—- Lé»i m koristi delav-ekega l|udeiva. Delavci 90 opravičeni do vH|ft kar produclra|o. This paper is devoted le the Intereet« of the working claee. Work-era are entitled to all what thev produce. Knur«)** ••ooud-eia»« matter, Dr.. «, iwo7, at th. \xmi off»«, »t Cbteaco III uud.i tb. Act of Coa«r*M of fcUreb trd. IM7» Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". Sicv. (No.) 198. Chicago, III., 27. |uni|a (June), 1911. Vorbanič odproščen! Vrbaniča (Vorbaniča), o katerem je leani triiet lagal v avef, da je hotel ustreliti biriče, ko »o prišli po njega, je porotno sodišče po petnajst minut trajajočem posvetovanju spoznalo nekrivim. Porotniki so a avojim izrekom obsodili tudi lesni trust, njegove mahinacije, pa tudi biriče, ki ao napadli mirnega naaelnika sredi mine8otkih šum po vzoru tolovajev na divjem Zapadu. Izrek porotnikov bo koristil tudi vsem drugim naaelnikom v Minnesoti, katerim leani t mat dela »kode a poplavom njih zemljišč. Obravnava je spravila zelo zanimive dogodke na dan. Biriče je vodil neki John Movrn (najbrž Muren) iz Dulutha, rodom Slovenec. Izgovarjal 8e je, da mu je šerif naročil, da naj Vorbaniču brani, da ne bo podil kompanije z njegovega sveta. Movern je na predvečer nabral nekaj dvomljivih ekzistenc in go-vorli v mestu, da gre ribariti, ko je odhajal na človečki lov. Ko je bila 14hrabra" četa z vsem preskrbljena. je odšla v šumo, da do-silo. ako se ji ne posreči z lepa. Movern je pričal, da je ponujal Vorbaniču #550 za odškodnino. Vorbanič je pa baje zahteval #1.-000. Naobratno pa Vorbanič pravi, da je imel Moverna in njegove tovariše za navadne barabe. Nihče mu ni pokazal zvezde krt znak ierifovanja. In ko je zeha prišla z lovsko puško, so tekli vsi. Najbolj je tekel Movern. zp njim pa njegovi pajdaši. Vorl>anič bi bil lahko postrelil vse kot srne: pa je streljal v zrak za strah, kar je provzročio, da so bili Movern in njegovi tovariši še bol urnih krač. O njegovi aretaciji pripoveduje Vorbanič nadalje: V drugič sta prišla dva druga tuja človeka. Vrgla sta ženo nn tla. Žena je klicala na pomoč. Slučajno sem imel takrat *vile v rokah in nisem vedel kaj se godi. Z vilami v rokah sem hitel na pomoč, kar ae vsuje toča kro-gelj na mene in bil sem zadet. Afera Vorbanič bo spametovala tudi tiste rojake, ki ponekod jokajo, da nimajo še slov. policajev. Vsekakor je pa značilno, da je rojak sel lovit rojaka, brat brata. da se je ponižal po lastni izpovedi pred aodiščem za mešetarja in ponižnega hlapca lesnega tru-sta Ako bi lesni truet vedel, da je pravica na njegovi strani, bi ne pošiljal Vorbaničn sebi vdanih slov. meišetarjev. marveč bi Vr-baniča prisilil sodnjiškim potom, da ugodi njegovim željam. MeMahon zagovornik Vorbaniča je dejal ironično: John Movern je bil najboljša priča. To pirznamo tudi mi. Saj je iz izpovedi Moverna poznati, da leani trust ni imel pravice brez dovoljenja Vorbaniča ploviti lesa po reki in da je Vorbanič imel pravico spoditi vsakega s svojega zemljišča, ki se ni izkazal kot *o-dnjiški vslužbenec. Izpoved Moverna. katero je zagovornik v plohi vprašanj izsilil iz njega, je najbrfc toliko učinkovala na porotnike, da so izrekli^-Vorbanič ni kriv! Priznanje moramo pa izreči Lavšetn in Stipetiču, ki sta se zavzela za preganjanega rojaka po lesnem trustu. Preskrbela sta mu naholjše^a kazenskega zagovornika. Prvi je bil za Vorbaniča tolmač pri obravnavi, drugi je pa postavil varščino za njega. Vorbanič in Stipetič sta Firva-r ta. Lavše je Slovence. ŠKOFOVA IZJAVA. Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec", "Radni-*ka Straža", "Svjetlo", "Narodni Olaa", Amermiki škof mag. John N. Stariha je bival še pred kratkim v stari domovini. Tekom svojega bivanja je pa opazoval vso podivjanost in nedcatojnost klerikalne stranke S. L. S. Te ft^ndije ao ga privedle do tega. da je izjavil: "V Ameriki je duhovnik, ki politizira v cerkvi, nemogoč ;kdor bi v cerkvi razlagal mesto Kristusovih naukov politiko, pa naj bo v korist katerekoli stranke, bi ga doletela občutna kazen od škofa. Zato pa uživa ameriška kat. duhovščina spoštovanje v vseh krogih. Če pogledate v nedeljo v