Rotavirus! zajeli celjsko območje Kupon za novo akcijo Čisto vse 9 //UJJJ) / Stran 5 Stran 24 Št. 6/ Leto 63 / Celje, 22. januar 2008 / Cena 0,81 EUR Aferi Cinliama ni videti konca STRAN 2 Teharje: ko vozila s ceste letijo na dvorišče STRAN 14 Grimifa Rula o »sevemjaskih« Slovencih STRAN 10 Petek, dan tragedij na Celjskem STRAN 15 9770353734020 DOGODKI fl ' i. ii.-r- 4 » . .........„V" Spodnji del hriba ob Cinkarni, na katerem so še v petek stale mlake sadre Je bil včeraj kot gradbišče. Nove« zakrite in prestavljene najdbe Aferi Cinkarna ni videti konca - Je pod sadro rudnik železa? - Skrb vzeli (pre) dobesedno če bi želeli dnevno slediti vse bolj medijsko razvpitim primerom Cinkarne in (mnoitice) civilnih iniciativ, bi morali biti vsaj dnevnik. Od petka, ko ste prebrali zadnji prispevek o tem, se je zgodilo že marsikaj. Od no-ve najdbe sadre do premi-ka le-te in zemljine, ki je vprašljive vsebine, na novo lokacijo. Naj za lažje razumevanje povzamemo del zgodbe. V četrtek so krajani pod pregrado deponije sadre Za Travnikom naProseniákem našli večje rdeče madeže, ki so si jih poleg novinarjev ogledali tudi kriminalisti in okolj-ska inšpektorica. Vzorec je vzela tudi Cinkarna Celje in ugotovila, da deponija vse-kakorne pušča, čeprav so zanjo odredili §e izredni strokovni pregled, temveč se ponavlja zgodba izpred dveh let. »Ne glede na to, da nam očitajo pristranskost, smo tisti, ki vemo, kaj notri lahko iščemo. Po interni analizi, ki )i spet ne bo nihče verjel, lahko suvereno zatrdim, da ne gre za puščanje deponije, ampak za stalen pojav,« je zatrdila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. »Geološka sestava je na tem območju, kjer je deponija, izjemno bogata z železom. Bogati so tudi podzemni vodni viri, Še posebej v okolici deponije - saj v njo zaradi neprepustnosti ne morejo prodreti - ki železo nosijo na piano. Nerodno pa je, da je tudi v naši sadri prisotnega precej železa, zato je barva sadre podobna tem madežem, Srčno upam, da bodo ostale analize narejene pri neodvisnih institucijah, saj bodo pokazale enako, kot je naša.« Ne samo, da še niso znani rezultati ostalih vzetih vzorcev, temveč se zanje §e sploh ne ve, kdo jih bo opravil Po besedah višjega kriminalističnega inšpektorja Deana Con-fidentija bo o cem odločalo tožilstvo. Ravno policija je angažirala tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki Se v petek ni vedel, kaj z vzetimi vzorci početi. Na kamionih sadra ali težke kovine? Pri tem so kriminalisti v petek pobirali že nove vzorce, Tik ob poslopju Cinkarne Celje in tik pod zemljino, ki so jo navozili v času gradnje Tehnopolisa» so krajani naključno našli nove, bistveno večje rdeče madeže. Ti so jih v prvi vrsti skrbeli zato, ker so prepričani» da so madeži nastali zaradi izcejanja Zemljine. Po analizi, ki jo je pod oznako zaupno opravil Kemijski inštitut Ljubljana, so v Zemljini iz stare Cinkarne do 100-krat presežene dovoljene vrednosti cinka, kadmij SO-krat, nadpovprečno izstopa še svinec. Njihovo skrb so v Cinkarni vzeli zelo dobesedno in že naslednji dan, v soboto, sumljiv material začeli gdvažati ob deponijo Za Travnikom. »Mi smo krajane razimieli v smislu, da je zadeva moteča,« odgovarja Podgoršek Seličeva, »in ker je sadra, ki se je iz cevi, ki vodijo na deponijo, decembra razlila in je dejansko naša, smo se obnašali kol odgovoren gospodar in začeli pospravljati.« In zakaj so Še včeraj odvažali ne le material, na katerem so bile mlake sadre, temveč tudi sporno Zemljino, navoženo z območja stare Cinkarne? »Razlitje sadre seje na Žalost zgodilo po obeh zemljinah. Smo pa oba kupa ločili, kar pomeni, da bomo z njima naprej ravnali tako, kot bodo od nas zahtevale pristojne službe.« Še se bo nadaljevalo ... Kakorkoli že, začasnega skladiščenja navoženeg^ materiala si nepooblaščeni ne bodo mogii več prosto ogledovati. saj zdaj območje deponije Cinkarna strogo zapira. Člani civilnih iniciativ so se medtem dokopali še do novega, skrb zbujajočega podat- ka. Razlog, da soseda Kalia za zalivanje rož ne uporablja vrtine, ki so jo pred leti naredili prav s tem namenom, je čudno obarvana voda, ki na rastlinah pušča rjave madeže. Po mnenju člana Civilne iniciative Aljažev hrib Borisa Šuštarja to kaže na že načeto onesnaženost podtalnice, po mnenju drugih pa za sledove neškodljivega železa... »Če je vedno )krivo< le naravno izjemno bogastvo z železom, bi morebiti morali razmišljati o rudniku železa,« je pripomnil Šuštar. ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIČ Zgamii del hriba, ki naj bi bil mocno kontaminiran. - Št. 6 • 22. januar 2008 REPUeUKASLOVeNIM UPRAVNA ENOTA ŽAtEC UiesÔ4«wWh4 M» y 3310 2Me TMIo« («»'T» »»oMa, w» ymcQyr M htfr/AipwinaaftpM^pv^oiac/ MOTI NQwnmj Republika Slovenija. Upravna enota Žalec objavlja prosto deiovno mesto sistemski administrator (ž/m) Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava. morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje pogoje: • imeti morajo visoko strokovno izobrazbo računalniške srnen, • 8 mesecev delovnih izkušenj. K prijavi z živlienjepisom morajo kandidati priloži še naslednja dokazila ali pisne izjave: • fotokopijo diplome • pisno izjavo kandidata o vseh dosedanjih zaposlitvah, v kateri kandidat navede datum sklenitve in prekinitve delovnega razmerja pri posameznemu delodajalcu, ter kratko opiše delo, ki ga je opravljal « dokazilaalisoglasje kandidata, dazanamen tega postopka dovoljuje Upravni enoti Žalec pridob^ev podatkov glede državljanstva, nekaznovanosti in tega, da zoper kandidata ni sprožen kazenski postopek. Z Izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod pogojem, da bo uspešno opravil 3-mesečno poskusno delo. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili na naslov Upravna enota Žalec, Ulica Savinjske čete S, 3310 Žalec (2 oznako »prijava - sistemski administrator št. 110-30/ 200B<'), in sicer v roku 5 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 6 dneh po opravljeni izbiri. Informacije o izvedbi Javnega natečaja dobite na telefonski številki (03)713-51-50. Kohezijski denar Jazbec ne bo tudi za manjše naložbe Župdnje in župani o predsedovanju Slovenije EU in nastajanju pokrajin Slovensko predsedovanje Evropski uniji in sprejema-njepokrajinske zakonodaje sta bili osrednji temi seje Predsedstva Skupnosti občin Slovenije v sredo v Ce-Iju. V klubu Adventura na celjskem stadionu Arena Petrol so županje in župani obravnavali aktualne dogodke, povezane s predsedovanjem Slovenije uniji. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar je predstavil slovenske prioritete med predsedovanjem» osredotočil pa seje zlasti na uresničevanje Lizbon-ske strategije in znotraj lega na možnosti, ki jih Evropa na osnovi svoje kohezijske politike nudi za zmanjševanje razvojnega razkoraka med članicami. Ker je finančna perspektiva do leta 2013 sprejeta. bo naloga Slovenije zlasU priprava na nujne reforme kohezijske politike po tem letu. Župane je minister Žagar opozoril tudi na nove razpise zá kohezijska sredstva, ki jih bo vladna služba za lokalno samoupravo objavila še letos, in ob tem obljubil boljSe možnosti za pridobivanje kohezijskega denarja na šengenskih obmejnih območjih, zlasti za manjše infrastrukturne naložbe. Prav taksne so namreč razpisni pogoji, namenjeni zlasti velikim Ivan Žag naložbam, doslej močno omejevali- Štirinajst Prisotnost ministra so župani izkoristili tudi za pogovor o odprtiii vprašanjih pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje in ustanavljanju pokrajin v Sloveniji. Minister Žagar je ponovil, da je prvi sveženj zakonodaje v parla- ar mentami proceduri in pričakuje, da bo, tudi z amandmaji, ki so ie možni, pravočasno sprejel. Po njegovem je največ težav trenutno na Primorskem, Dolenjskem, Notranjskem, pa tudi na Koroškem, kjer so sprti zaradi delitve sedeža pokrajine in pokrajinske uprave med Slovenj Gradec in Ravne. Težave se, po ministrovem, tudi sicer pretežno vrtijo okoli predvidenih sedežev in imen pokrajin, v nekaterih primerih tudi glede vključenosti v to ali ono pokrajino. »Idealne rešitve ni, jasno pa mora biti> da |e maksimalno možno IteviJo pokrajin 14, in še, da jih po vsej verjetnosti manj tudi ne more biti,« je povedal minister. Če ne bo večjih težav, je bil optimističen Žagar. lahko pričakujemo pravočasen sprejem pokrajinske zakonodaje in začetek njihovega delovanja z novim letom. Je pa ustanovitev pokrajin skrajno nujna, saj bodo prav pokrajine listi vzvod razvoja, ki edini Še lahko zmanjša razlike v stopnjah razvitosti vSloveniji. »Čepravbruto nacionalni proizvod raste v vs ej Sloveniji, se namreč razlike v razvitosti Še naprej povečujejo, obstoječi inštrumenti vlade in države pa večjih rezultatov na tem področju ne bodo dali,« je menil minister Žagar, ki je ob koncu napovedal še skupni sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo, na katerem aaj bi ga župani seznanili s svojimi pripombami glede pokrajin in pokrajinske zakonodaje, pa tudi o svojih pričakovanjih glede delitve državnih in evropskih neposrednih spodbud. B. STAMEJČIČ zamenjan Po poročanju Dnevnika TV Slovenija so se v državnem zboru pojavile govorice, da naj bi poslanca Franca Jazbeca iz Štor kmaiu nadomestil nadomestni poslanec. 0 tem se precej govori tudi v občini Štore ter širše. Na sedežu stranke trdijo drugače. Kot je znano, je Občina Štore v času Jazbečevega župa-novanja prevzela poroštva v korist zasebnega podjetja Hudournik, ki svojih dolgov večinoma ne plačuje. Pri tem je že prišk do izvršbe sodišča, zaradi česar so morali Hudournikov dolg pJačati iz občinskega proračuna, zato si za Jazbečev odstop prizadevajo v občinskem odboru njegove Slovenske demolvatske stranke v Štorah. Govorice o nadomestnem poslancu smo preverili na sedežu stranke v Ljubljani, kjer jih zanikajo. Kot je odgovorila Hana Souček MoraČa, ki dela v poslanski skupini SDS na področju odnosov z javnostmi, za govorice o nadomestnem poslancu pred poročanjem RTV Slovenija niso slišali. Pri tem poudarja, da Franc Jazbec ostaja član poslanske skupine (er da ga v kratkem ne bo nadomestil nadomestni poslanec. Ibdi Jazbec je povedal, da bo odstopi) le v primeru, če mu bodo krivdo dokazali kriminalisti, sicer pa namerava za poslanca kandidirati znova. BRANE JERANKO Zares tudi na Ceijsicem zares v Celju so v četrtek ustanovili svet savinjsko-šaleš-kega odbora stranke Zares, ki je s tem aktom ter z izvolitvijo predsednika in sekretarja odbora začela delovati tudi na celjskem območju. Za predsednika so izvolili Francija Zidarja (na sliki), sekretar odbora pa je postal Vojko Zupane. Odbor si je za prvo nalogo zastavil ustanavljanje občinskih odborov stranke in priprave na letošnje lokalne volitve. Na tem območju ima stranka po združitvi s stranko AS za zdaj približno dvesto članov, od tega se jih je približno petdeset udeležilo tudi volitev predsednika območnega sveta. »Po formalni ustanovitvi bomo pohiteli z delom, saj nas konec leta Čakajo lokalne volitve, za katere želimo, da bi v kar največ mestnih in občinskih svetov dosegli primemo zaslo-panosi stranke Zares,« je ob izvolitvi povedal Franci Zidar, ki na volitvah napoveduje tudi primerno število županskih kandidatov. BS Napake na meji odpravljajo Na objektih mejnega prehoda v Dobov-cu pri Rogatcu, ki so ga odprli tik pred vzpostavitvijo šengenske meje, so opazili dve večji napaki. Prav tako je slišati pritožbe» da manjkajo javne sanitarije. Potniki so najprej opazili, da je vstop tovornih vozil v EU v prvih dneh potekal po avtobusnem vstopnem pasu, vendar naj bi bila to posledica kadrovske problematike v carinski službi. Tovornjaki zdaj vstopajo po vslopnih pasovih za tovornjake, pri čemer velja na zunanjem pasu omejitev za tovorna vozila dolžine nad 15 metrov. V ministrstvu za javno upravo omenjajo, da bo ta omejitev odpravljena z manjSo preureditvijo zunanjega prometnega pasu, delo pa naj bi bilo opravljeno v dveh do treh mesecih. Kot je mogoče slišati, naj bi Šlo za projektantsko napako, Po zadnjem sneženju je prišlo tudi do padanja snega z nadstreška po zaposlenih. Kot so ugotovili, gre za napako pri izvedbi kleparskih del na nadstreških, kar naj bi popravljali od danes. Potniki se prav tako pritožujejo, da je območje mejnega prehoda brez javnih sanitarij, kar v ministrstvu pojasnjujejo z varnostjo. Uporaba sanitarij je sicer v posebnih primerih mogoča v pridičju kontrolnega objekta. BRANE JERANKO V Dobovcu priflogatcu. kjer je eden največjih prehodov v državi, so opazili na novih objektih dve ve6ji napaki. Danes naj bi začeli popravljati nadstrešek, s katerega je prišlo do padanja snega po zaposlenih. m GOSPODARSTVO novi tednik Realni načrti naravniii zdravilišč? Minulo leto za zdravilišča uspešno - Vsi bodo (nad) gradili Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdra-vilišč, ki ima sedež v Celju, so zdravilih, ki jih je največ ravno v širši celjski re-giji, lani zabeležila Štiriod-stotno rast pri obisku ter dvoodslotno pri nočitvah, kar pomeni tretjino vseh opravljenih nočitev. Letos se zdravilišča pod skupno blagovno znamko na-meravajo širiti predvsem na italijanski, avstrijski in ruski trg, pri čemer precej računajo tudi na skandinavske države. Poleg novosti, kot je na primer masaža z zlatom, se obeta še gradnja petih novih hotelov. »Kar je za slovenske razmere absolutno nad vsem povprečjem,« pravi v.d. sekretarke skupnosti naravnih zdravilišč Miša Novak. Pri tem je omenila hotel v Zdravilišču Laško, hotel s petimi zvezdicami gradijo tucÛ v Rogaški Slatini, na takšnega s Štirimi se pripravljajo v Termah Zreče. (n kako leto ocenjujejo direktorji in kje vidijo nove priložnosti? Janez Mlakar, direktor Term Dobrna: »Predvsem smo zadovoljni, da so naši gosti in tudi ostali turistični delavci opazili spremembo v naši ponudbi. Ocenjujemo» da so specializacije in diferenciacije pomembne in potrebne. Terme Dobrna smo partner ženski v vseh njenih obdobjih in v tej smeri nadgrajujemo svojo ponudbo tudi v letu 2008. V začetku leta bomo prenovili hotel Park. pripravljamo pa se tudi na obnovo Zdraviliškega doma.« Roman Matek, direktor Zdravilišča Laško: »Leto 2008 predstavlja za nas izjemen preskok tako v organizacijskem kot tudi v smislu nove kvalitetne turistične po-nudbe. Po večletnih prizadevanjih bomo februarja odpr- v.!» li termalni center - sklop bazenov in savn pod odpirajoče se stekleno kupolo na obrežju reke Savinje in Re-čice - ter nato julija še wellness hotel z več kot sto sobami in z bogato gostinsko in wellness ponudbo. Hiter razvoj družbe tako v prihodkih kol po številu zaposlenih bomo Se pospešili z gradnjo kongresnega hotela kot nadaljevanje projekta Weîlnesspark Laško ter nato v letu 2009 tudi z gradnjo hotela v Celju.« Zdravko Počiva I šek, d i-rektor Term Olimia: »Terme Olimia so v minulem letu dosegle najboljše rezultatevzgo-dovini podjetja. Cisti dobiček je v primerjavi z letom 2006 večji za skoraj 50 odstotkov. V letu 2008 bomo dopoinili ponudbo z novimi Termami Lux, obnovo in razširitvijo obstoječega hotela Breza, izgradnjo garažne hiše In novim hotelom v Termah "Hihelj. Skupna vrednost naložb znaša več kot 17,5 milijona evrov,« Stanislav Pšeničnik, direktor Hotela Sava Rogaška: »Poslovanje v minulem letu je bilo uspešno. Nov Kongre- Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr.st. St 100/ 2004< zclne 10.1. 2008 za stečajnega dolžnika BRIGITA UŽMAH, s.p., Trgovina z vozili BukovžJak 8 3211 TEHARJE-v stečaju OĐJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU JAVNO DRAŽBO <1. dražbeni narok) PREDMET PRODAJE • NEPREMIČNINE -1/2 nepremičnine pare. št. 1142/1, njiva v izmeri 2343 m^ -1/2 nepremičnine pare. st. 1142/7, stanovanjska stavba v izrreri 145 m^ gospodarsko po^pje v izmeri 107 m® in dvorišče v izmeri 85 m^vpisanevvl. št, 705, k.o. Bukovžiakin sov lasti stečajnega doltnika do 1/2 Izklicna cena za neprerntîTTmf ŽHPgg 42.534.01 EUR. Premoženje bo prodano na javni dražbi (I. dražbeni narok), ki bo v sredo, 6. 2. 2008, ob 13. uri v prostorih Okrožnega sodišča Celje v sobi 236/11, Prešernova 22, Celje Opis nepremičnin, pogoji in pravila dražbe so raz^dni na oglasni deski Okrožnega sodišča v Cetju - stečajni oddelek. Dodatne informacije lahko dobrte pri stečajnem upravitelju Bran* ku DonJevičvj na GSM: 041/749-898 od 16. ure dalje. Pogled na Terme Olimia sni center Rogaška in Restavracija Kaiser sta v turistično ponudbo hotela in kraja prinesla trženje novih ciljnih skupin, predvsem na področju poslovnega turizma. Izzivi v letu 2008 so na področju investicij; širitev novih namestitvenih kapacitet najvišje kategorije in povrnitev Rogaški Slatini mondenosti in prepoznavnosti, kot ju je imela v preteklosti,« Zvone Novina, direktor Zdravilišča Rogaška Zdravstvo: »Z rezultati poslovanja minulega obdobja sem zadovoljen, a si želimo več. To več pri nas vidimo v pospešenem investiranju v nove produkte. Produkti, ki jih ohranjamo tn §irimo> bodo tudi v prihodnje povezani z medicino in njeno nadstan-dardno ponudbo. Naš cilj je uvajati zadnje dosežke medicinske znanosti na področjih, kjer imamo tradicionaJ-ne zgodovinske prednosti, podprte z naravnimi danostmi. Priznam, da smo se v preteklosti morda premalo zavedali Človeškega dejavnika. Prav v dvigu kakovosti osebnega pristopa vseh zaposlenih vidimo možnost za dodatno izboljšanje svoje ponudbe.« Lidija Fijavž Špeh» direktorica Term Topolšica: »Ocena doseganja poslovnih rezultatov za leto 2007 je ugodna. Obenem smo doživeli tu- di pomembno lastniško spremembo, saj je naš večinski lastnik postalo podjetje Hotel Sava Rogaška. Cilji, ki smo jih zastavili in jih bomo tudi realizirali, pomenijo doseči celotni prihodek v višini 6,2 milijona evrov in ustvarjen dobiček v višini slabih 600 tisoč evrov. Nadaljevali smo pripravo projektov za predvideno izgradnjo apartma j skega naselja kategorije štirih zvezdic in sodobnega wellness centra v neposredni bližini hotela Vesna. Za oba projekta smo dobili finančno spodbudo s strani ministrstva za gospodarstvo. Graditi bomo začeli predvidoma v prvi polovici letošnjega leta.« Damjan Pintar, direktor Unior Turizma - Unitur: »S poslovanjem v minulem letu smo izredno zadovoljni, saj smo se zaradi omejenega števila namestitvenih kapacitet, ko smo del le-teh zaradi obnove morali zapreti, približali številu nočitev iz leta 2006, ob tem pa smo prihodke povečali za 6.5 odstotka. V letu 2008 zaokrožujemo prvo fazo razvoja Term Zreče z izgradnjo novega hotela z wellness centrom, kjer bomo pridobili 200 ležišč visoke kategorije, hkrati pa tudi zaokroženo urbanistično podobo celotnega kompleksa.