PoStnina plačana r gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—y celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 30. kos. V LJUBLJANI dne 13. aprila 1938. Letnik IX. V S EBISA: 186. Navodilo za opravljanje dezinsekcije vseli prostorov (stanovanj, vagonov in dragih lokalov, javnih in zasebnih) s ciklonom B v praha, z ostalimi že narejenimi riuno-vodlkovimi preparati kakor tadi s cianovodikom, tloblje-aiia po kemični reakciji v prostorih samih. 187. Odločba glede odkupa bombaža letine 1938. 188. Tarifa za pobiranje avtorskih nagrad za dramska, dramsko- Uredbe osrednje vlade. 186. Na podstavi § 9. uredbe o opravljanju podjetij za dezinsekcijo in deratizacijo s strupovinanii predpisujem tole navodilo za opravljanje dezinsekcije vseh prostorov (stanovanj, vagonov in drugih lokalov, javnih in zasebnih) s ciklonom B v prahu, z ostalimi že narejenimi ciano-vodikovimi preparati kakor tudi s cianovodikom, dobljenim po kemični reakciji v prostorih samih.'" Člen 1. Vsako podjetje, ki je dobilo pristojno poslovno dovolitev, kakor tudi vso samoupravne in druge javne naprave, ki opravljajo dezinsekcijo, morajo vsako dezinsekcijo pravočasno, najmanj pa 24 ur prej prijaviti pristojni higienski napravi, da bi mogla nadzirati to delo. Člen 2. Če se opravlja dezinsekcija v hiši z več stanovanji, mora podjetje oziroma starešina javne naprave, ki opravlja dezinsekcijo, pravočasno, najmanj pa eno uro pred dezinsekcijo obvestiti in opozoriti vse prebivalce kakor tudi prebivalce sosednje hiše, katere okna v strnjenem stavbenem sistemu ali v zaprtih blokih niso več ko 30 metrov daleč od oken stanovanja, v katerem naj se dezinsekcija opravi. Prav tako mora tudi posta- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. februarja 1938., št. 45/XlV/103. glasbena,kinematografska, pantomimična in podobna dela, ki jih pobira na vsem ozemlja kraljevine Jugoslavije kot pooblaščeno avtorskopravno posredništvo Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev. 189. Carinjenje cunj iz št. 23 izvozne carinske tarife. 19(1. Odločba o izpolnjevanju carinskih deklaracij s črnilom oz. s pisalnim strojem. viti pri samem vhodu v hišo vidno tablico z opozorit vi,jo. Opozoritev mora vsebovati: a) dan in uro, ko se plin spusti, kakor tudi dan in uro, ko se začno dezinsekri-ratii prostori (navesti je ulico, številko in nadstropje stanovanja) zračiti; b) ime podjetnika ali naprave, ki opravlja dezinsekcijo; c) pripombo o strupenosti ciano-vodikove kisline; č) pripombo, naj se za ves čas dezinsekcije, dokler je dotično stanovanje zaprto, bližnja okna odpro, ko pa se stanovanje odpre, naj se zapro za eno uro odkar se je stanovanje odprlo (se je plin izpustil); d) prva znamenja o navzočnosti rianovo likove kisline in prva znamenja zastrupitve; e) nasprotne ukrepe, če se ugotovi navzočnost strupa in zastrupitev. — Ta opozoritev se ne sme odstraniti ves čas, dokler se ne iz roče prostori v svobodno razpolago. Člen 3. Pri zapiranju in odpiranju prostorov, ki so dezin-sekcirajo, morata biti dva zdravstvena pomočnika (de/.-, infektorja), ki morata, če je treba, priskočiti drug drugemu na pomoč, in biti navzoč tudi nadzorni zdravnik podjetja, da bi lahko dal prvo pomoč. Člen 4. Na kraju dezinsekcije same se mora, preden se plin spusti, pripraviti: a) po ena ustrezna brezhibna zaščitna maska, ki se dobro prilega obrazu, s posebnim preeejalom za cianovodikovo kislino kakor tudi z rezervnim precejalom za vsako masko; precejala ne smejo biti izrabljena in tudi ne starejša od dveh let; b) brezhiben aparat za oddajo kisika s polno dozo kisika in s potrebnim navodilom za ravnanje z njim in za pomoč zastrupljencem; c) ena priprava za sterilno oddajo 0'0l globeliua in 0'25g coli. uatr.-benz. z obvezili iu uavo- dilom za prvo pomoč plinskim zastrupljencem; č) ena priprava za preiskovanje navzočnosti tudi najmanjših količin cianovodikove kisline. Vse to mora biti last podjetja ali naprave. Člen 5. Dezinsekcije se smejo opravljati samo podnevi. Plin mora biti spuščen najdalj 12 ur. Samo s posebno dovolitvijo pristojne higienske naprave se sme izjemoma za vsak primer posebej dovoliti, da se pustijo prostori pod plinom tudi ponoči, in sicer samo tedaj, če v zgradbi med tem časom ni ljudi. Clen G. Da bi se določila količina plina, potrebnega za dezinsekcijo prostorov, je treba prostore izmeriti na prostornino. Za opravljanje dezinsekcije s preparati cianovodikove kisline ali s članovimi spojinami s pomočjo kisline se mora na podstavi potrdila ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje o vsebini cianovodika v tistem preparatu oziroma kemijske analize materiala uporabiti ustrezna količina preparata ali materiala tako, da je na 1 kubični meter prostora najmanj 5 gramov cianovodika, za dezinsekcijo od ličink, moljev in drugega odpornejšega mrčesa kakor tudi za neugodne krajevne in vremenske [K>goje pa V« ciunovodika več. Priporočajo se preparati, ki vsebujejo dražilno sredstvo za oči. To velja tudi za vse že narejene cianovodikove preparate, ki so bili doslej dani v promet po izdanih potrdilih ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Njih količina na 1 kubični meter se mora izračunati po vsebini cianovodika tako, da je na 1 kubični meter prostora 5 gramov čistega cianovodika. Clen 7. Podjetje mora opravljati dezinsekcijo tako, da je zanesljivo uspešna. Podjetje mora opravili tudi biološki preskus. V ta namen izroči eden od obeh zdravstvenih pomočnikov zapečateno posodo z živim mrčesom osebi, ki je zahtevala dezinsekcijo. Ta oseba zapre to posodo vpričo zdravstvenega pomočnika najbolje v kako mlz-nico in preveri ob času predaje dezinsekciranih prostorov, ali je mrčes poginil, t. j. ali je dezinsekcija bila uspešna, kar je dognano, če mrčes v 14 dneh ne oživi. Clen 8. Preden se plin spusti, je treba zgradbo in prostore, ki naj se dezinsekcirajo, nadrobno pregledati in te prostore najskrbneje zamašiti. Pri tem je treba pečne cevi