ameriške cerkve, videli boste, da so polne in zvečine moških. Na Kranjskem so cerkve sicer tudi polne, pa zvečine samo ženskih. Mag. Stariha se je razgovarjal s prijateljom lista 4'Zarja", socialističnega dnevnika v Ljubljani. Na njegovo izjavo je pa odgovorila soproga omenjenega: "Prevzvišeni, ker se že o tem raz-govarjamo. naj Vam povem, da 8ieer hodim v cerkev k maši, toda k pridigam ne zahajam» in sicer zato ne, ker politike s prižnice ne maram slišati." Škof ji odgovori: "Prav imate! To nisem ališal samo od vas, temveč že od sto drugih. V cerkev spada božja beseda, ne pa politika. Slovenska duhovščina bo koncem koncev itak podlegla s svojimi nazori in svojo politiko v cerkvi, vsaj drugače ni mogoče; toda pri tem bo trpela tudi vera in cerkev, kar je meni, kot škofu, zelo hudo." Msg. Stariha je glede politike v cerkvi istih nazorov kot dunajski in praški nadškof. Z msg. Starihom se strinjata tudi g. Ne-manič, predsednik slov. a mer. tiskovne družbe, ki izdaja "Arne-rikanskega Slovenca", in f?. Go-rup, urednik omenjenega lista. O-menjena sta podala izjavo, v kateri stoji določno, tla pojde vsak hujskajoč spis ali dopis v koš. pa naj prihaja od katerekoli osebe. Stvarne in znanstvene razprave o socializmu «o jim pa dobrodošle. Naobratno pa ima socialistična stranka v svojem programu, da je vera privatna zadeva vsakega posameznika. To smo povedali, da bo vsakdo razumel, kako lahkomiselno je neki župnik pričel boj in pri tem boju pa še zlorabljal vero, predno preidemo na fa-kta. Nad dve leti je bil mir. Nakrat je A. S. pričel napadati 44 Gl. Sv." Napadi niso pspeli in pričel je napadati «»sebe okoli "Gl. Sv." Ker še to ni pomagalo, je padel po vseh socialistih, češ, da so socialisti — seveda vsi — tatovi, in ničvredneži. Zdaj je pridobil in nahujskal za ta boj »e župnika J. K. Z združenimi močmi sta padla po vseh: po 4G1. Sv." in o-sebah okoli nje; po "Proletarcu", po posameznih sodrugih, semintje pa pavšalno po vseh. Ta kašo sta pa belila z znanstveno naivnimi vprašanji, poleg pa kazala na posamezne sodruge, češ. taki 80, poglejte jih. N. pr. neki Zavrtnik ima v svoji sobi sliko, na kateri ao vislice in na njih visita dva duhovnika. Zavrtnik je imel res tako sliko in mu je žal, da jo še danes nima. Slika je satira na francosko revolucijo. Tzdelal .jo je katoliški umetnik, ki je udah nil na platno zgodovinske dogod ke v francoski revoluciji, kot jih pisatelj napiše na papir. Original je pravi umotvor, Zavrtnik je pa imel le bakrorez. In če bo A. S. potoval kedaj preko Francie, bo našel omenjeni bakrorez pri svo-bodomislecih, socialistih, katoličanih in škofih. Našel ga bo pri zagovornikih in nasprotnikih velike francoske revolucije, ki je globoko posegla v življenje vseh narodov. Ta fakt n?smo objavili, da bi se zagovarjali ali zagovarjali sodr. Zavertnika. marveč, da do-kažemo, kakšnih podlih, nizkih, izzivajočih in hujskajočih sred stev se je posluževal župnik A. S v nizkotnem boju 'Amer. Slov.' proti aocializmu, dokler niata predsednik tiskovne družbe in u-rednik omenjenega liata v smislu izjave mag. Starihe ustavila njegovo hujskajoče pisarenje. To je en fakt. Našteli bi jih pa lahko sto. Obče znano je, da so nam na razpolago angleški soc. listi. In če bi bili tako hudobni, kot je hudobno napadal A. S. socialiste, nam ni treba bilo dru-zega kot zbrati cvetke njegove pisari je in priobčiti jih v angleškem jeziku in cela Amerika, pa tudi ameriški škofje . bi zvedeli, kakšni nižji katoliški duhovniki ao ponekod. Izjavljamo pa, če se «tokrat ponovi kaj takega, da ne bomo prizanesli, da bodemo take hujskače izročili vsemu ameriškemu ljudstvu v aodbo, prerezali pa t tuli nit Damoklejevega meča. ki še danes visi v podobi sodišča nad nekim hujskačem, ki je v sveti jezi podtikal nekemu sodrugu popolnoma izmišljena, pa lopovska dejanja, da se bo .naučil, da v slovenščini kazalni zaimki zaznamujejo predmete s tem, tla kažejo na nje. Popolnoma se pa strinjamo^ z p. Neman i če m iu. g* Goril po m : Vsaka znanstvena in stvarna razprava o socializmu je dobrodošla. Iz polja delavstva. — Delavske organizacije v Los Angelesu, Calif., so