« ROZMARl PETEK Vegrad se vrača v Srbijo v velenjskem Vegradu so v petek odprli posodobljeno proizvodnjo železnih armatur, hkrati pa so v uporabo predali na novo postavljeno proizvodno linijo. S tem so zaokrožili lanski naložbeni ciklus, ko so investirali kar 10 milijonov evrov. Naložba, ki so jo slovesno odprli nazadnje, je stala 700 tisoč evrov. Z njo so za petino povečali kapacitete v železo-krivnici. »To je pomembno, ker so naše potrebe po železobetonu zelo velike,« je povedal tehnični direktor velenjskega Vegrada Matija Blagus. Ibdi letošnje leto bo v Vegradu investicijsko zelo bogato, predvsem bo v ospredju gradnja nove tovarne v Srbiji, kjer želijo povrniti vlogo, kol so jo imeli pred letom 1990. US Krepko navzdol Imetniki delnic domačih podjetij v preteklem tednu zagotovo niso bili zadovoljni z izkupičkom. Negotovost, ki jo povzročajo različni dejavniki in zgodbe, namreč Še vedno klesti tečaje delnic, osrednji borzni indeks pa je teden zaključil krepko pod mejo II tisoč indeksnih točk oziroma kar dobrih 5 odstotkov nižje kot je znašala njegova vrednost teden prej. Prodajna naroČila še vedno sproža skepsa glede zaključka prodaje delnic Telekoma. V medijih se namreč vse pogosteje pojavljajo mnenja nasprotnikov prodaje, prav tako očitno ni političnega konsenza glede končne realizacije tega postopka. Negativna mnenja, ki jih različne interesne skupine sproščajo na tr^, tako jasno puščajo globok dvom v uspešnost zaključka prodaje, investitorji pa so na osnovi teh namigov uprizorili pravo razprodajo. PREOlEDTECAJEVVOBD06JUMED14.1.2008rnia. 1.2008 Oznaka Ime Enotnitečaj PrometvtEUR %spr. CiCG Cinksms Celje 154^00 0.20 0,00 CET13 Cetis 104.30 0.10 0,00 GI1V6 Gûrsnjd 36.60 1.235,90 -7,66 PILR Pivovarna Laiko 83.30 1-169,90 •5,25 JTKS Juteks 119,00 30.10 •5.41 eroG £tol 200.00 2,40 0,00 Tečaji v preteklem tednu niso bili pod vplivom le domačih zakulisnih zgodb, na trgu je biLo mogoče spremljati tudi vpliv mednarodnih dejavnikov, ki dodatno prispevajo k padanju tečajev na domači borzi. Na mednarodnih kapitalskih trgih se namreč investitorji spopadajo s pesimizmom, ki izvira tako iz makro kot iz mikro okolja. Rezultati prodaje na največjem svetovnem trgu so spet obudili misel o recesiji ameriškega gospodarstva, ki se lahko prelije tudi na ostale svetovne ekonomije, hkrati pa so posamezne objave rezultatov nakazale, da se bančni sektor v svetu še vedno ni rešil vseh ležav. Domači kot tudi tuji dejavniki so bili tako krivd za močen padec, temu pa praktično ni uspelo ubežati nobeni pomembnejši delnici na Ljubljanski borzi. INDEKSI MED 14.1. In 18.1.2008 lnd«lis SBI20 PIX BIO •6.02 •5.55 •0.09 Zadnji tečaj 10.452.69 6J33.72 116.62 Trgovanje s Telekomom se je tako spustilo kar za 10 odstotkov na 335 evrov, veliko izgubo so zabeležile delnice Krke. Posli v uvodu v teden so se še sklepali nad nivojem 120 evrov, do konca tedna pa je cena zdrsnila vse do 117 evrov, zaradi česar je enotni tečaj izgubil skoraj 5 odstotkov. Podoben padec so zabeležile tudi dělnice Nove KBM in Pivovarne Laško, za več kot S odstotkov pa so se pocenile delnice Gorenja, Mercatorja in Petrola, po katerih so investitorji povpraševali z veliko mero previdnosti. V preteklosti slovenski kapitalski trg ni velikokrat občutil mednarodnih vplivov, saj so bili investitorji preveč zaposleni z domačimi zgodbami, hkiad pa je lasuiištvo tujcev, ki prinašajo ta vpliv, v pomembnejših podjetjih še vedno izredno skromno. Kljub temu je bilo tokrat moč čutiti ta vpliv, ki pa se je potenciral zlasti zaradi negotovosti na domači sceni. Kljub temu pa bodo domači dogodki še vedno krojili dogajanje in prvi pomembnejši dogodek Je Se vedno prodaja Telekoma. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik lURlKA d.d., TYdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Dacarji na kavo s fotoaparatom Pred kratkim so davčni inšpektorji končali akcijo, v kateri so poostreno kontrolirali gostince in njihov način izdajanja računov. V svoji prebrisanosti so šli tako daleč> da so v gostilni nekaj spili, pUČalI in fotografirali račun» nato pa ga nalašč pustili na pultu. Ugotovili so, da je več kot pol gostilničarjev z računa izbrisalo posamezne postavke. Povprečno so na ta način izbrisali 70 odstotkov doseženega prometa, kar zanje po-meni manjšo davčno obremenitev, za državo pa skrom* nejši prihodek v proračun. Nekaj gostilničarjev jo je kljub kršitvam odneslo le z ustnim opozorilom, četrtina pa je prejela plačilne naloge v skupni vrednosti 430 tisoč evrov. Davčna uprava, zadovoljna z akcijo, bo le-to sedaj razširila še na druga storitvena področja. RP novi tednik i's-- AKTUALNO Večji val rotavirusnih drisk Zajel je tudi celjsko območje - Januarja že več kot 60 potrjenih primerov bolezni v celjski regiji so v )a-nuaiju zabeležili veČ kot 60 laboratorijsko potrjenih primerov rotavirusnih okužb. Rotavirusi povzro-Čajo drisko, hruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročiao. Najbolj dovzetni za okužbo so dojenčki in majhni otroci. S higienski* mi ukrepi, zlasti s pogostim in temeljitim umivanjem rok> lahko tveganje za okužbo in Širjenje bolezni omilimo. Rotavirusnih drisk, ki se redno pojavljajo v zimskem času. je letos na nekaterih cb-močjih v Sloveniji, tudi na Celjskem, več kot običajno. Celjski zavod za zdravstveno varstvo je povečano Število rotavirusnih okužb zaznal že proti koncu decembra lani, samo v prvi polovici januarja pa so zabeležili 57 laboratorijsko poujenih primerov bolezni. Število obolelih Še narašča. Glavni razlog je velika nalezljivost te bolezni. Posebnega zdravljenja ni »s higienskimi ukrepi skušamo preprečiti Širjenje virusa. kar je zlasti v kolektivih in organizacijah težko, saj je virus močno kužen. Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Posebno pozornost moramo nameniti pogostemu in temeljitemu umivanju rok. V primeru bruhanja je treba izbru-hanino čim prej očistiti, krpe zapreti v vrečke, da ne pride do Širjenja rotavirusov v zrak, in vreči v smeti. Prostor moramo dobro mokro očistiti z vročo vodo in prezračili. Tako v delovnem kot družinskem okolju morajo veljati enaki preventivni ukrepi,<( je povedala dr. Alenka Rota vir usna okužba se zlahka prenaša z osebe na osebo na več načinov, največkrat z neposrednim stikom oziroma preko rok. Okužba se lahko prenaša tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač in se rotavU njsi preko rok vnesejo v usta. Verjetnu ji; iiiužeu tudi prenos po zraku, ko se rotavirusi iz fekalnih iztrebkov ali izbruhanine sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zraka. Od okužbe do pojava bolezenskih znakov najpogosteje mine od enega do treh dni. Alenka Skaza Skaza, predstojnica oddelka za epidemiolog jo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Ker drisko in bruhanje povzroča virus, te bolezni ne moremo zdraviti z antibiotiki. Hidi zdravljenje z živalskim ogljem nI smiselno. Posebnega zdravljenja torej ni, d ^elo pomembno je nadomeščanje izgubljene tekočine. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršnokoli tekočino, odsvetujemo le močno gazirane pijače, ker povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora pili velikokrat, vendar po malem, nekaj žlic ah po-žirkov, kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna, zato naj otrok je hrano, ki jo želi. Če je otrok Se dojen, je treba z dojenjem nadaljevati in ga med boleznijo dojiti še večkrat kot običajno. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature iahko hitro pride do izsuši-tve, ki otroka življenjsko ogroža. Oirok postane utrujen, brezvoljen, zaspan, odvaja malo ali nič urina, urin potemni. Pri tako hudi izsu-Šitvi nadomestimo izgubo tekočine le z dajanjem raztopin direktno v žilo in je zato najpc^osteje potrebno zdravljenje v bolnišnici,« je še poudarila dr. Skaza. V bolnišnici majhni ofroci Infekcijski oddelek celjske bolnišnice je v tem Času pričakovano sprejel več bolnikov z rotavirusi: »Pre- vladujejo majhni otroci od enega do dveh let. Ker izgubljajo veliko tekočine, ki je zaradi bruhanja ni mogoče ustrezno nadomestiti, potrebujejo infuzije. Večini lahko pomagamo že ambulantno, sicer pa ostanejo pri nas od enega do treh dni,«' je povedal predstojnik oddelka prof. dr. Gorazd LeŠniČar. Proti rotavirusnim okuž* bam strokovnjaki priporo-čajo cepljenje. Zadnje leto je cepivo na voljo tudi v Sloveniji. »Prvi odmerek cepiva lahko prejme dojenček» starejši od Šest tednov, drugi odmerek pa vsaj štiri led* ne po prvem. Najbolje je, da cepljenje z obema oitoerko-ma opravimo pred dopolnjenim 16. tednom starosti, vsekakor pa moramo cep* ljenje zaključiti pred dopolnjenim 24. tednom starosti. Cepivo damo otroku v usta sposebnim pripomočkom.« opisuje dr. Alenka Skaza. Cepljenje je samoplačniško. Rotaviroza vpovprečju traja od pet do sedem dni. Bolnik izloča virus predvsem v času bolezni in še nekaj časa po njej, ko driska in bruhanje prenehata. »Otroci, ki so preboleli rotavirozo, naj še vsaj dva dni po bolezni ostanejo v domačem varstvu zaradi preprečevanja širjenja okužbe,« svetuje dr. Skaza. MBP Foto: SHERPA li lekarnah o gripi Slovenske lekarne so spet pripravile tako imenovani Teden zdravja v lekarnah. Tokrat so ga namenile gripi. Obiskovalci bodo do 26. januarja v lekarnah lahko dobili informativno ^adivo. magistri farmacije pa bodo na voljo za strokovno svetovanje glede preventive in samozdravljenja gripe oziroma irvfluence. MBP Zaicijučeic pri Siemenšicovih v Razgorju Po dveh mesecih bomo danes ob 16. uri na turistični kmetiji Avgusta in Olge Sle-menšek v Razgorju v občini Vojnik zaključili 11. akcijo Naj voščilnice 200S v organizaciji medijske hiše NT&RC ter pod pokroviteljstvom Občine Vojnik. Tokrat smo v petdesetih pošiljkah dobili 241 v različnih tehnikah in materialih doma izdelanih božično-novoletnih voščilnic. Izbor smo opravili v galeriji Piros Jožeta Žlau-sa, danes pa bomo podelili priznanja. Med posamezniki so bili najboljši Hana in Timea Lapomik iz Laškega, Nina Kajzba iz Vrtca Mavrica Vojnik in Štefka Šinkovec iz Celja. Nagrado za kolekcijo bo dobil Slavko Jerič iz Rogaške Slatine, za izvirno idejo izdelave voščilnice Hilda Stopinšek iz Laškega, za najlepše besedilo pa Dijaški dom Celje, dijakinje in dijaki 4. a nadstropja. Med osnovnimi šolami sta nagrajeni Šoli s Planine pri Sevnici in Dobje, med družinami Pla- Jaze Šaus z voščilnico Hsn« in Timee lapomik ninčevi z Vranskega, med vrtci pa Vrtec Mavrica Vojnik in vrtec Drami je. Med delovnimi centri in srednjimi šolami pa so najlepše voščilnice izdelali v Varstveno delovnem centru MUC v Braslov-čah. Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje ter Varstveno delovnem centru Šentjur, enota Šmarje pri Jelšah. V programu bo nastopil ansambel Mini Još-kova banda. Vse nagrajene voščilnice bodo tudi letos na ogled v prostorih knjižnice Vojnik med njihovim obratovalnim časom, TV, foto: GK CELJE PIVOVARNA LAŠKO ■ Z ROKOMETASIV BARCELONO! Vse navijače, ljubitelje ter privržence celiskih rokometnlh šamplonov vabimo v Barcelono na ogled tekme drugega kroga rokometne Lige prvakov med FC Barcelono in RK Celje Plvoverne Laško. - Odiiod v petek zjutraj, 15. februarja 2008. • čas potovanja 2 dni, - cena potovanja 527 eur (vkliučen ĐDV). V ceno potovanja je vračunano: • avtobusni prevoz Celje - letališče J. Pučnika - Celje, - letalski polet s posebnim letalom Ljubljana • Barcelona • Ljubljana. * letališke in varnostne takse» * transferji z in na letališče Barcelona. • t X polpenzlon * večerja v hotelu 3' v dvoposteljnih sobah. - ogled Barcelone z avtobusom, pes in z metrojem (brez vstopnin). * vodenie in organizacija potovanja. Prijave in Informacije: Komptur d.o.o., Glavni trg 9. 3000 Celje, tel: 03 490012S, email: komptur.lnfo@siol.net Kofliplur P.E. Lttko, Trg »obode 6 [TICl. tel 03 7338950, email: le^u^onplurxom IZ NAŠIH KRAJEV novi tedhik Univerzijada^ velika priložnost Pohorja Zreški občinski svetniki soglasno podprli sokandidaturo za organizacijo zimske univerzijade 2013 v Mariboru, Rušah in Zrečah trdno verjamejo, da bo sa olimpijskimi igrami druga največja športna prireditev na svetu, zimska univerzijada, leta 2013 na pobočjih Pohorja. Vsi, ki so združili moči v tem velikem projektu, verjamejo, da bodo s kandidaturo uspeli. Ne dvomijo v podporo Državnega zbora RS, v ugodno oceno Športnih prizorišč, iU jih bodo aprila obiskali inšpektorji, in ne v izid izbora Mednarodne univerzitetne športne zveze konec maja. Slovenija je sicer neuspe-šno kandidirala že za univer-zijado leta 2011. »A treba je biti trmast. Pohorci smo trmasti,« je v ponedeljek na izredni seji zreškega občinskega sveta pribil poslanec in župan Ruš Vili Rezman. Izredno sejo so sklicali, da se odloČijo o sodelovanju Zreč pri organizaciji. Partnerji pri organizaciji zimskih iger so Slovenska univerzitetna športna zveza, Repub-lilca Slovenija, univerze, občini Maribor in Ruše, Olimpijski komite in študentske organizacije, zdaj pa tudi Občina Zreče, saj so svetniki takšno odločitev sprejeli soglasno in z aplavzom. Nobenega dvoma namreč ni bilo, da jim ta projekt prinaša velike priložnosti in izzive. Ker je Pohorje zaokrožena celota, je edino smiselno, da ga tako tudi razvijajo, so poudarjali. »Zame je pomembno, da zaokrožimo ponudbo Pohorja. Brez centra na Rogli 10 ne gre,« je povedal mariborski župan Franc Kangler, ki je tudi povabil k sodelovanju Občino Zreče. Zaokrožena ponudba velja tudi za Športno infrastrukturo. VMariboru bodo k vsemu, kar že imajo, zgradili novo gondolo na Pohorje, dve skakalnici in drsališče, v Rušah zimsko športno dvorano ter na Ro-^i tekaški poligon. Skupno bodo vložili 20 milijonov evrov- Zimske študentske Športne igre naj bi sicer organizatorje s I ale približno 30 milijonov evrov. Poleg denarja za naložbe bo treba za kandidacijski postopek zagotovili 250.000 evrov, za organizacijo tri milijone evrov in za izvedbo univerzijade deset milijonov evrov. Da bodo koristi neprimerno večje, je prepričan predsednik SUSZ prof. dr. Otmar Kugo vnik. »Univerzijada ni le prireditev, ampak je lahko Župani Vili Rezman, Franc Kangler. Bons Podvrsnik in predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec generator razvoja velikega dela Slovenije,« je poudaril. Po njegovem mnenju je lahko vzpodbuda tudi za razvoj univerz, zlasti mariborske. Kot veliko priložnost Pohorja je univerzijado ocenil tudi predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec: »Projekt absolutno podpiramo in bomo naredili vse za investicijsko in kadrovsko podporo,« je dejaJ. Priložnost za Zreče vidi tako glede promocije kot zapolnitve kapacitet, ki jih Uniorže ima in še gradi, ne glede na univerzijado. Tudi povezava Turizma in športa, tudi vrhunskega, ni za Unior nič novega. »Že lani smo veliko vlagali v dvig kvalitete športne infrastrukture, zlasti za smučarske teke in deskanje na snegu. Caka nas Še gradnja tekaškega poligona, ki bo poleti dodatno špormo igrišče» projekt pa želimo zaokrožili z mladinskim športnim hotelom, v katerem bo vsa infrastruktura za izvedbo tekmovanj,« razkriva načrte Uniorjevega programa Turizem, Uniturja, direktor Damjan Pintar. Na Rogli bodo pripravljeni, da izvedejo med univerzijado vse tekaške discipline, možno- sti so tudi za biatlon, po potrebi pa tudi za del alpskih disciplin. »Pohorje omogoča kakovostno izvedbo univerzijade,« se je strinjal tudi občinski svetnik Maks Brečko in vsestransko podpri »veličasten« predlog, tako kot tudi zreški župan Boris Podvr-šnik, ki pričakuje sinergij-ske razvojne učinke. ^ MILENA B. POKliC Temeljni kamen za 93 stanovanj v Latkovi vasi pri Preboldu je bila v petek popoldne slovesnost, med katero so položili temeljni kamen za novo stanovanjsko sosesko na Novinah. Gre za tri stanovanjske bloke, v katerih bo skupno 93 stanovanj» vseijiva pa bodo aprila prihodnje leto. Inve- stitor 5,5 milijona evrov vrednega gradbenega zalogaja je domače družinsko podjetje Veltrag, ki je že predlani v Latkovi vasi staro hmeljsko sušilnico preuredilo v stanovanja. Velikost stanovanj bo od 18 do 80 kvadratnih metrov, poskrbeli pa bodo tudi za ga- ražno hišo, 118 parkirnih mest. otroško igrišče, kolesarsko stezo in še kaj. O vsem tem so na slovesnosti govorili lastnika podjetja Jože in Boštjan Veber, preboldski župan Vinko Debelak in Boris Rad šel iz podjetja Studio Tei-ner iz Celja. TT Temeljni kamen za tri stanovanjske bloke so poloali Boštjan in Jole Veber ter župan Vinko Debelak. Podeljene štipendije Pred kratkim so dijakom in študentom, ki se bodo po končanem šolanju zaposlili na območju Savinjske regije, iz Štipendijske sheme Savinjske regije podelili 132 štipendij. Te bodo za vse dijake znašale dobrih 80 evrov, zâ dodiplomske študente ISO evrov, za podiplomske pa 183 evrov mesečno. Bodoči kadri 19 podjetij Savinjske regije bodo prejeli Se dodatek za prevoz do kraja Šolanja in dodatek za doseženo povprečje ocen v prejšnjem letniku. Dijaki bodo lahko tako največ prejeli 242 evrov, dodiplomski Študenti 293, podiplomski pa do 326 evrov mesečno. Posebnost te Štipendijske sheme, ki jo izvaja Regionalna razvojna agendja Celje, je> da polovico sredstev prispevajo podjetja iz regije, mladi pa imajo po končanem šolanju v podjetjih zagotovljeno delovno mesto. lOjub temu. da se je na razpis prijavilo 318 mladih, kar 14 podjetij, ki je želelo štipendirati, ni našlo ustreznih kadrov. RP Šicofijsica icaritas pomaga Na težave zaposlenih v nazorskem podjetju Glin Žagarstvo. kjer že nekaj Časa niso dobili plač, njihovo podjetje pa je v stečajnem postopku, so se med prvimi odzvali v Škofijski karitas Celje. Kot je povedala sindikalistka v nazarskem podjetju Ana Mavrič, je Darko Bračun iz Škofijske karitas Celje napovedal, da bodo vsa- kemu zaposlenemu na njegov račun nakazali po sto evrov. Gre za 69 delavcev, ki jim bo kariias pomagala še z večjo količino liiane. Prav tako jim bodo pomagali tudi v mozir-skem Rdečem križu, obema dobrodelnima organizacijama pa }e Mavričeva v imenu vseh nekdanjih delavcev izrazila globoko hvaležnost. US Vegovi modeli v velen |s ke m M uze j u premogovništva Slovenije so minuli teden odprli razstavo lesenih modelov Jurija Vege, ki 50 jo v Tehniškem muzeju Slovenije zasnovali pred Šestimi leti. Razstavljenih je 13 lesenih modelov, ki jih je po načrtih, najdenih v enem od več učbenikov, ki jih je Vega napisal za avstrijsko vojsko, izdelal Janko Samsa. Gre za modele, ki so hkrati fizikalna učila in historične replike. Med njimi (večinoma so v sedemkratni pomanjšavi) so različni škripci, vijaki, zobčeniki in druge naprave, ki naj bi v času pred iznajd-bo parnega stroja lajšale muke človeške in živalske sile v vojski. Skupaj z natančno izdela rùmi modeli so razstavljene kopije Vegovih ilustracij, tako da razstava ni zanimiva le za »učene« ljudi, temveč ima tudi didaktično vrednost. Hkrati so v velenjskem muzeju odprli tudi stalno razstavo mineralov z vsega sveta iz zasebne zbirke Jožeta Rihtarja, ki je Član Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije Tržič, zaposlen pa je v Premogovniku Ve-lenje kot rudar. US IZ NAŠIH iCIIAJEV v novi preobleki Bo obnovljeni Zgornji trg v Šentjurju privlačnejši turistom? šentjurski Zgornji trg oziroma det objektov v starem trškem jedru naj bi končno dobil novo podobo. Občina je za obnovo uspela pridobiti evropská sredstva. S podjetjem, ki bo izvajalo dela. je že podpisala pogodbo o izvedbi prve laze. Na občini upajo, da bodo tako v Zgornji trg privabili turiste in ga tržili kot del za-puščine slovitih skladateljev Ipavcev. Občina Šentjur je pogodbo o prvi fazi del podpisala s podjetjem GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Prenovili bodo več objektov v naselbinskem kulturnem spomeniku, ki je vpisan v register dediščine. Prva dela so že bila izvedena, ostala naj bi končali do konca naslednjega leta. Prenovo Zgornjega irga je Občina Šentjur začela že v letu 2003 in od takrat postopoma urejala objekt v Ipavčevi ulici 17, kjer so uredili prostore Muzeja Rifnik, v man-sardi pa prostore Razvojne agencije Kozjansko. Medlem so zamenjali stropne plošče, ostrešje s streho, stavbno pohištvo, fasado in vse inštalacije. S projektom prve faze urejanja Zgornjega trga seje občina lani prijavila še na evropski razpis regionalnih razvojnih programov do leta 2013. Uspela je pridobiti 434.500 evrov nepovratnih sredstev. Načrtovana naložba sicer znaša 613 lisoč evrov Kot pojasnjuje Polona Fuhrer» vodja službe za investicije v šentjurski občini, se bo občina lotila prenove in fasade Ipavčeve hiše, ista dela bodo opravili na sosednji stavbi v Ipavčevi ulici 26, kjer bodo poleg tega začeli še urejati zunanjost in odvodnjavanje. »Nadaljevala se bodo dela v ipavčevi 17, nato pa še ureditve okolice objektov in zunanjega letnega prireditvenega prostora med Ipa v-Čevo hišo in hišo v Ipavčevi ulici 26. Dela bomo zaokrožili z ureditvijo javne raz- svetljave, obenem pa se zavedamo tudi pomanjkanja parkirnih mest,« našteva Fiihrerjeva naloge v okviru prve faze. Kako bolje tržiti Ipavce? Kot ugotavljajo na občini, predstavlja Zgornji trg staro mestno jedro, ki so ga v zadnjih letih prizadeli procesi izseljevanja in selitve različnih dejavnosti na nove lokacije v Šentjurju. Zgomji trg se je praznil, obenem pa je začela propadati tudi arhitekturna kulturna dediščina. Dodatno je ponudbo osiromašilo opuščanje gostinske dejavnosti. Tako je celotna naložba namenjena obnovi starega trškega jedra Šentjurja, kjer so delovali znani skladatelji Ipavci. Obnovo bodo opravili na podlagi strokovne zasnove za celostno ureditev naselbinskega kulturnega spomenika Zgornji trg, ki jo je izdelal Atelje Mar- Šentjureani upajo, da bodo s celostno prenovo objektov v Zgornjem trgu pritegnili več turistov. ko Mušič, in v skladu z Izhodišči zavoda za varstvo kulturne dediščine. S tem naj bi preprečili dolgoletni propad arhitekturne kulturne dediščine, ponovno oživili Zgornji trg in ga tržili tudi kol del turistične ponudbe. Zaenkrat si namreč lahko turisti v Zgornjem trgu ogledajo zgolj muzej Zakladi Rifnika in Ipavčevo hišo z muzejem ter razstavo dediščine Ipavcev, ki obenem služi tudi za manjše protokolarne in kulturne prireditve. Ipavci, upajo na občini, bi zagotovili pre- poznavnost Šentjurja v slovenskem prostoru, v povezavi s Slomškovo dediščino pa omogočili celostno turistično ponudbo. Prednostna naloga ob tem ostaja oživljanje Zgornjega trga. POLONA MASTNAK Foto: KATJA DERNOVSEK Sparovi vitaminski popusti P, ^ S RAR Ponudba velja do 23.1.2008 oz. do prodaje zalog. Ponudba ne velja za pravno osebe in samostojne podjetnike. Moien je nakup samo v koNfmah, primernih za gospodinjstva. 