajoč v velikih gozdovih. Pretekli teden sta dva orožnika naletela na sumljivo družbo šestih oseb. ki je takoj začela bež*li. Ker sta orožnika streljala, so roparji v strahu popustili eno puško in suknjiče. Orožnika sta vzela suknjiče na sejem v Djulovac in jih kazala kmetom, ki so takoj spoznali suknjiča kmeta Mitra Lukiča iz Huma in kmeta Kade Matijeviča iz Jasenaša. Lukič je bil aretiran in pravi, da je bila ž njimi poleg ostalih tudi žena Rade Matijeviča, oblečena v moško obleko. Orožniki iščejo še ostale člane to roparske družbe. — Krasnega jelena so ustrelili pri Slatini na Hrvatskem. Jelen je bil težak 250 kg, rogovje je imelo 22 izrastkov. Jelen jc žc tri leta vlekel lovce za nos, sedaj ga je pa končno pogodila puška. — Gospodinje in gospodarje opozarjamo na I. Majdičevo knjigo: Nasveti za hišo in dom. Brez te izvrstne knjige naj ne bo nobena slovenska hiša. V njej najdeš vse nasvete in navodila, ki jih rabiš pri gospodinjstvu ozir. gospodarstvu v vsakem letnem času. Tako se bavi z gospodinjstvom v hiši, z gospodarstvom na polju, z vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom itd. Nudi veliko receptov za dobra jedila in razpravlja o domačem zdravljenju in negi telesa. Cena vezanemu izvodu .10 Din. hrnš. 20 Din. Dobi se v goslovanski knjigarni. rutini so rezultati, ki jih dosežejo klubi, ki igrajo tekme za državno prvenstvo. I n i dosežejo prav pičle rezultate, drugi pa celo odpravijo favorizirane klube /. porazi domov. Najboljše so se dosedaj odrezali klubi ii/, Osijeku. Ž njimi imajo vsi dosti dela. Najslabše so se pa dosedaj odrezali zagrebški klubi. Grudjunski, Victoriu. llušk iu Concordia nimajo več moštev, ki bi opravičevala sloves, ki ga uživajo. Seveda k zagrebškim klubom moramo prišteti tudi naše, ki niso v formi. Izjema je Maribor, ki imuj svoje moštvo v izv rstni formi. Ali bo ta forma i/držala do konca tekmovanja bomo še videli. V nestalni in tudi prav slabi formi so tudi bel-grajski vodilni klubi, zlusti še BSK. V tej slabi formi je tudi vzrok, da naše državno zastopstvo nc doseže v mednarodnih tekmah rezultatov, kot pred leti. Torej splošno nazadovanje, pojav, ki ga opazimo v gotovih presledkih v vseh državah in tudi pri vseli klubih. Od naših klubov sla se v nedeljo spoprijela dva stara rivula Ilirija in Primor.jc. Dve točki sta to pot ostali domu. priborilo si jih jo Primorje. Zmagalo jc s 4:2. Spretnejši napad je i,/rabil vsako priliko in rudi toga zmago zaslužil. Drugače pu jo imela Ilirija več krogov (2 darili, 2 kolajni). 1 Dirka klubsko prv. ŽSK. Hermcs: 10 krogov (2 darili 2 kolajni). 3. Dirka starih kanonov: 5 krogov (3 darila), iu v m bivše dirkače, kateri najmanj žc 2 leti ni^o sta stal i. 6. Glavna dirka: 25 krogov (I. nagrada prvovrstno dirkalno kolo, drugi, tretji, četrti in peti darila). Dirka se vrši v predtekih po (> dirkačev (3 kroge) od katerih prvi I rije sc klasificirajo za scm.itinale. Prva dva od od visokega semi-finalu se kvalificirata za finale. 7. Dirka nogometašev : 5 krogov (5 kolajn). Pravico starta imajo vsi verificirani nogometaši. N. Finale glav nc dirke. 9. Dirka pomožnih motorjev : 15 krogov (3 darilu). 10. Zasledovalna dirka: 20 krogov (prvu skupina pokal in vsak posuuie/.ni vozač darilo. Dirkači druge skupino darila in tretje skupine kolajne. Vsaka skupina -.e sestoji i/ 4 dirkačev istega klubu. Klasificirajo se samo skupino, katero po prevoženih 20. krogih sestoji jo i/, grupo treh dirkačev. II. Dirka / motornim vodstvom: 23 krogov (dirkači 3 durila. motoristi "i kolajne). 12. Iz ločevali) a dirka: število krogov se ravna po številu dirkačev (prvi pokal, drugi in tretji darilo, 4 in 3 kolajne). Po vsakem krogu odpade, zadnji vozač, vozeč skozi cilj. 13. Parna vožnja: krogov. Prvi par si pribori pokal in dve darili, drugi darilo, tretji kolajno. Splošna določila. Dirke se vršijo po pravilih Kolu laškega suvezu« kraljevini: Jugoslavije. Pravico do sodelovanja imajo vsi dirkači, kateri so verificirani pri Kotiiraškeni suve/ii kralj. Jugoslavije, kakor tudi vsi inozemski dirkači, ki posedujejo licenco U. C. I. Vsi vozači se morajo javiti najkasneje eno uro pred pričetkom dirk, vodstvu istih. Vsaki vozač vozi na lastno odgovornost. Vsi diirkači se ima jo strogo pokoravati vodstvu dirke. Kolesa: Kolesa tekmovalcev morajo odgovarjati dirkuliščnim predpisom t. j. morajo bili brc/, prostega teka, zuvor in krilatih matic. Vsaka kršitev suveznih dirkališčnili pravil /a časa vožnje so brezpogojno kaznuje s takojšnjo i/ločitvijo od nudili j nega tekmovanja. Protesti / vlogo od Din 30 se imajo vložili najkasneje 13 minut po končanih dirkali vodstvu istih. V sluča ju, da se protest odobri, se vložena vloga vrne. v nasprotnem slučaju pa pripada prireditelju. Vpisnina /a posamezno točko je Din 10. zu vse točke, pa Din 23. Jamstvo za 'številko Din 10, kateri se ob vrnitvi iste povrnejo. Ker se bo sestavil program s sc/nanoin vseli sodelujočih dirkačev / že navedeno startno številko, se bodo vpoštevalo samo prijave, prispele najkasneje do dne 7. avgusta 1932. Prireditveni odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa, kakor tudi prenos prireditve na poznejši čas. Prijave jc poslati na naslov: Ž. S. K. HERMES, Ljubljana VII. Naknadne prijavo se sprejmejo le proti dvojni prijavnim. — Razdelitev nagrad zmagovalcem sc vrši po končanih dirkali na družabni prireditvi. ODBOR. Novo sadie Nemški vrtnar Siegfried Stein, vodja državne drevesnice v Darmstadtu, je po večletnem delu odgojil dve novi vrsti sadja, Križal je jagode in robide oz. jagode in htuške. Novo sadje ima popolnoma izvirno zunanjost in okus. Odlikuje se po izredni sočnosti in glede na lego oz. način gnojenja je lahko sladko ali kislo. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigllander, Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki Iznajdbe -- ogledalo časa .Mnogo iznajdb poznamo, ki jih je odkril slučaj. Prav gotovo pa jih je še mnogo več takih, katere je odkrila nezlomljiva volja in odločnost znanstvenika. Potreba pa je mati iznajdb in stiska je dala svetu še največ novih izumov. Pomanjkanje v svetovni vojni je ustvarilo nešteto novih iznajdb, ki so zaposlile veliko industrijo za izdelovanjetako zvanih nadomestnih izdelkov. Sedanja obilica blaga in dobrin na svetu pa ustvarja iznajdbe za uničevanje blaga. Človeku če zdi to nesmiselno, če pomisli, da so za uničevanje zlasti poljskih pridelkov potrebne nove iznajdbe, •lasi trpijo lakoto milijoni. In vendar je tako. V južni Ameriki so izumili posebne vrste parni kotel, ki ga lahko kurijo s kavinimi zrni. Tam doseže kava komaj ceno premoga, pri nas pa kupujemo kavo kol slaščico. V Ameriki so iztuhtali način, kako napravijo rž neužitno in isti postopek velja za druga žita. Današnji čas ima tudi svoje ljudi. Na žalost je mnogo takih, katerih se boji vsak poštenjak. V več