minulo leto pridobile HS74 novih članov. Delo pospešujejo dobri organizatorji in pa general Otis, lastnik časopisa 44Lea Angeles Times", kteri vodi križarsko vonr. proti organiziranemu delavstvu. — Hrezposelni delavci v južnih državah, so apelirali na socialističnega kongresnika Bergerja. da naj vporabi vse svoje sile v kongresu, da se prepreči nadaljna im-pi rtacija pogodbenih delavcev iz Meksike po ameriških železniških družbah. Berger je izročil stvar naselniškemu birou. Pritožba se glasi, da so železniške družbe v Arizoni in Californiji zadnje dni importirale čez WOO Meksikan-cev. — Legislatura v državi Nevada je sklenila zakon, kteri prepoveduje nočno delo med 10 uro zvečer in 6 uro zjutraj za ženske. Zakon se zlasti nanaša na dekleta med 16 in 25 letom. Tak zakon že obstoi v Indiani in Massachusetts. — Prihodnji mesec se vrši letna konvencija organizacije Western Federation of Miners v Butte, Mont. Konvencija bo najbrž odobrila posebni asesment za obrambi sklad bratov McNamara. — Organizirano delavstvo ši-rom Zedinjenih držav namerava proglasiti generalni strank p° vsi republiki na prvi dan sodne obravnave napram bratoma McNamara v Los Angelesu, kadar se prične. Unije v Canadi se tudi soglašajo 8 tem. — Delavske razmere v Calumc-tu. Mich., so zelo slabe. V tamoš-njem rudniku Tamarack No. 5 je ogenj že par tednov, in nihče ne ve. kedaj bo nehalo goreti. Splošen pregled. — Čikaški kapitalistični časniki ao izračunali, da je bilo v Chi-cagi od 22. oktobra 1909, od dne. ko so obesili zadnjega morilca, pa do danes 548 umorov. Kapitalistični časnikarji trdijo, da je bilo radi tega zvršenih toliko umorov, ker ne obešajo morilcev, kot mesar klobase v dimnik. Ta trditev kapitalističnih časnikarjev le dokazuje, da ao kapitalistični Časnikarji tudi glede tega žalostnega pojava zelo površni, da se*ne potrudijo študirati vzroke za hudodelstva. Občeznano je, da zavzema ameriška republiko prvo mesto glede števila hudodelcev in zvršenih zlo- Mož je govoril resnico, činov. Ali nikjer na svetu ne bi- { , ( jejo ljudje tako hudega boja za — Jako modre, prave saloiuons- obstanek kot v Ameriki. Poleg ke sodnike morajo imeti v Cone- najvecjega bogatatva je največja maugh. Pa. in okolici, revščina. j Fr, Pavlovčič je priobčil ime- Pa še nekaj! V naših postavo- na slovenskih skehov iz New Ale- dajnih zborih sedijo ponekod pra- xandria v "Glasilu". Stavkokazi, vi tolovaji in roparji, ki kradejo katerih ni bilo sram opravljati ljudstvu najlepše šume, najboljša garjevska dela, so dali aretirati zemljišča in najbogatejše rudni- Pavlovčiča, češ, tla jih je žalil na ke. Akt> bogatini zvršujejo hudo- časti. delstva, ne da bi bili kaznovani,' Ne glede na to, da je aretacija ni ("'udo, ako jih posnemajo siro- povsem protizakonita, ker "Gla- silo" izhaja v Chicagi, marveč je tudi protizakonita, ker ne more nobeno sodišče zahtevati, tla bi tatove in goljufe nazivali s po- maki. Saj zgledi vlečejo! • e * — Naš glavni poštar je res človek, ki hrani in štedi. V njegovi štenjaki, skebe pa z zavednimi u-pisarni st» koši za papir po $38, nijskimi delavci. * pisalne mize po 298 itd. Pohištvo 1 Kdor opravlja garjevsko delo, za tri si»be je stalo malenkost mora nositi tudi konsekvence, za-$7500. Alt naš glavni poštar raz- dovoljiti se mora s 4'kastnim pri-ume vseeno hraniti. V desetem o- i m kom garjevec. kraju morajo sedaj na poštnih 1 Ako delavski izdajalci, ki a<> za-vlakih opravljati delo trije urad- hrbtno naskočili svoje brate pre-niki mesto štirih. mogarje, ne verjamejo v to resni- • * • co, naj pa vložijo tožbo v Chica- — Senator Guggenheim je po- gi. Tu se bodo lahko prepričali, stal član komisije za Filipinske *da skeb ostane skeb. otoke in član komiteja za polje- | | t delstvo, gozdarstvo, rudnikov in — Ožje volitve v Avstriji so javnih zemljišč. končane. Izvoljenih je 79 s^ciali- Guggenheim je oče kapitalistič- stov. Na Dunaji so krščanskima«-nega konzoreija, ki bi najrajše cialoi zgubili vse. Socialistov "je-ukradel kar celo AlaBko. "Naš bilo izvoljenih 19. Velik napre-dični" ilinoiski Lorimer je tudi dek, ako |>omislimo, da v splošni član