izdreti iz peči in odprtine dimnika zalepiti. Poprej je če pogasiti vsak plamen in ogenj v peči. Če so peči zidane, jih je treba dobro zalepili okrog vrat in drugih odprtin. Prav tako je treba odpreti tudi vse predale Ih omare, s podstavljenim zmečkanim papirjem odločiti od stene slike, ure, zvonce in drugo. Vse predmete v prostorih (kakor blazine, žimnice itd.) je treba vzdigniti z njih mesta in jih tako razstlati, da lahko pristopi plin v vse kote in skrivališča. Prav tako je treba tudi pohištvo odmakniti od stene. Zlasti je treba paziti na vse luknje v steni, pri ventilatorjih in poleg različnih vodovodnih In električnih cevi in napeljav kakor tudi na razpoke v stbnah, tleh in na stropu. Dobro je treba zalepiti okna, če le mogoče od zunaj, prav tako tudi vrata. Vse to je treba napraviti tako, da poslej plin uiti v najmanjših količinah ne more prehajati v sosednje prostore. Ce ni pogojev za tako delo, se dezinsekcija • ne sme opravljati. Člen 9. Toplina v prostorih, ki se dezinsekcirajo, ne sme biti nižja od 15° C, ker ustavljajo pri nižji toplini stenice in drug mrčes svoja življenjska opravila in plini nanje slabo učinkujejo. Zato se morajo jeseni in pozimi, ko nastane mrzlo vreme, prostori, ki se dezinsekcirajo, najprej ogreti. Člen 10. Iz prostorov, ki se dezinsekcirajo, se morajo odstraniti vsa človeška bitja, živali, žive rastline, tekoča in vobče vsa vlažna živila (vsekakor pa odprte pijače, kisle kumarice in zelje, mehki siri, Jajca, presne ribe, marmcludu, suho meso, med, čaj in pražena kava). Iz prostorov, ki so ob prostorih, ki se dezinsekcirajo, je treba prav tako odpraviti otroke, stare ljudi in bolnike, ki se ne bi mogli sami rešiti ob nevarnosti. Okna v teli sosednjih prostorih kakor tudi v prostorih pod in nud prostori, ki se dezinsekcirajo, morajo biti odprta Ves čas, dokler je v teh prostorih plin. Člen 11. Ko so vsa pripravljalna dela opravljena in ko sta se zdravstvena pomočnika z natančnim pregledom overila, da so maske, precejala in aparat za oddajo kisline brezhibni in da ni nobenega živega bitja v sobi, se začne dezinsekcija. Zdravstvena pomočnika si nadeneta zaščitno musko in ko se uveritu, du se donro prilega obrazu in da je pritrjena na glavo s trakom, kakor tudi da je izolacija popolna in da ne more pasti z obraza, vstopita v prostor, ki naj se dezinsekcira s cianovodikovimi preparati v količini, odmerjeni po kubaturi prostora, in zapreta za seboj vrata, pred katerimi ostane zdravnik. Dezinsekcija se začne vselej od zgornjih nadstropij proti spodnjim oziroma od zgornjega konca prostora ali vagona proti izhodu. Škatle, vrči ali steklenice se oprezno odpro, pokrov posode se drži navzven od sebe, vsebina pa se potrese ali pobrizga v tanki plasti na papir, ki je položen na tla. Pri tem Be umika dezinToktor nazaj k izhodnim vratom. Material za razvijanje cianovodika it članovih spojin in kisline naj se pripravi tako, da se pripravi najprej večja posoda, porcelanast ali glinast lonec, kopanja ali vobče posoda, ki je odporna zoper žvepleno kislino, v katero se zlije najprej ustrezna količina vode in se ob trajnem mešanju z leseno paličico postopoma dodaja ustrezna količina žveplove kisline, nato pa pod masko, v prostoru samem doda ustrezna količina v papir zavite cianove spojine. Če začuti zdravstveni pomočnik med delom pod masko tudi le najmanjše draženje oči in duh po ciano-vodikovi kislini, mora dati znamenje drugemu zdravstvenemu pomočniku, takoj oditi iz prostora in pregledati, ali se mu maska dobro prilega k obrazu. Če je to v redu, a se draženje vendarle občuti, pomeni to, da je precejalo maske porabljeno in da ga je treba zamenjati z novim. Člen 12. Ko ata zdravstvena pomočnika odprla in brez ne-prilik izpraznila vse posode oziroma pomešala cianove spojine in kislino, stopita iz prostora, ki sta gn dez-insekcirala, zapreta izhodna vrata » ključem in jih skrbno zalepita od zunaj s papirjem, ne smeta pa pozabiti ti a luknjo v ključavnici; šele potem snameta masko in postavita na vrata napis, ki opozarja na nevarnost od strupenega plina, če so prostori v pritličju, je treba postaviti napis tudi na okna. Ključi dezinsekciranih prostorov morajo biti ves čas, dokler Se ne izroče v svobodno razpolago, prt podjetju. Člen 13. Dezinsekcirani prostori morajo biti po najmanj 6 Ur pod učinkom plina. Po tem času stopita zdravstveha pomočnika, zopet pod zaščitno masko in vpričo zdravnika, i/.nova v dezinsekcirani prostor, hitro odpreta vsa okna, Vrata in druge odprtine, Če jih je kaj, da se prostor temeljito prezrači, in sicer se začne prezračevanje od spodaj oziroma s tem, da se odpro najbližji prostori. Pri tem je vendarle treba paziti, da se odpro najprej okna na listi strani, ki je zavarovana pred Vetrom, nikakor pa ne okna na dvorišče ali vobče na ozek prostor, obdan z drugimi nastanjenimi prostori. V tem času morajo biti vsa okolna okna zaprla, prav tako tildi okna blizu hiše ali nasproti hiše; dalje je treba posteljnino in ostale mehke stvari, kakor žimnice, blazine, preproge in drugo, znesti iz sobe, jih dobro iztepsti in prezračiti. Člen 14. Po dezinsekciji, opravljeni s kako cianovo spojiilo in kislino, je treba preostalo goščo, ki Vsebuje raztopino žveplove kisline, Glatlberjeve soli in do 10% clano-vodika, na odprtem prostoru nevtralizirali tako, da Se na 10 kilogramov uporabljene cianove spojine doda gošči lued neprestanim mešanjem 0 kg ugašenega apna, nato 1 kilogiam zelene galice (ferrosillfat), ki se poprej v 6 litrih kar moči vroče vode raztopi, in naposled še 6 kilogramov ugašenega apna. Ko se neše preostala gošča na odprt prostor, morajo biti okna in vrata hodnika, po katerem se iznaša, na stežaj odprta. Po opravljeni dezinsekciji je treba nevtralizirano goščo zakopati v zemljo najmanj 1 meter globoko In najmanj 50 metrov daleč od kraja, kjer se jemlje voda za pijačo in domačo rabo. Izkopana jama mora biti brez podzemeljske vode in ne sme biti izkopana na zemljišču, ki ga