državah imajo vsi trgovci poleg običajnih tehtnic šp posebno majhno tehtnico, na kateri tehtajo kovani denar, če je novec ponarejen, pokaže to ta tehtnica takoj. Znamenje časa! Pred kratkim so začeli s |>oskusi, kako bi onemogočili .strupene pline, ki nastajajo pri eksplozijah v bencinskem motorju in kateri uhajajo iz avtomobilov. Če je zrak zastrupljen, je pač najboljše. da hodi človek okrog v maski. Ker pa to ni niti prijetno in niti lepo. bodo dobili maske avtomobili. Izpuh plinov pri avtomobilih bo dobil poseb-uo cedilo, ki bo zadržalo vse strupene pline in zrak velemest se bo mnogo z boljšal. Čas je zlato, so rekli že naši stari pradedje. Še bolj čuti to v današnjih časih trgovec. Splošna zahteva je v vseh državah: Dajte nam še hitrejših prometnih sredstev. — In železnice so že začele po 100 letih lepega razvoja v isto smer spreminjati Lokomotiva se koplje. V modernih državah čistijo lokomotive na prav poseben način. Zapeljejo jih nu poseben tir, na katerem brizga nanje z vseh strani nešteto curkov luga. ki lokomotivo očisti zadnjega prahu in pepela. Lug se zbira v posebnem zbiralniku, tako da ga povabijo lahko večkrat. Peresa iz jekla V srednjem veku, v katerem so zlasti po samostanih napisali nešteto debelih zvezkov v lepem rokopisu, so pisali z lepo okoničenimi gosjimi peresi. Jeklena peresa, s katerimi danes praska že vsak šolarček, pa so začeli izdelovati šele koncem 17 stoletja. Znani John Bvron poroča v nekem rokopisu iz 1. 1723, da ima jekleno pero in da nikakor ne more dobiti novega. Nekaj let za ti.m pa so prodali na Angleškem iz zapuščine nekega pesnika jekleno pero, ki je bilo kupljeno na dražbi za 5 funtov šterlingov. A' arhivih mesta Birming-hama pa so našli zapiske, iz katerih sledi, da so da so še lota 1802 prodajali ducat takih peres za 30 šilingov. Te cene so bile zato ta*.o visoke, ker so takrat izdelovali jeklena peresa na roko. Prvi, ki je izumil izdelovanje peres s stroji, je bil John Mitchell, ki je začel izdelovati peresa na debelo in povzročil, da je cena doslej dragim peresom padla. Pa tudi v antiki so že poznali kovinasta pisalna peresa in v grobu, ki ga pripisujejo Aristotelu, so našli košček kovine, ki je prav tako obdelan, kakor so naša pisalna peresa. V starih rimskih grobovih, ki so jih odkrili 1. 1876 na Angleškem, pa so našli prav take bronaste izdelke, ki prav gotovo niso služili nobenemu drugemu namenu, kakor naša sedanja jeklena peresa. tehniko prometa. V Franciji, \ Ameriki in tudi že na Nemškem in v Avstriji najdemo prve poskuse, postaviti neke vrste avtobusov na tračnice. Ti bodo imeli večjo hitrost, zahtevali manjše obratne stroške in nudili večje ugodnosti pri vožnjah. Avtobusnemu prometu se je rodil prvi resni nevarni konkurent. Čez 50 let mogoče tudi pri nas ne bomo več stokali nad avtobusno kugo, ki nam ruši naše ceste. Ker so pa vse dosedanje železniške naprave urejene za promet z dosedanjimi železniškimi prometnimi .sredstvi, ne bo mogoče preobrnili vsega prometa na en mah. Porabiti bo treba dosedanje vozove in dosedanje lokomotive. Zato že poskušajo praktične popravke na sedanjih oblikah vlakov. Znano je, da omogoča največjo hitrost pri dirkalnih avtomobilih pravilna zunanja oblika, ki nudi najmanj upora zraku. Idealno tako obliko imajo zrakoplovi. Prav tako bi moral imeti avtomobil, če bi hotel doseči največjo hitrost z nezvečanim številom konjskih sil. Pri zadnjih dirkah svetovnih avtomobilskih tvrdk je v resnici tudi zmagal avto, ki je imel tako zunanjo obliko, ki je nudila najmanj upora zraku. Nemške državne železnice skušajo sedaj jiopraviti svoje lokomotive, da bodo kotli lahko zdržali pritisk 25 atmosfer, dočim so preje mogli zdržali le 14 atmosfer. Ta važni popravek, ki bo sicer stal ogromne vsote, pa bo nudil 40 odst. prihranka na doslej porabljenem premogu. Hkrati bodo dobile lokomotive tako zunanjo obliko, ki bo nudila kolikor mogoče malo upora zraku. Velik zračni upor povzročajo tudi vogli vagonov. Zato nameravajo spremeniti dosedanje majhne harmonike, ki vežejo pri brzovlaku en vagon z drugim tako, da bo harmonika prav tako velika, kakor so vagoni. Zrak bo radi lega nudil tudi mnogo manj upora in samo radi te izpremembe vlakove zunanje oblike bodo vozili brzovlaki za celih 17 km hitreje kakor sicer. \'laki bodo postali v resnici dolge železne kače. Bog ve, kaj nam prinese še bodočnost. Zaklad v morja Med najbogatejše prebivalce v Kaliforniji štejejo lepo Jane iollev, nekdanjo filmsko igralko in njenega moža. O njeni čudoviti sreči govorijo še danes v Holly\voodu, čeprav je zgodba stara že 10 let. L. 1022 je bivala skupina filmskih igralcev iz llolly\vooda v pristanišču Nassau. ki je najvažnejše pristanišče rajsko lepih Bahama otokov, ki leže pred polotokom Florido v Ameriki. Skupina je igrala pri snemanju nekega filma, ki se odigrava na morju. Zelo važno vlogo je igrala Jane Tolly, ki je bila edina med ameriškimi igralkami, ki se je upala v potapljaški obleki spustiti na dno morja. Ko je Jane nekoč po naročilu režiserja šla v potapljaški obleki na morsko dno, je na dnu hodila dve minuti semintja. kar je prav gotovo v 26 m globokem morju že nekaj. Pri tem je Jane zadela s svojo težko nogo v težak zaboj, katerega je gledala pičla polovica iz blata. Ko si je zaboj ogledala od bliže, je zapazila, da je to težka jeklena skrinja. Ker ni bila zastonj zvita Američanka, ni zinila, potem ko je prišla iz morja, živi duši nobene besede o lein zaboju na morskem dnu. Pač pa si je natančno zapomnila mesto, kje leži zaboj. Kmalu nato je odpotovala z igralci nazaj v Hol-lywood. Po dveh mesecih pa se je vrnila s svojim ženinom, ki je bil ubog statist pri filmih. Zgodaj zjutraj ob solnčnem vzhodu sta se odpeljala oba s potrebnim orodjem, železnimi verigami in dvigalom na mesto, kjer naj bi ležala ta skrinja. Jane je oblekla potapljaško obleko in se spusitla na morsko dno. Hitro je našla železni zaboj, ga navezala na verige in dala znamenje ženinu, naj dvigne z dvigalom zaboj z njo vred počasi iz vode. Nato sla odveslala na obrežje in spravila težki zaboj v najeto kočico. Nato sta s silo odtrgala težki pokrov od skrinje in videla, da sta našla izredno bogat zaklad. V skrinji je bilo '200.000 zlatnikov, kakršne so kovali Španci kmalu potem, ko so odkrili Ameriko. Cenena vila Dediči lorda Trenta so prodajali na voljni dražbi v Nottighamu njegovo jako vilo. Starinsko poslopje stoji sredi lepega ki meri dober oral sveta. Zavarovalnica, teri je zavarovano poslopje, ga ceni v 0000 A sedanji zemljiški davki so tako visoki, premičnine ne mikajo kupce. Izklicna cena šala 3 funtov. Nihče ni ponudil za vilo s več kakor 7 funtov. Neki bogali hišni la Nottinghamn je plačal ta znesek in postal vile. prosto-veliko parka, pri ka-funtov. da ne-je zna-parkom stnik iz lastnik Požar v ajiherpcnskem pristanišču lena. Te dni je zgorel velik del anlverpenskega pristanišča, kjer se je uzgal del, na katerem nakladajo les. Ogenj se je s tako naglico razširjal, da so ga omejile komaj gasilne čele, ki so prišle na pomoč tudi iz daljne okolice. Škoda znaša okrog 60 milijonov dinarjev. Najemniki proti gospodarju V Varšavi se jc te dni zgodil slučaj, ki dokazuje. da so ludi po drugih državah najemniki jezni na hišne gospodarje. Hišni poseslnik Gonfinkil je šel izterjavat po svoji hiši zapadle najemnine. 