komiteja za gozdarstvo in kuriji, ko so prvič volili delavci, poljedelstvo. To je isti Lorimer, niso na Dunaji izvolili niti enega ki je v komiteju nastopil proti aoeialista. zakonu glede ponarejenja živil in j V koliko so narastli socialistič-umetnega masla po naročilu me- ni glasovi v splošnem, še ne inore-sarskega trusta. mo poročati, čakati bo treba, da • m • j pridejo časniki iz stare domovi- — Carinski uradniki stric Sa- ne. ma so prišli na sled velikanskim • sleparijam na uvoznini vsakovrst nega rezila, ki ga uvažajo iz so-linškega okraja v Nemčiji. Gre za milione dolarjev. Vzlic temu pa že danes poročajo nekateri kapitalistični časniki, da bo težko iz PROLETARSKI ODMEVI LONDONSKEGA CIRKUSA # 12.000 štrajkujočih premogar-jev v Tonvpandy, Wales, je 22. juri. protestiralo proti bedastim potratam kraljevega kronanja s tirjati zaostalo carino in kazno- tem. da so se odtegnili prisostvovati goljufe na debelo. ¡vanju vsake slavnosti, ki je bila v Seveda, ropar je fte vedno bra- /vezi s kronanje«. nil in zagovarjal roparja. e e e — Glavni poštar je po daljši preiskavi prišel do zaključka, da vlada plača vsako leto devet mili-onov dolarjev preveč železniškim družbam za prevoz pošte. Socialistični časniki so že pred leti poročali, da železniške družbe odirajo stric Sama. da so cene za prevažanje pošte previsoke in pretirane. • . • — V Londonu se je minoli teden vršila komedija, ki ji pravimo kronanje. Angleški kralj in mnogo dvorjanov z jako mehkimi hrbti so se oblekli kot opice, da so mu kasneje poveznili na glavo preluknan. zlat in z biseri in diamanti obrobljen lonec, ki ga navadno imenujemo krono. To ma-škerado je pa gledalo na tisoče bogatih opic. ki v po rab i jo vsako ugodno priliko za skazovanje u-metnih zob. las in druzih umetnin. Opice so nosile cilindre in frake vseh krojev; blestele so tudi v raznih toaletah polne draguljev, zlatnine in ošivov. Druge nesreče ni bilo! • . • — V Portugalski se je minoli tetlen prvič sešel državni jbor, odkar so spodili smrkovca, ki je trdil, da je po božji volji kralj Portugalske. Zbor obstaja iz 192 poslancev. ki je odobril razglas vlade, v katerem Portugalsko proglaša republiki in priznava odpravo monarhije in vekotrajno pregnanstvo rodovine Braganza. Ameriški vladni zastopnik je v imenu ameriške republike priznal in pozdravil novo republiko. • • ♦ / — Glavni poštni nadzornik v New Yorku, Warren N. Dickson se je izrazil proti nekemu časnikarju. tla je oče vsake velike sleparije v finančnem okraju (Wallstreet) kak ne'kdanji kaznenec, ki votli duševno celo akeijo, ali jo pa podpira z denarjem, ali pa vrši oboje. Socialistično delavstvo na Angleškem je organiziralo mogočni protest proti samopašni potrati premoga v vrednosti $250.000, katerega so požgali za razne umetal-ne ognje in luči v noči 'na dan kraljevega kronanja. Očividno je, da bodo vsledtcga tisoči in tisoči trpeli pomankajnje premoga prihodnjo zimo, vsledčesar je tako početje navadni zločin. James Keir Tlardie. socialistični poslanec v angleškem parlamentu, je z ozirom na kraljevi cirkus v Londonu izjavil sledeče: ''Delavci. ki ao vedno in povsod potisnjeni k tlom, morajo imeti toliko rešpekta. da pljunejo na te kronske procesije. V teh procesijah ni ne humanitete, ne vere, niti industrije, temveč zgolj sila, kteTa tlači ljudstvo. Delavci morajo fikrbeti. da kralje, carje, cesarje in ostalo sodrgo te vrste čimprej poženejo tam kamor spadajo". _ Prepir. Advokat, zdravnik, in-žinir in duhovnik so se prepirali, kateri atan je bil najprej na svetu. Advokat je rekel:4 Ko je bog Adama izpodil iz raja, je bil to pravniški 8lučaj (nekoga iz stanovanja vreči brez sleherne odpovedi). Zdravnik: "Ko je bog vzel Adamu rebro, da je ustvaril Evo, kar se je zgodilo, predno ga je še izpodil iz raja, je storil s tem čudež zdravniškega značaja." Inženir: "Praje nego je bog vzel Adamu rebro in preje nego je vstvaril sploh ljudi, je bila svetloba, katero je ustvarivši izvršil bog čudež tehniškega značaja." 14Ti vsi dokazi nič ne veljajo", rekel je ponosno duhovnik. 