8 IZ MlâlH KRAJEV novi tednik Knjiga brez pridevnikov Viktor Krajne v knjigi Naše korenine o osamosvojitvi Slovenije Brigadir Slovenske voj* ske, Celjđn Viktor Krajne, )e v četrtek v Narodnem domu predstavil svojo novo knjigo Naše korenine s podnaslovom Leto 1991 ' čas osamosvajanj, groženj in vojne. Knjiga je nastala iz niza Člankov, ki jih je na temo osamosvajanja Slovenije Krajne napisal za revijo Slovenska vojska. Zdaj je takon-dzen in temeljit tekst v sodelovanju z založbo Defensor in Muzejem slovenske vojske izšel tudi v knjižni obliki. V knjigi, ki je napisana tako jedrnato, da je praktično brez pridevnikov, kot se je ob predstavitvi izrazil voditelj večera Drago Medved, Krajne ne niza le kronoloških dogodkov, povezanih z osamosvajanjem Slovenije in osamosvojitveno vojno. Postavlja jih v kontekst burnih svetovnih dogodkov leta 1991. ko so se v svetu zgo-dlD prelomni dogodki, od prve zalivske vojne do konca Varšavskega pakta - in razpada Jugoslavije. Naše korenine je že drugo KrajnČevo delo na to temo. V knjigi Izpolnjena pričakovanja je nanueč pred leti predstavil dogajanja v prelomnem času v takratni ZahodnoSta- Ob predstavitvi nove knjige brigadirja Viktorja Krajnca so v atrii Narodnega doma postavili tudi razstavo osamosvojitvenih dokumentov in fotografij. jerski pokrajini, kjer je bil poveljnik Teritorialne obrambe. Takratna knjiga je bila izpolnitev dolga soborcem in prijateljem, tudi mnogo bolj obširna od nove. Tokratno delo pa je mnogo bolj faktografsko, skoraj učbeniško, čeprav se knjiga, Qustrirana s fotografijami in Časopisnimi naslovi, bere kol kakšen film. Je imel avtor pri tem v mislih, da bo knjiga postaia učbenik o osamosvojitvi Slovenije? Viktor Krajne, mož, ki je od funkcionarja v r^ekdanjl ZSMS prišel do čina brigadirja Slovenske vojske in je glavni inšpektor za obrambo, pravi, da ne. »Gotovo pa bo lahko dober dodatek k predmetu vojaška zgodovina, ki ga poučujejo v vojaških šolah, prav tako pa dober priročnik učiteljem zgodovine pri predmetih domovinske vzgoje,« meni Krajne. PredstaWtev Krajnčeve knjige je pred polno dvora- no Narodnega doma uvedel dokumentarni film o osamosvajanju Slovenije, ki ga je re-žiral stotnik Slovenske vojske Albin Mikolič. zbranim pa je ob spremljavi tria Viki-jaAšiča zapel tudi kvartet Grmada. Pa Še posebnost - vsak od prisotnih je lahko, ker je to omogočil načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman, domov odšel s svojim izvodom knjige. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Kuj me, življenje, kuj Jutri bo minilo natančno 130 lel od rojstva slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca, literarnega kritika in esejista Otona Župančiča. Na ta pomemben jubilej se bodo spomnili tudi člani Ljubiteljskega gledališča Te-barje. Na jutrišnjem literarnem večeru Kuj me, življenje, kuj, ki ga bodo ob 17. uri pripravili v celjskem Narod- nem domu» bodo rectirali Župančičeve najbolj značilne pesmi po izboru Božene Orožen, vse skupaj pa bodo z vokalno glasbo in belokranjskim ljudskim plesom, saj je bil Oton Župančič po rodu iz Vinice v Beli krajini, obogatile Vodomke iz Laškega in Celjska folklorna skupina. BA Z gimnazijci v Zimsice serenade Mladi umetniki Gimnazije Celje-Center v četrtek ob 19. uri v celjskem narodnem domu pripravljajo tradicional-no prireditev z naslovom Zimske serenade. čeprav zunaj nič ne diši po pravi zimi, prireditev s tradicijo ostaja. V treh programih gimnazije se šola skoraj tisoč dijakov in mnogi od njih premorejo tudi umetniški talent. Posebno pozornost šola posveča glasbeni, Hkovni, plesni in gledališki umetnosti. Koncertni večer je namenjen dijakom, ki se dodatno izobražujejo na glasbenem področju, mladim glasbenikom pa se bodo v Četrtek pridružili še plesalci in recitatorji. Poleg mladih talentov bodo nastopili še trije šolski sestavi, dekliški pevski zbor, fantovska zasedba Oktet 9 in inštrumentalna zasedba The Šlager's. Za scensko podobo bodo poskrbeli dijaki predšolske vzgoje iu umetniške gimnazije likovne smeri. Večer bo hkrati tudi uvod v mesec kulture, ki ga bodo na Gimnaziji Ceije-Center pope-strili z več prireditvami in razstavami. PM ^.radiooelje. Vseslovenski shod mladih ekonomistov Celju se jutri obeta že 3. mednarodni sejem učnih pod-jetij, ki ga tudi tokrat pripravlja Srednja ekonomska Šola Celje, na kateri ima sedež slovenska centrala učnih podjetij. Sejem je namenjen dijakom 3. letnikov srednjih šol ekonomske usmeritve, ki v okviru pouka skozi leto simulirajo poslovanje čisto pravih podjetij. Tokrat se bo na razstavi, ki se bo v dvorani Golovec odvijala med 10. in 17. uro, s svečano otvoritvijo ob H. uri, predstavilo kar 55 učnih podjetij iz Slovenije in tujine. Organizatorji pričakujejo kar 2000 razstavljavcev. Strokovna komisija bo izbirala tudi med najbolj izvirnimi, saj se bodo mladi pomerili v oblikovanju najboljšega kataloga, urejanju razstavnega prostora ter celostni predstavitvi podjetja. Namen sejma pa je tudi povezovanje učnih podjetij, ki jih je v Sloveniji kar 235, ter navezava stikov med mladimi poslovneži. PM VODNIK TOREK, 22.1. 10.00 M uzej novejSe zgodovine Cdje_ Tista o Rdeči kapici HenTumom ustva/jiižnica 18.00 VejCT jskigrad_ p roi. dr. Marko Kerševan: Proles tan t i zem - krščanstvo na protestantski način pJvdava^íe o rsfbnnadji m SíDvenskem 18.00 Medobčinska splošna knjižmca Žalec___ Branko Verdev: Kje je ta čma Afrika? potopisno predavanjec Nû-nubiji 19.00 Cerkev sv. Jožefa, Celje Komorni zbor Eoianuel Mûvovjubi/ejm večer 19,19Knjijtnica Velenje. _preddverje_ Ustvarjeno doma odprtje razsiave 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ V drugo gre rado koTTiedija Mestn£ga gieda-lišča i'ubljansk^ za ûbm-maicrek in izven 21.00 Mestni kino Metropol SabirMaleen džez koncert CETirrĐ(,24.1. 18.00 Knjižnica Mozirje 10.00 Muzej novejše zgodo\ane Franci Horvat: Vodnjald Celje na Slovenskem Tištao Rdeč! kapici predavanje z diapozitivi Hermanova ustvarjainica 19.X Zdravilišče Laško, Zlata 17.00 Dom IÎ. slovenskega dvorana tabora ŽaJec Maria Kočevar Feiah: Soja , nevama ali zdravilna? predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje prof. dr. Leon Debevci Jo< Že Plečnik domoljubni večer, predavanje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska Čitalnica_ Srečanje rodoslovcev 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje____ Godalni kvartet AUegria kcncsrt 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec_ Zadrega oad zadrego komedija DPD Sifoboda Pre-bold SRSDA,23.I. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Okvir za fotografijo fotografska ustvarjainica 11.00 Spiolna bolnišnica Celje Odprtje pravljičnega kotička 17.00 Narodni dom Celje Kuj me, življenje, kuj lUeranii večer ob ISOletni-ci rojstva Otona Župančiča v iziedbi Ljubiieljskega gledališča Teharje 1700 Knjižnica pri Mišku Knjižku Potovanje po čarobni deželi s Čarodej em Janijem predstava čaranja za Cicibanov abonma in izven 17.00-19.15 Klub KMS Celje Ne risati? Ni točno! začecni tečaj risan ja 18.00 Muzej novejSe zgodovine Celje_ Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem ob izdaji monografije pos> vor z Alenko PuJwT, Tanjo TUmzi, dn Kaîjo Miha/ko Poniž in dr. Tonetom Kre-gorjem 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje__ Predavanje Jožeta Muho-viča pogovor bo vodila mag. Alenka Damjan 19.00 Narodni domCeije_ Zimske serenade Gimna-âje Celfe^nter koncertni večer z mladimi umemiki 20.00 Kulturni center Laško Toac Partljič: Za nacionalni interes komedija SNG Maribor, gledališki abonma 1. inizven 20.00 7jjraviliSčeLagko>Ziata _dvorana_ Mo^ pes^^nr Gotovljc Utnnekzlanskih Zimskih sersnad ' Št. 6 - 22. januar 2008 Pravljične dogodivščine z Iz zadrege v zadrego Dragico In Mojco komedija ClednliŠČa Velenje lATinniv.novil fcednik.oonri novi tednik sr:' FOTOREPORTAZA REPORTAŽA Mala dežela velik korak Da ne boste misliti, da Grhi m poznajo malkarade. Sva se pa z Rulo šalili, v kaj se bo našemila za pusta. »Najbolje, da v Slovenko, kaj praviš?« seja nasmejala. Grkinja o »severnjaškihff Slovencih »No, da bom poslala medijska zvezda v Sloveniji, res nisem pričakovala»« pravi Siderouia Benavidou» Gr* kinja ki začasno biva v Sloveniji. Se preden si polomite jezik s poskusom izgovorjave njenega imena, vam bo v veliko olajšanje, da smo jo Slovenci veselo prekrstili kar v Rulo. Zagotovo se vam bo najprej zastavilo vprašanje, ^j je v Sloveniji tako privlačnega, da jo je za skoraj leto dni pritegnilo iz sončne Grčije. »Saj sem tukaj že četrtič! Nekaj mi pa že mora biti všeč. kajne?« pravi simpatična Rula (ja. tudi mi smo Izbrali kar krajše ime), ko jo zmotimo sredi delovnega vsakdana v Celjskem mladinskem centru, kamor je kot prostovoljka prišla lani septembra. Iz Grčije. lepo prosim, kamor se Slovenci vsako leto v sezoni množično odpravljamo, od družin do maturantov in absolventov. »Sem iz severnega dela, ki sploh §e ni »okužen« s lurizmom, je pa. kar se tiče multikuUur-nosti, izjemno zanimiv. V zadnjih letih seje namreč preselilo veliko število državljanov nekdanjih sovjetskih re publik, veliko je tudi muslimanov. Ampak zaenkrat lepo sobi varno,« pravi Rula. Moja vrstnica je prava predstavnica nosilcev nove evropske identitete. Meje so se. vsaj za mlade generacije, dejansko porušile. Študij v tujini, izmenjave v okviru evropskih projektov, prilož-nosti za spoznavanje nove razširjene domovine je veČ kot dovolj. »Najprej sem trikrat obiskala sestro, ki je dlje časa bivala v Ljubljani in Slovenija meje navdušila. Ko se je ponudila priložnost za pro-stovoljno delo, nisem kaj dosti razmišljala.« pravi Rula> ki še do maja ostaja v Sloveniji, nato pa se bo vmila v rodno Grčijo, iskala službo in se namerava v domovini tudi ustaliti. VCeljskem mladinskem centru, kjer je zadolžena za informiranje, so se s sodelavci dodobra spoprijateljili in Rula pravi, da bo kar hudo oditi. Sicer pa je mladinski center postal pravi multikulturni konglomerat- Prostovoljno delo v Celju sta najprej sprejeli dve Španki, vmes so gostili Francoza. zdaj pričakujejo še prostovoljca iz Belgije. »Če jim bomo le lahko omogočili bivanje, si želimo še več sodelavcev iz tujine,« pravi direktor mladinskega centra Primož Brvar. Slovenščina trd oreh Vmes se Rula dogovarja o naslednjih urah pouka slovenščine. In kako napreduje? »Hja, slovenščina res ni ravno mala malica, ampak nekaj sem se je pa naučila.« pravi. Sicer bi najin pogovor Celjski mladinski center je v zadnjih letih postal tudi mesto mednacionalnih ifi medkulturnih povezav. Tudi na Grkinjo Rulo, ki jim trenutno pomaga pri delu, so se močno navezali. Foto: AŠ lahko naslovila Izgubljeno s prevodom, saj se na vse kripte trudiva z malce upehano angleščino, Rulina izgovorjava pa je nekaj posebnega, mehka, z mediteranskim prizvokom. »To me je presene- tilo, Slovenci, sploh mlajše generacije, odlično obvladajo afígleSčino,« pove Ruîa. Dobro, kaj pa praktični preizkus slovenščine? »Veè, kaj, tale mikrofon mi res ne olajša zadeve, že tako ali tako me skrbi Zača»io »»posvojena« celjska Grkinja ob majhnem pljunku slovenskega morja seveda pogreša kilometre grških plai pravilnost izgovorjave. No, poglejmo, kaj sem se naučila v slovenščini.« razmišlja in po tehtnem razmisleku zmagoslavno izusii:»Jazpri-hajam iz Grčije.« »A sem sploh pravilno povedala?« jo skrbi. Ja. ja, čisto pravilno» ampak v trenutku se mi zastavi vprašanje o praktični vrednosti omenjene fraze, v primeru, da se bo Rula lačna, žejna ali potrebna prenočišča znašla v končku Slovenije, ki ga angleščina Še ni dosegla. Slovenci imamo dokaj izdelane stereotipe o večini tujcev, ampak po pogovoru z RuJo postane jasno, da smo si jih tudi sami prislužili kar nekaj. »Hja, kaj sem pričakovala. preden sem prišla v Slovenijo? Predvsem sem o državi vedela to, da je bila nekoč del Jugoslavije in v skladu s tem sem pričakovala več ostalin socializma. Zato me je izjemno presenetil visok življenjski standard,« pove Rula o prvih vtisih. »Saj ste po svoje zelo odprti, kot posamezniki in kot družba na splošno, ampak se mora človek prav potruditi, da se prebije skozi vaš oklep.« Zagotovo Rula ne bo nikoli več padla komu v objem in poljub ob prvem srečanju. »Pri nas se vedno poljubimo, vi se zgolj rokujete, precej ste zadržani. Potrebujete nekaj časa, da se sprostite in z no-vlm znancem postanete domači.« Hmmm, morda bi si Slovenci morali izmisliti vsaj kakšen unikaten način rokovanja, če že ne kaj bolj izvirnega, da bi se tujci ob nas po* čutili nekoliko bolj domače. In kako si predstavlja kakšen zmenek s Slovencem? »Zaenkrat se še nihče ni dovolj opogumil. Si pa kar predstavljam, da bi bilo bolj v skladu z vašim siceršnjim karakterjem. Previdno, malce hladno. Mi smo dosti bolj topli in odprti. Zanimivo, kako >S€vemjaš-kit ste. Sem si predstavljala, da boste bolj >potegnili< na balkanski temperament«. Red in disciplina, slovenska vrlina »če me je kaj očaralo, je to vaša skrb za okolje. Pa čudovita pokrajina,« pravi Rula in to ne kar na pamet, saj si je v tem času o^edala več Slovenije kot povprečen Slovenec. »Razdalje so pač majhne. v hipu si iz Prekmurja na Primorskem.« Rula je v Sloveniji spletla ogromno novih poznanstev, predvsem prijateljev iz ostalih evropskih držav, ki jih je v Slovenijo pripeljalo podobno poslanstvo kot njo. »So seveda razlike med Ljubljano, ki je veliko mesto in je družba še toliko bolj odprta, in med Celjem. Še vedno sem začudena, kako je pri vas vse poceni, no, inflacija v zadnjem času se kar pozna, sicer je v Grčiji vse veliko dražje, predvsem hrana in pijača. A še vedno se ne morem navaditi na to, da po 10. uri zvečer v Celju zavJada mrtvilo. Kar je ver-jemo povezano s tem, da ste izjemno disciplinirani in delovni. Delo postavljate na prvo mesto. 7i\ak discipline pa je še nekaj; vsi se zvesto držite novega zakona o prepo-vedikajenja na javnih mestih. To me je res presenetilo,« se čez čas razgovori Rula. O tistih Slovencih, s katerimi se je zbližala, pa zna govoriti 2goij vsuperlativih. »Se mi zdi, da se junij kar preveč približuje. Celje je kljub nekaterim razUkam med narodoma poslalo moj drugi dom,« Rula s kar nekaj obžalovanja pričakuje datum svojega odhoda. POLONA MASTNAK »Saj ste po svoje zelo odprti, kot posamezniki in kot dnižba oa splošno, ampak se mora človek prav potruditi, da se prebije skozi vaš oklep.« M VASE SKRITE ZELJE^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Dragica je ob obisku ostala brez based. Andrej Pečenko vzel sapo Priljubljeni meteorolog na potici pri svoji dolgoletni oboževalki - »Kot bi bila v sanjah» Tako srečna sem!« Na seznam izpolnjenih želja smo doslej med drugim že vpisali tudi obisk Agencije RS za okolje v Ljubljani ter seznanitev z delom meteorologov. Vreme oziroma ta pomemben del naravnega okolja ]e imel osrednjo vlogo znova pred dnevi, ko smo se skupaj s priljubljenim vremenskim prognostikom Andrejem Pečenkom odpravili proti Prelski v Velenje. Ujeto v lok vsakdana in opravil, ki jih na kmetiji seveda nikoli ne manjka, smo presenetili družina Lesjak. Čemu se je na njihovem dvorišču znašel avtomobil z napisom naše medijske hiše, sta vedela in lo s skrivnosi-nim nasmehom izdajala le sin Bojan in njegova življenjska sopotnica Karmen. Skupaj z Bojanovo sestro Zdenko so namreč skovali načrt za uresničitev mamine velikanske želje. Dragica Lesjak namreč že več let redno in najraje spremlja televizijske vremenske napovedi, predvsem kadar obete za prihajajoče dneve v njeno dnevno sobo ponese Andrej Pečenko. »Med poslušanjem teh napovedi je mama veli- kokrat dejala, da ga bo enkrat povabila na svojo potico oziroma kakšne druge dobrote, pridelane na naši kmetiji,« je pojasnila zaslužna za prvi korak akcije, hČi Zdenka. Priljubljeni vremenski prognostik, ki bo letos slavil 25 let svojega dela, je tako v sončnem dopoldnevu potrkal na Dragi-čina vrata. »Ne, ne, ne, ne morem verjeli, saj sanjam, ne morem govoriti,« je bila njena prva reakcija na popolno presenečenje in naposled že iskanje dobre vile: »To je hčerka Zdenka, kajne? Zagotovo vam je ona zaupala mojo dolgoletno željo?« Pri pripravi skrivnostnega obiska je pomembno viogo odigral tudi sin Bojan, ki je mamo prosil, naj pripravi malico za njegove sodelavce - okusno, kot jo zna le or^a. Zakaj naj speče Še »vremensko potico«, pa ji je bQo že teže dopovedati, če naj je vse skupaj ostalo presenečenje. »Slišal sem za vaše povabilo na potico in temu se res ne da upreti. Rad imam takšne kontakte z ljudmi in povsem razumljivo je, da te bedaki ob rednem spremljanju potem vzamejo za svojega,« je njun pogovor začel Pečenko, sicer oče dveh otrok, Dragica pa je nadaljevala: »Tako ste prijazni, ampak, a veste, zakaj ste mi pa najbolj všeč? Ker poveste vremensko napoved na daljši rok, In od nekdaj sem želela govoriti z vami. Vreme je moje priljubljeno področje in doma se vselej Šalijo, da Če bi bilo možno, bi tudi desetkrat dnevno poslušala vaše napovedi.« Kot je razvidno že iz teh besed, je bilo dobro razpoloženje zajeto v vse ure Wepeta. Dragica Lesjak, ki sicer obožuje zimo, saj ta, kot pravi, pravljično obarva pokrajino, je svojemu gostu zastavila kar nekaj vprašanj. Kako poteka delo meteorologov, kako spremljajo in interpretirajo vreme ter nenazadnje, koli- Andrej Pečenko je dobil vdar posebno »vremensko potico«. ko časa potekajo priprave na njihove televizijske vremenske napovedi. »Priprave na slednje trajajo več ur, začnejo se sredi dopoldneva in potem sam ali skupaj z dežurnim prognostikom spremljam in pregledam napovedi, nato sledi sestava besedila in že skok v masko in pred kamere,« je odgovoril Pečenko ter dodal, da meteorologov napovedovalci vremena, ki sicer nimajo strokovne izobrazbe, ne motijo, »Sprva so nas morda že malo, toda oni so zgolj napovedovalci- Povedo oziroma si prilagodijo naše besede. Mi pač vemo Še tisto vmes. To je seveda povsem sprejemljivo in tudi v svetu je tako.