55e na stopnicah je srečal najemnico Haftarčevo. ki mu žo tri mesece ni plačala najemnine. Strogo je zahteval, naj mu plača že vendar najemnino. V prepir, ki jo nastal, jc posegla hčer najemnice in to je razburilo tako zelo hišnega lastnika, da je dekle udaril s tako silo s palico po glavi, da je padla ueza-vestna na tla. Najemniki, ki so z vseh nadstropij poslušali in gledali la prepir, so se takoj nato zakadili proti posestniku hiše in ga hoteli linčali. Bežal je najprej v stanovanje hišnice, toda divji najemniki se niso dali ustaviti. Udrli so v stanovanje in so ga obdelovali s palicami in noži toliko časa, dokler posestnika ni rešila policija. Vsega ranjenega so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima 11 nevarnih ran od nožev in udarcev, tako, da je malo upanja, da bi okreval. Počastitev spomina generala Širokave. Pri bombnem atentatu v šanghaju o katerem čah. je bil ubit japonski general Sirokava. General Uiedn. in i« hii pri »tonioi,, i,„ti moli pred ollarčkom za umrlega generala. Pri tem ga' podpira njegov adjutant. ker še" ne mwe stati radi rane na nori. smo poroko ranjen, Parižani so praznovali 14. julij. Parižani so francoski narodni praznik 14. julija, ki jih spominja obletnice, ko je bila zavzeta Bastilja 1. 1789, praznovali tudi s plesom. Skoro po vseh cestah in trgih so se vrteli pari, stari in mladi, bogati in revni. Prebivalstvo Poljske Vars avski dnevniki prinašajo zanimive podatke zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo na Poljskem dne 9. decembra 1931. Poljščino je navedlo kot materinščino 22,132.936 ljudi, t. j. 69.1 odst. vsega prebivalstva države (ki šteje v celem 32,132.936 ljudi). Torej znašajo uepoljske narodne manjšine 30.9 odst. vsega prebivalstva. Te manjšine se jako neenakomerno delijo med posameznimi kraji. Najenotnejšo brezprimesno poljsko prebivalstvo imajo one tri vojvodine, ki so pred vojno bile pod Nemci in sicer Šlezija (z 7.7 odst. manjšin), Poznanj (9.5 odst.) in Pomorje (10.1 odst.). Osrednje vojvodine izkazujejo že 17.1 odst., torej dokaj več drugorodnih manjšin. Največ narodnih manjšin imajo vzhodne vojvodine ob državni meji in pred vsem na onem ozemlju, ki so ga morali odstopili bol.jševiki po v Rigi sklonjeni pogodbi. A'ojvodina A'ilno ima 40.1 odst. manjšin, Novo-gradska vojvodina 47.7 odst., Polesje S3.5 odst. in Volinija 83.5 odst. Slične narodne razmere vladajo ludi v Vzhodni Galkiji. Vojvodina Lvov ima 42.1 odst., Tarnopolj 50.5 odst. in Stanislavov 77.5 odst. narodnih manjšin. Ona: »Čuj, Kari, ali veš, da mi je šivilja izstavila dvakrat tako velik račun, kakor sem pričakovala !c On: >0jej, torej bom moral plačati štirikrat toliko, kot sem ti dovolil, da smeš izdati za obleko!« * Abstinent: -»Ali veste, da krajša alkohol življenje I« Pijanec.: >Saj jo vseeno! Pa takrat zato vse dvojno vidim U Prvi morski kabel A"prav pred 100 leti se je rodil na Angleškem Ch. Tilston Bright,ki je položil prvi morski kabel med Evropo in Ameriko in s tem omogočil, da je prispela vest iz Evrope v Ameriko v nekaj sekundah, dočim je bilo prej treba za to več tednov. 2e s 15 leti je dobil službo pri angleškem elektrotehničnem podjetju. 5 let kasneje je bil že v službi pri telegrafski družbi, katere ravnatelj jc bil njegov starejši brat. Ta družba je prepredla vso Anglijo s telegrafskim omrežjem. Za tem se jc lotila nove naloge, zvezali namreč Anglijo in Irsko z morskim kablom. Del tega kabla je že položil Bright. Ta kabel je bil tretji kabel na svetu, prejšnja dva sta pa ležala na dnu Rokavskega preliva. L. 1895 so je pa ustanovila Atlantska telegrafska družba: z namenom, da zveže s takim kablom Evropo in Ameriko. Njen šef-inženjer pa je postal Bright. Celih 6 mesecev so delali kabel, ki naj bi zvezal Evropo in Ameriko. Arsaka milja tega kabla je slala 90 funtov šterlingov. Ko jc bil kabel izdelan, so ga v velikanskih zvitkih naložili na angleško bojno ladjo : Agamemnon in na amerikansko fregato 5>Niagara<\ Po velikih slovesnostih sta začeli ladji polagali kabel. Kmalu je začelo nagajati viharno morje in drugi dan je ISrigh! več ur sam vodil polaganje kabla. Ko pa se je za Ireno!, k oddaljil od naprave, ki je spuščala kabel v silno morsko globino, se je kabel odtrgal in 250 nilj dolga žica je bila izgubljena. Ta nesreča je grozila, da bo jiodjetje propadlo. Edini Bright ni obupal in je prodrl s predlogom, da poskusijo znova. Po dveh letih sta se zopet sestali ladji na sredi med Ameriko in Evropo in poskusili zvezali oba kontinenta s kablom. Kljub temu, da je Bright izumil nove stroje za polaganje kablov, se je kabel vendarle Irikrat pretrgal in izgubljenega je bilo zopet 150 milj. Tretji poskus se je začel 18. julija istega leta in 5. avgusta se je vrnila ladja >Agamemnonc nazaj na Angleško, kabel pa je bil srečno položen. Ko je izvršil to veliko delo, je bil slar 26 let, angleška kraljica Viktorija pa mu je za zasluge podelila plemstvo. Zakon -'»Kdor zakrivi prestopek, se ne sme sklicevati na to, da ni pozna! zakona.« To je temeljni nauk sodobnega prava. A vendar ni nihče v stanju poznali vse veljavne zakone. »Pariš Midk zatrjuje, da bi tvorili vsi francoski zakoni 40.000 km dolg trak, če jih bomo položili razgrnjene na tla. Ta papir bi lahko ovil vso zemeljsko oblo okrog ravnika. Ce bi prečital dnevno pridni državljan po 100 metrov tega traka, bi potreboval za vse za. kone 1095 let. Kljub temu se ne sme nihče izgovarjati s tem, da ne pozna zakona. Milan, milijonsko mesto Po zadnji uradni statistiki je dosegel Milan milijon prebivalcev. Koncem meseca junija je štel Milan že 1,003,989 prebivalcev in s tem prvič dosegel milijon. Kljub temu pa je na prvem mestu še vedno Rim, ki ima 1,030.000 prebivalcev. Največji zrakoplov sveta skoraj dograjen. V severni Ameriki gradijo v mestu Akron z veliko na- glico največji zrakoplov sveta, ki bo dobil ime. »Macoiu. Ogrodje bo kmalu dograjeno in prihodnjo pomlad bo zrakoplov napravil že prvi poskusni poleL InNacija v Ameriki? Ponedeljek! Slovenec. je priobčil veal iz New-vt;rita* da je kongres sprejel tuko zvatii Glas* Borali tllll , ki dovoljuje niirodnim bankam izdajo papirnatega denarja proli kritju z vladnimi boni. Novi zakon dovoljuje povečanje obtoku papirnatega denarja /.a eno milijardo dolarjev in torej uvaja neke vrste inflacijo. Poročila i/ Nevvjorka iu ParUa Zatrjujejo, da ne bo llnel