44Gospodje, predno se je vse to zgodilo, in predno je rekel bog: bodi svettoba, in bila je — je bila tema, s čimur je bog pokazal čudež bogoslovnega značaja. PAZITE! na Atevilko v oklepa|u-kl «e naKa|a poleg vašega naalova. prilepile* nega epoda) ali na ovitku. Ako (1QQ) |e «tevllka . ' tffdal vam e prihodn|o itevilko natega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite fo tako|. Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo Se niste, atori-te to takoj, da se Vam ne ustavi liata. Leto (Vol.) VL Barbarska justica! Angelina Napolitano, 28 letna Ita!\nnka, zaprta v ječi v Sault Ste. Marie, 0»it., Canada, stoji pod vislicaud. Angelina je ubila avojcgtt soproga Tbila ga je zato, ker jo je prodal v hišo sramu. Njen mož Pietro je bil po zpove-cii vheh tistih, ki so ga poznali, pr pal človek. Bil je navaden .It vec, a delati se mu ni ljubil dosti. Izpozabil se je na zadnje tuko lalcč »I:; je ikojo lastno ženo Si'l! v hiš» proJtiiueije rekoč-"Jaz zaslu/Mi malo. zato pa ti lahko zaslugi več. 1'reakrbel 8em ti inthto. kje,* iuii*. narediš najmanj $10. n i nx Angelina, mati štirih otrok in i .veča s petini, si je zgrozila nad r.ečuveno podlostjo svojega jtiož.a in st* odločno u «tavila. Pietro j' jc zagrozil, da jo ubije, če ne ib< ga. Na večer, I 7 pred velikonoč ji je zadnjič — kakor a«' je .zjavi — zapovedal: "Nocoj pride agent pote in ti moraš zaslužiti $30 za velikonočno nedeljo. Ako ne greš, te jutri ubijem!" Invodšel je spat. Angelina v svojem groznem položaju bila je malone iz uma; vsled silne jeze zavrela je v nji vroča južna krL Vzeja je sekira in končala življenje možu spečemu v postelji. — Proces canadskega sodišča je bil kratek: Morilka je bila obsojena na vešala. Angelina ni ničesar tajila. Priznala je vse in prosila miloeti. Jokaje je izpovedala, da je umorila moža zato, ker ni hotela biti vlačuga na sramoto svojim otrokom. Toda sodnik je bil neizprosen. Justica hoče umor za umor. Sodnik je sprva določil dan smrti 9. julija. Tedaj mil Jc pa nekdo zašepetal nekaj v uho. Nesrečna Angelina je noseča in samo še par mesecev manjka do poroda Nato je sodnik podaljšal rabljevo tlelo do 9. avgusta — tako da /amore prej poroditi. Socialisti smo odločno proti u-moru kterekoli vrste. Izrecno smo pa proti justičnemu umoru. Smrtna kazen je dedščina barbarizma najnižje vrste. Sodnik, kteri obsodi morilca na smrt, jc slabši kot morilec sam. Morilec v 90 slučajih izmed sto izvrši zločin pod pritiskom razmer, kterih on ni kriv; kriv je krivični sistem. Sodnik pa mori potom paragrafov in rablja popolnoma premišljeno in neprisiljeno. Angelina Napolitano je ubila soproga v napol blaznosti in v opravičeni jezi. Vprašamo vsako zakonsko ženo, ktera po receptu današnje morale drži kaj do sebe, kako bi bilo pri srcu, da ji njen mož zapove. da mora biti k . . . .? Zato pa socialisti po vseh Zed. državah in v Canadi najodločnejše protestiramo proti barbarskemu usmrčenju te nesrečne Italijanke. Dtiemrina ječa je dovoljna kazen za njen zločin. Naj živi in doji otroka, kterega ima v kratkem poroditi. Ce je že barbarsko, obesiti človeka, jc tem bolj barbarsko in hudodelsko obesiti mater takoj po porodu! Kaj je zakrivil nedolžni otrok, tla mora zgubiti svojo mater čim zagleda beli dan T Peticije s tisočerimi oodnisi žensk iz Canade in naše republike romajo te dni v urad general« nega governorja Canade za spre-menitev smrtne kazni v dosmrtno ječo. in ako ima governor količkaj človeškega srca. bo izvršil svojo dolžnost. J Listu v podporo. Frontenac. Kans. : John Krnc 10c. Hvala! Listnica uredništva. i Mnogo dopisov je moralo vsled pomanjkanja prostora izoatati. Prihodnjič pride vse na vrsto. — Vsem pozdravi F. IMerlin. Virden :• Vaš dopis je enak onemu, ki smo ga priobčili v zadnji številki. PoAljite kaj novega. — Pozdrav. P Ii OLETAU EC PROLITJMtKO ust za interese delavseega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Laatmik in iedejetclj: Jsrotlovaatka delavska tUkovna drsita v C Škaf o, III. Naročata: Z* Amtrlco |1.90 le celo leto, ISc ce »al leta. Za Evropa 13 m ceio Icio. 11 ce pol lata. M lurim/ii.Al htt ,ilH,'t% ______M W W 9 fr* .w HWI v novofa motnaniti tudi s TA M! naslov. PROLETARIAN Owned aad published Evear Tubsoay by ftaatll Slavic Workmea t Pubiishiaf Coapaay Chicafo, iilinoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. VreuS 1'reaideot; ■ ur; Krank Jeueilt. Trea»urer. i'wdllpe«.