« V sklepnem delu obiska je dodal še povabilo Lesjakovi v prestolnico, da si ogleda, kje in kako dejansko poteka delo vremenarjev. O ostali vsebini srečanja pa več v soboto, nekaj minul po 10. uri na Radiu Celje. MAJA GORJUP Foto: KATJA DERNOVŠEK »Uresničile so se mi sanje,» nam je zaupala Dragica, ki je And raja Pečenka prepričala, da sa splača poskusiti tudi domačo slivovko. iš v ' ř le darilo Agencija RS 2B okolje. Andrej Pečenko, Bojan in njegova Karmen. Dragica in Anton Lesjak, Na severu nič novega Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tretjem krogu evropskega prvenstva v norveškem Stavangerju iz* gubila s Hrvaško z 29:24. Že pred sosedskim obračunom pa si je zagotovila napredovanje v drugi del zaključnega turnirja stare celine, saj so Poljaki premagali Cehe. Izbranci Mira Požuna se bodo danes pomerili s Crno goro ob 16.15, v sredo z Norveško ob 20.15, v četrtek pa z Dansko ob 18.15. Gostiteljica EP bo vse tri tekme igrala v večernem terminu, Slovenija pa v vseh treh možnih. Po 4 točke imata Hrvaška in Norveška, po 2 Danska in Poljska, brez pa sta Slovenija (razlika v zadetkih -11) in črna gora (-13). Na prvih dveh tekmah so naši reprezentant)e navdušili (zmaga s Češko s 34:32) in razočarali (poraz s Poljsko s 27:33). Norveško je že zapustila Rusija in z njo tudi Edi Kok Ša rov. DŠ Foto: GREGOR KATTC Z mojstrskim prodorom je ob Igraleu manj celotno hrvaško obrambo ukenil Dragan GajiČ. AZS: »Omogočili smo irse postoplceiff Kar smo v zadnjih mesecih uspeli izvedeti od Jolan-de Čeplak, je bilo njeno za* ni kanje o prenehanju ukvarjanja z atletiko. Glede primera pozitivnih doping te-stov A Id B pa od nje nismo dobili informacij. Zato pa je predsednik Anti-doping komisije Atletske zveze Slovenije doc. dr. Tadej Malovrh želel dodatno pojasniti poiek dogodkov v omenjenem primeru, potem ko je prejel nekaj očitkov: »25. julija 2007 pozno popoldne je AZS prejela od lAAF obvestilo o pozitivnem testu A in B slovenske atletinje Jo-lande Čeplak. Test A je bil opravljen 18. junija 2007, lest B pa so pooblaščenci za izvajanje doping kontrole izvedli na zahtevo atletinje Jolande Čeplak. Takoj po prejemu obvestila lAAF je A2S obvestila Jolando Ceplak in ji tudi obrazložila, da ima po pravilih WADA in lAAF v osmih dneh od prejema obvestila pravico zahtevati zagovor, v nasprotnem primeru atlet prizna oz. soglaša z rezultati testov. Naloga komisije za an-tidoping (KA) AZS je izvedba kontrole dopinga in vodenje postopkov, ki se izvaja v skladu s Pravilnikom v delovanj u in pristojnostih KA AZS, zato je slednja v primeru Jo-landečeplak pridobila potrebne podatke s strani lAAF in določenih laboratorijskih strokovnjakov, ki jih je potrebovala za razjasnitev primera, prav tako pa je do vseh teh podatkov irftela možnost dosto-pati tudi Jolanda Čeplak, kolikor WADA akreditirani la- boratoriji, skladno z Akredi-tacijskimi pravili pač to dovoljujejo. KA AZS je v okviru svojih pristojnosti atletinji Jo-landi cepiak posredovala na* slove laboratorijev, elektronske naslove in teiefor^ske številke ključnih oseb za pridobivanje informacij. AZS je prav tako atletinji omogočila maksimalno možen dolg rok za pripravo obrambe in za zbiranje dokumentacije, saj je bil sklep za uvedbo disciplinskega postopka izdan Štiri dni pred absolutnim zastaralnim rokom. Metoda dokazovanja rh-EPO je priznana in akrediti- Zinožem Alešem med leti, polnimi sreče, zadovoljstva in uspehov. rana metoda pri WADA, vsi postopki za izvedbo metode so bili opravljeni brez neskladnosti, ki bi lahko na koncu povzročile lažno poziriven rezultat. Komisija za antidoping AZS je vse očitke atletinje natančno pregledala, vendar ni bilo podanih takšnih strokovnih argumentov, ki bi lahko zanikali dejstva o pozitivnem rezultatu dveh testov Jolande Čeplak. V primeru, da atletinja Jolanda Čeplak meni, da test za dokazovanje rhEPO ni primeren, lahko skladno s pravili lAAF to dokazuje pri dveh mednarodnih institucijah -lAAF in WADA, ki sta pooblaščeni za izvajanje laboratorijske diagnostike dopinga. Predsednica disciplinske komisije AZS Tanja Malovrh je 15. decembra 2007 s sklepom predlagala zasedbo senata, iz katerega pa se je sama že izločila. Nenazadnje na] pojasnimo, da je AZS združenje vseh atletov in atletinj v Sloveniji, ki ne zastopa parcialnih interesov posameznikov, vsekakor pa je v primeru Jolande Čeplak atletinji omogočila vse postopke, da bi atletinja dokazala naspromo. Tudi v prihodnje bo AZS svoje delovanje na področju izobraževanja in preprečevanja zlorabe dopinga nadaljevala.« Čeplakova |e zgoîj obložena, »obsojena« pa Še ne v popolnosti, zato ostaja med fa-voritinjami za zmago v tekmi za najboljSo Športnico leta v Celju, kajti v Birminghamu je na dvoranskem EP osvojila bronasto medaljo. DEAN SUSTER Foto: GREGOR KATIČ Za klubi s Celjskega je uspešen konec tedna, saj so tri zmage in dva poraza celo več, kot so lahko ljubitelji košarke pričakovali pred tem krogom. Še kako sta pomembni zmagi Šoštanjčanov in Polzelanov, ki tako ostajajo v neposrednem boju za sedmo mesto ter s tem za ligo za prvaka. Odlična igra »električarJevK Elektra Esotech je pričakala Krko iz Novega mesta in jo povsem nadigrala, Dolenjci so bili do tega kroga na prvem mestu lestvice. Odlično pripravljeni in vodeni Šoštanjčani so bili boljSi v prav vseh elementih igre. Vodili so od začetnih 5:0 do končnih +20, in to vseh 40 minut igre. Njihova obramba je bila zares odlična. Zelo dobra Krka je namreč v zadnjem delu, v katerega je krenila z • 9, torej še v odprt boj, dosegla reci in piši vsega pet točk, kar je v prvi meri zasluga obrambe ekipe Ivana Stanišaka» ki je bil po srečanju upravičeno navdušen: »Čestitke predvsem mojim fantom, saj so odigrali odlično tako v napadu kot obrambi. Znali smo izkoristiti slabši dan Krke, kar je delno zasluga tudi naše igre. Povedal sem vam že pred tekmo, da se naša forma izboljšuje, da ekipa odlično dela in da se počasi, a zanesljivo >zlagamo< tako, kot je treba. Ta igra proti Krki je bila zares odlična, prepričan pa sem, da še Imamo dovolj rezerv.« Pri Elektri je bil prvi mož Aleš Kune [21 točk, 9 skokov), takoj ob njem pa vse boljši in boljši Štefan Ličartovski (15), ki je v trenutkih. ko je Krka pretila, znal zadevati z razdalje (trojke 3:3). Elektra si je zdaj že odprla vrata lige za prvaka, a za vstop bo potrebnih še nekaj zmag- Prva priložnost bo že v soboto, ko odhajajo Šoštanj-čani v Sežano h Kraškemu zidarju. Drugi polčas prinesel zmago Hopsi so slavili v Zagorju in ostali v boju za ligo za prvaka. A kar je še pomembnejše, Se boîj so se v zmagah oddaljili od nevarnega dna tabele. Srečanje v Zasavju je imelo dva povsem različna polčasa. V prvem so domačini, ki jim pošteno gori pod petami, igrali, tako kot si želijo v klubu, in ta del dobiii za 12 točk. 48:36. V nadaljevanju seje slika spremeniia. Obramba Hopsov je postala bistveno boljša in razlika se je začela topiti. Do konca tretje Četrtine so Polzelani znižali na -5, v zadnjem delu pa naredili dokončen preobrat ter s tem spet dokazali veliko srce in psi-hološko moč ekipe. Zagorje je še dobrih pet minut pred koncem vodilo z 78:71, nato se jezačel juriš polzelske ekipe. Rajko Riluper (23), ki je še lani igral v Zagorju, in An- V zadnjem obdobju je na jboli2| drej Podvršnik (13) sta začela zadevati, po prostih metih Petra Jovanoviča, kar so, bile njegove edine točke, pa, so Hopsi minulo in pol predj koncem povedli z 82:81. V' živčnem zaključku srečanja, kjer so se napake vrstile na obeh straneh, so imeli Hopsi dovolj moči, da so s košem Klemna Lorbka (7) prišli do 84:81 in zmage sredi Zasavja. Hopse že nocoj čaka srečanje v njihovi dvorani proti Heliosu. Bres težav premagali težave v Laškem so se v minulem tednu pošteno zbali poškodb gležnjev An tej a Mašiča in Nejca Strnada ter poškodbe Semirja SmajloviČa, precej bolj kot prihoda Kraškega zidarja. Pokazalo seje, da je poškodba Mašiča le lažje narave. Smaj lovič bo prav tako kmalu pripravljen, medtem ko bo Stmad odsoten Se kakšen teden. V takšnem vzdušju so varovanci Damjana Novakoviča odlično začeli srečanje in vse odločili že v prvi četrtini, ki so jo dobili za 16 točk. Odlična obramba in sijajni Lance Harris (34, met iz igre 16:22. 6 skokov), ki je navduševal z zabijanji, sta bila namreč dovolj, da so hitro strii odpor Sežancev. V nadaljevanju je sicer vnema nekoliko popustila, tudi zaradi številnih menjav, tako da so gost- m St. 6 - 22» lanuar 2008 magi Elektre Hopsov koitriar Hopsov Rajko Rřtupsr. je iz Laškega odšli s še znosnim porazom, saj so pri Laš-čanih na parket stopili vsi re< zervisti- Ob odličnem Har-risu je po daljšem Času svoje znanje pokazal tudi Salih Nuhanovič (19, n}> kar $e še kako dobrodošlo za »pi-vovarje«. LašČani zdaj odhajajo k sosedom v Šentjur, kjer bo Novakovič prvič v HruŠevcu vodil ekipo proti »svojemu« Alposu. Potop v zadnji četrtini Zreča ni so gostovali v Kopru in doživeli visok poraz, ki je prišel v zadnjem delu tekme, saj je po treh četrtinah Ro-gla vDdilaz61:5ZSev34- minuti je bil izid izenačen na 65, po peti osebni napaki tokrat razpoloženega Miroslava Petroviča (20) pa je igra Rogle razpadla in domači so do konca dosegli delnih 28:12 in zanesljivo zmagali. Ob Petroviču velja omeniti še eno dobro igro novinca Dejana Gr-koviča (Î7» 13). »35 minut smo se odlično držali in bili blizu želenega dlja, zmagi v Igralec 16. kroga: Lance Harris (Zlatorog). Peterka 16. kroga: Kunc, Ličartovski (Elektra Eso-tech)> Rituper, PodvrSnik (Hopsi). Harris (Zlatorog). Kopru. Nazadnje nam je zmanjkalo moči, tudi nekateri drugi dejavniki so vplivali na naš poraz,« je povedal strateg Ro^e Slobodan Benič. Rogla že nocoj čaka doma ekipo Slovana, ki ni nepremagljiva za slovenske klube v tej sezoni. Brei možnosti v DomZaiah Šenijurčani so že med tednom gostovali v Domžalah in doživeli pričakovan poraz. Helios» ki sicer obupno igra v ligi NLB, si rane namreč celi na tekmah SL in tako je bilo tudi proti Alposu. Ob tem starejši igralci Šentjurske ekipe ne zmorejo napora dveh težkih tekem v nekaj dneh, tako da je poraz s 26 točkami pričakovan. Sicer se je Alpos še nekako držal do konca tretje četrtine in zaostanka 16 točk, nato so v zadnjem delu Šenijurčani padli in doživeli poraz, ki pa je bil tako ali tako načrtovan že vnaprej. Pri Alposu se je najbolj izkazal Srboljub Nedeljkovič (22). solidno pa mu je asistiral Primož Kobale (15)» a kot rečeno, je bilo vse skupaj premalo. V soboto bodo Šentjur-čani gostili Laščane, lokalni derbi pa bo zagotovo napolnil dvorano Hniševec. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Novinci: Jevdžić, Raticović, Reiiar Moštva, ki igrajo v ligi UPC Telemach, se še naprej krepijo. Tako je tudi na Celjskem. Laščani so dobili novookre-pitev, krilnega centra Aleksandra Jevdžiča (203 cm. 25 let), ki je dve sezoni že igral v La§-kem pod taktirko Aleša Pipana. Nato je iz Laškega odšel v Slovan, kjer se je poškodoval in odigral le 11 tekem. V tekoči sezoni je začel pri Leotarju (BiH), se preselil v Kraljevo k Slogi (Srbija)» od koder prihaja v Laško. Z njim |e pogodba že podpisana, na papirje (delovno in bivalno vízo) pa čaka v Kraljevu, kjer je v soboto še igral za Slogo. Novega igralca so dobili Še v Zrečah, 205 cm visokega centra Igorja Ralkovića Iz Srbije. Ta 27-letni igralec bo tako tretji novinec v zadnjih dveh tednih v Zrečah. Prihaja iz Niša, kjer je igral v tej sezoni, pred tem pa je bil v Romuniji, Ratkovič je že v Zrečah in bo nocoj proti Slovanu debitira I v dresu Rogle, kjer bo imel trener Benič po vrnitvi poškodovanih Boštjana Sivke in bratov Brolih, Primoža in Jureta, precej sladkih skrbi, kako sestaviti ekipo, da ne bo v Igor Ratkovíé bo Mcoj oblekel zrešld dres. njej nezadovoljstva. Dodajmo še, da prestopni rok za slovenske igralce in igralke traja do 31. januarja, za tujce pa do začetka drugega dda tekmovanja. Po slabih rezultatih v tej sezoni prihaja do zamenjave na trenerskem stolčku ženske ekipe Citycentra iz Rogaške Slatine. Dosedanjega trenerja Milana Bastašiča. ki bo odslej samo predsednik kluba (doslej je imel obe funkciji), bo namreč zamenjal Aleš Rehar. Do novega leta je vodil ekipo Celjskega KK v 1. B li^. Že na začetku sezone je bil resen kandidat za trenerja Slatin-Čank. a se je nato odloČil za moško košarko. V Rogaški Slatini bo krmilo prevzel v začetku februarja, saj ima zdaj še izpite na fakultet. Ekipo bo vodil do konca sezone, ko se bo z vodstvom kluba dogovarjal glede možnega nadaljnjega sodelovanja. JT ŠPORTNI . KOLEDAR Torek, 22.1. KOŠARKA 1. SL, 17. krog, Polzela: Hop-si - Helios, Zreče: Rogla • Geo-plin Slovan (obe"i9). Sreda, 23.1. KOŠARKA l. SL (ž), i3. krog. Maribor: AJM-MerkurCeîjeOS). 1. B SL, 15. krog: Litija -Rogaška (20). ROKOMET Četrtfinale Pokala Slovenije (ž); Celeia Žalec • Ptuj, Celje Celjske mesnine • Kočevje (obe PANORAMA NOGOMET 13. krog 1. SLMN: Živex • Ajdovščina 6:2; Kroflić (7, 9]. Kolar (14), Novak {17Mskraí (25,33); Peljhan (34.36). Izolû - Dobovec 1:7; Hrvaiîn (12); Firer (3,23), Hrovaiič (12.38), Stres (16). Repine (26), Bra-čun (37). Vrstni red: Svea 27, Gorica 26, Puniar 23, Živex 22, Dobovec 20, Ajdovščina 17, Tonîi Press Bronx, Izola 16, Sevnica 12, Sodražica 1. ROKOMET 10.krogLSL(ž):i:V(/eC# ske mesnine - Brežice 37:27 (18:10). Ceieia Žalec • Skofja ijyka 40:29 (19:i3). Vrstni red: Krini 18, Celje. Pluj 17. Celeia Žalec 14, Olimpija 13, Škofja Loka n, Koievje, Brežice 8. Velenje 6. Burja 4, Zagorje 2, Izola 0. KOŠARKA 16. krog 1. SL: Koper • Rogla 93:77; Panić 39, Virijević 16; M. Petrovič 20, Grković 17, Horvat 13, Remus, Čigoja 10, Matevžič S. Jereb 2. Elektra • Krka 73:53; Kune 2i. Ličartovski 15, Vrečko 14, Bab-nič 9. Jeršin 4» Dobovičnik, Bujan, Ivanovič, Goršek, Ši-mutUč 2; Rakočevič 12, Soldo, Mihailovič 9. Zc^orje -Hopsi 82:85; SpeSič 21, Baj-ramlič, Savkovič, Goodrich 15; Riluper 23, Podvršnik 13. Čatovič 11, Vodovnik. Kobale 10, Godier9, Lorbek 7, Jo-vanovlč 2, Zlatorog - Kraški zidar 92:72; Harris 34. Nuhanovič 19. Mali 12, Horvat 10, Andrej Maček 6, Jelesije-vič, MaŠič 4, Zupane 2, Anže Maček 1. Vrslni red: Helios, Krka 29, Zlatorog 28, Koper 27. Mercaior 24. Geoplin Slovan 23. Elektra. Hopsi 22, Alpos 21, Rogla 20, Kraški zidar 19, Zagorje 18. 15. krog 1. B SL: Celjski KK -Medvode 81:84; Ambrož 21, Senica 19, Zdovc. Sotošek 12, Grilanc 11. Temnik 4, Škorc 2; Divjak 28, Traiar 15, Pojiclji -Konjice 85:64; Kosec 22, Pušić IS; Gačnik 20. Ravnihar 10, Ribič 9, Novak 6, Šmid 5. Lajnš-Cek, Keblíč, Vipotnik, Muxel 2. Vrstni red: Parklji, Postojnska jama 28, Nova Gorica, Hrastnik 26, Gradišče 25, Janče 23, TYbovlje 22. RogaSka 21. Lilija, Radenska 20, Konjice, Celjski KK, Triglav 19, Medvode 16. 14. krog 2, SL - vzhod: Mz-zarje ■ Pakman Celje 65:71; Cosič 16. Kovačič 15, Valen-čak 12. Gračner 7, Gelb 6, Za-dravec 3, Plaskan, llič, Maii-jevlč 2; Koćevar 26. Bregar 22, Kranjc 9. Frece 7. Mlčanovič 5. Felicijan 2. Maribor • Terme Olimia 95:86. Vrslni red: Casino Maribor 30, Maribor 24. Ilirija. Grosuplje, Union Olimpija ml. 23. Ježica 22, Pakman Celje 21. Calcii Mavrica 20. Terme Olimia 19, Ruše, t-astovka 16. Nazarje 15. 12, krogl.SL Ižy.liiglav-Citvcenrer 84:64: Koprivšek 24.'Markač21;Baloh 18, Serdar 17, Knez. l.esjâk 7. Pllber-$ek 6. Drovenik 5, Mauhar 4, Odeja • Konjice ?\'M; Grilanc 24, Krznarič 17: Pr§a 18, U. Kvas 14, N. Kvas 10. Zdovc 9, N. Klančnik 8, Javornik 4, 1. Klančnik 1. Vrstni red: Merkur Celje, Kranjska Gora 20, AJM 19. Odeja, Neso îhke 18, Ježica 17. Konjice 16, Domžale, Triglav 14, Ciiycenier 13. Črnomelj 11. 11. krog lige NLB (ž): Ra-gasa ' Merkur Celje 80:72; Ča-kič. Bogoje 15; Čonkova 23. Blake. Jevtukovič 16, Barlč. Kerin 6. Jereb 3, Zdolâek 2. Vrstni red: Šibenik 21, Gospić, Budučnost20, Ragusa 18. Crvena zvezda 17, Jedinstvo, Meiiveščak 15, Merkur Celje 14. Mladi krajišnik 13. Vojvodina 12. (KM) RK Celeia Žalec pod drobnogledom! Katja Cerenjak Ka^'a Čerenjak je s trenira njem rokometa začela v tretjem razredu osnovne sole. Začela je v športni soli Ceije, zatem na-dalíevalastreníngív RK Celeia Celje. Sezono 2001 /02 je kot izposojena igralka odigrala v RK Žaiec in se po enem letu vrnila v matični K)ub. Pridobljene izkušnje so ji pomagale v prvi sezoni nastopanjav I. drtavni rokometni ligi ter pri osvojitvi prvega naslova mladinskih državnih prvakinj. Postalaje tudi stalna članica kadetske in mladinske državne reprezentance. V sezoni 2004/05 je prestopila v RK Celeia Žalec. Im mu ostaja zvesta še danes in sicer na mestu krožne napadalke. Med svo|e največje uspehe šteje dva naslova mladinskih državnih prvakinj, 7. mesto na kadetskem evropskem prvenstvuvTurčiji, dve 8. mesti na mladinskih evropskih prvenstvih na Finskem in Švedskem, 7. mesto r^a,mediteranskih Igrah mladih v Španiji, 7. mesto na svetovnem šolskem prveristvu v Francii i ter drugo mesto na držav- nem prvenstvu za članice, ki gaje v sezoni 2005/06 osvojila zekipo RK Celeia Žalec. Med prav poseben usp^ šteje že 25 zbranih nastopov v slovenski članski reprezentanci ter nastop na evropskem prvenstvu za članice na Švedskem. Upa In verjame, da bo z uspehi nadaljevala tudivprihodnje. NAKRATKO Marguč trinajsti La Molina: Rok Flander je drugič leios zmagal na tekmi svetovnega pokala vdeskanju na snegu v paralelnem slalomu. Med elimo Šestanjsteri-co se je uvrstil tudi Laščan Rok Marguč, ki je zasedel 13. mesto, potem ko ga je izločil Kanadčan Jasey Jay Anderson. Konec v Avstraliji Melbourne; Velenjska teniška igraJka Katarina Srebot-nik se je z odprtega prvenstva Avstralije poslovila v tretjem krogu. S 6:3 in 6:4 jo je izločila četrta nosilka, Srbkinja Ana Ivanovič. Prvi letošnji turnir za veliki slam je Srebotni-kova zaključila tudi v igrah dvojic, ko Sla z Japonko Ai Sugijamo v drugem krogu iz-^bili proti ameriškima sestrama Williams- (MK) V sobfrto prvi korale xa polfinale Celje: Celjske kegljavke vodijo v 1. A slovenski ligi z 20 točkami pred Brestom (15) in Adrio (14). V 10- krogu so z 8:0 in razliko v kegîjih kar +324 ugnale Kamnik. Barbara Fidel je podrla celo 656 kegljev» Nada Savič pa je ugnala doslej $e neporaženo Sii-vanoBelcijan (574:561). Vso-bolo (12.30) bodo Mirotek-sovke na prvi čeirtfinalni tekmi lige prvakinj gostile romunski Elektromures. Bolje s puško kot s pištolo Ormož: V 4. krogu državne lige zzračnim orožjem so tekmovalci SD Dušan Poženel iz Rečice pri LaSkem osvojili prvo mesto ekipno s puško v ligi sever in drugo s pištolo v 1. ligi. Posamično je bil Vili Ravnikar 3., Maja Vengusl 4. ter Peter Tkalec 7. Prvi poraz Gomiljanov Polzela: VkoŠarkarskiligi Br-glez.com vodila moštvi Kam-noseštvo Vogrinec in ŠD Gomil-sko s po sedmimi zmagami, lest jih ima Celje Avtokonlrol, pel Vrani Vransko ... Izidi 8. kroga: Brglez-com - Pizzeria 902 70:57. Hopsi mladi - Bar Tiptop 61:64, Kamnoseátvo Vogrinec - ŠD Gomilsko 91:70. Vrani - Pivovarna LaSko 72:81, SK Žalec - Celje 5i:68. Po 9. krogu bodo 10. februarja sledile tekme Čeirtfinala. Druženje najmlajših rokometasev Celje: Kar 64 ekip je sodelovalo na turnirju Igrajmo rokomet v mini rokometu. Za dečke so ga pripravili že 18., za deklice 14. Pri slednjih letnika 1997 je bilo Velenje drugo, pri 1. 98 peto, športna šola Celje pa druga. Pri dečkih je Celje Pivovarna Laško zmagalo pri 96 A in 97 B» pri 98 A pa je bilo drugo. Drug mesti sta pripadli OŠ Vojnik pri 99 B in 98 B ter ŠŠ Celje pri 99 A, Priznanja je podeljeval tudi Miha Bojovič, vodji tekmovanja pa sla bila Tone in Mar-lin Gorčic. (DŠ) •S' J a» I COi Teharje: ko vozila s ceste letijo na dvorišče Kdo bo kriv> če bo avto naletel^ ko bo lastnica hiše na dvorišču? - Kljub smrtni nesreči niso odreagirali niti na območju Vojnika Minuli Četrtek nekaj minut pred 14. uro je mlajši voznik osebnega vozila vozil po Teharski cesti iz smeri Teliarij proti mestu, nakar ga je v klancu pri vožnji navzdol očitno začelo zanašati. Z avtomobilom je zletel na dvorišče stanovanjske hiše na Tebarjaii Z in pristal na strehi. Na srečo se je vse končalo z lažjimi poškodbami voznika, a če bi bila lastnica v tistem trenutku na dvorišču, bi lahko poročali o tragediji. Najhuje je, da to še zdaleč ni prva nesreča, v kateri je vozilo pristalo na dvorišču Matilde Smole. Toda zaenkrat ni razlogov za zaščitno ograjo, so prve ugotovitve pristojnih na celjski občini« ki pa bodo zadevo Še preučili. Lastnica stanovanjske hiše Teharje 2 je imela že večkrat težave s poplavami, saj ji je zalilo ves spodnji del hiše, zdaj se boji še za svoje življenje vedno, ko stopi na dvorišče» ali del zemijlšča, kjer ima posejano koruzo. Čisto možno je namreč, da bo v listem trenutku na njeno dvorišče s ceste zaneslo spet kakšno vozilo. »Pred kratkim sem na Mestno občino Celje naslovila prošnjo, naj postavijo vsaj zaščitno ograjo pred mojo hišo ter da neka) storijo, da se to ne bi več dogajaio,« razlaga Smoletova. In kot da bi imel hudič prste vmes, je že nekaj dni po njenem pismu na njeno dvorišče priletel še omenjen mladi voznik s svojim avtomobilom. »Dopis sem nesla tudi na Krajevno skupnost Aljažev hrib. So rekli, da ga bodo tudi oni dostavili na Če bi lastniea hišs Matilda Smola v času nesreče stala na svojem dvorišču pri drevesu, ki je vidno v ozadju. bi se290dila tragedija. (Rata: SHERPA) celjsko občino,« razlaga naša sogovornica. »Ja, kako pa delate na zemljišču« kjer raste koruza,« vprašamo našo sogovornico, » ... saj je to smrtno nevarno, če bi v tistem hipu naletel kalcšen avto?