ta ukrep nevarnih posledic mu vrednost dolarja, ker na eni slrani Fe-detvdne feservne banke ne uameravujo še isko-ristHI te 'ugodnosti ih ker na drugi strani presega kritje dolarja v zlatu po zakonu določelfo višino. Zakon namreč določa, da mora znašati zlato kritje 4(1% denarnega obtoka, ostali odstotki pa se morajo pokriti z vrednostnimi papirji, ki se lahko vsak hip vitovčljo (angl. eligiblo ). Med te papirje niso doslej šteli državnih obveznic. Kadi gospodarske krize ji' postalo pomanjkanje takšnih papirjev čedalje bolj občutno in namesto teh papirjev so morale zvezne rezervne banke (narodna banka) rabiti zlalo v višjem odstotku v kritje denarnega obtoka. Zaloge zlata so se v zadnjem času čedalje manjšale in Amerika je morala od septembru .do danes oddati nad eno milijardo dolarjev /.Ihta. Od tega Je slo skoraj polovico v Francijo. Na drugi strarti se je radi leitavriranja denarju vedno bolj čutila potreba likvidnega denarja. Odkar so se začeli polomi velikih ameriških bank, je bilo teza-vrirahega okoli 1,5<)0.000 dolarjev. Ako bi se to tezavriranje nadaljevalo in ako bi banke ne prišle na pomoč Industrijskim podjetjem, ki potrebujejo denar, z novimi sredstvi, hi šle Združene države nasproti gospodarski katastrofi. Da se to prepreči, NEKAJ INDEKSNIH ŠTEVILK. Kupna moč dinarja ie v veleprodaji narastla od teta 1929. do začetka leta 1032. za 41',i, v prodaji na drobno za 27%. V začetku tela 1032. si lahko kupil za 100 Din to, kar za 121 Din leta 1929. Revija Indeks navaja zanimive podatke o gospodarskem stanju kmetu. One pridelkom, ki jih kmet prodaja, so se 1. 11)32. v primeri z izdelki, ki jih kupuje, povišale Za 30', manj. To je povi-šek v primeri s predvojnimi časi. Te številke dajejo stvarno razlago, zakaj se kmetu danes tako slabo godi. Dohodki carin, V času od aprila do maja letošnjega leta so znašali dohodki iz carin 12K.380.I73 LI)in, lansko leto v istem času 202,827.320. Letošnji dohodki so torej bili za 73,i>47.147 Din manjši. Znižanir cene električnega toka za reklamne namene. Zagrebška občina je sklenila znižati ceno električne struje, ki jo bodo trgovci uporabljuli v reklamne namene. Od B—22 bo stala elektrika za reklamo 1.20 kilovat ura, za čas od 22—6 zjutraj pa samo 0.80 za kilovat uro. Občina je tudi sklenila znižati ceno plina za liste, ki porabijo nad 1000 m3, mesto 2.50 za m-1 bodo plačevali 2 Din. Poleg lega proučuje zagrebška občina vprašanje, da bi se znižala cena električne struje tudi za razsvetljavo trgovskih lokalov. Dvig državnih papirjev v Parim. V času od 5, julija do 12. juli ja so se jugoslovanski papirji v Parizu nekoliko dvignili, in sicer predvojno 5% srbsko posojilo od 3onudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice ža TO I v Ljubljani.) nameravajo Zvezne rezervne banke nadomestiti te-zuvrlrahi denar z novim. Radi obtoka zlata v inozemstvu bi ležko krile nov denar z zlatom, pa tudi vnovčljivih papirjev, kakršne zahtev« zakon za kritje denarnega obtoka, nimajo dovolj. Da se jim kljub temu omogoči izdanje novega denarja, je bil sprejet Imenovani (lUiss Morali Bili , ki daje državnim papirjem lastnost vnovčljivih papirjev« (bahcable), da jih torej banke lahko porabijo za kritje novega papirnatega denarja. V tem obstoji vsa refotma dosedanjega denarnega sistemu v Ameriki. Zvezne banke imajo v svoji zalogi državnih papirjev za okoli 741,0001(100 dolarjev, med tem ko razpolagajo s komaj 4(XX000,(100 dolarjev prostega zlata. Zaenkrat ne bo imel najnovejši ukrep ameriške vlade hujših posledic za usodo dolarja, ker se je ta zakon pripravljal že nad pol leta in so nanj v mednarodnih finančnih krogih že računali. V tem trenutku se za dolar ne bojijo, ker znaša kritje v zlatu mnogo nad 40%, ki so predpisani. Kljub temu predstavlja la zakon radikalno reformo vsega denarnega sistema, ker spravlja .Zvezne rezervne banke indirekluo v zvezo z državo; iz doslej navedenega je namreč razvidno, da na bo kritje dolarja zgolj trgovsko, temveč tudi politično, kajti namesto vnovčljivih trgovskih papirjev stopijo državni papirji, ki so neločljivo zvezani s političnim položajem v državi. Prav radi tega je čisla trgoVsku | vrednost državnih papirjev manjša in tudi temelji dolarja postajajo šibkejši v trenutku, to bodo I Zvezne rezervne banke segle po novem zakonu, -i. 5619.73—5048.01, Pariz 220.94—222.06, Praga 100.50 —167.42, Trst 28T.68-290.08. Zagreli. Amsterdam 2269.87—2281.23, Rertin 1395.50—1846.90, Bruselj 781.85—784.74, London 199.74—201,34, Milan 287.08—290.08, Ne\vyork ček 5619.75-5048.01, Pariz 222.80- 223.92, Praga 107.16 — 107.42, Curih 1097.35—1102.85. Skupni promet brez kompenzacij 110.530 Din. (Jurili. Pariz 20.135, London 18.23, Ne\vyork 513.14, Bruselj 71.225, Milan 2G.20, Madrid 41.15, Amsterdam 206.025, Berlin 121.925, Stockholni 93.30, Oslo 90.30, Kopenhagen 98.50, Sofija 3.72, Praga 5.10, Varšava 57.50, Atene 3.30, Carigrad 2.40. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. |g 310—315. ban. Og 315—320. Sad. V se neizpremenjeno. Promet: 48 vagonov. Tendenca mirna. (iiirago. Pšenica sept. 47. dec. 50.25, koruza julij 31.50. sepl. 33.125, dec. 33.25, oves julij 18.375, sept. 19, dec. 21.25, rž dec. 34. Winnipeg. Žito jul. 53.375, okt. 56.125, dec. 57.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Ihinaj.) Prignanih jebilo 1781 glav, iz Jugoslavije 157. Voli I. 1.40—1.60, najboljši 1.70, 11. 1.15—1.30, 111. 0.90—1.05, krave I. 1.10 do 1.20, II. 0.90—1.0, biki 0.00—1.15, klavna živina 0.(30—0.88, Tendenca prvovrstnih in najboljših volov neizpremenjena, biki in krave za 5 grošev dražji, oslale vrste za 10 grošev dražje. Radio Programi Radlo-Ljubljana i Torek, 19. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnev ne vesti, — 13,00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Otro- < ški kotiček. 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Zabavni kotiček (Bitežnik). — 20.00 Esperantska ura. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Sreda, 20. julija: 12.15 Plošče — V2.45 Dnevne vesti — 13.00 ('as, poročila, plošče _ 18.(10 Salotj-ki kvintet — 19.00 Nasveti za domači vrt (Itiimek) 19.30 Literarna ura. Iz Alešovčevih zbranih spisov (čila g. Fr. Lipah, član narodnega gledališča) — | 20.00 Arije iz klasičnih oratorijev, poje M. PugelJ — 20.45 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročilu — 22.45 Salonski kvintet. Drugi programi % Torek, 19. julija. Zagreb: 20.30 Pester konc. 22.00 Lahka glasba. 23.40 Plesna glasba. — Mitano: 20.30 Grof Luksemburški, opereta. — Barcelona: 22.10 Instrumentalni koncert. 23.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 21.30 Pesmi. 22.45 Nočna glasba. — Toulouse: 21.45 Argentinski orkester. 23.00 Lahka glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Večerni koncert. — Belgrad: 22.50 Plošče. — Rim: 21.45 Pester koncert. 