-. John l'etrlch, Sécrétai- Frank Petri* I rlir«»li tj»rii Joe. Bratkovič ! dlrekU>riJ- kuaacawfiow aaraa: Uaited Suit« ead Canada. ILS e year. Sc lor lhalf year. Foreiga coaatriea %2 a year, f 1 tor kali year. aavaaTtsiMQ catcs oa agreement. NASLOV lADOKESSl: "PROLETAREC" SU6 Blue Island ave. Chicago, 111. KAJ HOČEJO SOCIALISTI? Ponovno prihajajo vprašanja, da bi na kratko povedali, kaj je socializem in kaj hočejo socialisti. Ootični, ki prihajajo s takimi vprašanji, tudi želijo, da bi kratkem spisu bil obdelan socializem tako, da bi vsakdo že iz par vrstic ume val socializem. To je nemogoče! Socializem je nauk, ki je v tesnem stiku z vsemi življenskimi vprašanji in pogoji. 0 socializmu imamo danes v vseh kulturnih jezikih napisanih na stotine knjig in na tisoče knjižic. Nekteri učenjaki so po leta študirali samo eno vprašanje, ki je v stiku s socialističnim naukom, predno s<> razpisali razpravo o njemu. In vzlic temu marsikateri ni prišel do zadnjega definitiv-nega zaključka. Socializem tudi ni kakšna nova vera. Vere se bavijo z življenjem po smrti, socializem se peča z življenjem v dobro vseh ljudi že na tem svetu. Nobeno veliko svetovno vprašanje. ki posega globoko v življenje narodov, se ne more razumeti kar čez noč. Navadna vprašanja: ali je zemlja kroglja ali plošča, so vzela leta. predno so učenjaki dognali, da je zemlja okrogla, fcanes ve vsak šolarček, ki je pogledal v ljudsko šolo, da je zemlja okrog-lja. ki se suče okoli svoje osi in okoli solnca. Vsak nauk ima nekakšno podlago, da se prične razvijati. Taka fakta veljajo tudi za socializem. Danes imamo fine in izvrstne stroje za produkcijo. Strojevodja prepelje z lokomotivo več blaga v eni uri, kot bi ga prepeljal voznik s parom konj v enem mesecu. Kmet s parno nilatilnieo namlati po cele železniške vozove pšenice, mejtem ko mlatič s cepcem v istem času namlati nekaj mernikov. In tako je dandanes povsod v proizvodnji in razpečavanju. V današnji družbi so pa ljudje tudi razdeljeni v dva razreda: razred, ki poseduje stroje in razred, ki ne lastuje strojev, čigar edina lastnina je telesna in duševna delavna moč. Razred, ki lastuje stroje, velike prodajalne na oddelke, bolnice, blaznice, rudnike, plavže itd., ne dela. Razred lastnikov le uživa in ne seje in ne zanje, ker razred, ki lastuje le delavno moč, dela za njega. Razred, ki lastuje le delavno moč. pa ne more živeti, ako pri produkciji ne rabi lastnine lastnikov ( gospodarjev) oni niti ne morejo stopiti na zemljo, ako jrm lastniki ne dovolijo. Brezlastniki ne morejo : živeti, ako ne proizvajajo bogatstvo, ki koristi le lastnikom. Da pa proiz-vajajo, morajo rabiti stroje in zemljo lastnikov. Za svoje delo, za ustvarjenje novega bogatstva za lastnike, pa dobivajo brezlastniki odškodnino v podobi plače, ki se zopet steka v žepe lastnikov kot stanarina, dobiček in obresti. Obratno pa lastniki ne delajo nič. Njih edino delo je — ako sploh imenujemo to delo — da z lastninskimi pravicami pokrijejo lastnino, ksr jim dsje moč, da so gospodarji izučenih in neizučenih delavcev.* Hocialisti pa pravijo: Ker last niki ne delajo, in ni nobena umetnost last o vat i lastninsko pravieo. je lahko za delavce posedovati skupno lastninsko pravieo za zemljo, zemeljske zaklade, prometna proizvajalna in razpečav na sredstva. Le privatno lastninsko pravo je krivo, da so delavei brezposestni in sužnji kapitalistov. Delsvcem ni treha druzega kot potom zakona spremeniti lastninsko pravo in kapitalistična sužnost bo kmalu pozabljena stvar. Da se pa to završi je treba, da se delavci organizirajo politično v socialistični stranki in volijo v vse postavodajne zbore svoje tovariše. Le tem potoni je mogoče dobiti večino v postavodajnih zborih in zakonitim potom strmoglaviti današnjo kapitalistično človeško družbo in jo nadomestiti s socialistično, v kteri bodo imeli vsi enake lastninske pravice do zemlje, zemeljskih