« «Uh, vedno se bojimo in trepetamo, da ne bi bilo kaj narobe,« še pojasni. Smoletova se je obrnila tudi na Policijsko upravo Celje, kjer so ji priskočili na pomoč in ji poslali podatke o prometnih nesrečah'na tem cestnem odseku. »Od 1. marca 2003 do 10. novembra lani se je na tem delu zgodilo deset prometnih nesreč, ena se je končala s telesnimi poš- kodbami, druge z gmotno škodo na vozilih,« so ji povedali na policiji. Če k tem desetim nezgodam prištejemo še vse tiste, v katerih so lastniiU na zemljišču naše sogovornice povzro61i škodo, nesreče pa niso prijavili, potem je številka višja... Smoletova trepeta vsak trenutek, tudi če je v hiši, ko na cesti zaškripljejo zavore ali če je slišati, da kdo vozi s preveliko hitrostjo. Avlo v hiso Na Teharjah tako obstaja realna nevarnost nesreče, kot se je zgodila na cesti Ivenca-Frankolovo leta 2Û05. V Glo- Matilda Smola na svojem smrtno nevarnem dvorišču. Žs ob nastajanju te fotografije je bilo med nami dokaj nelagodno občutje, saj smo šteli točno na sledeh, ki jih je na dvoriŠČupustilovozilo, kije včetrtek zapeljalo na zemljišče Smoletove. bočah je lakrat 33-lelni voznik z avtomobilom trčil v sta-novanjsko hišo in umrl. 33-letnik je najprej zapeljal na nasprotni vozni pas, trčil v drugo vozilo, nakar gaje ponovno odbilo na desno polovico ceste, kjer je trčil v začetek varovaine ograje. Zaradi velike hitrosti je vozilo dvignilo in dobesedno poletelo skoraj IS metrov naravnost v hišo Hedvike Kovač. Avtomobil se je zaril točno v dnevno sobo, a na srečo v tistem trenutku tam ni bilo nikogar. Kovačeva je tudi v tistem primeru na nujnost močnejše ograje tik ob njeni hiši že opozarjala veliko Časa pred nesrečo. Šokantno je, da je kljub tragični nesreči in kljub temu, da bi v njej lahko umrl še kdo od stanu-jočih v hiši, ograja r\a tem delu Še vedno takšna, kot je bila leta 2005. In da je nevarnost resničen problem na tem delu, smo se prepričali tudi sami, ko smo nekaj časa opazovali promet na tej cesti, na nevarnost kaže tudi podatek, da naj bi se pred časom tam spet zgodila nesreča, a ne tako huda. Voznik naj bi ograjo vseeno poškodoval, menda je na enem delu sploh ni. Če se vrnemo nazaj na Teharsko, nekateri vozniki, ki dnevno vozijo po njej. znajo povedati, da gre za izredno nevarno cesto, Šeposebej, če je spolzka. Na eno od dveh večjih parkirišč, tik ob hiši Matilde Smole, ki je verjetno last soseda podjetnika, že nekaj časa ni mogoče zapeljati, saj so postavljene betonske blokade, stanovanjska hiša Teharje 2 in njena last-ruca pa sla vsak trenutek v nevarnosti. Na Mestno občino Celje smo tako naslovili vprašanje, ali predvidevajo kakšno rešitev in predvsem ali je le-ta možna. Me potrebujejo ograje?! z referata za promet in varstvo okolja na Oddelku za okolje, prostor in komunalo na Mestni občini Celje naj bi se po prošnji Matilde Smole in našem zanimanju za omenjen problem včeraj tudi sami odpravili na teren pogledat nastalo situacijo. Vendar nam je Smoletova, ko smo jo vprašali, če seje vtem času pri njej kdo oglasil, dejala. da ne. Očitno je tako dovolj le pogled in ne pogovor o konkretnih situacijah. Na celjski občini pravijo, da do zdaj znani podatki o četrtkovi prometni nesreči kažejo, da se nesreča ni zgodila zaradi razlogov, ki bi bili utemeljeni, da bi na tem delu postavili zaščitno ograjo. Vendar to so le prvi vtisi, kaj več bo možno povedati, ko bodo v roke dobili policijski zapisnik o omenjeni nesreči. CVerj etno bo tudi takrat sledil pogovor s stanovalko?) In ne le o nesreči, ki se je zgodila v četrtek, ampak o vseh tistih, ki so se na tem delu zgodiJe v zadnjih letih. Na dvorišču in zemljišču Matilde Smote je do zdaj pristalo ali tam povzročilo poškodbe krepko več kot 10 avtomobilov. »S policije so mi poslali dopis o nezgodah, ki so bile prijavljene, toda številni jih ne prijavijo, meni pa ostane škoda na moji zemlji in strah, da ne bo avto na mojem dvorišču zbil kdaj mene ...« zaključuje Smoletova. O tem, kaj bodo občinskim možem pokazali zapisniki nesreč na tem odseku, in ali bodo presodili, da sta Matilda Smole in njena hiša res na varnem delu. bomo Še poročali. SIMONA ŠOLINlC 26. aprila 2002 v večernih urah je na nevamem cestnem odseku osebni avtomobil trčil v stanovanjsko hišo v Látkoví vasi. To je bila v tistem letu tudi ena najhujših nesreč na Celjskem, saj so umrli trije mladi ljudje, trije so bili hudo poškodovani. Avtomobil se (e zaletel natanko v tisti del hiše, kjer je biJa soba devetletne deklice, ki je v Času nesreče spaia v dnevni sobi. Globoče. september 2006. Avto se je zaril direktno v hišo ženske, ki je na to navamiïst prad tem^a opozaijalB. Se bo zgodba ponovila na Teharjah? m Petek dan tragedij na Celjskem Na območju Policijske uprave Celje sta se v petek zgo-dili dve tragediji. V Velenju je v prometni nesreči umrla 72-Ietna ženska, v Celju pa je vlak do smrti povozil moškega srednjih let. V prvem primeru se je nesreča zgodila zaradi izsiljevanja prednosti, v drugem primeru pa naj bi šlo za več kol očitno odločitev, da je moški sam želel končati svoje življenje. Na železniških tirih je smrt kosila nekaj minut Čez 15. uro v petek, in sicer v Vrun-čevi ulici v Celju. Tragediji na železniškem prehodu je bilo priča kar nekaj mimoidočih, ki so se v tistem tre- nutku nahajaJi v bližini. Nekateri so dejali, daje šel moški mimo spuščenih zapornic in skočil pred potniški vlak. Strojevodja potniškega vlaka naj bi ga opozarjal z zvoč-nimi signali, a trčenja ni mo- gel preprečiti. Moškega naj bi vlak zbil in nato potiskal še okrog 20 metrov. Celjska policija je bila na kraju dogodka kar nekaj časa po tragediji, njegova identiteta namreč ni bila takoj znana. Kasneje so ugotovili, da je šio za 46-letnega moškega iz okolice Vojnika. Obstaja tudi možnost, da se je moški v Vrunčevo pri-pel]sl> saj naj bi pri njem našli kJjuče osebnega vozila. To je sicer od lanskega julija že četrta smrt na tirih. Naj spomnimo, da je v času piva in cvetja v Laškem vlak povozil 22-letnika, konec julija je na tirih pri polulskem mostu umrl 18-letnik, konec novembra pa na železniški postaji v Levcu 53-letni moški. Moi iisiljevalr žena umrla Petkova prometna nesreča pa se )e zgodila na Šaleš- VVelenju se je zgodila dniga tragična prometna nesreča letos na našem območju (Foto: SHERPA) Požig na območju Šentjurja Konec ledna je v Vezovju na ob* močju Šentjurja ogenj zajel gospodarsko poslopje, v katerem je zgo-relo tudi neltaj sena in del kmetijske mehanizacije. Škode je za 8 ti-soč evrov» požar pa naj bi bil podtaknjen. Pred dne\d je spet zagorela ena izmed lesenih ut na Koroški cesti v Velenju. škoda Še ni znana, prav tako vzrok požara. V Velenju naj bi do zdaj lesene ute Že večkrat zagorele, v večini primerov pa je šlo za domnevne požige. V dneh minulega konca tedna jego-relo tudi v enem od stanovanj na Partizanski cesti v Celju, kjer je Škode za več deset tisoč evrov. Vzrok požara še ugouvljajo, ognjeni zublji pa so uničili mansardne bivalne prostore večje hiše, v kateri so tudi prostori podjetja. Goreti naj bi začelo v nedeljo nekaj minul pred 7. uro zjutraj, ognjeni zublji pa naj bi uničili prostore, kjer sta se nahajali kuhinja in dnevna soba. Požar je 45 minut gasilo več poklicnih in prostovoljnih gasilcev. SŠol 46-lâtnik naj br storil samomor. ki cesti v Velenju nekaj minut čez pol enajsto uro. V nesreči sta trčili osebno in terensko vozilo. »Nesreča se je zgodila, ko je 75-letni voznik osebnega avtomobila v križišču Kidričeve in Kopališke ceste zavijal levo v trenutku, ko je Iz Rudarske v smeri proti Goriški utici, torej naravnost, pripeljala 53-letna voznica terenskega avtomobila,« razlagajo policisti. V silovitem trčenju se je 71-letna sopotnica v osebnem vozilu tako hudo telesno poškodovala, da je umrla na kraju nesreče, voznik osebnega vozila pa je bil Če gasilci ne bi požara pravočasno pogasili, bi se lahko razširil na streho in poslovne prostore. Sjmer« d«o«o razpisuje delovno mesto komercialista Kraj dela: Celje. Ipavceva 22 Delovno mesto: komercialist Zahtevana Izobrazba: V. stopnja ekonomsko-komercialne ali gradbene smen Pričakovane izkušnje: 1-3 leta Mesečno plačilo; po dogovonj. rr^sećno Oblika zaposlitve: za nedoločen čas s 6wnesečno poskusno dobo Opis del in nalog: - priprava ponudb v računalniškem programu (Klaes) • komunikacijaskupci • komunikacija slujimi in domačimi doba\^elji ' priprava analiz Pričakujemo in nudimo: Od kandidata pričakujemo: - računalniška pismenost MS office ' znanje tujega iea ka - urejenost komunika^ost. iznajdljivost, samoiniciativnost, sposobnost timskega deta. pripravljenost na izobraževanje - vozniški izpft B^otego rije Nudimo delo v uspesnem podjetju, stimulativno nagrajevanje, možnost rasti in izobraževanja, dinamično delo, prijetno delovno okolje. Prijave na razpis poSjite na naslov Simer, d.o.o., Ipavčeva 22,3000 Celje. « ® 1 a £ ' fi e k JC lažje poškodovan. Zbrani podatÛ kažejo, da se je nesreča zgodila, ker je 7S-let-nik izsiljeval prednost. To je letoSnja druga smrtna žrtev na cestah na območju Policijske uprave Celje. Sicer pa na Ceijskem še vedno odmeva prva smrtna nesreča letos, ki se je zgodila v Velikem Širju» ko je v silovitem trku življenje izgubil 23-letni voznik. Nesrečo» v kateri je mladenič umrl» je povzročil moški, ki naj bi vozil s kar tremi promili alkohola v krvi! SIMONA ŠOLINIČ m - Kettejeva ulica se v Celju od Ljubljanske ulice odcepi proti Savinji in vodi do Špice. Od Ketteja do Nazorja V današnji rubriki pojas-njujemo poimenovanje Kettejeve ulice, ki se od Ljub-Ijanske za Butejevim mostom odcepi levo» proti Savinji, in vodi do Spíce. Poimenovali so jo po slovenskem pesniku Dr ago t inu Ketteju. Rodil se je v Premu na Notranjskem 19. januarja 1876 učitelju Filipu in Ani Valen-čič, hčeri skromnega gostilničarja iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Karol, kot je bilo njegovo krstno ime, kli-caD pa so ga tudi Tinček, se je v oirošli dobi mora) večkrat seliti. Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Col nad Ajdovščino in dve leti kasneje v Zagorje ob Pivki. V tem kraju je preživel največ otroških let. Vendar družina Kettejevih ni imela sreče, saj jim je že v prvem îetu bivanja v Zagorju (1880) zaradi jetike umrla mama. Oče se je že dva meseca po smrti žene poročil s Frančiš-ko Fatur, ki je bila mlademu Dragotinu vse do njegove smrti zelo naklonjena in mu je tudi ves čas uspešno nadomeščala mamo. V Zagorju je Dragotin med leti 188Î in 1886 obiskoval prve štiri razrede ljudske Šole v enorazrednici pri svojem očetu. Veljal je za dobrega učenca. Ko je bil star osem let, je tudi že napisal prvo pesem, ki jo je posvetil očetu za god. Peti razred ljudske Sole je obiskoval v Ljubljani, kamor ga je oče poslal zato, da bi se čim bolje pripravil za študij na gimnaziji. V ljubljansko gimnazijo je vstopQ leta 1888, po dokončanem 2. letniku, ko mu je umrl še oče. pa je vstopil na učiteljišče v dobri veri, da čim prej pride do poklica. Vendar je že po 3. letniku ponovno prešel na gimnazijo. Očetova smrt ga je hudo prizadela, zato je veliko študiral, predvsem tuje jezike, in veliko tudi pesnil. Postal je dejaven član dijaškega literarnega društva Za- íí^o kom { se imenujE druga in se veliko družil tudi 2 ostalimi člani moderne, zlasti z Ivanom Cankarjem. V tem obdobju je doživel rudi prve bridke življenjske izkušnje. Zaradi satiričnih verzov na račun ško/a Jakoba Missio je bil kot petošo-lec kaznovan s štiri urnim šolskim zaporom in manj primernim vedenjem. Posledice te, lahko bi rekli dijaške naivnosti je še bolj občutil leto dni kasneje, leta 1895. ko so ga kot SestoŠolca, uradno zaradi neplačane šolnine, izključili iz gimnazije. Zgodbo o Dragotinu Ketteju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevàek. Vendar se Dragotin Kette ni predal. Pisal je podlistke in snoval velike literarne projekte- Kmalu ga je pesnik Ivan Resman pregovoril, da je Šel v Novo mesto, kjer je obiskoval zadnja dva razreda gimnazije. Čeprav je bilo zanj to obdobje najbolj brezskrbno in plodno, je samozavestni Dragotin v tem času doživel tudi nesrečno oziroma neuslišano ljubezen do mladoletne Angele Smola, hčerke sodnega svetnika, ki jo je pesniško poimenoval dolenjska roža. Maturiral je leta 1898, vendar študija ni mogel nadaljevati, saj so ga vpoklican v vojsko. Za tri leta je moral v Trst. Brezupno vojaško življenje njegovemu značaju ni vlivalo veliko volje. ob vsem tem pa je Še hudo zbolel Nakopal si je takrat neozdravljivo jeliko, zato so ga aprila 1899 iz vojske odpustili, Kmalu zatem se je še vedno poln upov za- tekel kprijatelju Josipu Murnu v staro cukrárno v Ljubljani. Toda bolezen ga je hitro prikovala na posteljo in že slab mesec po odpustu iz vojske je v starosti 23 let (26, aprila 1899) tudi umrl. Pokopali so ga v skupni grob slovenske modeme na ljubljanskih Žalah. Še pred smrtjo je po Aškerčevem posredovanju svojo literarno zapuščino za 250 takratnih goldinarjev predal Lavo slavu Schwentnerju, za svojega zakonitega dediča pa določil Podporno družbo za slovenske visokošolce na Dunaju. Kelte je svoje pesmi objavljal v Ljubljanskem zvonu. spise za otroke v Angelčku in Vrtcu, s pesmimi pa je sodeloval tudi pri zagrebški reviji Nova nada. Kette sodi tudi med boljše slovenske avtorje mladinske poezije in proze. Napisal je več basni in pravljic, ki jih odlikujeta preprost jezik in slog. Najbolj znana je Pravljica o šivilji in Škarjicah in je prevedena v številne druge, pretežno južnoslovanske jezike. Kette je občudoval Prešerna in ruske romantike, rad pa je imel tudi ljudsko pesem. Njegove pesmi je pod naslovom Poezije leta 1900 In 1907 objavil Anton Aškerc. Mladi člaJii slovenske moderne, zlasti Cankar In Župančič, so Ketteja označevali kot najbolj vsestransko osebnost v mladi četverici. Žal pa je prezgodnja smrt preprečila razvoj več kot očitnega literarnega talenta pri mladem Dragotinu Ketteju. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Na-zorjeve ulice, ki je v Celju vzporedna Kettejevi. Igrajo, kot jim ženska dirigira Pihalni orkester Celje ima dolgoletno tradicijo, pri čemer pod tem imenom deluje zadnjih deset let. Pred dobrim desetletjem so namreč svoje moči združili člani Pi-halnega orkestra železni-čarskega prosvetnega društva Franceta Prešerna in Godbe na pihala Emo Celje. Jubilej so godbeniki obeležili s koncertom v celjskem Narodnem domu. Umetniška vodja orkestra Gordana Sikošek vedno poskrbi, da na njihovih koncertih vsak najde nekaj zase in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Obiskovalci jubilejnega koncerta so bili navdušeni - uživali so ob zvokih resne in zabavne glasbe. pri čemer tudi narodno-zabavne glasbe ni manjkalo, vse skupaj pa so popestrili Se domači solisti. TXídi zanimiva gostje so prispevali k izvrstnemu k>ncertu. Tokrat so godbeniki v goste povabili vokalno skupino Aniadeus iz Šmarja in mažorete iz Levca. Sicer v Sloveniji ni običajno, da bi pihalni orkester vodila ženska, medtem ko se ženske drugod po Evropi kar po- gosto znajdejo v tej funkciji, Sikoškova je tako v Sloveniji edina predstavnica nežnejšega spola, ki se z vodenjem pihalnega orkestra ukvarja ljubiteljsko. Kot pravi, je glasba njena edina ljubezen, ki ji v življenju ves čas ostaja zvesta, in prizna, da so jo godbeniki kot vodjo Pihalnega orkestra Celje odlično sprejeli, »prav tako so zadovoljni s programom, ki jim ga predl^m. V godbi so zastopani tako mladi kot nekoliko starejši in z vsemi se super razumem.« BA, foto: GK Za džezovske sladokusce Ljubiteljem džeza se v Celju ta teden obetata kar dva vrhunska dogodka. Jutri bo v Mestnem kinu Metropol gostoval Sabir Mateen, v petek pa v Localu Gwen Hughes. Sabir Mateen je v ameriški Philadelphiji rojen saksofonist. flavtist in klarinetist. Zanimiv temnopolt glasbenik je prehodil bogato pot od tolkalca in uličnega glasbenika do enega najbolj prepričljivih d že 2i sto v v impro- vizirani glasbi. Kot pihalec in zaprisežen predstavnik improviziranega tako imenovanega free džeza pogosto sodeluje v različnih priložnostnih zasedbah, veliko pa tudi snema. Njegov nastop v Celju bo prvi v Sloveniji. Gwen Huges, na drugi strani, Celjani že poznamo. Navdušila je lani, ko je s koncertom v kleti Knežjega dvorca, na Rimski cesti, uprizorila morda enega najlepših dže- zovskih koncertov v mestu doslej. Dokazala je, da ni bila kar tako že dvakrat nominirana za grammyja in zakaj je dvakrat prejela nagrado grammy merit. Mogočen vokal drobne, navidezno krhke belke iz Atlante v ameriški zvezni državi Georgii, bo zanesljivo tudi tokrat občinstvo popeljal od mainstream džeza do latina, drugič spet do povsem svobodnega free džeza. BS Allegria na celjskem GM odru Gostje nocojšnjega tretjega koncerta iz cikla GM oder, ki ga Zavod Celeia Celje pripravlja v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, bodo člani godalnega kvarteta Allegria. Koncert se bo v Galeriji sodobne umetnosti Celje začet ob 19.30. Zaigrali bodo Jerebov Pastirjev psalm, Iz ciklusa Štirih godalnih kvartetov Vlada Balista in Godalni kvartet v D-duru P. 1. Čajko vskega. Kvartet Allegria je začel pod vodstvom mentorja Tomaža Lorenza delovati jeseni leta 2005. Kvartet so vse do lani, ko je eno od Članic zamenjal Luka Dukarič, sestavljale študentke Akademije za glasbo v Ljubljani: Jerneja Pačnik, Barbara Rajevič, Mojca Luin in Barbara Jager. V kratkem času delovanja se kvartet že lahko pohvali z uspešnimi nastopi in s koncerti doma in v tujini. Med drugim je sodeloval na koncertih in prireditvah v Celju, Črnučah, Trbovljah, Slovenski Bistrici, Radomljah, Fumicellu (Italija) in Grožnjanu (Hrvaška).V sodelovanju s kitaristom in skladateljem Anže-tom Palkom se je kvartet predstavil na njegovem avtorskem večeru. Kvartet je sodeloval na seminarju komor- ne glasbe pri violinistu Pavlu Vernikovu, članu slovitega tria Čajkovski, v okvini programa Glasbeni julij na Obali pa je kvartet sodeloval z violinistom Tonkom Nini-čem. Julija 2006 so imeli samostojni celovečernikoncert v Beogradu. V sklopu festivala Poletje v stari Ljubljani je godalni kvartet lansko poletje nastopil na samostojnem koncertu v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata, za katerega je skupaj s koncertoma v Velenju in Črnučah 30. novembra lani prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. BA novi tednik OTROŠKI ČASOPIS 17 0TR05KI ČA50PI5 Športna šola Ob hi Irem tempu življenja tehnologijd tekmuje z naravo za prevlado. In ko gledamo mladino, se zdi, kot da je računalnik že pre-magal šport. Ravno zato se v OŠ Petrovče toliko boij tru-dijo za ohranitev različnih športnih dejavnosti, med njimi so rokomet, ko^ka, nogomet, namizni tenis, karate> atletika In smučanje. Da jim to uspeva, priča podatek o lem, da so bUi štiri letâ zapovrstjo izbrani za najbolj Športno šolo v žalski občini. Preteklo šolsko leto so la laskavi naziv prepustili OŠ Šempeter, letos pa zopet ciljajo na 1. mesto v tej kategoriji. Korak k temu so nadobudne mlade rokometa- šice in rokometaši že naredili, saj so na občinskem prvenstvu p ometli s konkurenco in osvojili naziv najboljših. »Petrovška šola je prvič tudi področni center za izbor nadarjenih mladih rokomet aše v za RK Pivovarno Laško,« je s ponosom povedala Anita Seles. Poleg trenutno zelo priljubljenega rokometa pa Šport, ki velja za moškega, na šoli obvladajo predvsem dekleta, kot je pojasnil Peter Kavčič: »Kljub dobri igri smo z malo smole na občinskem tekmovanju dosegli 2- mesto. Seveda bomo ta rezultat skušali popraviti.« Tekmovalni in športni duh v371 učencih, kolikor jih šolo tudi obiskuje, pa se je pre- budil pred kratkim, ko se je 15 učencev v košarki pomerilo z 9 učitelji. »Nemir je bilo na šoli moč čutili že v jutranjih urah. Kako nestrpni in željni tekme z učitelji so bili učenci, so dokazali 10 minut pred začetkom tekme, ko so telovadnico v hipu napolnili, razobesili plalate in nato vseskozi glasno navijali - eni za učitelje, dnigi zopet za učence,« je povedala Vera Črelnik. Tekmo, ki je bila zelo napeta vse do konca, ko so s tremi točkami učitelji premagali učence, sla sodila Uroš Vidmajer in Gregor Štorman. Zmagovalci so si oddahnili, poraženci pa že razmišljajo o novem športnem izzivu. SUZANA FILIPČIČ Otroška literarna delavnica Za spodbujanje literarnega ustvarjanja učencev četrtega in pelega razreda osnovne Šote je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje letos priredilo že 16. literarno delavnico. Posvečena je bita 100-letnici rojstva pisateljice Aslrld Lind-gren. Literarne delavnice se je udeležilo devet osnovnošolcev iz petih celjskih šol. Naj-pre| so spoznali delo in živ- ljenje legendarne pisateljice Asirid Lindgren. Nato so reševali vaje za bogatenje besednega zaklada. Spoznali so haiku in ga tudi sami napisali- Preizkusili so se tudi v pisanju daljših pesmi in spisov. Nastalo je nekaj zanimivih literarnih utrinkov, ki so bili objavljeni tudi v zborniku. Nagrade za najboljše prispevke pa so prejeli Ema Štarkl iz OŠ Lava. Matic Grešak iz OŠ Peirovče in Eva Kučera iz IV. OS Celje- Ob zaključku delavnice so imeli mladi pisatelji literarno čajanko. Pridružila se jim je tudi mladinska pisateljica Lilij a na Praprotnik Zupančič • Lila Prap. Čestitala je najboljšim piscem, nato pa je otrokom prebrala še nel^j svojih zgodbic. Z njimi se je pogovorila tudi o načinih pisanja in pohvalila njihove literarne izdelke. KŠ Odprli vrata osnovnošolcem Pisateljica Ulijans Praprotnik Zupančič je otrokom prebrala nekaj svojih zgodbio. Srednja ekonomska Šola Celje je v Četrtek, 10. januarja, odprla svoja vrata in se predstavila učencem osnovnih šol, njihovim staršem in učiteljem ter drugim obiskovalcem. Priprave so se začele že pred ledni. Profesorji so pokazali veliko pripravljenosti in dobre volje» dijaki pa veliko mero ustvarjalnosti in svoje talente. Obiskovalci so najprej prisluhnili kulturnemu programu in nagovoru ravnatelja, Janka Pokliča, sledil je vo- Franceljcek pod lip'co Sřúri Francelj čaka tam pod lip'co. misli čudne misli o Življenju. »SîûT sem že! S kom se bom poročilh K njemu pride Gregor, ranocelnik, k njemu stopi copmica Pehta, pouň ga vaški norček Palček. Gregor pravi: »Ta teden jemlji vsak dan 5 zdravil! Na koncu županovo Drag'co, pelješ na svoj mlin.