22.10 Radio komedija. 22.30 Plesna glasba. — Beromilnster: 20.00 Poljudni večer. 20.20 Mednarodne koračnice. 20.45 Igra. 21.45 Zabavni koncert. — Praga; 21.C0 Bratislava. 22.20 Plošče. — Sreda, 20. julija: Zagreb: 20.30 Radio orkester — 22.40 l>remw zvočnega filma. — Milan: 20.30 Komedija. — Barcelona: 21.05 Radio orkester — 22.15 Prenos koncerta Iz kavarne. — Stuttgart: 20.40 Klavirska glasba — 21.00 Igra. — Toulouse: 20.30 Koncert voju-ške godbo — 20.45 Melodije _ 21.00 Večerni koncert — 23.00 Lahka glasba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Pester plesni večer — 22.20 Večerna zabava. — Belgrad: 20.45 Radio trio — 21.15 Radio orkester — 21.55 Vokalni koncert — 22.45 Vokalni koncert — 22.45 Plesna glasba — Rim: 20.43 Simfonični koncert. — Beromiioster: 20.30 Simfonični koncert — 21.45 Plesna glasba. — Praga: 19.00 Poljudne slovaške pesmi — 19.20 Man-dolinski koncert — 20.00 Bratislava. — Dunaj: 21.00 Igra — 22.05 Večerni koncert. — Badapest: 19.45 Pesmi — 21.30 Večerni koncert — Ciganska glasba. „Jezik očistite pegl" Gotov, gotova, gotovo, gotovi itd. Če izvzamemo besedi izgledali iu fin, fina, fino-,1 izobraženslvo (»osebno pa izobraženo ('.') ženstvo malokntero besedo tako hudo zlorabi ko besedo -gotov . Kar poslušaj Jih: pojedo, pa so — »gol o vet, skuhajo in so — gotove , pospravijo in so zapet — gotove, nalogo spišejo in so — g o t o v e , skregajo «o — in so gotove , sprijaznijo se — pa so zopet — >g o t o V e r, lepo se oblečejo in so -gotove- , razgovore iu so — >gotove«, v posodo zde vi jejo — in so goto v e< , posodo [»oni i jo j o in so tudi gotove*, pospravijo in so zopet — »gotove , vedno »gotove«, naj karkoli na rede ali o puste, končajo ali <1 o v r S e — vselej so gotove . Tako daleč se la strahotna razvada utegne razviti, da jim glagola menda sploh več ne bo treba. Odlikujejo (?) se posebno razni ženski zavodi. Tako lahko naletiš, da je vse »gotovo spred, »gotovo« zad, -gotovo zgor, gotovo« spod, gotovo: zunaj, gotovo- znotraj, gotovo je pa samo to. da tako govorjenje in pisanje ni slovensko, kaj še le, da bi bilo to boljša izobražena sjovenščina...., ko je pa le zelo nerodno preveden nekoliko robati nemški izraz fertigr. Nemške povprečne kuharice in konjski hlapci besedo fer-lig- brez skrbi rabijo, kolikor se jim prav zdi, nihče ga jim ne bo zameril. Izobražen Nemec mora pa že vedeti, da z besedo »fertig ne sme šarili in je rabili nameslo drugih izrazov, ki naj povedo, da je kako delo opravljeno, končano, narejeno, dovršeno. Beseda : goto v v slovenščini pomeni nekaj določenega, dogovorjenega, nedvomnega, n. pr. božja beseda je gotova resnica; gotovo je, da moramo vsi umreti; zlato je gotovo dragocenejše kakor srebro; gotova plača; gotov denar; toliko ima gotovega; 1 Prvo smo že obdelali, pa se na žalost v Slovencu« ni. prida ne pozna; saj .sporazum n. pr. še vedno »izgleda , »izgledi na zboljšanje še strašijo; o drugi bo pa tudi še Ireba povedati, da njena raba ne kaže olike in izobrazbe, ampak duševno lenobo in popolno neznanje slovenskega jezika. Kulturni obzornik •fc Henrv Poulaille: Le Pain quotidien. (Va-lois, Pariš.) Revolucijonarec in pokrenitelj svojega »lastnega populističnega gibanja, ki ne pomeni kakega nadaljevanja teženj prvega in doslej nedoseženega francoskega populdsta — Charlesa Louisa Philippea — ampak postavlja kol osnovno ttiisel v slovstvu zahtevo, da opisuj pisatelj le listo življenje, ki ga je ne le duševno, marveč tudi telesiio doživel, je llenry Poulaille ofici-jelno sicer malo priznan, zalo pa tembolj svojsten in izviren avtor mnogih zanimivih romanov ter kol urednik in izdajatelj revije N" o u v e I a g e likra-tu prvoboritelj vseli tistih pisateljev iu pesnikov, ki njegovi osnovni misli o slovstvu ustrezajo. — Njegova zadnja knjiga, imenovana -Le Pain q u o t i d i e n pa predstavlja po načinu zasnove in pripovedovanja samega tako izviren poskus, da niti oflcijelnejši čuvarji francoskega slovstva niso mogli brez priznanja itiimo njega. Tako piše o tem romanu Mart: Bernard v N. I!. F. kakor sledi: Le 1'ain quo1idien se mi vidi /daleka najboljša knjiga llenryia Poulaillea. Podoba jc, da je v tem delu našel ločno tislo točko, v kateri so nekateri nedostnlki spremenijo v vrline. Ta njegov svojstveni slog. ki je nemaren, bežen, s frazami, zgrajenimi na slepo srečo, kakor pade, pade — ta slot? mu tukaj, naj sc sliši še tako paradoksno, naravnost čudovito služi. Le-ta mu je omogočit zajeti osebe v Ribanju, podati njih sočno ljudsko govorico v kričeči resničnosti. Iz le knjige lije — v pravem pomenu besede — življenje. Junaki Vsakdanjega kriliva (lo je v slovenskem prevodu naslov knjige) ne hodijo, marveč tečejo; ne govorijo, marveč se pomenkujejo; ko jih poslušaš — saj jih prav zares slišiš — si misliš, da se bojijo, da bi vsega ne mogli povedati. Mati Rndigond, ki je podobna dobri telki iz revije, teka od ene osebe do druge, krepi omahujoče, povleče vso knjigo v vražje gibanje. Zdi se li, da mora bili vsa premočena od potu, ubila od napora, kadar zapusti pozorišče. Hemy Poulaille nam ne prikazuje — če izvzamemo kak kratek odstavek — delavcev pri delu, marveč doma, v eni tistih gosto obljudenih his, kakršnih je mnogo v Hellevilleu in v Javelu. Radi lega igrajo glavno vlogo v tej knjigi ženske, in radi tega se nani vidi -Le Pain quotidien tudi malo Zastarel. Poulaille je črpal iz svojih mladostnih spominov, a izza tistega Časa se je industrija razvila, pritegnila je veliko število ženskih delovnih sil; po večini se je življenje delavskih družin prav temeljito spremenilo. Žene iz preprostega ljudstva delajo zdaj v tovarnah, in delavnicah; posodo pomijejo vsako soboto popoldne in nimajo časa brusili jezikov do nezavesti. Toda lo nekoliko zastarelo okolju le povišuje dražest Vsakdanjega kruha . Malce spominja na les My-steres de Pariš«. tlenry Poulaille je zgodovinopdsec prebivalcev to delavske hiše in naključij, iz katerih je sestavljeno njih življenje: nezgoda pri delu, človek, ki ga vrže napad deliriuma tremensa, dekletce, ki zapusti svojo družino, cla odide živet skupaj s svojim prijateljem, nasilna deložacija itd. Med pisatelji. ki obravnavajo take snovi, jc Poulaille eden tistili redkih, ki nam jih opisuje dobro volje, seveda ne da bi nam skrival, koliko negotovosti v malerielneni pogledu visi na teh življenjih. Toda v Vsakdanjem kruhu je neka preprostost, neko prekipevajoče zdravje preprostega ljudstva, ki reši vse težave. — V 350 straneh knjige najdeš ludi kako šibkejšo stran, kako razvlečeno, toda v celoti jo knjiga krasno uspela. -fc Nove italijanske knjige. V poslednjem času so izšle v Italiji med drugim sledeče pomembnejšo knjige: Catmelo Sgroi: tjli studi estetici in Italia ncl primo trcntemiio del' 900 (La trnova Italia, Fi-renze); Fioretizo Canuli je objavil v založbi La Diana, Siena, v dveh zvezkih svoje veliko delo II Perugino (v kvartu, XX-h728 str., 170 prilog z 210 reprodukcijami). V leni delu obravnava avtor razno dobe umetnikovega življenja in Z resnobno argumentacijo rešuje sporna vprašanja v pogledu v-m- nuccija; v kronološkem redu je zbranih nad 600 spominov slikarja, objavljenih je 548 večinoma še neobjavljenih listin in pa seznam vseh Peruginovih del. — Treves-Treccani-Tumminelll, Milano. razpisujejo subskripcijo na spominsko knjigo o beneški razstavi II setteecnto italiano iz 1. 