preprezajo razpoke. Nevtralizirana gošča se sme Izliti tudi v brezhibne odvodne kanalizacijske cevi zunaj poslopja, v kanale, reke, morje ali jezero, če ne odrede pristojna oblastva drugače. Ta način opravljanja dezinsekcije je bolj nevaren od uporabe že narejenih cianovih preparatov v tekočem ali trdem stanju in zlasti ni priporočljiv za opravljanje dezinsekcij v strnjenem hišnem sistemu. člen 15. Po 20 do 24urnem zračenju, v katerem čflšti fte sme nihče vstopiti v te prostore razen strokovnjakov pod masko, pa tudi ne ponoči v njih spati, je treba okna, vrata in druge odprtine v dezlnsekelranem prostoru zapreti in potem čez eno uro preiskati, zlasti v kotih, ali je kaj sledov zaostalega plina. (V tem času se mora dezinsekcirani prostor zopet ogreti, če je treba.) Preiskuje se z bencidiri-bakapacitetnd reakcijo po It u s e 1 i j u takole: V posodo za preiskovanje se vlijeta ena in druga tekočina po polovici, in sicer najprej iz svetle steklenice (I), nato pa iz rjave (II). Ko se posoda zapre, se dobro potrese. V tako zme- šano tekočino se namoči spodnji koheč tako Zvanega papirja za reakcijo. S tem papirjem stopi zdravstveni pomočnik pod zaščitno masko v prostor, ki je dezinsek-ciran in kjer je treba po opravljeni prezračitvi preiskati, ali je Še kaj sledov cianovodikove kisline. Če v desetih sekundah namočeni konec papirja za reakcijo ne pomodri do jakosti barve, ki služi za primer (prusko-sinja barva), se sme prostor rabiti za stanovanje. Če pa papir za reakcijo v zgornjem koncu pomodri do te jakosti, je to znamenje, da je v prOštoru še cianovodikova kislina, in zato ga je treba še nadalje zračiti in iznova preiskovati. Tekočine, ki rabijo Za preiskovanje, je treba hraniti v temi. člen 18. v Posebna precejala za cianovodikovo kislino na maskah z eno odprtino za vdihovanje in izdihovanje imajo omejen zašcithi rok in trajajo približno eno uro in pol, če se uporabljajo v konceniraciji, ki se vzame pri opravljanju dezinsekcije pri stenicah. Zato morata zdravstvena pomočnika paziti Zlasti na trajanje zaščite svojega precejala na maski in po uporabi natančno zaznanloVati, koliko Časa sta ga Uporabljala pri opravljanju dezinsekcije ali pri bivanju v prostoru, kjer je plin. Člen 17. To navodilo stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novlhali«. Ko stopijo ta navodila v veljavo, prenehata veljati predpis in navodilo II. Št. 44.154 z dne 8. oktobra 1925.* V Beogradu dne 19. februarja 1038.; S. št. 4526. Minister za socialno politiko in ljudsko Zdravje Dragiša Cvetkovič s. r. k»4W- 187. Odkup bombaža letine 1938.** Na podstavi člena G. v zvezi s členom 1. Uredbe o odkupovanju domačega bombaža z dne 17. oktobra 1986., Sporazumno z Uiiflištrdtn za kmetijstvo in po zaslišanju posvetovalnega odbora za bombaž pri meni poverjenem ministrstvu takole odločam: Uvozniki bombaža, industrijska podjetja, ki predelujejo bombaž, ih Obrtniške Zadlmge, katerih Člani prede, lujejo bombaž, moraijo odkupiti od zadrug pridelovalcev bombaža ves domači bombaž letine 1938., ki je sposoben Za industrijsko predelavo, po ceni 16'20 dinarjev za 1 kg bombaževega vlakna. Ti kUpti domačega bombaža prevzemajo bombaževo vlaktlo Od zadrug pridelovalcev sahio v sreskih krajih. Bombaževo vlakno, ki ga bodo zadruge proizvajalcev dobavljale, mora biti obrano pred slano, prirodne barve, čisto, dobro dozorelo, z največ 8% vlage in dolgo najmanj 17 mm s 5% krajših vlaken. Način Odvzemanja ogledkOv, hjili preskušanja in odstotek odbitka od določene Cene, če bi dobavljeno boin- * Prav pač: H. št. 45.154/24 z dne 6. marca 1925. — Glej »Uradni lisi. št. 142/40 iz I. 1925. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dne 28. marca 1938., št. 69. — Uredim o odkupovanju domačega bombaža gl. »Službeni list« št. 087/86 iz 1. 1936. baževo vlakno ne ustrezalo prednjim pogojeni, se predpiše s posebnim navodilom pred žetvijo. V Beogradu dne 19. marca 1938.; 111 št. 10.363. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 188. Tarifa za pobiranje avtorskih nagrad za dramska, dramsko-glasbena, kinematografska, puntomimična in podobna dela, ki jih pobira na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije pooblaščeno avtorskopravno posredništvo Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev (»Udruženje jugoslovenskih dramskih autora« — UJDA) z veljavnostjo do dne 31. decembra 1938.* 1. Gledališča: Po sklenjenih pogodbah v smislu uredbe o narodnih gledališčih. 2. Diletantska gledališča: Od din 50 do 350 od prireditve. 3. Kinematografi z zvočnim filmom (pavšal za glasbo): do din 36.000 letnega kosmatega prometa po din 360 na leto; od din 36.001 do din 750.000 letnega prometa po 1 % od prometa; od din 750.001 do din 1,250.000 letnega prometa po 1 % od din 750.000 plus 075 % od vsote nad din 750.000; od din 1,250.001 do din 1,750.000 letnega prometa po 0-9 % od din 1,250.000 plus 0'55 % od vsote nad din 1,250.000; od din 1,750.001 do din 2,250.000 letnega prometa po 0'8 % od din 1,750.000 plus 0'35 % od vsote nad 1,750.000; od din 2,250.001 letnega prometa dalje po 07 % od doseženega letnega prometa. Za glasbo, ki se izvaja v kinematografih izven filma (s plošč ali drugače), se pobira 10 % do 20 % od vsote, ki se pobira za filmsko glasbo. Pripomba: a) Kosmati promet se določa po podatkih, overjenih od finančnih oblastev. b) Pavšalna tarifa velja samo za tiste ukoriščevalce, ki sklenejo pravočasno in vnaprej pogodbe s pooblaščenim posredništvom UJDA proti rednemu mesečnemu plačevanju (člen 14. in 15. pravilnika o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo**). Tisti uko-riščevalci, ki ne plačajo pravočasno, plačujejo za 100 % zvišano tarifo. c) Tarifa velja tudi za vse tiste pogodbe, ki se sklenejo naknadno za čas od dne 26. maja 1937. dalje, kolikor s pogodbami, ki so v veljavi, ni drugače določeno. č) Pogodbe, sklenjene med ukoriščevalci in UJDA, stopijo v veljavo, ko jih overi delegat ministra za prosveto. d) Pri pogodbi za posamezni film (nepavšalirano plačevanje) ali v primeru sodnega spora za posamezni film posredništvo ni zavezano, držati se te tarife. e) Ce ne d& ukoriščevaleo verodostojnih podatkov o kosmatem prometu prejšnjega leta, ali pri novih bio- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. marca 1938., št. 67/XXlI/160. ** »Službeni list« št. 77/12 iz 1. 