« Copmica Pehta obljubi mu zelišča: »Rada te bo imela in ob tebi vedno bo vesela.« Fraticelj zamahne le z roko: »Ah, ženska! tiikdar tako!« Stopi k njemu Se vaški Palček, veselo mu veli: »Svojo drago v smeh mi spravi, pa woja bo do konca dni!« »Tb bo pravo!<( misli Francelj, Dragia se nasmeji, ona pa nasmeh mu vrne, poročita se čez teden dni. Barbara Melanšek, 8- c OS POLZELA den ogled šole tn sodelovanje pri aktivnostih. Za vsakogar se je nekaj našlo. Tako so imeli obiskovalci možnost prisluhniti predstavitvi strokovnih ekskurzij v tujino, udeležili se hišnega sejma učnih podjetij in spoznati, kaj je učno podjetje in kako deluje. Iz zgodovinskega in geografskega pogleda se je predstavila šolska turistična agencija z nekaj destinacija-mi po svetu. Literarni pridih je prinesla ustvarjalna delavnica in projekcija o Valentinu Vodniku, za novinarske navdušence so se predstavili ustvarjalci šolskega časopisa Ekonomlonc, medtem ko so vprenovljeni knjižnici obiskovalci lahko sodelovali pri zanimivem kvizu in prebirali raziskovalne naloge dijakov. Za liste, ki jih zanima tudi naravoslovje, so dijaki in pro-fesorji pripravili razstavo izdelkov, narejenih pri labora-torijslcih vajah kemije, motivacijske poskuse in razstavo sladkovodnih rib in drob- nih živali. Obiskovalci so se lahko pozanimali o nemški jezikovni diplomi, spoznali učenje računalništva preko interneia, sodelovali pri okrogli mizi na temo nasilje med mladimi ali napeli možgane v matematičnem in šahovskem kotičku. Tisti zglas-benim talentom so lahko zapeli z vokalno skupino, spet druge je morda zamikalo športno udejstvovanje, saj je v telovadnici potekal finalni turnir medrazrednega tekmovanja v odbojki in šolski turnir v namiznem lenisu- Poleg vsega so dijaki skušali še odgovoriti na vprašanje, zakaj izbrati Srednjo ekonomsko šolo Celjein k^-šne so možnosti nadaljnjega izobraževanja. Z dnevom odprtih vrat smo zelo zadovoljni in se že veselimo novih projektov, predvsem tistih v prihodnjem šolskem letu, ko bomo praznovali lOO-letni-co Srednje ekonomske šole Celje. ANDREJA CROBELŠEK Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjerNovi tednik sodelujes Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjiž-kom. Tokratna nagrajenka je Jožica Majcen iz Nove Cerkve. Lonček bo prejel na oglasnem oddelku NT&RC. ERE novLtednik ' racliocelje OSREDNJA KNJIŽNICA CSUie MOJA NAJUUB5A KNJIGA je: Ime in pnimek: Naslov: O«voljui«m. éo mcř podotkl #ovn© objovtí^ni www.novitednik.com 18 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Nd srečanju 2 Lojzetom Slakom Obisk pri Lojzetu Siaicu Verjetno se tisti» ki ste bili lani na veteranskem srečanju na Svetini, še dobro spo-minjate tudi obiska Lojzeta Slaka in močnega aplavza» ki ga je požei ob tem, ko so mu štorski veterani podelili kipec Gorskega žetezarja. Če sem malo hudomušen, je bil aplavz, namenjen Lojzetu Slaku, precej močnejši in glasnejši od aplavza, namenjenega Borutu Pahorju. Lojze Slak je nedvomno eden najpomembnejših glasbenikov narodnozabavne glasbe. Lepa glasba, odlična besedila in prekrasno petje postavljajo njegov ansambel v sam vrh te zvrsti glasbe v Sloveniji. Ko se napotiš na dom takšne glasbene legende in ko na steni dnevne sobe zagledaš več kot ducat zlatih plošč, imaš kar malo treme. Vendar ti ta ob prešernem vedenju Lojzeta in njegove prijazne žene Ivanke kmalu splahnl. Ob bogato obloženi mizi in po nekaj izpraz- njenih kozarčkih njihovega domačega cvička pogovor steče kar sam od sebe. Čas med božičem in novim letom pa je seveda tudi krasen izgovor za nazdravljanje. Gospodu Lojzetu sem se med drugim tudi pohvalil, da imamo v štorah čisto obnovljen kulturni dom. da so se v njem že pričele odvijati različne dejavnosti. MaJo sem »tipal«, če bi lahko kdaj v Štorah v kulturnem domu gostili tudi njegov ansambel. Dobil sem pritrdilen odgovor... Da bi v ŠtoraJi popestrili družabno Življenje in da bi se v kulturnem domu odvijale kvalitetne prireditve, računamo tudi na končen pihalnega orkestra Slovenske vojske in Slovenske policije. To željo sem pred 6isom omenil tudi našemu županu Miranu Jurkošku, ki je ludl odličen organizator različnili koncertov ter veDk ljubitelj in poznavalec dobre glasbe, SREČKO KRIŽANEC Jubilej Tratnikove mame 5. januarja je življenjski praznik, 92-letnico, slavila Tratnikova mama Neži-ka iz Nove Cerkve. Kako lepo, toplo je pri srcu Človeku, ki se zaveda, da ga še greje topliria domačega družinskega ognjišča, materina ljubezen. Njena ljubezen, skrb in dobrota, Id jim jo je delila, so neugasli biseri, ki ne bodo v srcih njenih najdražjih nikoli zbledeli. Tratnikovo mamo dobro pozna ves kraj, saj si je tukaj z možem Edijem, orgđnistom in pevovodjem, ustvarila svoj dom. Dolga leia, kar trideset let, je zbirala mleko v zbiral-nid. Vestna, natančna, dosledna je vselej skrbela zato, da je bilo vse v najlepSem redu. Pred tem je svoje poslanstvo opravljal a že v svojem roj stnem kra-ju, Smartnem v Rožni dolini. Zdaj živi v Špesovem domu v Vojniku, kjer jo vsakodnevno obiskujejo njeni najdražji. Posebej lepo, ganljivo, pa je bilo prav na njen praznik. Njeni pravnučki so jI znaii s pesmijo in dobrimi željami pričarati radost, saj so se ji ob pogledu nanje v očeh zalesketale solze. Ko smo jo obiskali sodelavci župnij ske Karitas, se nas je, kot vedno, razveselila. Vsi, ki smo se zbrali ob njej, smo ji zaželeli še veliko sončnih pomladi in veselja ob iskrivih vnučkih, pravnučkih ter sinu in hčerki. Razšli smo se z najboljšimi željami in ji zaklicali: »Gospa Nežka, res iz srce vse najboljše in nasvi-denje.« KATICA PEŠAK V PLANETU TUS CELJE o d počiti od decembrskega praznovanja že komaj čakamo na nove zabavne podvige in dogodivščine. Februar bo seveda v znamenju krofov in pisanih maškar, ko se bomo lahko za en dan spremenili v kogarkoli. V skrivnostnih preoblekah bomo plesali ter preganjali zimo iz naših krajev. A ». SVEČANA PREMIERA Za začetek se bomo v tančice skrivnostnosti zavili že 23. januarja ob 19. uri, ko si bomo v kinematografih Planeta Tuš ogledali premier© akcijske pustolovščine Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti. Eden najbolj razvpitih lovcev na zaklade Ben Gâtes se po treh letih znova vrača na velika platna, a tokrat je njegova pustolovščina še bolj osebna, saj mora oprati družinsko ime. POSEBNA PROJEKCIJA SLOVENSKEGA FILMA Nekoliko bolj romantičnemu vzdušju pa se bomo v Planetu Tu5 predali 24. januarja ob 20. urL Takrat si bomo namreč ogledali posebno projekcijo slovenskega filma Estrelllta. V njem bomo spoznaii učiteljico klavirja Doro Fabiani, ki po moževi smrti odkrije skrivnosti njegovega intimnega življenja, ki jo globoko prizadenejo. Na predstavitvi se bomo srečali tudi z režiserjem filma Metodom Pevcem ter delom igralske ekipe. PUSTNA SOBOTA Ogreti od dobre filmske zabave pa se bomo že v začetku februarja prepustili pustnemu veselju. Na pustno soboto, 2. februarja, boste lahko med 10. in 19. uro obiskali pustno tržnico in se posladkali s krofi» ki jih bo poleg balonov delil Tuško. Najmlajši si bodo lahko ob 12. url ogledali glasbeno-p I es ni program Mojca In medvedek Jaka, ob 16. uri pa občudovali spretnosti Sama Sebastiana Velikana na hoduljah« Že ob 17. uri se bodo podali na dfvjo mednarodno pustolovščino, kjer bodo v predstavi Zebra In love< spo2naii afriško zebro, ki je prišla na počitnice v Evropo. Zabavno vzdušje se bo nadaljevalo že ob 17.20 url z veselim pustnim rajanjem, ki se ga bosta udeležila tudi smeien klovn in pravi čarodej, trajalo pa bo vse do 19. ure. I welo puebio zifcavtt v dnAl ndla PMtiv. Ob 21. uri nas bo m bowlingu Ptantti Ttf v plio mask popokal Mr. JMyDJ» n^to^ Mftart pa bedo piijiliii fliMll imlailMiii nnnMiinhi PUSTNI TOmK Živahno pustno vzdušje se bo nadaljevalo tudi' na pustni torek, 5. februarja. Ob 17. url si bodo naši najmlajši ogledali predstavo Gusarji, v kateri so nepridipravi ukradli zaklad. Tega bo lahko dobila nazaj le najbolj izvirna maska! Zimo pa bo poleg maškar pomagala pregnati tudi skupina Kingston» ki bo ob 1Í. uri z norimi ritmi zagrela ozračje Planeta Tuš. M C plan et-tus. s i ENGROTUS d.d., O m . m NASVETI ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Depresija dejavnik tveganja vprašanje: ali je lahko depresija vzrok, da se mi je poslabšalo zdravje po tem> ko sem se vrnila po srčnem infarktu iz zdravilišča? V zadnjih 15 letih so različne raziskave pokazale, dâ depresija pri bolnikih z infarktom srca poveča umrljivost in to ne glede na težo samega infarkta, ki ga je bolnik prebolel. Vendar je res. da se ponavadi posveča premalo pozornosti tej obliki nevarne komplikacije, ki je usodna za preživetje in kvaliteto življenja. Vsak drugi umre Depresija je psihološko stanje bolnika, ki danes predstavlja neodvisen dejavnik tveganja. Poznamo več oblik depresije, od lahke do težke. Petletna umrljivost po prebolelem miokardnem infarktu je približno 12-odstot- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog na. To pomeni, da umre v petih letih zaradi poslabšanja bolezni kar 12 bolnikov od 100. To so bolniki, ki so uspešno prestali vse programe zdravljenja In rehabilitacije. Če je pridružena §e depresija, jih v enakem obdobju umre kar 50 odstotkov. To pomeni vsak dr\jgi. Zato so se raziskovalci vprašali, kako in zakaj depresija poslabša preživetje. Večletna meta analiza je pokazala (na 6367 bolnikih), da se pri bolnikih, pri katerih je prisotna depresija, poveča število dejavnikov tveganja in da so tudi vrednosti le-teh vi§je kot pri bolnikih brez depresivnih znakov. Tako imajo višji krvni tlak, v povprečju višjo telesno težo, krvni sladkor, holesterol, so pa tudi manj fizično aktivni in manj socialno orientirani, kar je že dokazano v drugih raziskavah, ko je potrjeno, da osamljenost povečuje napredovanje bolezni. Več kot 25 odstotkov bolnikov je ob odpustu iz bolnišnice v stanju lažje ali težje depresije. Danes se poizkuša retrogradno ugotoviti, kakšno je bilo zdravstveno stanje pred infarktom. Pogosto je to težko. Koliko bolnikov je bilo depresivnih že pred infark- tom in kako je ta diagnoza postavljena in ali so se in na kakšen način zdravili? V raziskavi LIPID so ugotavljali, da depresija pred infarktom ni pomembno vplivala na preživetje. Boij so vplivali na razvoj in poslabšanje depresije strah in bolečina ob infarktu kot tudi socialni faktorji in spremenjen način življenja po infarktu. Po infarktu se pojavijo številni problemi, ki jih mora bolnik rešili, istočasno se pa mora navaditi na spremenjen slog življenja. Raziskava ENDRICHD je pokazala, da je depresija dolgotrajen dejavnik za poslabšanje stanja srca, zato potrebuje takšen bolnik izrazito socio-psiho loško podporo pri vključevanju v novo ob-liko življenja- Pomoč klubov Nekateri zagovarjajo ambulantno obliko rehabilitacije, kjer je možno sodelovanje s psihologom, z diete-tikom, zdravnikom in usposobljenimi terapevti- A kaj, ko je v Sloveniji to mogoče samo v Ljubljani. In še to za omejeno število. Boljšo situacijo so obljubljali programi rehabilitacije v koronarnih klubih, ki pa vse težje pridobivajo sredstva zaradi slabe- Za informadje o izdelkih lahko pokličete ali obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrano biotOpic Center Celja, Glavni trg 10: 03 5441 631 City center Ceije, nadstropje:03 490 31 91 ga razumevanja zavarovalnic, da denar, naložen v preventivo, predstavlja najbolje naložena in oplemenitena sredstva. Dolgoletne študije so dokazale, da bolniki z ishemič-no boleznijo srca, ki so vključeni v te programe, predstavljajo za zavarovalnico prihranek v višini 40 odstotkov, saj potrebujejo manj zdravil, redkeje obiskujejo zdravnika, manj je rehospitalizacij in ponovnih operacij, manj je odvisnosti od tuje nege in pomoči, živijo pa bistveno kvalitetnejše življenje. Pa ni samo zavarovalnica tista, ki mora primakniti več sredstev v programe sekundarne in doživljenjske preventive, tu so tudi družinski zdrav-niki, psihiatri, kardiologi, ostali zdravstveni delavci, kot tudi sorodniW, ki morajoopo-gumiti bolnika, da prične s temi programi, saj se v skupini tudi depresija lažjezdravi in pozdravi. Zato ne odlašajte in se vključite v koronami klub, ki deluje v Celju v Gregorčičevi 6 (03 548-41-85, informacije med 10. in 11. uro), v Laškem, Vojniku in Žalcu. Obiščite pa tudi svojega zdravnika in psihiatra, mogoče vam bo poleg tega nasveta predpisal Še kakšna zdravil a. Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Ceije, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov (ednik@nt-rc.si Moj zdravnik 2008 Skupaj z revijo Viva imate braJci Novega tednika tudi letos možnost glasovanja za najbolj priljubljeno splošno zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa ter ped ia Irin j o/pedia tra. Glasovanje bo trajalo do 14. marca, rezultate pa bodo slavnostno razglasili 3. aprila na Ljubljanskem gradu. Bralci glasujete za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti zdravnik, ki bo zbral absolutno največje število glasov, bo dobil naziv Moj zdravnik 2008. Na vsako izdano torkovo številko časopisa bomo iz prispelih kuponov izžrebali bralca za brezplačno trimesečno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci pa bodo sodelovali tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Tokratna izžrebanka za trimesečno naročnino na revijo Viva je Jožefa ŽiČkar iz Nove Cerkve. KUPON Glasujem za: Uoio drubrsto zdravnco ali £dra«d)(OiO0S:_ pediairs:. '"g- ------ mí^ŇtMk. PňlIMBK. r NASIOV. ■ KVJ \H (»OáTNA éreviLKA:. TiLa=DN_____ C WAM— - -OATTJM RCU31VA;- I naNi■ M^S*.9t tur^attbf taottnmuff w»wwtuwft.oStm HiiWin«nii^iiit^ »»an« tm^ pew*« M«»»—»» 'iwt^^tL cmwh W hiiibhi I «támm wnmm !■, a đj » ^ PQH»» »Iđpa. Xfl fMWXI» lUlt» WMMB« w wuwi^i» —»Itn, «y Bto*»!. Mtr« pc*» n^iMKu ntm »jfc Uam A««' * MM lo^ m jWwi^ iM»**'» eWeti M cnUa fnm e*etive M «IM • tea* ifcjieww ewBev < n*« SMMV Datuin: Podpks: AdriaticSlo^nica www.radiocelje.com ROZICE IN CAJCKI Kako so se zdravili Savinjcani - II. Poglejmo, katere bolezni in tegobe so naši predniki lajšali z nekaterimi najbolj priznanimi in priljubljenimi zdravilnimi rastiinicami na savinjskem koncu. V vsaki pošteni hiši so imeli »amik« oz. amiko (Amka montana), namočeno v »šnopsu«. Bila je nepogrešljivo zdravilo za rane, tudi gnojne, ozebline, krčne žile, revmatične bolečine, zmečkanine in udarnine, ki jih je bilo svoj čas kar veliko. Delo v gozdu, na kmetiji, na ža^, na »flo-su« in Se kje je bilo namreč sila nevarno in je s sabo prinašalo veliko poškodb. "Rjdi gabez (Symphytum of-fiđnale), namočen v »šnopsu« ali olju, je bil obvezno ljudsko zdravilo v vsaki domaČi lekarni, nad katero je skrbno bdela gospodinja, Prav je prišel pri ranah. Laneno krpo so Piše: PAVLA KLINER spretne gospodinjine roke napojile s tinkturo in položile na rano ubogega moža ali kakega od sinov. Tinkturo pa so tudi vtirale, ko se je rana za-pria, da bi se leta lepo zacelila, to je brez grdih brazgotin. Ko je gospodar prišel v leta, ga je začela trgati revma. In takrat je žena zopet segla po gabezu, tokrat v olju. in revčka z občutkom mazala z njim. Danes strokovnjaki svarijo pred pretirano notranjo Amika, namočena v t>šnopsui, na družino, prijatelje, na tiste, ki jih ima rad. Skratka s svojimi dejanji lahko še kako zaznamuje življenje sočloveka. Prav tako lahko žival, najsi )e to naš hlSni ljubljenček, kuža v zavetišču ali žival v živalskem vrtu, vpliva na naše življenje. Le ena, a bistvena razliko je - žival nas ne bo nikoli prizadela. Ljudje smo čustvena bitja, potrebujemo bližino nekoga, ki nas razume, nas nasmeje, nam nudi varstvo - skratka nekoga, ob katerem se počutimo ljubljene. Ko mislimo, da smo naSli pravo osebo, za kalero smo prepričani, da nam lahko nudi vse našteto, se velikokrat pošteno opečemo- V trenutku spoznamo, da nas je oseba, ki smo jo kovali z zvezde, sposobna ne le ljubiti, temveč tudi prizadeli, In to globoko. Vsi smo že doživeli razočaranja. A vselej s strani soljudi. S strani živali pa se ne spomnim nobene ža-losme ^odbe o razočaranju in prizadetosti. Zâîo, ker so živali drugačne od nas. Ne poznajo sovraštva, niti ljubezni, ne poznajo zavisti, egoizma, ne poznaj o škodoželjnosti in maščevalnosti. One ravnajo nagonsko - če se počutijo c^ožene, se umaknejo ali napadejo, če se počutijo sprejete In ljubljene, se približajo. Njihova dejanja ne temeljijo na zavisti, na sovraštvu do naspromika, tako kol ravnanje človeka. Slednji se zavesmo odloči, da bo prizadel sočloveka, žival pa, v slučaju, da pride do prizadetosti, tega ne naredi zavestno, temveč nagonsko. Ker je to edini način, ki ga pozna. In ravno zato nas žival ne bo nikoli hole prizadela. In nauktegarazmiSljanja? Nočem metati slabe luči na človeka. s prstom kazati na njegove lepake in opozarjati na posledice. ki jih lahko imajo njegova zavestna in ponavadi nepremišljena dejanja. Nočem, da izgubimo vero v dobro v sočloveku. Želim le opozoriti na pomembno vlogo živali v našem življenju, poudariti, da )e pomembno imeti ob sebi nekoga, za katerega veŠ, da te ne bo nikoli prizadel. Naši zavetiSČni kosmatinci in mačji lenuhi so pravi naslov za skupna dniženja brez razočaranj, zalo ste vabljeni v zavetišče Zonzani v Jarmovecpri Dramljah od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, da si izberete prijatelja za življenje. Fotografije vseh naših varovancev najdete na wwwffl.to/zon-zani, na telefonski številki 03/ 749-06-00 pa smo dosegljivi za vsa vaša vprašanja. NINA ŠTARKEL Daj. pocohaj me in to hitro! Nekaj me vztrajno grize po trebuščku, pa ne vidim, kaj je. Ampak brez skrbi, nimam bolh! Aha. ze vem, kaj jel Tvoi pogled me neprestano žgečka. (5257) VOZILA PRODAM OSEBNI ovfo Fiol pando IIOO ccm. letnik 1997, prvo reg. I99f bele barve, lepo ohrofljen, reg. dû 6/2008, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 829-906. 260 OSEBNI ovto Ctroen ox, lemik 1993, pe-UrM. z dodolno opremo, lepo ohfo-nfin. reg. do 10/20DB, prodom. Ceno po doçovoni. Telefon 041 829-906. 260 KUPIM OSEBNO vozilo, od letniko Î999 nopret loM(o jeslol^ofimniefio oli pcškodovo-tw, kupim. Telefon 041S61-304. de STROJI PRODAM TRAKTOB Univerzol 703 dt 4M. letnik I99i reg., prodom. Telefon 040 899-973. L3S POSEST PRODAM HIŠO no Petoviti, velikost 160 m', pomlo 500 m\ vselfivo, prodom zo 98.000 EUR. Možnosi me^iove zo stonovonle. Telefon 041634438. ^ lASKO. Ugodno prodamo sfcnovanjsko hfio z vrtom, no lepi in núm\ lokodii. Telefon {03)5731-875,031318.315. loi VIKEND z vinogrodom, čudovit razgled, lokocifo Kozj^Zdole, podamo. Kontaktno osebo: AnHo, telefon 051 635-776. 290 PARCELO z obnovlieno bik, nwno^ grad-nie dvoirko, vsdpvo v 3 mesecih, prodom. Telefon04166fr04B. 3oe E)Q[PEQEaD©E10E LintiMtov« 22. 03 4924222 vsaliđanođ8.30do 1300 • odkup vais nepremičnine • cenitve nepremičnin - vpi«i v zemliiiko kji jigo • posredovanje, svetovanje in verm prenos lastništva pri nepremičninah - sestava kupoprodajnih pogodb in «irejanja potïel>iia dokumentacije PiOfit^t t nape—nič ninaml mJ bo varM# nto aaupajt« omii. Telefon 041 601 555 KUPIM KMETUSKOzemllišĆe oli kmetiio, v Cellu in šir^i okolici, kupim. Telefon 031 705-6B0. 144 STAREJŠO biso, na rataciii Cdie-Voinik-ljU' bečno oli okollio, kupim lo gotovino. Telefon D41 672-374. >49 PMCRO, v Celju oli bliinji okolici, nuino kupim. Ploôlo v gotovini. Telefon 041 352-267 149 VIKEND zidanico ali porcelozo buo, lokociio Celi^kolica do 20 km, kii^m. Telefon 041 397-211. 276 iSČEM IŠCEM storet» hi». V zameno nudim loita opravilo in pomoc no vrtu. Telefon 040 286^86. D PRODAM ŠENTiUR |No fipico). Enosolm) stonovonte, 43 m', vselfivo lokot Prodam za 52.900 EDR.TelefonD5l8l9-572. iid KUPIM DVOSOBNO oli trisobno stonovanje nuino kupim. Pločilo v gotovini. Telefon 031 321-946. 