1929. Ugo Ojetti je napisal uvod, besedila so prispevali (i. Fogolari, V. Mosehini. F. Itermanin, M. T. Dazzi, G. Marazzo-ni, N. Barbantini, N. Tarchiani, Lorenzetti. — Publikacija bo obsegala dva zvezka (šubskrlpcijska cena Lil. 350). — Pri Ricciardiju v Napol ju je izšel italijanski prevod knjige II setteecnto in Italia, ki Jo je angleški napisala Vernon Lee že 1.. 188(1. — Leposlovje: Filippo Saciili: La časa in Oceania, roman (Mondadori), — Mario Puecini: La prlgionc, roman (Ceschina, Milano). Maria Barbara Tosalti: fanti c preghlere (Magl ione, Roma), pCsmi mlade in značilne italijanske pesnice. •fa Nova dela Fran<;oisa Mauriaca. — Dasi se |'e sloviti francoski pisatelj Mautiac v poslednjem času bavil skoraj izključno z esejem, je vendar njegovo poslednje leposlovno delo v »Le noetid de viperes« doseglo tako velik uspeh, kakor menda nobeho njegovo prejšnje. To dejstvo je tem bolj značilno, ker je prej z romanom »Ce qui etait per-du«, po splošnem mišljenju napravil Velik korak nazaj. Kakor čujemo, je spfejela Jugoslovanska knjigarna v svoj program za 1, 1933 tudi Mauri-acov najnovejši roman Le noeud de viperes«; najstrožji francoski kritik Ramon Fernadez piše, da je podoba glavnega junaka romana »ena najpre-trestjivejših in najtoplejših vsega sodobnega slovstva«; hkratu pa je »Le noeud de vipfcres« »najbolj uspelo delo F. Mauriaca«. — Med drugimi Mauriacovimi knjigami iz poslednjega časa naj omenimo kritične študije 0 velikih francoskih pisateljih: »Trois grands homttres devant Dieu« in historično-psihotoško knjigo »Blaise Pascal et sa soeur Jacqueline«. Pravkar pa je izšla drobna knjižica »Commencements d'une Vie«, v kateri nam Z—ps Msiinsc intimnosti svojega notranjega življenje. Knjižica je izšla pri Grassetu v Parizu. gotovo vem, da je Janez doma; gotovo ti pisem; gotovo me jo hotel preslepili itd. Nikoli pa besede »gotov ne moremo rabiti namesto množice besedi, ki povedo, da sem to ali ono reč n a redil, d o d e lat, dovršil, Um učul. V slovenščini rabimo tislo primerno besedo, ki n ara vnos l pove, kij smo naredili: Torej: pojedel sem —ne: gotov aent; pomit sem — ne: gotov sem; pogovoril sem se, s k u -h a 1, spisal, p t a č a 1, p o s p r a v 11, znosil, zlikal, opral, u m 11, s p e k e I, p o -u ž i I sem — namesto teh in podobnih izrazov prav gotovo ne smem govoriti uli pisati: gotov so 111. Če pa nočeš povedali tako naravnost, moreš namesto teh besedi rabiti besede s skupnim pomenom : na redil, končal, dovršil, napravil, dodelal, opravil sem. Pa še druga raba te besede je napačna. Venomer slišiš in bereš: Gotovi ljudje, v pomen: določeni ljudje, ljudje, ki jih poznam, pa nočem ali ne utegnem imenovati — namesto: neki, nekateri pisatelji, ali: kak pisatelj; nično, namesto: v nekem smislu; ali : gotovi pisatelji pišejo slabo slovenščino — namesto: neki, neka tre i pisatelji, ali: kak pisatelj; ali: podkupili so ga z gotovo vsoto namesto: z neko vsoto, ali določeno vsoto; ali gotovi državniki v Romuniji so gledali bolj na svojo ko na državno korist — namesto: neki državniki, ali državniki posebne (svoje) vrste. -Tudi t<» je povzeto po nemščini: g e w i s s e Letite gevvisse Staatsmiinner tld. Znjemljivo je, da ljudje, ki to heeedo tolikokrat napačno rabijo, je ne rabijo takrat, kadar hi bilo prav; takrat pa rabijo tujko: siguren (ital. .siouro); n. pr. sigurno (gotovo I), da imaš prav; sigurno (gotovo!) ti v dveh mesecih vrnem; sigurno je poštenjak gotovo je poštenjak. Kakšno jesen in zimo napoveduje kukavica Temenlške doline, 17. julija. Spomladi so poročali časopisi, da se ji vrnila letos k nuni kukavica nenavadno zgodaj, ko je ležal pri nas še sneg in je bilo še mrzlo. Tudi pri nas smo jo slišali prej kakor druga letu, saj se je glasila že I. aprila, v sosednji šentvldski župniji pa ho jo slišali, kakor so pravili, že koncem marca. I/, lega smo sklepali, da se bo zato letos tudi prej izselila. pa se je zgodilo ravno nasprotno. Pri nas neha kukati navadno od I. do 3. julija, a lotos pa sem jo slišal zadnjič še 9. julija, ko sem šel maše-vat na Zaplaz. Slišal sem jo med potjo dvakrat, nad Vel. Vidmom proti Kazborum. in zopet od zupluško cerkve.v liosli proti Čatežu. Pregovor, dolenjski iu tudi belokranjski, pa pravi: Kolikor dni po kresu kukavica kuka, toliko tednov po sv. Mihaelu ne ho mraza (slane). Po tem pregovoru bi imeli pričakovati lepo, ugodno jesen in morda rte hudo zimo, vsaj ne v začetku. Naj iz skušnje dodam tole: Tudi I. 1929. sem jo slišal zadnjič 9. juliju, torej isti dan, a nekdo drugi pi mi je trdil, da jo je slišat zadnjič celo 13. julija. In res kiiio imeti potem prijazno in toplo jesen, posebno september in oktober sta bila prav lepa in topla, november pa Je bil moker. Tudi december je bil ugoden, kakor potem tudi skoraj vsa zima, kakor imam zabeleženo v svojih Zapiskih . — Ko že pišem o kukavici, naj priobčim tu še vse pregovore o tej nem vsem lako ljubki ptici, kolikor sem jih do zdaj o njej slišal v Beli Krajini in na Dolenjskem: Ce kukavica u:i golo pride, rada na golem pusti. Kada dojile kukovača na suho, ne bo zelja. Kada kukovuča još po Petrovem kukuje, ne bo dobro leto. — Kolikor kuka kukavica po krču, loliko se bo (drugo leto) pred sv. Jurijem vrnila. — Kolikor dni po kresu kukavica kuka. loliko lednov po sv. Mihaelu ne bo mraza. — Kukavica dolgo po kresu če kuka, glad v deželo pokuka. — Kukavica se glasi do sv. IJrha (I. julija). — Kukavica začne kukati, ko se ovsa nazoblje. Kukovača ne projde (se ne izseli), dok si z jačinenom grla ne zaguti. — Naj dodam še, da pravijo v Adle-šičih kukavici kukovača, samcu pa kukovač. 