1937, skopih odloči delegat o višini vsole, če se ne sklene sporazum. — Pregledano na soji sveta strokovnjakov za avtorsko pravo dne 22. marca 1938. Iz ministrstva za prosveto, avtorskopravni nadzor, v Beogradu dne 7. marca 1938.; D. št. 529. 189. Carinjenje cunj iz štev. 23 izvozno carinske tarife smejo opravljati vso carinarnico. Hazveljavitov razpisa C. št. 11.820 z dne 13. marca 1925.* Na podstavi člena 220. carinskega zakona in točke 6. oddelka V. pooblastila št. 2300/1 z dne 21. januarja 1936. je odločil načelnik oddelka za carine pod št. 5790/1V £ dne 25. februarja 1938. takole: Razpis C. št. 11,820 z dno 13. marca 1925. se razveljavlja in smejo opravljati izvozne ekspedicije cunj iz st. 23 izvozne carinske tarife vse carinarnice. Ker pa se je z odločbo ministrskega sveta z dne 29. novembra 1934. (razpis št. 31.130/1V-1934) v izvozni larili napravila delitev cunj, ki je precej zapletena, naj carinarnice v dvomu pri mešanici cunj in tekstilnih odpadkov odvzamejo ogledke in jih pošljejo pristojnim kemijskim laboratorijem, da se ugotovi kakovost. Prednje se daje vsem carinskim oblastvom na znanje in ravnanje. Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 26. februarja 1938.; št. 5790/1V. 190. Carinske deklaracije se lahko izpolnjujejo s črnilom ali s pisalnim strojem. — Sprememba postopnika C. št. 19.952/1922 in razpisa C. št. 72.741/1922.** Na podstavi člena 273. carinskega zakona in po zaslišanju carinskega sveta je izdal minister za finance pod št. 8612/IV z dne 24. marca 1938. tole odločbo: Drugi odstavek pod III. postopnika C. št. 19.952 z dne 21. aprila 1922. za formalno delo med carinjenjem blaga se spreminja in se glasi: »Deklaracije se smejo pisati s črnilom ali s pisalnim strojem, vendar ije vložilec deklaracije dolžan deklaracijo svojeročno podpisati. Oseba, ki sprejema deklaracije v imenu carinarnice, mora s svojim podpisom (parafo) ali z žigom zaključiti imenovanje v deklaraciji. Popravljenei ali radirane deklaracije se ne vzamejo v delo.« S tem se spreminja razpis C. št. 72.741 z dne 12. decembra 1922., kolikor se nanaša na ta postopek. Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 24. marca 1938.; št. 8.612/IV. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 1. marca 1938., št. 46. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. marca 1938., št. 69. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, .Tiska in zalaga tiskarna Marku; d, d, .v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani,v v SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 30. kosu IX. letnika z dne 13. aprilu 1938. Razglasi kraljevske banske uprave VIII No. 1344/2. 1079 Razglas. Na podstavi §§ 15. in 18. akcijskega regulativa ter i? 42. zakona o banski upravi som Lesni trg. in ind. d. d. »Ar-bor« v Ljubljani odobril izpremembo § 8. družbenih pravil po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev z dne 29. decembra 1933. Izprememba se nanaša na znižanje delniške glavnice od din 3,000.000-— na din 1,800.000-—. Kralj, banska uprava dravske banovino v Ljubljani, dne 8. aprila 1938. Ban: 1)r. Natlačen s. r. & I. št. 8229/1. 1067—3—1 llazpis ustne licitacije za nabavo papirja in drugih pisarniških j >otrebščin. Razpis ustno licitacijo za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86. do 103. zakona o državnem računovodstvu I. javno ustno licitacijo, ki se bo vršila v skrajšanem roku, in sicer; dne 2. maja 1938. za nabavo papirja in kuvert, dne 3. maja 1938. za nabavo cvklostil papirja, matric in drugih pisarniških potrebščin. Licitacija se bo vršila oba dneva ob II. uri v sobi štev. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave,' Bleivveisova cesta 10. Kavcijo v višini 5% oziroma 10% od vsote ponudene dobave je položiti pri .blagajni finančnega oddelka. Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave, soba štev. 33. Iz -pisarne kraljevsko banske uprave. ,V Ljubljani dne 9. aprila 1938. $ JI. št. 1074/2. 993 3—2 Razglas. Kossiir Julij, lastnik tovarn« za lesno volno v Sv. Petru v Savinjski dolini tor tvrdka Ogriseg & Themel — savinjska tkalnica v Sv. Petru v Savinjski dolini, nameravata svoji vodni napravi, ki ležita na Podvin-Žalskem kanalu v občini Sv. Peter v Savinjski dolirri, preurediti tako, da bi poglobila obstoječi kanal ter izrabila razpoložljivi padec bivše vodne naprave Ušena Franca. S tem bi pridobila 1-47 m padca, od katerega bi odpadlo na Kossarja Julija 11 cm, na tvrdko Ogriseg & Themel pa 1-36 m. Kossiir Julij bi povečal izrabo vodne sile od E br. = 29-6 na E br, — 33-3 k. s., tvrdka Ogriseg & Themel pa od E br. — — 67 na E br. = 112-5 k. s. Za tvrdko Ogriseg & Themel predvideva projekt ob poznejši preureditvi Podvin-Zalskega kanala pretok vodne množine Q i 3-0 m® in največjo izrabo vodne sile bruto 132 k. s. Kanal bi se preuredil od km 0 -j- 481 (pričenši 75 m pod prejšnjo Ušenovo vodno napravo) do km 1 -j- 433 (do vodne naprave tvrdke Ogriseg & Themel) s poglobitvijo dna do 1-85 m in z razširitvijo pretočnega profila od 7 na 11 m. Za odlaganje materiala pri čiščenju kanala je predviden pas .širine 1-5 m na obeh bregovih. V zvezi z zaprošeno preureditvijo kanala so nadalje predvidena sledeča dela: a) zavarovanje temeljev porušenega Ušenovega mlina, če se bo izkazalo za potrebno; b) na mestu obstoječe vozne gazi v profilu XVI, km O -j- 851-5, se zgradi lesen most nosilnosti 3200 kg; c) traverzni most v profilu XIX se zaradi poglobitve kanala podbetonira z dodatnimi temelji; č) perišče ob tem mostu se na istem mestu prenovi. Kossiir Julij ter tvrdka Ogriseg & Themel sta zaprosila za podelitev dovolitve za opisane preureditve in sta hkrati predlagala razlastitev ozkih pasov prizadetih parcel za razširitev kanala ter priznanje služnostne pravice za odlaganje materiala pri čiščenju kanala na pasu 1-5 m na obeh bregovih razširjenega kanala. Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil, »Službeni list« št. 383/52/1931, v smislu odredb §§ 5., 9., 11., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 26. in 27. aprila 19.38. s sestankom komisije dne 26. aprila 1938. oh 8.30 uri pri vodni napravi tvrdke Ogriseg & Themel. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne I. razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 22. aprila 1938. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 22. aprila 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovino v Ljubljani, dne 2. aprila 1938. »j; V. No. 3205/1. 991 3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem zemeljskih del in objektov na preložitvi banovinske ceste 1/30 Celje— Zidani most—Radeče v odseku 8mar-jeta—Rimske toplice I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. maja 1938. ob 11. uri dop. pri okrajnem cestnem odboru v Laškem. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 655.825-—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Ponudnik mora tudi podpisati izjavo, da je vzel na znanje, da se mu bosta 2/3 zaslužka plačali v teku leta 1938., '/» pa v 1. polovici leta 1939. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1938. II. Št. 2965/2. ’* 999 3—2 Razglas. Vlacli Fridolin, lastnik tovarne »Ruška tekstilna industrija« v Rušah, prosi za naknadno dovolitev že izvršene preureditve svoje vodne naprave na potoku Lobnici d. o. Smolnik občina Ruše, srez Maribor-desni breg. Preureditev obstoji v zamenjavi podlivnega in nadlivnega vodnega kolesa s Francis turbino, katero izpremembo so izvršili že njegov i predniki v posesti te vodne naprave, ter v napravi novega dovodnega in odvodnega jarka, katero spremembo je izvršil sam prosilec. Turbina največje požiralne možnosti Q= 8601/sek da pri padcu h = 3'67 m pri devetmesečni vodi E bruto 42 k. s. in na osi turbine E neto 31*5 k. s. Ta sila se porablja za pogon dinamostroja za pridobivanje električne energije, ki služi za pogon tekstilnih strojev in za razsvetljavo. Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščan ju vodnih sil »Službeni list s 833/52/1931. v smislu odredb 5., 9., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za torek in sredo dne 3. in 4. maja 1938. s sestankom komisije dne 3. maja 1938. ob 14. uri pri vodni napravi Vlarha Pridobita v Rušah. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne 1. razglasa v -»Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno ‘29. aprila 1938. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo naprav ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi, lstotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, odd. 11., v Ljubljani do 29. aprila 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1938. & V. No. 82/34. 944-3-3 Razglas. Dne 10. ntaja 1938. se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV., prva ofertna licitacija za izvršitev vodovodnih del v Suiti krajini. Proračun znaša din 2,502.739'40. Varščina din 176.000'— se položi pri banovinski blagajni v Ljubljani ali pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dai\ licitacije najkasneje do 10. ure. Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti predplačilu zneska din 550'—. Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1938. VI št. 9082/1. 1054 Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. Maraž Avgust, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani. dne 2. aprila 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev III. Og 15/38-3. 1056 Amortizacija. Na prošnjo Kumberger Frančiške, roj. Vengust, posestnice na Razkoržah pri St. j ur ju ob j. ž. št. 9, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev, počenši z dnem objave v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjiga št. 8100/7560, glaseča se na ime: Vengust Frančiška, z vlogo din 1.316'25; hranilna knjiga št. 20.245/726, glaseča se na ime: Kumberger Miroslava, z vlogo po dinarjev 287'75. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 5. aprila 1938. $ III Og 35/37—2. 1055 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Merkac Marija, roj. 29. VI. 1895., pristojna v Št. Janž pri Slovenjem Gradcu, samska, nezakonska hči Merkac Terezije, stalno bivajoča v Selovcu št. 19, je dne 3. I. 1922. neznano kam odšla. Od te dobe dalje ni od nje nobenega glasu več. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na prošnjo Merkaca Petra, posestnika v Šmiklavžu št. 16, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o po-grešanki poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. viš. pis. ofi-cialu Grobelniku Ivanu v Slovenjem Gradcu. Merkac Marija se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. VI. 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 5. aprila 1938, III R 626/38. 1074 Sklep. Predlog upnika, naj se o imovini Bevca Joška, dentista v Ljubljani, in njegove žene Angele otvori konkurz, se zavrne, ker ni pokritja za stroške postopanja. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. aprila 1938. P 195/38-5. 978 Oklic. Pravna stvar tožeče stranke Kocha Julija, trgovca v Fokovcih, po dr. Vadnalu Ludviku, odv. v Murski Soboti, zoper toženo stranko Malačiča Petra, pos. v Selu, radi 950 din s prip. V stvari je odrejena razprava na dan 23. junija 1938. ob 8. uri v sobi št. 23. Ker je toženec Malačič Peter neznanega bivališča, se mu postavlja za skrbnika Kocmur Ciril, odvetnik v Murski Soboti, ki ga bo zastopal na njegove stroške in njegovo nevarnost, dokler se toženec sam ne javi ali imenuje zastopnika. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. 11., dne 24. marca 1938, 0 133/36—16. 