149 GARSONJERO oli ^osobno stonovonie kupim 20 gotovino. Resen kup«. Telefon (Ml 727-330. 14Ô V centru Celja. vStanetovf ulici, oddam tako| « iiAjeni opremljen lokal« prifneFer\ za kavam 02. 90-sthsko tíejasmost. Informačně: 03/S48-18-00 ^Dta Niiab. Mnon e. 3000 HIH PRODAM OTRO^O po5telio, 70-140, z rogijom. 1» robljeno, prodom zo 110 EUR. Telefon B312214)62. 296 PEĆKi/ppersbusch, novo, bele bctve, sinno 42 cm, ugodno prodam. Telefon 041 960^37. â02 STEDimiK r>a rrdo gorivo-levi, zmmko kvš 90 h, lepo ohranjen, prodom. TeMon 5798-253. 316 STlDllNiK r>a tnjo gorivo, malo po^odo-von, nov, prodom. Polovično ceno. Telefon (03) 5777-14(1,0418B7-459.919 PRODAM BUKOVA drvo, tepano,kl(jftrQ 250 EUR, prodom. Telefon03H53-940. n kloftre bukovib svoiih drv, v oblici bikego. prodom. Telefon 041 236-463. 267 DRVA. hn^, »ha, prodam zo 33 EUR/m. Telefon 041763466. l39 KUPIM ZIDNO storo opeko in ^Šno staro opeko bobrovK kupim. Telefon 02818-2323, 041841-385. D PRODAM BIKCA simentoko, zo nodolinio rsjo, prodam. Td}«fonB4l 951-BBB. TELICO »meniolb, ležb 175 kg, prodam. Telefon 031 762-044. 294 KRAVO simentolko, storo 8 let, brejo 7 mesecev m pol, prodam. Telefon 573 B-039,041 579-33B. uo KRAVO simentolko, br^o 7 me$«ev, pro-dom.TelefonD4l 892-244. 293 TlUCKO, lisosto posmo, storo 4 tedne, prodatno.TeleionD4036l449. 29i BlKAsimen^alco, tezicego pribrdno 151) kg, iz okolice Šmartno v Rožni dolini, prodom. Telefon031436-265. 295 DVA prosica, kmtljeno z domačo hrono, težka 150(n 170 kg, ugodno noprodaj. Telefon04l 584-310. S29 ©wQtednik HdrotiM Novega tednika boste lahko naroMSke ugodnosti - ogBose v mnrem tednilru.clo.lO besedlnteM^ JzkodstiO ËdmuCtH) s svojo naroćnKko kartico, naročniško pofožnlco oziroma z osebnim dokumentom naroCnMca Novega tednika. NeizkofffMene ugodnoaH se im preneselo v iMisBe«ln|e leto! ZUÙCE, nemsb lises, sanxe,»imke bi pfi-puicdne zoilde, prodom. Teleh^n 5472-]10,Kud5r,Medlog26a. 296 BIKCA »iMAtolca, starega 7 meseov, prodom. Telefon M190^80. X7 BIKCA simeniolco, teikogo 140 kg, pro-dom.Teleion03l 859-533. Š32 TiUCO, brejo B mesecev proóom oil m-niom.Telefoo04l 76^66. L39 nOŮČA, 180-200 kg, Menego zdomo-ćo brano intelidco simentolko IBO-200 kfl,prodom. Telefon(03) 5739-391. 311 TEllCO. brejo B mesecev, lefko 550 kg prodam. Telefon 041 636-190. lůo JARKIŒ rjovein cme, ^ nesnosfjo, pfo-doiomo no fornii Roje prí šempetni. Sprejemamo tvdi norocllo za enodnevne bele píscoAce in kiiognmiske pSćonce zadopitanje.Teleřon{03)7i MtBi. Ml B34-94a. FRANC ip. TndttflBV« S. Lj^ 2 novim tstoni sprejnwmo 6 unjemt) eseb tionorvno eii redno. Pogoji vozniilš ítpít8^tegoflíe. Ztíst^ lakoj. \nkm^ cijt pon. lio pit od 8.00 do 14.30. Jalu-ma, d.0.0., Msrfbofjite e. 44.3000 Celje. Telefon 03 426-61-50. Iščemo natakarja (streâ)dhrBn€ inpí^a^«) If. kuharja (kuhanje n^ ^dcartu) Zdpositevjeza potrdi dekivni čas z deljeftim ďetovnlm £asom In poskiisf>o dpbo 2 mesecev. » Zahtevar^e so deiovne izkušnje. Vse informacije na tel. 03/781*ai-50ali D41-348-668. GOSTIl^A KOREN DOBRNA Podjetje Simer, 1I.0.0.« zaposlil Zaradi povečanega obsega del zaposlimo ktjućavničarje, stavbne kleparje in delavce za priučitevza določen čas s poizkusno dobo 15 dni terzmožnos^o redne zapekirtve za nedoločen 6as. Od kandidata pnčakujemo resnost, iznajdljivost, ročne spretnosti, ostervid, fizično moč. Pisne prijave pošljite na naslov Simer, d.o.o., Ipavčeva 22. 3000 Celje, s pripisom ALU-obrat, ali pokličite na 03 42-55-800. Podjetje NT&RC do.o. EMrektor:$reCkoŠroi PodjetjeoprdvljdčasopisnD-zaiožniSko, radijsko magen* cijskoiržno dejavnost Naslov: PreSemova 19, hOOO Celje, telefon (OS) 42 25190. fax: (03) 5441 0^2. hJoví tednik Izhaja vsak lorek in petek, cer^ torkovega izvoda 0,81 EUR petkovega pa 1,25 &UR. Tajnica: Tea PodpeCnn Veler. Naročnine: Majda Kianšek. Mesena naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakdjskega račii* na: 06000 00267S1320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafi) ne vraCamo. Tl^ Delo, d.d. Tiskarsko sredice, IDunajska S, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. MOVI TtDMK Odgovorna ur^nica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik foto^aûje: Gregor Kalič. Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje; www.miniaoesí^.corn C-maíliiJcdniátva: tednil^^t-rc.si; E'titđil tehničnega urednica tehnika.tednik^^nt-rc.si RADIO CBJE Odgovorna urednica: Simona Brglcz Urednica informativnega programa: Janja Iniltiar E-mail: radiû^t^t-rc.si. E-mail v studiu: tnřo(^radlocGl)e.cofn URCDMiâTVO Milena 8reČko*FoklíČ, Brane Jeranko, Spela Kiualt, Rozman Petek, Urška Seli$nik. Branko Siamejčič, Simona šolinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGIHCLIA Novem ledni-sioritve. Opravlja trženje oglasnega prostora v Nove ku in Radiu Celje ter nuŒ ostale agencijske Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vetrna LejiČ. Propagai^: Vb^ko Crabar, Zlalko Boblnac Viktor Klenoviek» Alenka 2^puŠek. Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: {03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem c^lasov po d^t po$ti: agendja€>ni-rc.$i novi tednik IMALI OGLASI - INFORMACIJE 21 Bolečina, ki nam v srcu tU. v življenje več ne obadi. Slejkoprej zabriše Čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar rw izgine. ZAHVALA Ob boJeČi izgubi dragega moža, ata> starega ata in brata VINKA KLADNIKA iz Babne Gore (2.1.1944-7. J. 2008) se iskreno zahvaijujemo vsem sorodnikom» sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in sveie maše ter pomoč in podporo v težl^h trenutkih. Hvala gospodu župniku Alojzu iz Zibike za lepo opravljen cerkveni obred, gasilcem iz Svetega Štefana ter ostalim društvom, pevcem za odpele žalostinke» trobentaču za odigrano Tišino, kolektivu Nefrodia] Celje, članom društva Nefron in pogrebni službi Gekott, Žalujoči vsi njegovi m Servisnega evetovalca aepeelhno I pogoj • ptunavanje svTomobiskih rezerv* nih ddov. avtomcíMlske tehnike. VL sto> nja izobrazbej. Avtomehanlka saposlimo I pogi^ * uiirejnd izobraâ»). Pim vkige s krstkiin Svij^episom posi|V temFUKS0.d.(ux.Sk^etDve13.C^te KATELI90C Kn^rvc» t^>N Sîanc€ 3221 Teharje, zaposlimo delavca brez izobrazbe za potaganje te-lekomunikacijsKih kablov ter delavca elektro smeri za spajanje in meritve na optičnih kablih. Vsi zainteresirani sè lahko dogovorilo za osebni razgovor na gsm 031 614-748. Zaposlim već šoferjev za razvoz blaga po Sloveniji! Nudim; delo v urejenem kolektivu, stimulativno plaćo. Zaželeno: znanje sloven^e-tni. Informact)« na lal. ŽL 03/7Q3>39-02. GSM: 041/393-OQ2 v dopoldanskem Sašu. Preinie posilite naikasneje 29.1. 2008 na naslov; SPD, D.O.O., Podlog H. 3311 lemp«tef. PO ogodni oni izdduiftfflo domit fosodo, M3€rDd d.o.o., Gospo$vetsko 3, Celje. lel6hmD41771-104. 342 PSIHÛLCà(Û swlomje v osebnih sfisitth, težovoh v odnosih no delovnem meslu, v odkrnonju potencialov in resursov. viQojnih lezoYoh, nudi podjetje Heno d.0.0.. Obhkovo 20,3000 Co^ idefoo D4) 63MI29, el. it: nervo^email.si. 321 9 '^ALU « o • ZAfOSLlMO KUHARJA ZA DELO V HOTELU ŽALEC. POGOJI: • V. stopnja - poznovonje HACCAP-a • zaželene delovne izkušnje Prijave na nas(ov HOTEL ZALEC^ Mestni trg 3310 Žolec, s pripisom za KADROVSKO SLUŽBO. V spokojnem naj bivanju najde svoj mir. sij Božji pa naj ji bo sreče izvir, mama, kjerkoli si zdaj. naj te sreča poišče, v svetlobi naj bo tvoje zdaj bivališče. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice TEREZIJE KOSABER iz Je)c Gorica pri Slivnici (22.9.1924-5.1.2008) vas je bilo mnogo» ki ste bili z našo mamo in nami v težkih dnevih bolezni in slovesa. Iskrena hvala vsem za lepe misli, molitve, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Marku Šramlu in urbanskiin pevcem. Žalujoči otroci: Martin, Zdenka in Marica z družinami ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi ljubega moža MILANA PARFANTA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mi nudili pomoč. Iskrena hvala bratu Janiju MaroUu in nj^ovi družini, sosedom MohoriČ, Nerad - KlasiČ, diužini KamSak Jožici in možu. Posebna zahvala Tudi Mimici Gril, družini Vogrinc ter sovaáčanom. Vsem še enkrat hvala. Žena Anica Ž10 Res preveč trpela, draga mama, si, zato odSla si tja, kjer ni $orja, ne bolečin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in sestre MARIJE PLANINŠEK iz Ttnovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče tn za svete maše ter jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Biljani Vukorepa - Buhanec, patro-nažni sestri Tatjani za nego v Času njene bolezni, Zvonki Je^iČ za pomoč, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem iz Stranj za odpete žalostinke in sodelovanje pri sveti maši, gospe Ivid Kos za besede slovesa, trobentaču za odigrano TiSino ter Andreji ZakonjSekKrt. Žalujoče hčere Cvetka. Marjana in Ivanka z družinami 271 www.novitednik.com Tîim, kjer si ri, ni sonca ne luči. Le tvoj nnsmek rmm v srcih še živi. In nihče ne ve, kako zelo boli. V SPOMIN Tiha bolečina spominja na 20. januar pred dvema letoma, ko nas je za vedno in mnogo prezgodaj zapustila draga Žerta, mama, stara mama in tašča CIRILA ARČAN iz Šmiklavža pri Škof ji vasi Iskrena hvala za vsako prižgano svečo, podarjen cvet, posvečen Uenutek in lepo misel v njen spomin. TVoji najdražji: mož Rudi ter sinova Dani in Rudi z družinama 317 ZAHVALA Ob bolečem slovesu drage mame, stare mame in sestre BRIGITĚ KNEZ iz Belovega 12, Laško se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala ge. Žagar za govor, pevcem in Mitji za odigrano Tišino ter g. Župniku opravljen obred in sv. mašo. Posebna zahvala dr. Knezovi, osebju bolnišnice Topol-Šica, patronažni sestri Mateji in sestrični Joži za pomoč pri ne^ v času bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, Žalujoči njeni najdražji L33 So ločnice v življenju, z željo po lepem domu in po cvetočem yrtu. So ločnice v življenju, ki jih zaznamuje bolečina, ko se stopinja ustavi in namkrat pride čas. ko ni več Časa, pače še tako želiš narediti korak naprej, ko ostaja le boletina. i^ajiežja je tista v srca, ki v nas nikoli ne bo izbrisala tvoje podobe, lepote in bla&?sti. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča in babica TEA DIVJAK roj.Coh z Brega pri Polzeli 66 b, Polzela (21.5.1942-5.1.2008) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem» sosedom .in znancem, še posebej njenim sošolcem in vsem ostalim, ki ste Jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poii. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutJuh izkazali sočutje in pomoč, in hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, darove za cerkvene potrebe in sv. maše ter nam izrazili usma in pisna sožaija. Posebej se zahvaljujemo dr. Matjažu Sajovicu in njegovi dnitini, ge. U2I Nadžakovič in g. Milku Divjaku za n«ebično pomoč, kolektivom Kovintrade, d.d., Fori Poslovni sistem in Emu-Tecbu, d.0,0., posebni službi Ropotar, pevcem in g. župniku za opravljen obred. 5e enJaat iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njeni, ki jo močno pogrešamo 301 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpu§čamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: • r>d domači strani Zavoda BS za zaposlovanje: http: //www.e ss.gov.s i; pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK AVTDBUSA • M/t VOM \H SKRB ZAAVTOeyS.DOU}CENČAS. 12MESE(ÎV. Hlim lOfTNIK CEUE O.D. PUDMETNO IN TUflíSTlÍNO POOJETJE. UU> CA20JÛDDCEUE VOZNIK AVTDBUSA Wi VOŽNJA iN SKRB ZAAVTOeUSLDBLOČENtAS. I2M£SE(B', n.2.2(IOB: IZLfTNIK CEUE D.Q. PROMETNO iN TURiSfliNfl mmi AŠKÍfiftVA UlJ-CA2a.3D00CEUE KROVn: • KliFU • WÍ KROVSKO • KOPAI^ $KA m. PREKRIVANJE STREH NEDOLOČEN CAS, 2S.1.2BB8: 'DOMO FINAi' IVAN ROBACER Î.K UUCA BRATOV JANCARJEV 11A.32)2VOJN(K POMOŽNI DELAVEC V SKUmiŠÍU • M/l OPRAVUA VSA POMOÛA OEIA V Pf^C^ FliBIZVOBNJE IN PRQOAJČ. PRI SKLADIŠČE-Njy IN PADANJU BU6A. PRI NAIOADA-Njy iN RAZKLADAmU BIAGA..... DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 23.U00B; VIGRAO TRGOVINA. POSREDOVANJE. PROIZVODNJA D.O.a CEUE. KOCBEKOVA CESTA 30 A. 3202 UUSEČNA STROJNI IZKOPI IN BELO Z STROJI • H/i RAZNA DELA PRI STTIOJINH IZKÛPIKTER OSTALA DEIA NÍ2XIH GR^UIEU.MO^NDST PRILIÍITVE ZA DELO NA MINI BAGRI). NEDO' LOČEN CAS. 2B.12008: GMG VINDER. GRADBENA MEHANIZACIJA IN GRADNJE. D.O.O.. ZADOBROVAt26.3211 SKOPJA VAS DELAVEC BREZ POKUCA • M/2: POMOLA DELA PRI MONTAŽI SUHDMONTA^NIK SISTEMOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 10.2.2008; ALEKS MDNT ERVIN /dČAN S.P. 08 HUDtNJI 2.3000CÉUE DELAVEC BR£Z POKUCA POMOŽNA DEU V PROIZVDONJt • M/t POSLUŽEVANJE STROJEV ZA SUKAfCfE IN TERNOnKSIRANJE BCF. ODLOČEN ČAS, 3 MESECE. 23.1iOOa: AdOASET D.a. PROIZVODNI OBRAT iim. ÍElfZARSKA (^STA 3,3220 Store VOZNIK -E* KATÎG0RUE • M/2; RAZVAŽA BLAGO PO RS IN V TUJINI. NEDOLOČEN ČAS. 23.1.2008; ERBA. TRGOVINA IN S7DRITVL 0.0.0„ GASILSKA CESTA 22. 3202 U08E& NA TAUINIŠKIPOMOČMIK POCINKOVALKII- M/l' PRmVA EUMEN-TOV ZA QNKANJE (OBEŠANJE. ODZRAČEVA-NJE. VRTANJE fMNJKAJOČIH TEHNOLOŠKIH ODPRTIN) POTAPUAhJE ELEMEVTOV V PREDPOaNKOVAi/IE KOPEU IN TAUNO & ŠÍEUE ELEME^V PO OPRAVUENEM PO QNKANJLI TER EMBAURANJE POCINKANEGA MATERIALA l/PRAVUAUE EUKTUO IN HIDRAVUČNEGA DVIGALA...; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. }im: POCINKOVALNICA. m RITVENO POOJETJE. D.O.O.. BEŽIGRAJSKA CSSIAMOOOCEUE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 ITT) NATAKAR H/i STRE&A PUAČ IN DfLNO HRANE; NEDOLOČEN ČAS, 26.1.200B; TRGOVINA ;N BmRO ^KDRPUQN STANISLAV KRAJSEK Si. ZADOBROVA 68.3211 SKOFJA VAS ČIST1L£C METALURGIH PROIZVODOV • H/t BRUŠENE IN ČISČEUE OLJTKGV; HmU^ ČEN ČAS, 2S.1Í008; Vi^l. PROIZVODNJA VAUEV IN ULITKOV D.0.0. Ž£l£2ARSKA CiSTA3.3mte ŽEliZOKAIVEC 2ELEZDKHIVEC- M/t 2EL£ZDKRIVECVGRJ^ BENISTVU: NEODLOČEN ČAS, 26.1.2008; ZIDARSTVO VINCEM: DERNOVSEK S.P.. ZAO-DBR0VA42A.32n SKOPJA VAS $TRUGAR STRUGAR t • H/Í STRUŽENJE DBDELOVAN-CEV NA CNC STRUŽNICAH; NEODLOČEN ČAS. 1.2.2008: VAUI. PROIZVODNJA VAUe/ IN ULITXOV Đ.O.G. ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE AVTOMEHANIK AVTDMEHANIK • H/Í POPRAVILO VOZIL: NEDOLOČEN ČAS. 2Í.2.2D0B: RO SO TRGO- VINA IN SERVIS D.O.a. SKALETOVA UUCA 13.30ÛOCEIIE VZDRŽEVALfC 2 - M/Ž; PO NAVODIUH PREDPCSTAVUB^IH VZDRŽUJE STROJNO OPREMO IN VOZILA...^ DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. ai.200B; VIBRAD TRGOVINA. PO SREDOVAUL PROIZVODNA 0.0.0. CEUE. KOCBEKOVA CESTA 3D A. 3202 UUBEČNA AVTDiy!EHANIK - H/l MEHANIČNO POPRA^ VILO MOTORNIH KOUS; NEDOLOČEN £AS. 30.1.2008; ČEPIN TRGOVINA IN STORITVI D.0.0. POT V L£&)E 1.3212 VOJNIK AVTDMEHANIK - M/Ž: AVTOMEHANIČND PORAVILO VOZIL IN MOTORNIH KOLES; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 30.1.2008; ČEPIN TRGOVINA IN STORÏÏ^ 0.0.0. POT V LEŠJE U212VDJNIK VOZNIK VQ2NIK TOVORNEGA VOZILA • M/t OPRA. VUAUE PREVOZOV MATERUIA STRANKAM IN NA GRADBIŠČA.- NE9DUÛN ČAS. 26.1.^; ZMUJČNA GRADBENA OELA KNAUF ^TEMI BOŠTJAN OVTAR S.P. ILOV-CA 13.3212 VOJNIK AVTOUČAR LIČAR • H/l UČAR; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.1.^; KUMA (SUl INOUSTRUA AEROTERMIČNIH NAPRAV D.D.. DELAVSKA UUCA 5.3000 CEUE OBLIKOVALfC KOVIN BRUSILECVAUEV-M/Ž; DELO BRUStLCA OB' SE5A BRUŠENJE NA PÛOUGIOELDVNIH NALOGOV. BAUNSIRANJE VAUEV. ZLAGAfLIE IN PAKIRANJE VAUEV. SKRB ZA VZORŽEVA NJE STROJA, REO IN ČISTOÍO NA DELOVNEM MESTU.; NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2008; MANPOWER O.O.O.. PE CaJE. STANETOVA UUCA 4.3000 SUE ZIDAR ZIDAR. PLESKAR. KERAMNIK. • H/i ZIDANJE. OMIT fASADE. PLESKANJE. SOB& SUKAfiSKA BELA. POLAGAfClE KERAMIKE' NEDOLOČEN ĆAS; GRADNJE 810. GRADBENA ŠTVD IN STORITVE. O.O.O.. UUBUANSKA CESTA 62.3000 CEUE P0U6AL£C PODOV IN TIAKOV POLAGANJE PODOV (PVC. TEKSTIL GUMA, lAMINATI. GOTOVI PARKED - H/l PO LAGANJE PODOV (PVC. TEKSTIL. GUMA, LAMINATT. GOTOVI PARKETI..); NEDOLOČEN ÍAS. 27.1.2008; TAlCTiŠTVO KAJN&K" SREÍKO HAJNŠEK S.P. ZVGONO16 D. 3000 CEUE MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREJEVALNIH Ni^RAV. POMOČNIK MONTERJA OGRUEVALNIH Nj^RAV - H/l POMOÍ PRI Df LU. DEU) NA TERENU; NEDOLO^N CAS. 12.2008; INSTALACUE VREČER. DENIS VREČER S.P.. 0KR05AHJEVA UUCA 3.3000 CEUE SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK • H/l »UDIŠČNA 0^ DOLOČEN ČAS, 12 MESCEV. 23.1.200B;AVT? CENTER mBfii AVTOHIŠA, TRGOVINA IN ZASTOPSTVO. MARIBORSKA CESTA 107.3000 CEUE NATAKAR NATAKAR - H/l NATAKAR ZA TOČENJE TOPUH IN HLADNIK IN TOPUH NAUKOV V DNEVNEM BARU; ČAS. 6 MESt CEV; TRANSPORT. GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA. BRANKO KOLENC. S.P. GAJi 46.3000 CEUE PROOAJALfC PROOAJAiiC REIDEUIV ZA OS.VOZILA - M/ Ž; NABAVA IN PRODAJA BlAGA; NEDOLOČEN ČAS. 23.1.2006; MARXD KEDRIČ S.P.; MARIBOR. RUŠKA CESTA 63.2000 MARIBOR SKLADIŠČNIK - H/l SKIADIŠČNIK.* OGLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.1.2008; METRO TRGO VSKA DRUŽBA 9.D..UVA 8.30Û0 CEUE PRDOAJAUC • M/Ž; PRODAJA KRHHA; NE DOLOČEN ČAS, 26.1.200B; PEKARNA STARA IÍKAKRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA 0.0.0. M]KU)ŠICEVA UUCA 2,3000 CEUE PROOAJAUC • H/l PROOAJA TEHNIČNEGA BLAGA V PRODAJNEM CENTRU NA LESNEM DODEU(U. mim VODOVODA IN DODEIXU ORODJA; NEDOLOČEN ÛAS. 712G08; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBElO IN DROB- NO. D.O.D. CEU^ OPEKARNISKA C^A 2. 301» CEUE ELEKTROINŠTAUTBRSKI POMOČNIK POIAGALECTELEKOMUNIKAQJSKIH KABLOV • M/Ž; POLAGANJE KABLOV PO OBSTOJEČI KANAUZACUl; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2M.2000; KATEL IGOR KRAJNC S.P. SIANCE 4.3221 TEHARJE GRAFIČAR DODELAVA TI^DVIN - M/Ž; DOO OBSEGA RAZREZ PAPIRJA IN DODELAVO Tl^DVIN; NEDOLOČEN CAS. 1.2.2008; TISKARNA KD-$TOMAJ MARJAN KOŠTOMAJ S.P.. MEDIOG 34.3000 CEUE TISKAR ZA TISK ZIZBOKUNE OSKARU.. KVAUTETNA PRIPRAVA fN tZVE& BA TISKA TER VODENJE EVIDENC. TEKOČE VZDRŽEVANJE. ČIŠČENJE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV - M/Ž: KVAiiTETNA fHIPRAVA IN IZVIDDA TISKA TER VODENJE EVIDENC. TEXDÍE VZDRŽEVANJE. ČIŠČEKIE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 13.3.^; CETiS. GRAR&^E IN OOKUMENTACUSKE STORITVE. D.D.. ČOP& VA UUCA 24.3000 CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA KOMiSniNAR SKUDIŠČNIK - H/l RAZKLADANJE. NAKLADANJE SORTIRAfUE. STREŽBA STRANK V SKLADIŠČU. PRIPRAVA IN OPREMA DLAGA ZA SKUDIŠČENJE; DOUlČEN ČAS. 3 MESECE. 26.1.2008; ERA KOPUS. O.O.Q.. VELEUE; f^ AGRD iN TEHNIKA. LAVA7D. 3800 CEUE BLAGOVNI MANIPULANT • H/l PRIPRAVA BU^OA ZA ODPREMO. I^EVZEM BIAGA IN SORTIRANJE BLAGA PO SKLAOIŠČNiH POUCAH. SKR8 ZA UREOfTEV IN RED NA SKU^DIŠČNIH f^UCAH IN V TRGOVINI. SPREMUANJE ZALOGE DLAGA IN ROK UPO-RAVHISTI.; NEOOLD^ ČAS. 22.U008; MANPOWER 0.0.0. PE CEUE. STANHOVA UUCA i 3000 CEUE MONTER GKP • H/l DEUJ NA TERENU KDT MONTER SUHOMONTAŽNEGA MATERIAU NA DDJEKTE; NEIXILDČEN ČAS. 26.1.2008; ZAKUUČNA GRADBENA BELA KNAUF SISTEMI BOŠTJAN OVTAR S.P. ILOVCA13.3212 VDJNIK SREONJASTBOKOVNAAU SPLOŠNA IZOBRAZBA OPERATER 1. • H/l PRIPRAVA STROJA IN PERSONALilZACUA IN VODENJE EVIDENC. VAROVANJE TAJNOSTI PODA'n(DV. NADZOR KAKOVOSTI ISIELAVE; ODLOČEN ČAS, 8 MESECEV. 27.1.2008; CETIS. GRARČNE IN DOKUMENTACIJSKE SIDRITVE. D.D., ČOPOVA OUCA24.300Q(ÎUE KOMERQAIÍST - H/l DOBRO POZNAVANJE PROGRAMA OGREVAUiE TEHNIKE SKRB ZA OBSTOJEČ STRANIŒ TEA PRfODDIVANJE NOVIH. VODEKIE POSUlVNE KORESPO-DENC^ POGAJANJA. f^mVA PĐNUOB. IZVAJANJE MARKETIN^H AKTIVNOSTI, PUNIRANJETER IZVAJANJE ANALIZ O REA-UZACUL SPREMUANJEIRŽNíH RAZMER IN KONKURENCE; NEODLOČEN ČAS. 24.1.200S; MANPOWER D.O.D.. CEUE STANETOVA UUCA 4.3000 C^E SPREJEMNIK/PRODAJALEC REZERVNIH DE LOV H/l SPREJEM IN PRODAJA REZERV-NIH DEUlV; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.1.2008; AVTO CENTER CEL£IA.AVTONiŠA. TRGOVINA IN ZASTOPSTVO. Dil.D.. MARIBORSKA CESTA 107.3000 CEUE GIMNAZIJSKI MATlIRAlfr ZAVAROVAl/il SVETOVALK NA TERENU - CEUE -M/Ž; SVETOVANJE IN SKLEPANJE V^H VRST ZAVAROVANJ; ODLOČEN ČAS. 24 ME SECEV. 17.2.2006; 6RAWE O.D.; POSLOVNA ENOTA UUBUANA KOMEN^EOA UUCA 4. 1000UUBUANA KOMERCIAUST KOMERCIAUST - H/l IZVAJANJE mm STl PRODAJE OSKRBOVANJE OBSTOJEČIH KUPCEV PODJETJA SPREMLJANJ! UIG^ KE PODJETJA PRIPRAVA DOKUNENTACUE ZA CARIUENJE KONTAKTIRANJE PflSLOV-NtH PARTNERJEV TERM1NSK0 USKLAJEVANJE r^L SOOELDVAIUE PRI REŠEVAfUU REKLAMACU; DOLDCEN ČAS. 5 MESECEV. 1.2Í008; POCINKOVALNICA. STORÍT^NO PODJejE. D.O.O.. BEŽIGRAJSKA CESTA 6. 