1.65. Treznost in soc. reforma »Eden starih , mimogrede omenjeno, eden naših najstarejših borcev za treznost, prav lepo prosi v »Slovencu« 22. junija 1932 za odgovor na vprašanje, formulirano v glavnem s stavkom: Oline Trinkreform keine Socialreform. Sicer sem temu »enemu starih že odgovoril na to vprašanje v privatnem razgovoru, toda ker je tak odgovor pač subjektivno mnenje posameznika, je treba odgovoriti javno, da se vidi po morebitnih ugovorih, ali je moje mnenje tudi mnenje ostale mladine ali ne. Mislim, da mi mlad1 dobro vemo, kaj pomeni treznost za narod, nr poznamo našo narodno sramoto, pijančevanje, priznavamo, da je abstinenčno vprašanja kos socialnega vprašanja, mi pa tudi vemo, da ni mogoče ne našega, ne kakega drugega naroda rešiti alkoholne bolezni. Z ostarelimi šla-gerji predvojnih abstinentov, niti nc z metodami starih šolnikov — danes pa še celo ne. Ali ni zelo nesmiselno govorili o abstinenci danes, ko mi lahko porečejo tisoči brezposelnih, tisoči onih, ki se ubijajo od jutra do večera za nekaj dinarjev v dušečem zraku: Lahko je pridigati o treznosti, tebi, ki si sit, ki si dobro oblečen, ki veš, kje bos zvečer spal itd.. Kaj ni čisto brez haska učiti treznosti kmeta, ki jc prodal kravo za 160 Din in sc nato iz obupa napil? Kratko: Vse besede o treznosti, ako niso združene z najinten-zivnejšim delom za pravične socialne razmere, so fraze, so prazno mahanje po zraku. Abstinent, ki se za socialno vprašanje nc briga, abstinent, ki misli, da se socialno vprašanje rešuje z govorjenjem o treznosti, je po mojem mnenju mnogo manj vreden človek, kot pa n. pr. socialni borec, ki pijs. Kajti treba je odpraviti vzrok in odpravljena bo posledica. Reši slovenski narod njegove hlapčevske na-ture in ostale dedščine graščinskega jarma, bori se za lo, da bo imel vsak naš človek vsaj eksistenčni minimum zagotovljen, pa bodo izostali ludi nedeljski poboji, ki postavljajo na laž vse govorjenje in pisanje o slovenski vernosti, kulturi in podobnem. Vsako drugačno delo, pa naj bo na kongresih abstinentov ali kje drugje, je — tako se mi zdi — otročarija in brezplodno tratenje energije. Irt če pravi -eden starih-. »Ohne Trinkreform kcine So-zlalreform«, pa pravimo ml mladi ravno narobe: •Ohne Socialreform keine Trinkreform!, —I— Fotoamaterji! Povppmio Važih negativov Vam M UVC^UI/C ]fp0 jn p0fpni napravi folooddetek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik' MALI OGLASI i EE VBCSkSH Jjffgvl 1 Vsak« beseda 1 t)in Mizarski pomočnik zmožen pohištvenih in stavbenih del, išče zaposlitve. Naslov v upravi I »Slovenca« št. 10.668. (a) ' Hlapec vesten, pošten, trezen, zdrav, vajen vseh kmet-skih del in konj — išče stalno službo s t. avgustom. Naslov v upravi Slovenca« št. 10.673. (a) Dekle ki je dovršilo gospodinjsko šolo, sprejme Elza Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (b) Iščem službo kot skladiščnik, sluga ali kaj sličnega. Položim lahko večjo kavcijo. Naslov v upravi Slovenca« pod Trezen in vesten<-št. 10.675. (a) ismnai \'6akn beseda 1 Din Vajenko ali vajenca takoj sprejmem. Foto-atelje Man-etai. Rožna dolina. (v) Vajenca s primerno šolsko nao-brazbo sprejme železnina na triletno učno dobo. Naslov v upravi Slovenca št. 10.687. | v) Vsaka beseda I Din Poštena šivilja srednjih let. z obrtjo, ki hi zraven vodila gostilno na račun, na deželi, s kavcijo, se isse. Stanovanje in hrana brezplačno. Naslov v upravi Slovenca« Maribor. (b) Prodajalka popolnoma samostojno moč za vodstvo filijalke v Zagrebu, išče ljubljanska tovarna. Znanje hrva-kega in nemškega jezika pogoj Reflektira se le na prvovrstne moči, brezpo-golr.o zanesljive, oo mož-nftsti s kavcijo. Ponudbe na -Društvo industrijcev in velelrgovcev«, Ljubljana. Trgovski dom. |b) Proviz. inkasanta agilnega, zanesljivega in kavcije zmožnega, sprej mem. Naslov v upravi ■Slovenca« št. 10.685. (b) Denar Vsaka beseda I Din Vložno knjižico katerekoli banke na Din 50.000 kupim. - Ponudbe Kari Lindič - Ljubljana, poštni predal 377. (d) Pouk Pi-ikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila priredim od 1. avgusta do 20. avgusta 1932. Poučuje se najmodernejša metoda. Priglasitve se sprejemajo vsak dan. Natančnejša pojasnila daje lastnik konc. strok. šole. Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 4, II. nadstr. Krojni vzorci se izvršujejo po meri. 10 Vsaka beseda I Din Naznanja preselitev pisarne iz Komcnskcga ulice 26 v Linhartovo ulico 9, tel. 2086, ter se v nadalje priporoča: Stavbno podjetje J. Ferenc. o Razpis Velika občina Murska Sobota razpisuje napravo regulacijskega načrta po predpisih gradbenega zakona in tozadevnih pravilnikov. Pismene ponudbe je poslati v zaprti kuverti do 15. avgusta 1032 na županstvo z navedbo plačilnih pogojev. Št. 14. Inserlramo ic več let z na|bol|$im uspehom! Renomirana trgovina s klobuki in čepicami za gospode Mil«KO BOGATA), Ljubljana, Stari trg »t. 11, lastna delavnica za popravljanje klobukov, Gallusovo nabrežje 13, nam piše: »Ni dovolj, da znamo delati, temveč je treba, da zvedo za to tudi drugi .. . z oglaševanjem! Ta izrek smo itneli pred očmi, ko smo pred leti zaceli inserirati v „Slovencu", in to z najboljšim uspehom !< Razno Vsaka beseda 1 Din Pomagajte brezposelnimi Dotičnike, ki imajo srečke Loterije za pomoč brezposelnim, sc prosi, da pošlieio denar za prodane srečke in kolikor mogoče intenzivno delajo na to, da prodajo še ostale srečke. S prodajo srečk te loterije boste realno pomogli svojim bratom v nadlogi, kar jc prva dolžnost vsakega človeka. Cena srečke 10 Din. Srečke se naročajo: Reograd. Kosmajska 53 r Z avtom želim sopotovali po celi dravski banovini. Ponudbe na Bergodac & Co. -Ljubljana. (r) »J« Izgubil: smo svoje najdražje na svetu: zapustila nas je po 1 kratki bolezni v nedeljo 17. julija za vedno naša prisrčno ljubljena, zlata mamica, babica in tašča, gospa Marija Seljak roj. Petan zasebnica Usojena jc bila naši predobri mamici pač častitljiva starost 82 let, '«• Stanovanja Vsaka beseda 1 Din Več stanovanj lepih, solnčnih, prostornih, v bližini postaic Pc-trovče, sc s 1. IX. t. 1., eventuelno tudi preje •— odda. — Inlormaciie daje Peter Ocvirk v Slorah. č EZH03 Vsaka besoda I Din Gostilno v ljubljanski okolici oddam v najem. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 10.671. (n) Trgovski lokal sc takoj odda. Pojasnila daje ekspozitura Feniks-— dopoldne — Aleksandrova c. 28, Maribor, (n) Posestva Vhaka beseda I Din Večja trgovska hiša v prometnem kraju naprodaj. Ponudbe na upravo Slovenca" pod Trgovska hiša« 10.678. (p) Malo hišo s skladiščem, ob tekoči "odi, vzamem v najem. Oglase na upravo Slovenca« pod Blizu kolodvora« št. 10.011. (p) Hiša dvodružinska naprodaj v predmestju Ljubljane. — Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10.672. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodai. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) I Aufomotor i Vtaka beseda 1 Din Avtotaksi štirisedežen — kilometer 3 Din. Lenardič, Kranj — telefon 28. (f) l?fl'B'!iii'.t»j Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M Jankole. Selcnbur-Itova 6 11 (k) Lipov cvet kupuje Salus d. d., Liubliana. Aleksandrova cesta 10. (k) Vodno kolo na korce in zobata kolesa (tribel za pogon transmi-sii kupim Ponudbe pod V dobrem stanju« 10.684 na upravo Slovenca«, k Duhova drva in ogi|e kupuje slalno Iran Franc Ljubi ana Sv. Pelra cesla 24. Vsakovrstno zlato Kupuje oo najvišjih cenab ČERNE, luveltr. Liubliana, VVollova ulica St. 3. Ubija Muh* Kon"" , , , SIJ""' jnUarC »T rave Pazi! Navadna hišna muha ogroža Tvojo družino i. boleznijo in smrtjo! Njeno gnusno telo prenaša milijone smrtonosnih mikrobov. Ona Ti prinaša v hišo otro>ko grižo, škrlatiuko, davico in mnoge tlrugc nevarne bolezni. Škropi Flit iu ugonabljaj hitro iti enostavno muhe, komarje iu ves drugi mrčes. Flit jc na glasit po celem svetu kot ucuadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka ua rumeni konvi z črnini robom. Ako ni v takini plombirani konvi, ni Flit. H» Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6'11. (I) Konfekcija — modal Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra ccsta št. 14. Ljubljana. (1| Gostilničarji, pozor) Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina 1. Buzzo-lini. Lingarjcva ulica. (I) Za setev prodaja ajdo, koruzo, grahoro, rdečo deteljo in iucerno po najnižji dnevni ccni FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 67. (nasproti mitnice). 125 Din t m1 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Vclepič. Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah, za stroino pletenje in ročna dela, po najnižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Ajdo za seme in mletev proda Kmetijska zadruga v Ptuju. II) Okna belo pleskana, mcccsno-va. s šipami, brezhibna, 175 X 100 cm, z zunanjim in notranjim štokom, poceni prodam. Poizvedbe: Toni Jager, Dvorni trg, Liubliana. (I) Vino lastnih goric, nad 19 litrov, prodaja po znižanih cenah Sušnik, Ljubljana, Zaloška. (1) Čitajte in širite »Slovenca«! Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Mam, d. t o. z., Ljubljana, Dunajska cesta S® cc S o a> •• Sr .. ct a. -e > a.' > ce c SJ — po < S g . I OS C X N J- > m C ce O = i M- g I to ' Q i - O c -r 2 — C3 a ,ci N > ei "g ce o • • S"* N , =•-* - 1 N - M > V - N « S S » .5 » " ra = . ^ 1 .S -C a S&s E vr S c- C3 > .22. <« ro > ai »O a a a > ^ C- 'JZ ^ -T isaatž i Roland Dorgeles: W _ «f*w« 86 Leseni krtzt Izpil jo požirek vročega ruma in se zahvalil: To pogreje. 1'a-lo stari Demachy še zmerom dobro skrbi za svoj želodec, kakor vidim. , Sulphart se je nagnil nad svoj kozarec in skušal na njegovem dnu brati bodočnost. In vojna, jc vprašal, kdaj pa bo te konec? Predno je odgovoril, se je Vieublč pomembno naškrebil. O, to je pa zamudna reč... Menda ne misliš, da bi o tem govorili? ... Kaj še! V Paname sploh ne vedo, da je vojna. Na to nobeden več ne misli kako stare ženske, ki imajo svoje sinove na fronti ... Dekleta še nikoli niso bila tako čedna. Govoril sem s starimi znanci, ki zaslužijo po dvajset frankov na dan. Mlado fante, ki je preje v majhni luknji popravljalo kolesa, je sedaj milijonar in kadi cigare, ki bi se jib nas eden še dotakniti ne upal. In koliko ljudstva po kinih, barih, povsod... Še danes greš lahko na Champs Elysees, če hočeš videti bogatine — le nič strahu, vsi so še tu. Za te je ravno tako, kakor da bi bila vojna na Madagaskarju ali pri Kitajcih; verjemi, mi, teh ne skrbi vojna pozimi. To ti je vse vkup sleparija, ti povem, velika sleparija... >T)a, to sem videl tudi jaz, ko sem bil na dopustu, je pritrdil eden novakov. Pripovedovalec ga je ošinil od strani. Ti nisi nič videl. V enem tednu tega ne izpre-vkliš. Jaz sem bil dvajset dni na okrevanju, |x>tlej sem imel dvakrat po oseminštirideset ur dopusta iti eno nedeljo, ki sem si jo sam preskrbe! . . . Ker v de-pot-u, to vam povem, ni karsibodi. Podčastniki, ki se na vse kriplje jirizadevajo, da ne bi jim bilo treba znova na fronto in te gonijo kakor psa; podnevi, ponoči na pohodih, pa služba in vežbe. Enkrat so me hoteli za teden dni poriniti k vojnim ujetnikom. Pa sem kraparju dejal: „Če naj se ubijam s Frici, potlej enega kar pihnem ... Ne maram več videli njihovih umazanih gobcev. Odslej naprej ni več govoril o tem. Zaradi moje svetinje so me hoteli imeti za ordonanco, da bi se z menoj postavljali in se navzgor priliznili. Neko soboto, ko sem ga imel čez mero pod kapo, sem se jih, ko sem prišel zvečer v kosamo, vseh skupaj dodobra nažrl; rekel sem, da se mi v ozadju že vzdi-guje nad zaplolništvom in da hočem iti nazaj na fronto... Tri ledne sem ostal v divizijskem depot-u, in sedaj sem lu-Ie .. .< Škoda, da te niso dali k nam, je obžaloval Maroux. K mojemu prijatelju Morache-u? ... Ti jo pa uganeš, ti. To vtakni zn klobuk. Dež je ponehal. Oblaki so viseli lako nizko, da so svetlobne rakete razsvetljevale njihovo motno gmoto. Sedeč na^ najvišji stopnici, je Gilbert upiral pogled v g°st<>, črno noč in poslušal strahovito jadikovanje zapuščenega ranjenca. Srce se mu je krčijo in misliti ni mogel na nič drugega; štel je trenotke in ugibal, kdaj bo umirajoči zopet zaVlicai... Pridite pome, tovariši... Sergeant Brunet, sedma .. .c Nato je glas iznemogel padci nazaj v noč. ('r ne pridejo }>on j, si je bolestno prevzet dejal Gilbert, potem grem jaz. Naj jo tudi skupim. Vieublč je praznil svojo čutaro in še vedno pripovedoval: Na zdravje, fantje!... Na vse zadnje, veste, je lu še najboljše... Onim v ozadju venomer navijajo uro, jim groze, da jih pošljejo na fronto, Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cec. Izdajatelj: Iran Itak ovco. vsakih štirinajst dni morajo pred padarja in ženske jih imajo za norca. Vsega tega se ti na fronti ni treba bati... Ali si nemara že kdaj videl kako komisijo v prvi liniji, ki bi prišla zato, da odpravi v ozadje packe, ki ne spadajo semkaj? Nič ne reci, kar je res, je res, tukaj se lahko v miru otrebiš... Pravo zaplotniško gnezdo, samo seve, ne smeš tvegati svoje zadnjice, če jo lioces ohraniti.« .... . Grlica : sc je razpočila na predprsju. V še globlji tišini po eksploziji je zunaj obupno zaihtelo: Tovariši... Louis ... Mali Louis ... Pridite brž, tovariši,« je zavpil glas, ki so mu pohajale poslednje moči. »Brž...« ; ' Brizgnila je druga granata, njen rdeči plamen je surovo razsvetlil prihuljeno prežeče straže, potem še tretja ... V nemškem jarku so začele pokati puške; na la nacm so boleli preglasiti strele puškinih granat. Alarm! Napadajo... je zakričal neki glas. \ možeh je vroče zaplalo od zgornjega konca rova do črnega dna votline. V jarku so ljudje planili na noge. retece se je dvignila svetlobna raketa. Vsepovsod so suho zaprasketale puške in ne da bi čakali, !io metalci ročnih granat s silnim zamahom razdiv-janih teles na slepo začeli metati svoje citrone; njihovo l reška n je je prevladalo ves ostal i hrup. Alarm! Kvišku!... so kričali po stanišču. Drhteče roke so tipaje vročično iskale puške in Jih po tipu prepoznale po flanelastih ovojih ali po povoščenem platnu, v katerega so bili zaviti zapirači. Stopali smo drug drugemu na noge. V splošnem dirin-daju so se slišale klelvine, skodele so letele po tleh, puške so se roži jajc zadevale med seboj, zapletali smo se v vsakovrstne predmete vojaške opreme, ki so vsepovsod viseli po stenah, Ven, za vraga!.. U-^dnik: Franc Kremžar.