zakladov, proizvajalnih, prometnih in razpe-čavnih sredstev. VELIKI CIRKUS V LONDONU. Zadnje dni — 22. jun. — vršilo se je kronanje angleškega kralja Jurija V. Napredne ljudi včasih popade misel, da prosvitljeno 20. stoletje je vendarle izbrisalo in iz milo madeže barbarizma iz telesa civiliziranega človeštva. Ponavljamo: civiliziranega. Da temu ni tako, dokazuje kronanje v Londonu — najnovejši cirkus modernega barbarizma; da: cirkus, kterega V8e špecije elefantov, opic in pisanih klovnov največjih svetovnih eir-kusov ne prekašajo. Kronanje jednega človeškega trota, pa naj bo kralj ali cesar, na način srednjeveškega blaznega I»ompa. je sramotno z anašo dobo, ki se imenuje civilizacija. Dokazuje. da sine še prokleto daleč od prave civilizacije : torej barbari, kakor tudi v mnogih drugih rečeh. Najprostejši divjaki, ki se še dosti ne ločijo od opic, imajo tudi svojega kralja.In kronajo ga tudi. Razlika med neotesanimi, divjimi barbari kje na pacifiških otokih in "civiliziranimi" barbari v Evropi je le ta, tla divjaki poveznejo svojemu kralju na glavo km ali gnojnico. Kedar pa pridete v Chicago se pa lahko lastnoočno prepričate, da je tako. Mi smo se do sedaj prepričali: da pri "Clev. Amer." rastejo o-glitsi in ne naročniki da se lastniku sline cedijo tudi po dolarč-kih premogarskih baronov. Za vse to vam pa nismo "fovš" temveč vam želimo še napredek, ker vemo. da bodete še toliko preje fnč. dE MALO NARODNEGA VPRA 6 ANJA. Pod tem naslovom piše 'Zarja', socialističen dnevnik v Ljubljani sledeče : Kakor da bi bila vaaka beseda zaman, kakor da bi šel ves razvoj oziru. Čim bolj se poveča moč kapitalističnih mogotcev socialne dein« kracije, tembolj se lali proti Uniji. približamo tisti rešitvi, ki je za slovenski narod edino ugodna. Socialna demokracija pa je tudi v parlamentu dokazala, da ji je res ležeče na taki rešitvi. Že leta April 22. 1911 bi minski knjigi amer. delti ju za izboljšanje del. Kakor Moyer, Haywood in bone. tako bo tudi Me 8i)8., ko je bilo samo 11 socialnih očeh zavednih amer. mimo nas pa se ne bi niti dotaknil demokratov v državnem zboru, so stal v spominu, k t mi Slovencev, tako se vrti politika in agitacija narodnjakov vedno v enem tesnem kolobarju kakor nekdaj, pa ne pride niti za korak naprej. Posebno v sedanji volilni zaihtevali narodnostni zakon na delavsko osvobojenje izpod kar podlagi avtonomije in enakoprav- talističnega jarma, nosti. Enake predloge so še več- Kakor tem, tako se jutri ali vlagali. Zavrgle pa so jih jutrajšnim lahko zgodi meni teb" A " onim. ki še le pridejo. JJ ramo proti takemu nasilju, vedno v korist kapitalizmu. Kako pa naj vsi protesti Vsak zaveden slov. delavec čita socialističen Časopis, kteri krat viagan. /.avrgie pa so meščanske stranke. Zadnji tak a|j agitaciji se neprenehoma ponav-1 predlog je bil Seligerjev/leta 1.9JJ9. ,lelavstv< pusti to, potem si i ljajo najstarejše fraze in sociali- Tudi tega je zavrgla meščanska pitalizera neusmiljeno m ste "pobijajo" argumenti, kate- večina. Narodnostni odnek je bil pravice šikanirati delavsko rib ničevnoat je že davno doka- «voljen na predlog socialnih de- Radi tega je pa čas. da zaua. mokratov. Da ni dobil materijala "Najprej se mora rešiti narod- za delo, je bila kriva slavna Bie-no vprašanje, potem pa postane- nerthova vlada, pa tudi meščanske mo socialisti" — 11, je eden tistih stranke, ki se niso brigale za vzklikov,-ki jih lahko slišimo s ko- stvar. ____ raj na vsakem narodnjaškem sho- Ali preden se govori o zmagah,' ¡dini pove resnicoTnMmartTv du. In ko je zadnjič socialističen je pač treba misliti na obstanek. | sedanji kapitalistični družbi- is kandidat na socialističnem shodu Mrtvi se ne morejo bojevati, kaj pouči o njegovem stanju iz'k£ dejai, da se moramo v prvi vrsti I še zmagovati. Obstanek sloven- rega je iziti mogoče edino ,.ole* DQjevazi Ml krilil, ker drugače ne skega naroda pa je danes v naj-moremo doseči nobenega ideala, večji nevarnosti zaradi gmotne je bil narodnjaški govornik ves bede, zaradi pomanjkanja kruha, užaljen in razočaran, ter je vzkli- Slovenci ne beže v tujino, na Nera-knil, da hočemo rešiti socialno ško, v