1035—3—2 Oglas. Dne 20. oktobra 1936. je na svojem domu umrla Strmec Marija, posestnica v Škofijah štev. 10, ne da bi zapustila kako izjavo poslednje volje in ne da bi bili njeni zakoniti dediči znani. Vsakdo, ki ima iz katerega koli naslova do te zapuščine dedno pravico, se poziva, da v teku leta dni prijavi svoje pravice podpisanemu sodišču in doprinese tudi dokaze o svoji pravici. Zapuščina se bo po preteku razglasnega roka razpravljala z onimi, ki bodo podali svojo dedno prijavo in se bo prisodila onim, ki bodo dokazali svojo dedno pravico, morebiti ne naslopljeni del zapuščine bo pa pripadel državi. Zapuščini je medtem postavljen za skrbnika Prpar Jožef, posestnik na Pokojnici št. 4, p. Št. Vid pri Stični. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 6. aprila 1938. 1 72/38—6. 1028 Dražbeni oklic. Dne 14. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Boreči vi. št. 32. Cenilna vrednost po odbitku služnostne pravice: din 152.852-—. Vrednost pritekline: din 5.400-—. Najmanjši ponudek: din 105.501-40. Vadij: din 15.825-20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 28. marca 1938. $ I 60/38-8. 1025 Dražbeni oklic. Dne 14. maja 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ključarovci do 'A vi. št. 60. Cenilna vrednost: din 30.960-—. Najmanjši ponudek: din 20.640-—. Vadij: din 3.096-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 4. aprila 1938. I 509/37-16. 1031 Dražbeni oklic. Dne 14. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Gortine vi. št. 41. Cenilna vrednost: din 7.800-25. Vrednost priteklin: din 1.380-—. Najmanjši ponudek: din 5.200-16. Pravice, 'ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati? giede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na. uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 31. marca 1938. I 238/37-15. 1032 Dražbeni oklic. Dne 14. ni a j a 1938. o poli dcve-i i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: vi. št. 28 k. o. Vuzenica, cenilna vrednost: din 16.596-—, najmanjši ponudek: din 11.064-—; vi. št. 65 k; o. Vuzenica, cenilna vrednost: din 307.060-—, najmanjši ponudek: din 204.706-67; vi. št. 80 k. o. Vuzenica, cenilna vrednost: din 47.303-—, najmanjši ponudek: din 31.535-33; vi. št. 43 k. o. Sv. Primož, cenil, vrednost: din 19.307-60, najmanjši ponudek: din 12.871-72; vi. št. 45 k. o. Sv. Primož II, cenilna vrednost: din 467.502M5, najmanjši ponudek: din 311.668-30; vi. št. 9i k. o. Sv. Janž II, cenil, vrednost; din 84.228-—, najmanjši ponudek: din 56.152-—. Vrednost priteklin: din 240-—. Pravice, ki bi ne pripuščale draž.be, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bi*uem naroku pred začetkom dražbe, eicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 21. marca 1938. IX I 4907/37-6. 967 Dražbeni oklic. Dne 16. -maja 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 14. Cenilna vrednost: din 31.705'—. Vrednost priteklin: din 160'—. Najmanjši ponudek: din 21.136'67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-ben.em naroku pred začetkom dražfae, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa s/ opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča. 8 Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. marca 1938. IV I 3829/37-7. 1065 , Dražbeni oklic. Dne 16. maja 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Skoke vi. št. 68. Cenilna vrednost: din 61.710-50. Vrednost priteklin: din 2650-—, ki so že .upoštevane v cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek; din 41.140-—. Vadij: din 6171"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-betiem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se' opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 24, marca 1938. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 331. Sedež: Celje. Dan vpisa: 8. marca 1938. Besedilo: Društvo za proizvodnji! va-trostalnog materijala sa ograničenim jamstvom n Celju. Obratni predmet: a) Lastna izdelava in trgovina z izdelki iz gline,, samota in vsake vrste ognjevarnega materiala in to na pol in gotovega materiala; b) nakup in prodaja in izdelava surovin potrebnih za izdelovanje ognjevarnega blaga; c) ustanovitev družbenih delavnic in tovarn na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije; d) eksport in import blaga, navedenega pod a) in b); e) v delokrog društva spada sploh vsak posel za pridobivanje, produkcijo, promet, odpremo in manipulacijo z blagom, navedenim pod a) in b) pogodbe. Družbena pogodba z dne 28. februarja 1938. Visokost osnovne glavnice: 200.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: osnovna vloga Julije Somogvi-Sodovec, zasebnice iz Šibenika v znesku 100.000 din in Giintherja Souventa, rudarskega inženirja iz Maribora po 80.000 din. Poslovodja: Julija Somogyi-Sudovec, zasebnica iz Šibenika in Gtinther Sou-vent, rudarski inženir iz Maribora. Za namestovanje upravičena: oba poslovodji kolektivno. Podpis firme: Pod natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali na kak drug način napisano ime družbe slavljata oba poslovodji kolektivno svoje podpise. Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (aportov): Družbenik Gunlher Souvent, rudarski inženir iz Maribora, je doprinesel kot aport stavbeni material po dnevni, ceni v vrednosti 20.000 din. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. marca 1938. n 2/38 - Kg C H 112/2. Vpisale so se I z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah; 332. Sedež: Brnca pri Hrastniku Dan vpisa: 1. aprila 1938. Besedilo: Bantan Josip, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Nakup in prodaja mešanega blaga. Vzame se na znanje prenos poslovnega deleža Schalka Aleksandra v no-minalu 1.000 din na Nikodijevič Andjo, soprogo advokata v Beogradu, Drinei* čeva ulica št. 28. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1., dne 1. aprila 193SL Rg C 48/18. * 333. Sedež: Jesenice. Dan vpisa: 24. marca 1938. Besedilo: Anton Stekur. Obratni predmet: Carinsko posredništvo. Izbriše se zbog smrti sedanji lastnik Stekar Anton, vpišeta pa družbenika Stekar Marija in nedl. Stekar Jurij z Jesenic, Kralja Petra cesta št. 7; zbog tega javna trgovska družba. Besedilo odslej: Anton Stekar nasledniki, earinsko-žclezuiški špcdicijski biro. Obratni predmet odslej: Izvrševanje carInsko-špedicijskih poslov. Družbo zastopa in podpisuje firmo družbe družbenica Stekar Marija samostojno na ta način, da v smislu čl. 88. trg. zak. zapiše besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. marca 193li Rg A V 223/2. * 334. Sedež: Ljubljana. Dan. vpisa: 24. marca 1938. Besedilo: Franc Ksav. Souvau. Izbriše se zbog smrti javna družbenica Souvan Helena. Okrožno kot trg. sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 23. marca 1938. Rg A II 149/13. * 335. Sedež: Maribor. Dan vpisa- 24. marca 1938. Besedilo: Mariborski parui mlin Karl St hcrbaum & sinovi. Obratni predmet: Paronilin, fparna pekarna in Irgovina z deželnimi pridelki. Firma se glasi odslej: Scherbaum & Co. Obratni predmet odslej: Pekarna. Okrožno kot trg, sodišče v Mariboru, dne 24. marca 1938, Rg A lil 266/51. $ 336. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 31. marca 1938. Besedilo: Kreditna banka d. d. j Murski Soboti. I/.briše se član načelstva Mesarič Stefan. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 81. marca 1938. 11 11 33/12. * 337. Sedež: Žalec. Dan vpisa: 1. aprila 1938. Besedilo: Elektrarna Žalec, družba z omejeno zavezo. 1. Izbrišejo se zbog smrti člani načelstva: Roblek Franjo, Kočevar Nikolaj in Širca Josip. 2. Vpišejo se novoizvoljeni člani načelstva: Lorber Jože kot načelnik, Senica Vilko, Steiner Jože in Hodnik Jože, vsi podjetniki v Žalcu. 3. Družbena pogodba se v § 3. tako spremeni, da se prvotna osnovna glavnica po din 13.250'— zviša na 106.000'— dinarjev, ter je popolnoma vplačana. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 1. aprila 1938. Rg C 1 6/47. Izbrisale so se nastopne firme: 338. Dne 18. novembra 1937. sta se uradno izbrisali naslednji tvrdki: I. Eržen, prodaja sadja, živil in delikatesnega blaga v Ljubljani (lig A III 213/6). Avgust Korenjak, trgovina z lesom in lesnimi produkti in lesna industrija v Domžalah (Itg A IV 88/4). Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. novembra 1937. * 339. Dne 18 marca 1938. so se uradno izbrisale sledeče tvrdke: Ivan 'lome, trgovina z deželnimi pridelki v Zalogu pri Šknfeljci; Avgust Lipovšek, trgovina z mešanim blagom na Jesenicah; M. Kuštrin, trgovska agentura in komisija v Ljubljani; Milko Jesih, veletrgovina z vinom v Rudniku: Ludvik Miuui, lesna trgovina v ltoli. bistriti, Marinšek Gašper, trgovina z moko v Srednjih Jaršah: A. Lavrenčič, trgovina z lesom in lesna industrija v Ljubljani; Karol Uastiančič, trgovska agentura in komisijska trgovina v Ljubljani: Posredništvo za, južno železnico, carinski posrednik Just Piščanec v Ljubljani; Maksu Kovač, trgovina z moko, deželnimi pridelki in kolonialnim blagom na debelo in trgovska agentura v Ljubljani. Okrožno kot (rg. sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 18. marca 1938. * 341). Sedež: Blato. Dan izbrisa: 30. marca 1938. Besedilo: Trgovina s prešiči. Imetnik: Dejak Janez. Zaradi opustitve obrata. Ok rožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 30. marca 1938. Reg 1 A 106/3. 341. Sedež: Celje. Dan izbrisa: 8. marca 1938. Besedilo: »Jugoles«, družba z omejeno zavezo v Celju v likvidaciji. Zaradi izvedene likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. marca 1938. Rg C II 78/11. * 342. Sedež: Celje. Dan izbrisa: 22. februarja 1938. Besedilo: »Montres Clarte, H. Suttner, Henri Maire imetnik«, podružnica Celje. Obratni predmet: Eksportna trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, z galanterijskim blagom in prodajo radio-aparatov. Zaradi opustitve podružnice. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. III., dne 22. februarja 1938. Rg A III 196/5. * 343. Sedež: Celje. Dan izbrisa: 22. marca 1938. Besedilo: Anton Neger. Obratni predmet: Obrt mehanika v zvezi s prodajo šivalnih strojev, koles z vsemi tozadevnimi potrebščinami. Imetnik: Anton Neger, mehanik v Celju. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 1. aprila 1938. Rg A II 145/4. * » 344. Sedež: Cerklje. Dan izbrisa: 29. marca 1938. Besedilo: Trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Pletarski Martin. Zaradi prenehanja obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. marca 1938. Reg A I 108/3. * 345. Sedež: Fram. Dan izbrisa: 3 marca 1938. Besedilo: Ivan Biihin naslednik Fric Pučelik in dr. Obratni predmet: Pekarija. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 3. marca 1938. Rg A lil 210/7. * 340. Sedež: Toplice. Dan izbrisa: 10. februarja 1938. Besedilo: Trgovina z mešanim blagom. Lastnik: Šuštaršič Leopoldina. Zaradi prenehanja obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., diie 10. februarja 1938. Pos I 165/3. * 347. Sedež: Zagradec. Dan izbrisa: 18. marca 1938. Besedilo: Gostilna in mesarija, Imetnik: Orel Ignac. Zaradi izročitve sinu. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. marca 1938. Pos I 80/3. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 348. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 24. marca 1938. Besedilo: Slomškov dijaški dom v Mariboru, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov s skupnim upravljanjem poslov po načelih vzajemne pomoči. Predmet, poslovanja je ta, da: 1. gradi, kupuje ali najema ter vzdržuje ali daje v najem poslopja in prostore za dijaški dom; 2. zbira za to potrebna sredstva od članov in javnih ustanov; 3. nudi članom oziroma njihovim sinovom, ki so dijaki učiteljskih ali tudi drugih šol, primerna stanovanja z vso oskrbo in vzgojo. Čas trajanja je neomejen. Zadružna pogodba (pravila) z dne 10. februarja 1938. Delež znaša 100 din in se mora plačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči s svojini deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitjem na zadružni deski oziroma v poslovalnici. Upravni odbor sestoji iz 5 do 7 članov; člani upravnega odbora so: 1. Kotnik Franc, učitelj v Mariboru, Smetanova ul. 38/a; 2. Fink Franc, profesor v Mariboru, Vrtna ulica 9; 3. Senica Anton, šol. nadzornik, Maribor, Aleksandrova ul. 28; 4. Zivortnik Pavel, profesor v Mariboru, Stolna ulica; 5. Čebul Jernej, učitelj v Mariboru, Radvanjska cesta. Pravice zastopati zadrugo ima upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora skupno z enim v to pooblaščenim uradnikom zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. marca 1938. Firm. 14/38. - Zadr. V 124/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 349. Sedež: Ivančna gorica. Dan vpisa 26., marca 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica T Ivančni gorici pri Stični r. z. z n. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Beršnjak Anton in Tekave Auton, vpi- sala pa novoizvoljena načelstvena člana Rojc An1 .;, trgovec v Mleščevem št. 34, in Klavs Štefan, posestnik v Mleščevem št. 44. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne ‘26. marca 1938. Zadr. III 87/3 * 350. Sedež: Ormož. Dan vpisa: ‘24. marca 1938. P~sedilo: Kletarsko društvo v Ormožu, r gistrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 5. marca 1938. so se zadružna pravila spremenila v čl. 5. in 20.: Dopolni se člen 5. z novim tretjim stavkom: »Vsak zadružnik mora imeti toliko deležev, da znašajo njegovi deleži najmanj 1 din na hi njegovega povprečnega letnega vinskega pridelka.« Spremeni se člen 20.: »Načelstvo sestoji iz 10 do 15 članov.« Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 24. marca 1938. Zadr. I 35/89 * 351. Sedež: Stična. J)an vpisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Stični. Izbrisal se je načelstveni član Zorec Alojzij, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Brezovec Ignacij, posestnik na Hudem št. 8. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. februarja 1938. Zadr III 108/4. * V 352. Sedež: Vojnik. Dan vpisa: ‘22. februarja 1938. Besedilo: Posojilnica v Vojniku, rog. zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se izstopivši član načelstva Golež Franc, posestnik v Pristovi 2 pri Vojniku. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 22. februarja 1938. Zadr. I 189/88. * 353. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 29. decembra 1937. Besedilo: Zadružna elektrarna na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 22. novembra 1937. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: dosedanji člani načelstva. Likvidacijska firma: Zadružna elektrarna na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1937. Zadr. VII 212/14. 354. Sedež: Zg. Besnica. Dan vpisa: 14. marca 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zg. Besnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Pokorn Franc, vpiše pa se član načelstva Erzar Franc, župnik v Zg. Besnici. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1938. Zadr. I 90/54. * 355. Sedež: Železniki. Dan vpisa: 2. marca 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Železnikih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Dermota Jakob, vpiše pa se član načelstva Veber Ivan, posestnik v Zalem logu št. 22. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Zadr. V 29/54 * 356. Sedež: Žiče. Dan vpisa: 1. februarja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Žičah reg. z. z n. z. Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 20. decembra 1937., št. 81.523/V, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljen: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 20. decembra 1937., 2. obrestna mera za stare vloge in na tekoči račun 2°/o bruto, računajoč od dne 29. oktobra 1937.' Okrožno kot trg. sodišče v Colju, odd. I., dne 1. februarja 1938. Zadr. 1 329/52. Izbrisale so se nastopne zadruge: 357. Sedež: Ribnica. Dan izbrisa: 7. marca 1938. Besedilo: Nabavljacka zadruga državnih službenika za Ribnico in okolico r. z. z o. z. Po končani likvidaciji. Knjige hrani Savez nabavljačkih zadruga v Beogradu. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. marca 1938. Zadr III 3/11. * 358. Sedež: Ribnica. Dan izbrisa: 26. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. februarja 1938, Zadr III 150/3. 359. Sedež: Ribnica z okolico. Dan izbrisa: 8. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. februarja 1938. Zadr III 156/3 * 360. Sedež: Ribno. Dan izbrisa: 20. januarja 1938. Besedilo: Mlekarska zadruga, reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije* Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. januarja 1938. Zadr. VII 197/23. * 361. Sedež: Sela pri Prečni. Dan izbrisa: 7. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. marca 1938, Zadr. III 172/3. * 362. Sedež: Semič. Dan izbrisa: 7. februarja 1938. Besedilo: Živinorejska zadruga r. z. z o. z. v likvidaciji. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. februarja 1938. Zadr III 55/3. * 363. Sedež: Sodražica. Dan izbrisa: 2. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z- z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 2. marca 1938, Zadr. III 246/3. * 364. Sedež: Stope. Dan izbrisa: 18. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. marca 1938. Zadr. III ‘268/3. * 365. Sedež: Šmarca. Dan izbn.-a: 2. marca 1938. Besedilo: Mlekarska zadruga v ŠmareJ reg. zadr. z oni. zav. v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Zadr, III 227/59. 366. Sede/: Trboje. Dan izbrisa- 9i februarja 1,938. Btesediilo: Mlekarska zadruga > Trbojah, reg. zadruga z omejena zavezo. Zaradi končan« Likvidacije. Okrožne kot trg. sod ide v Ljubljani, odd. VII., lue 5. februarja 1938. Zadr. X 171/8. * 8(57. Sedež: Vavta vas. Dan- izbrisa1: 11. marca 1988. Besedite: Pašniška in gozdna zadruga r. t. z a. z. Kor ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v JTovem mestu, odd. ir„