3000 cajE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRIPRAVNIKZAVAROVAUVI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA - H/l TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV: NEDOLOČEN ČAS, 10.2.2006; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA O.O.O., PARTIZANSKA UUCA 19. tOOOUUBUANA TAJNICA - H/l TAJNIŠKA DELA. ADMINISTRATIVNA BELA. POMOČ V RAČUNOVOD-STVU IN MAHRIALNEM KNJIGOVODSTVU. ODIDCENCAS. 12 MESECEV. 26.1.2008; OVTAR. 0RUŽ8A ZA GRADBENIŠTVO. TRGOVINO IN PROIZVOONJa O.O.O.. CEUSKA CESTA 39 A 3212 VOJNIK EKONOMSKI TEHNIK MERCHANDISER II • H/l OSUKOVANJE PLA-NOGRAMOV (NAČRTOV RAZPOREDITVE 8LA-GAPO PRODAJNEM PROSTORU) ZANSAME-ZNE BLAGOVNE SKUPINE. POZIdONIRANJE 1ZDEU(0V V OKVIRD BLAGOWE SKUPINE. MT1VN0 SODELOVANJE PRI OBUKOVANJU ASORTIMENTA POSAMEZNIH BLAGOVNIH SKUPIN: NEODLOČEN ĆAS. 22.UD08: EN-8R0TUŠ PODJETJE ZA TRGOVINO. O.O., CE-STAV'ntNOVUElOA.300CCEUE RAČUNOVODJA - H/l SAMOSTOJNO OPRA-VUANJE Oa RAllUNDVODJA (BILANCA. GLAVNA KUIGA); ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 26.12008; RAMIČ LOGISTIKA. TRANSPORT TRGOVINA. POSLOVNE STORITVE. D.O.D. CANKARJEVAUUCA8.3DDD(%UE RAČUNOVODJA - H/l POKRIV^UUE CELOTNEGA RAČUNOVDOSKEGA PODROCJA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 27.1.2008; EMOSSt MEDNARODNA TRGOVINA IN PROIZVODNJA D.O.D.. KIDRIČEVA UUCA 3B, 30QD CEUE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK • SVETOVAUC -H/l SKLEPANJE IN TRŽEMIE ZAVAROVANJ; DOUICENCAS. 12 MESECEV; ZAVAROVAL NICA TlUA. D.D. NOVO MESTO; PREOSTAV NIŠTVO CEUE, MARIBORSKA CESTA 103 A. 3000 CEUE ELEKTBOTEHNiK ELEKTRONIK TEHNIK VZDRŽEVALEC V ŽELEZNIŠKI OPERATIVI - H/l VZDRâVANJE IN ODPRAVA NAPAK.VODEfiJE IN UREJANJE TEHNIČNE DOKUMENTACUE; DOLOČEN ČAS. 12MESE CEV. 3D.U0QS: Ú. D.O.O.; SEKCUA ZA SVTK CEUE - NAOZDRNIŠTVO TK NAPRAV CEUE. UUCAJUV.DIVIM2.3DD0CEUE SERVISER ZA BIRO OPREMO V PE CEUE SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE BIRO OPREME. FOTOKOPIRNI STI^JI. FAKSIMIL-NE NAPRAVI TISKALNIKI. OPTIČNI ČITAIO - M/l' SERVISER ZA BIRO OPREMO V PE CEUE-SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE 6ÍR0 OPREME. FOTOKOPIRNiSTROJI.(AKSIMILNE NAPRAVE. TISKALNIKI. DPRČNl ČITALCt - M/ Ž: DOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 1222008; BI' RING. INŽENIRING IN SERVIS BIROTEHNIČNIH SREDSTEV. D.O.D.. MOTNICA 9.1236 TRZIN ELEKTROTEHNIK SPAJANJE IN MERÍTV! NA OPTIČNIH KASUH - M/Ž: PRIffîAVA OPTIČNIH SPOJK. SPAJANJE IN MERITVE NA OPTIČNIH KABUH; 0& LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1?.2J008;KATEL IGOR KRAJNC S.P.. StME4.3221 TEHARJE UPRAVNI TIKNIK ODKUMENTAUST V V OBMOČNI B^TI CEUE - H/l IZVAJANJE TAJNIŠKIH iN AIK MINISTRATMIH NALOG; HimtiH ČAS. 23.1.2000; NRAVSTVENI INŠPEKTDRATRS; OBMOČNA ENOTA CEUE DPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CaiE GRAFIČNI TiHNIK TISKAR L. - KVALITETNA FÍIIPRAVA IN IZVEDBA TISKA • PRIPRAVA IN NADZOR TISKA TER VODENJE EVIOENC. ODREJANJE DEL IN NALOG OSKRBOVALCU. TEKI6 VZDRŽEVANJE, i^UE IN NAOZOR DEUIVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV - H/l KVAUTETNA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA • PRIPRAVA IN NADZOR Tl^ TER VODENJE EVIDENC. ODREJANJE DEL IN NALOG OSKRBOVALCU. TEKOČE VZDRŽEVANJi ŮŠČENJE IN NAOZDR DEUIVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV; DO' LDČEN ČAS. 6 MESEl^. 13.3.2008; CETIS. GRARČNE IN DOKUMENTACUSKE STORITVE. D.O.. ČOPOVA UUCA 24.3000 CEUE S'mOJNi TEHNIK m OPERATER UPRAVUANJE STROJA. NASTAVUANJE STROJA. KORIGIRANJE. MERJENJE TESTIRjUUE PRVIH KOSOV. DELO PO NAČRTIH. H/l CNC OPERATER UffîA-yUAM STROJA. NASTAVUANJE STROJA. KORIGIRANJE. MERJENJE. TESTIRANJE PRVIH KOSOV. OELO PO NAČR^H.; NEDOLOČEN ČAS. 24.1.2008: MANPOWER O.O.O., PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 (SUE V1§JA STROKOVNO IZOBRAZBA SERVISER. SVETOVALK - H/l SPREJEM STRANK. DOWÎITîV NAP«E NA VOZIIU. NORMIRANJE OELA, IZDAJA REZERVNIH DEU)V. ZAKUUČEVANJE RAČUNOV; NEDOLOČEN ČAS. 2U20D6; RO * SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O.. SKALETOVA UUCA 13.301X1 CaJE NEPRWIČNINSKI POSREDNIK TELEFONSKA. ELEKTRONSKA IN OSEBNA KDMUNIKACUA S stuankami. organizacija hr vodenje OGLEDOV NEPREMIČNIN. SPREMU/UilE KONKURENI^ IN TRŽNIH RAZMER. iSKA-NJE NEPREMIČNIN. PISANJE OGLASOV. JAVNO NASTOPANJE ADMINISTRA^VNA DELA. - H/l NEPREMIČNINSKI POSREDNIK TELEFONSKA. ELEKTRONSKA IN OSEBNA KOMUNIKAOJA S STRANKAML ORGANIZA-CUATER VODENJE OGLEENJV NEPREMIČNIN. SPREMUANJE KONKURENCE; NEDOLOČEN ČAS. 24.1.2008; MANPOWER D.O.B.^ PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE INŽENIR ELiKTRONIKE{vsš) VODJA PROIZVODNJE ELEKTRONSKIH NA-WIAV V TELEMATIK) - H/l PRIPR. PLANOV PROIZVODNJE ANAUZA IZVEDBE RjWIV. ZAPISOVANJE IN ZAKUU^ANJE PROIZV.. IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV, IZBOR. DR-GANIZACUA IN NADZOR DEL PRI PARTERJIH. RAZPOREDITEV IN NADZOR PROfZV. DELAVCEV. USKIAJEVAIUE DEU ZNOTRAJ PRDIZVDDÏÎIE. SKRBI ZA KVALiTETO PROI-ZVOOIL^ KOORDINACUA VZra S; NEDO-LÍIČEN ČAS. 23.1.2DDB; EMA. PODJETJE ZA INŽENIRING. ZASTOPANJE IN PROIZVODNJO. O.O.O.. CEUE MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CEUE inženir strojnistva VODJA PRIKRAMA TIUIOTNIH ČRPA1X- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE. UVEDBO STANOAROOV. CERTIRKATOV TER SKRB ZA POPRODAJNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU TOPLOTNIH ČRPALK - M/t O RGA-NIZACUA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CIUE iN POTREBE PODJETJA. PRmVA TEHNIČNE NKilMENTACUE TEfi IZVEDBA CERTIFICIRANJA TER STANDAHDIZACUE PROIZVODOV. NAČOVANJE (N SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJA SODaOVA NJE IN VODENJE RAZVOJA IZOEUtOV; NEDD* U){EN ČAS, 1012008; TERMO SHOP Dil.O.. TRGO\ANA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLAOILNO TEHNIKO. CESTA TAllïV 6.33^ VELENJE INŽENIR OBUKOVANJATIKSTIUJ IN OBUČa TEH0U1G ZA KOLORISTIKD M/Ž.' SPREMUA fUE TRENDOV NA PODROČJU KOLDRISTIKE IN OE^NATIIRE. SODELOVANJE PRI IZBIRANJU DESENOV. ^ZDEU^VA KOiORISTlK. SODELOVANJE PRI FORMIRANJU KOLEXCU. EVIDENCA NAD RSKARSKIMI VAUI: PG SESTAVI OESENOV, PO PROIZVAJMCIH VAUEV^ PO STATliSU IZDIUÍBV. PO AKTIVNOSTI OZ. POPRAVILO. PRIPRAVA POTEGOVBAR;NEOCk LOČEN ČAS. 29.1.20DB; MANPOWER D.O.O., PE CEUE. STANETOVA tlUCA 4.3000 CEUE visokošolska strokovna izobrazba ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC II - OELGVNO MESTG CEUE- R^Ž; SVETOVANJE PRI F^TRi IZBIRI FINANČNIH NAUJŽB; DO u)£en Cas. g mesecev, izzoob; finprd c zavarovalno zastopniška družba d.o.ds slamnikarska cesta 3. 1230 domžale diplomirani inženir gradbeništva (vs) svnovalec hi.- pripravnik • h/l sve tovalec za področje gradbeništva; dduicencaS. 10ME^CEV;MESTNAGBČV na ceue ceui trg ceuskih knezov 9. 3000 ceue univerzirnuii diplomirani inženir računalništva in informatike RAZVOJNO PRODUKTNI INŽENIR. OVAJANJE PROCESA RA^OJA PO OP 0403-Í. ODVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA. POSREDOVANJE IDEJ ZA NOVE IZDEU GAŠKASIATINA ČIŠČENJE F^DSTOROV • ČIŠČEUE PBD-STOROV; DOLOČEN ČAS. 3 ME^CE. 2.2.2006; UČA. TRGOVINA IN STDRITVl O.O.O.. R(> ŽNA UUCA 4.3240 ŠM^iE PRI JEi^B STBOJNIK STBOJNIK M/t STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE - UPRAVUANJE Z ROVOKO-PAČEM.' NEDOIDČEN ČAS. 26.1.2008: GRATIS PEKABNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. DJ3.0. ŠMj^JE. CEROVEC m ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELÍAH NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) VDS^IK K0M8UA IN POMOČ V PEKARNI -M/Ž: RAZVOZ KRUHA IN POMOŽNA DUA V PEKARNI: NEDOLOČEN &AS. 6.2.2008: SOTLA KMETUSIVD IN TRGOVINA. 0,0.0. PODČEIB-TEK. IMENO 75.3254 PODČETRTEK AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK. AVTOELIKTRIKj^ - WÍ DOLObN ČAS. 12 MESECEV. 27.1.2006: AVTDSERVIS ZVONIMIR 6LAŽUN S.P.. UUCA MERSLIEV 11.3252 ROGATEC PEK PEK M/1- PEKDVSKAOPAAVILA V PEKARNI: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, aO.imDRA-TtSPEKARNA. TRGDVINAIN&RAOBENIŠTVO. DilJ). ŠMARJi CEROVEC PRI ÍMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELKAH MESAR MESARPROOAJALEC - H/l PRODAJA. SVETOVANJE: DDLDČEN ČAS. 3 MESECE. 23.12008: SPAR SLDVENUA O.D.O.: SPAR ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 56 A. 3250 B08AŠKA SLATINA PFtODAJALEC PRODAJALEC • M/t PRODAJANJE STEKU NIH IZDELXOV: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.1.2008; STEKLABNA ROGAŠKA D.D.. Ul^ CA TALCEV 1.3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC • H/Í PRODAJA BLAGA. SVETOVANJE STRANKAM: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.1.2008: SPAR SLDVENUA O.O.O.: SPAR ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA DUCA 66 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA PRDDAJAUCA DEUKATES - H/l PRODAJA V OEUKATESI TRGOVINE; OOL(^N£AS. 3 MESECL 14ÍÍ006: JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA iN STORITVE. U^E 1 B. 3241 PODPLAT KUHAR KUHM - H/l SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN KUKANJE HRANE.'OOIDČEN ČAS. Î2MESE CÎV; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO. TURIZEM IN STORHVE. 0.01. ZORAVIUŠKI TRG 6.3260 ROGAŠKA SUTINA NATAKAR NATAKAR • M/Ž; STREŽBA HRANE IN KJAČ: 0DLI6N ČAS. 12 MES^: HOTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STD* RfTVE. 0.0.0. ZORAVlUŠKJ TBG 6. 3250 RIKAŠKA SLATINA KOMERCIALNI TEHNIK KOMERaAUST • H/l KOMERi^AlNA OEU^ V PDOJHJU |NE NA TEMENU 1): NEDOLOČ» ČAS. 30.1.^: K0T1S. MOČENIK ANTON h FANIKA KOZJANSKI TISK, O.N.O.. DDDREŽ 42.3231 GROBELND LOGOPED LOGOPED - H/l LOGOPED; DOLOČEN ČAS. 17.2.2008: JAVNI VZGOJNIMZOBRAŽEVALNI ZAVOD IIL OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SUTV NA, IZLETNIŠKA DUCA 15.3250 ROGAŠKA SIATINA PRAVNIK PRAVNIK • H/l UREJANJE PRAVNIH ZAOEV; OOtDČEN ČAS. 5 MESECEV, 14J.2008: JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.D.O. U^ŠE 1/B. raOPLAl LAŠE ) B. 3241 PDDPtAT UNIVERZITETA DIPLOMIRANI EKONOMIST DIREKTOR MALOPRODAJE • H/l VOOEMIE MAœPRODAJL NEDOLOČEN tAS.14220DB; JAGROS THGDVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.O.D. UŠE 16.3241POOPUT UNIVERZTTFTNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSTOJNI NOSILEC PRODAJE jlTAUJAN-SKI TRG) • H/l PRIPBAVUANJE MARKETINŠKIH AKCU RAZNIH VRST. SESTAVUANJE PONUDB IPDv NEDOIOČEN ČAS. 23.UOIIS; HDTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STORITVE. D.D.O, ZDRAVILiŠKl TBG 6.3250 RQ3AŠKA SLATINA UE VELENJE VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA - H/l VOZNIK AVTDBU-SA: KlU&N ČAS, 6 MESECEV. 23.1.2008: APS, AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI Oil.. KOROŠKA CESTA 64.332DVELEi)E MATAKAR NATAKAR M/Ž • M/Ž: NAROČA IN PREVZEMA PUAČO, PRIPRAVLJA iN RAZPORUA PUAČO ZA SRVIRAUE. PRIPRAVUA PROSTDR IN MIZE ZA POSTREŽBO. IPD; mtih £aS. 3 MESECE. H.2.2006: MONTAŽA POHIŠTVA DUŠKO FAiOlGA S.P. U)KOVICA 14D. 3325 ŠOŠTANJ NATAKAA - H/l STREŽBA PUAČE IN HRANE; DOU)ČEN£AS. 8 MESECEV. 14^^008: GD* STILNA HREN. HREN MANICA S.P. VINSKA GDRA3! A. 3320 VELENJE KUHAA KUHAR • H/l SMIOSTOJNÍ KUHAB. KUHANJE PO NAROČILU iN PRIPRAVA CATERIN-GA: NEDOLOČEN ČAS. 23.1.2006; BARBDN - MANFRED JEVŠEVAB S.P, ŠKALE103.3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR • H/l TDČEUE IN STBEŽBA PUAČ NA PRIREOÍTVAH IN ZAFUTIH PROSTORIH- RESTAVRACUAH; NEDOLOČEN ČAS. 23.1.200B: BARBON - MANFRED JEVŠEVAR S.P.SKMÍ 103.3320 VELENJE VOZNIK TAXI SLUŽBE - H/l VOZNIK TAXI SLUŽBE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 30.1.2008: PBEVOZIČEUČ. KEMAL ČELJĆS.P. TOMŠIČEVA dSTA 12.3320 VEiiNJE NATAKAR - U/l NATAKAR: DOU^N ČAS. 12 MESECEV. 6^.2008: IPPDN CAFFE BAR IN TRGOVINSKE STORfTVE. RIMANA SMAJ-mt S.P. CESTA LBl£ RISARJA 1. 332S ŠOŠTANJ POSLOVNI SEKRETAR POSLOVNI SEKRETAR - H/l ORGANIZACU* SKD HHNIČNE NALOGE ZA DIREKTORJA (VODENJE IN UREJANJE TERMINOV), SPREJEM POŠT!. IZDAJA IN OBRAČUN POTNIH NALOGOV. SPBEJEM STRANK. OPRAVIU^ PD NALOGU DIREKTORJA: NEDOLOČEN ČAS. 23.1.2006: ERICO VELENJE INSTTTUT ZA EKOLOŠKE RAZiSKAVE O.DÍ).. KOROŠKA CESTA 5a.3320VEL£!LIE KOMERCIALIST (VSŽ) KOMERCIAUST • H/l PRIPRAVA PONUDB ZA IZVAJANJE STORfTEV. ASISTENCA PRI PRIPRAVI PONUDB ZA JAVNE RAZRSE. POGAJANJA IN SKLEPAUE POGODB. IZOEUVA KA1XUUHCU IN SPECIFIKACU RAČUNOV. NADZOR I2DANIH RAČUNOV IN PLAČIL PRIDOBIVANJ! NAROČNIKOV. OONATOUEV. SPONZORJEV. IZTERJAVA NERAČNIKDV. PRir^AVA MESEČN: NEODLOČEN ČAS. 23.U008: im mM {NSÏÏTUT ZA EKO-U]ŠKE RAZISKAVE D.O.D, KOROŠKA CESTA 58.U2DVEL£filE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST PRODAJALfC RAČUNALNIŠKE OPREME - M/ Ž: PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME: NED0U3ČEN ČAS. 2B.1.200e: TRENDNET O.D.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING. ŠiAN> 0R0VACESTA6A.3320VEÍÍNJE AKADEMSKI GLASBENIK KITARIST UČfTEU KiïARE - H/l POUČEVANJE KITARE: DDLOČEN ČAS. 3O.UQ0a: GLASBENA ŠDU FRAN KORUN KD^USKI VELENJE. JENKOVA ŒSTA4.3320VE^NJE DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) S)SHMSKI INŽENIR • H/l SISTEMSKt INŽENIR: NEDOLOČEN ČAS. 30.U00B,'TRENDNET 0.0.0. RAČUNALMŠKi INŽENIRING, ŠLAN-DRDVACKTA8A.3320VELEfliE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA TOČAJ - H/l TOČENJE PUAČ IN-TOPLIH NAPITKOV. ČIŠČENJA NEDOLOČEN ČAS. 10.2.2008: DNEVNI 8AR IN mmk SEBI. TAVČAR 6RE0A S.P.. ZGORNJE GRUŠOVUE ia.33Y1 ŠEMPETER V SAVINJ^IODUNI VARJEUE NA AVTOMATU. • H/l VARJENE ISlEUtOV NA AVTOMATU.: DDLO^N ČAS. 6 MESECEV. 23.1.20DS: SIGMANDVA. PROIZVODNJA. ïïtGOVINA IN STORfTV^ D.D.O.. CESTA ZAISKEGATABORA 20.3310 ŽALEC VDZNIK - M/Ž; DOSTAVA HBANE NA DOM; DOLOČEN SAS. 3 MESECE. 2.2.2008: PLZZř-RUA ZANZIBAR. CAHRING. UDUA RB'AS. S.P.. KAU 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI VDZNIK - H/l VOZNIK TOI^RNJAKA Z DVIGALOM: NEDOTČEN ČAS: SMARAGI^RO-JEKt GRADBENIŠTVO IN STORITVE O.Oil.. PQLZEU11.3313P0LZEU^ GRADBENI DELAVEC POMOŽNA GRADBENA DEU • M/l VSA Kl-MDŽNA GRADBENA DEU: NEOOU)ČEN ČAS: SMARAGOPRDJEKT. 8RAOBENIŠTVOINSTD-Rm^ D.O.D.. POLZELA 11.3313 PDL2EU nSAROPAŽEV TESAR-M/Ž: POSTAVUANJE OPAŽEV: NEDOLOČEN ČAS: SMARAG&fRDJEKT GRADBENIŠTVO IN STORÏÏVE O.O.O.. POLZELA 11,3313 P0L2EIA KUUČAVNIČAR KUUČAVNIČAR • iH/l KUUČAVNIČARSKA OEIA; NEDOLOČEN CAS. 26.1.2006: GERA. STOBTTVE IN TRGOVINA. O.D.O.. TABOR 20. 3304TAB0R STRUGAR OEU^VEC V PROIZVDONJI • H/l SESTAVUA PLASTl&^E PROIZVODE ZA VODOVOD AU KANAIiZACUO jŽAGA. VARI SESTAVUA...). VSTAVI ARMATURE V JAŠKE IN JIH I^IPRA-VI ZA KONČNO PORABO. IZVAJA ENOSTAVNE OIMENZUSKE MERITVE. PO POTREBAH PROIZVODNJE IN PO NAVODiUK NADREJENEGA OPRAVUADEU) NA DBDEUlVAUlIH STROJIH I BRUSILNI. REZKALNI. VRTALNI: NEDDUlČEN ČAS. 23.1Í0D8: ZAGOŽEN. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE. D.O.D.. CESTA 08 ŽELEZNICI 3,3310 ŽALEC BETONER ZAPOLNJEVANJE SIGMA BLOKOV. • H/l ZAPOLNJEVANJE SIGMA BLOKOV Z BETONOM. IZDEUVAGLAZURE;DOU£fNČAS. SMESE-CE. 23.1.2008: SIGMANDVA. PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORÏÏVE. D.O.D.. CESTA ŽALSKEGA TABORA 20,331D ŽAL£C OBUKOVALfCKOVIN OBDEU^VA PLOČEVINE. H/l UtOŽENJE PLOČEVINE. IZVU&NJE PBIKUUČKOV. RDBUENJE ZA SERUSKO PROIZVODNJO.: DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 23.1.2008: SJDMANOVA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE. D.O.D.. CESTA Ž/UiKEG A TABORA ^.3310 ŽALEC OBLLKOVAUC KOVIN RAZREZ P0LČEV1NE. • H/l RAZREZ PLOČE VINE ZA POTREBE PROIZVODNJE: DDLDČEN ČAS, G MESECEV. 23.1ÍD08: SIGMANDVA. PROIZVODNA. TRGOVINA IN STDRiïVE. D.O.O., CESTA ŽALSKEGA TABORA 20.3310 ŽALK AVTOMEHANIK VDZNIK TOVORUAKA • H/l VOŽNJA T1> VORNJAKA PO EUROPI: DOUlČEN ČAS. 10 MESECEV. 2Ô.UQ0B: BDMBEK MAKSINll-UAN. AVTDPREVOZNIŠTVO S.P. ŠLANDROV T1IGm331DŽAUC ZIDAR ZlDAR-M/lZiOANJENA VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH: ODIDCEN ČAS. 12 MESECEV: SMAHAGOťROJEKT. GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.D.D.. POLILA II. m raLZEU^ KUHAR PICDPEK- KUHAR - H/l PEKA P)C IN PfHPAA* VA HRANE PO JEDILNEM LIST^: (KILOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2008: PIZZERUA ZANZIBAR. CATERING. UDUA REPAS. S.P. KALE t 3311ŠEMPEnRVSAVINJSKID0UNI HAJMM NATAKAR • H/l STREŽBA HRANE IN PUAČ: DOU)ČEN ČAS: DCOM. POSREDNIŠTVO SU-m SPDLfNAK JAKOP S.P.. ČOPOVA UUCA 23.3DDDCEUE PRODAJALEC I^OOAJALEC - DELO V ŽALCU • H/l PRODAJA BUGA: ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2^.2.2008: UIGO POOJHJE ZA PROIZVO-OUO, INŽENIRING. ZASTOPANJE. POSRE-OOVAMIE IN TRGOVINO. D.D.O. GRDSUPUE. UUBUANSKA CESTA 66.1290 GRDSUPUE VODJA SERVISNE OEUVNICE- M/Ž: NABAVA REZERVNIH DELOV. MATERIALNO POSLD> VANJL KODRDINAOJA DEL V MEHANIČNI OEUVNICI; NEDOLOČEN ČAS, 25.UD06: ENES ORADANDVIČ S.P; TRANSPORTI DRA-DANOVIČ ENES. CESTA OB ŽEUZNICt4.3310 ŽALÍC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KRDVEC • H/l KRDVSKA DELA. NEDOUČEN ČAS. 222006.'LESODEKOR. PiOHL ANTON S.P. LOČICA OB SAVINJI 56 L 3313 POLZELA IďOVSKA DELA • H/l KRDVSKA DELA. DOLOČEN ČAS. ID MES^: LESODEKOR. PLOHL ANION S.P. LOČICA OB SAVINJI 581. 3313P0L2EU NATAKAR • DEU) V ŽAU» • M/Ž: STREŽBA PUJ^ DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2UÍ00B: LOGO PODJETJE ZA PBOIZVOONJO, INŽENIRING. ZASTOPANJE. POSREDOVANJE IN TB-GDVIND. D.0.0. GRDSUPUE. UUBUANSKA CESTA56,129)GR0SliPUE GOSTINSKI TEHNIK VODJA GOSTINSKEGA OBRATA -M/Ž: STREŽBA HRANE IN PUAČ. VODENJE. NABAVA MA TERIALA. ORGANIZACUA....: ODLOČEN ČAS: IH^M. POSREDNIŠTVO SLAVICA SPDLENAK JAKOP S.P. ČOPOVA UUCA 23.3000 CEUE EKONOMSKI HHNIK KDMEROAUST III • H/l NA PODROČJU NABAVE IŠČE NAJUGODNEJŠE DOBAVOE-UE {UPOŠTEVA CENi DOBAVNE ROKE IN KAKOVOST). SKRBI ZA OPTIMALNE ZALOGE MATERIALA IN PROIZVODOV NA OSNOVI PUNA. ROKOV IZVEDBE. ROKOV DOBAVE IN NAROČIL SKLEPA KUPOPRODAJNE POGODBE/ANEKSE 00 VIŠINE PO P0D6U\STILU. SKRBI ZA IZVAJAUE POGDO^ANQ(SOV. V SDD: NEDOLOČEN ČAS. 23.1.2008: ZAGOŽEN. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE. DÍI.Q.. CESTA OB ŽELiZNICt 3.331D ŽAL£C EKONOMSKI TEHNIK AOMINISTRATfVND KNJIGOVODSKA DELA • H/l ADMINISTRATIVNA DELA. UREJANJE DOKUMENTACilE, KKilŽEUA: NEDOUlČEN ČAS. 28.1Í00B: ODMI PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVI D.O.D.. GU6ČEVA UUCA 3.$3lOŽALfC INŽENIR STBOJNI^A VDDJAINŽENIRNíGA-M/Ž:RAZVUANJE POSLOVNIK ODNOSOV Z OBSTOJEČIMI IN NOV^ MISTHAN KAMI. NAVEZOVANJE KONTAKTOV S PROJEKTANT) IN INVESTITORJI TER CELOVITO VODENJE PROJEKTOV. OELO ZAJEMA PREPOZNAVANJE POTREB POTENCIALNIH NAROČNIKOV. SODELOVANJE NA RAZPISIH. PRIPRAVO PONUDB IN KALXUUCU TER SPBEMUAUE: NEBOLOtiN ČAS, 17.2.2008: TERttO SHOP D.D.O. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TDPUÏÏNO IN HlAOILNO HHNIKD. CESTATALCEV5,3320VaENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) PRODAJNI SVHOVALEC • H/l AKTIVNO ISKANJE IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK. PRIPRAVA PONUDB ZA REŠITVE. SKLfPAfilE POGDOB. SVFTDVA/ilE ST7IANKAM. VZOR* ŽEVANJE. RAZVL5ANJE IN POGUBUMJE ODNOSOV Z OBSTOJEČIMI STRANKAMI. IPD.' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 25.U008: ED-ROCOM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING. D.0.0. LfVECS8.330IPETBOVČE Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELjE! SILVIA 80 OČISTILA STANOVANIAZA 3000 EVROV INVEČI PRIJAVITE SE NA 090936170 ALi POIŠČITE KUPONČEK v NOVEM TEDNIKU! y [fS^j® #čistoyse m Mešali so marmelado župan Lojze Posadel izroča dar^ Občine ŽalMzUtoporo^nc^ma Mariji in Ivanu Štopteiju. V Mestnem kinu Metropol so se minuli teden začeli večeri, namenjeni improviziranim nastopom ad-hoc zasedb celjskih glasbenikov. Tako imenovani jam session naj bi vsaj dvakrat mesečno postal stalnica večernih dogajanj v Metropolu. Tako vsaj napoveduje Brane Mihajlovič • Kosta, ki je tudi tokrat zakuhal prvo »mešanje marme-lade«. Odziv je bil za prvič sicer pričakovano skromen, a glasbeniki so vidno uživali, s svolimi nas lop i pa so zadovoljili ludi občinstvo, 2e nosilci prvega, v tujini tako uveljavljenega pri nas pa domala neznanega glasbenega druženja napovedujejo podobno vročfe in zabavne večere še v naprej. Seveda pa pričakujejo, da se bodo na njihovo vabilo odzvali številni glasbeniki, morda tudi občasne ali stalne zasedbe. Škoda bi bilo, če ne bi zgrabili ponujene roke organizaiorjev in pobudnikov tovrstnih glasbenih druženj. Na prvem jam sessionu so ob Kosti sodelovali Še Alex Bass, Bojan Kiakovič, Levin Oparenovič, Uroš Planine in za zdaj še neznam basist s Šeslstrunskim basom, ki je na žur prišel s Koroške. Na sliki zasedba Kosta, Oparenovič in neznani basist. BS silvia bo očisnu stanovaní a za 3000 EVROV IN VEČ! PRIJAVfTESE NA 090936170 ALI POIŠČiTE KUPONČEK v NOVEM TEDNIKU! K •v 1 *im raAK«<>« çcri # ČÍS t ovse Zlatoporočenca pečeta pecivo Med ne tako Številne zlaloporočence sta se minulo soboto vpisala 75