Ameriko zaradi narodnega vprašanje "na razvalinah sloven- zatiranja, ampak ker ne morejo skega narisi a." živeti doma. Tisoč in tisoč Sloven- Dokler vladajo taki pojmi, ae | cev ne priznava pri ljudskem štetju svoje narodnosti, ker so gospodarsko preveč odvisni, pa se boje, da bi izgubili boren košček je res težko 'bojevati z argumen ti. Ali podvrgli se bomo vendar tej težavni nalogi, ker vemo, da se dajo trajni uspehi doseči sa- kruha in ga ne dobili dntgod. Tomo s prepričanjem in ker nam ne rej je !nenda jasno> da je hnj za gre za slučajno pridobitev, ki z kruh tudi glavni del narodnega jutršnjim dnevom lahko zopet iz- boja. In če se soeialni demokratje £me- bojujemo za boljši zaslužek naj Narodnjaki imajo za nas tiso? širših vrst naroda, se bojujemo za vprašanj o narodnostnem proble- sredstva, ki so tudi v narodnostmi!. Toda ker se oni vendar že ne- nem boju neizogibna. Če hočemo koliko desetletij dalje ukvarjajo delavstvu priboriti ver počitka, z narodnim vprašanjem, kajti nji- Inu fco Se le to omogočilo. Jda se hove stranke so pač starejše od 1k) udeleževalo kulturnega, torej naše. bi nam uioralo biti pravza- narodnega življenja. Boj za kruh prav dovoljeno, da jih najprej mi je v resnici pogoj vsakega narod kaj vprašamo. Ce bi jih hoteli aegH življenja. Boj za kruh je v spraviti le v zadrego, bi bilo do- resnici f)t Pr<*«di P™ti ugrabljenju J. politični ureditvi tega vprašanja Mc Namare. bivšega tajnika od niso edini. Kar se tiče Slovencev, Structural Ironworkers Unije, ki je eno jasno: Sami zase so pre- Ne j"1 zavratno ugrabljen in od-slabi, da bi s silo dosegli take raz- PelJan po kapitalistični zaroti v mere. kakršne bi sami radi imeli. M*18 Angeles, da bo si jen radi polil gospodarske in politične orginizg. cije. Kapitalisti ne bodo drag« volje dali delavcem ničesar. Oni jmajo denar in vedo prav dobm da ž njim lahko slepe delavce oa volilni dan, kakor se jim poljubi. Zato pa, dokler bodo delavci volili milijonarje v imenu republikanske stranke, jih bodo demo kratje vedno lahko naganjali i "dam'n foreigners" — in če tmi-gajo demokratje, pride ta gla» p« od republikancev. Treba je torej izvoliti vsepovsmi delavce y post a voda jo, pa bo vse v redu. Kdor to neče sedaj storiti, gotovo enkrat obžaloval — in i goče bo že tudi prepozno. Sedaj se bližajo volitve in zopet prilika dana. vsem. da gUfi su je jo socialistično. Nedavno je celo W. H. Taft re-kel, da se socialisti bližajo in dt jim je treba čsstitati na vstrajno-sti in delu, ki ga vrše za napredek amer. kulture. Kar je izrekel Taft, to je potrdil tudi Tedy. On je celo priznal, da bo polom. 5e republikanci ne izvedo radikalnih reform glede delavskih slojev. On že ve . . . Zato pa delavci, vsi na agitarto-rično delo — pred vsem za naše socialistično časopisje. Izgovarjati 6e pač danes ne more nihče, da ne more pristopiti k politični organizaciji, ker imamo svojo Jugoslov. 8oe. Zvezo z 51 klubi. "Proletaree" ima v zalogi knjige in brošure, iz katerih bo sleherni dobil dovolj pouka. Na delo torej! S socialističnim nozdravom, Filip Godina. Chicago, 111., 21. jun. — Sodrug urednik! V predzadnji številki "Proietarea" smo brali, da je o-srednji odbor Jugoslovanske Socialistične Zveze povabil sodruga HffS iT A^^S nv Ethina Kristana iz Ljubljane na Navadno se zanašajo na pomoč ho* Angeles Times eksplozije, k, a^itatori?no pot v Ameriko. Seve- drugih Slovanov. Ali dosedanja ** f pripetila meseca oktobra da __ tako se «^rova pripomba politična zgodovina kaže, da »U««««* Ma. , ^ _ imaj<) zadn j<) pH smo imeli od te pomoči doslej no- Vsem tu živečim, ki ga poznajo, tem zvezini klubi, da odglasujejo, benega dobička. Pa ga tudi ne je znano, da je bil Mc Namara na če s tem korakom strinjajo ali bomo imeli, ker ga ne maramo i- dan aksplozije v Indisnapolisu in m «ti. Prvič vidimo, da Slovani I ne v Los Angeles, Californiji. sami med sefboj niso složni. Ne- Samoumevno je, da so imeli to-daleč od nas lahko opazujemo hu-" zadevni detektiv Burns in Los da nasprotja med Srbi in Hrvati. Angeleški drž. pravdnik Priče ne Kako tlači R usija Poljaka in ka-1 točne dokumente, s katerimi ko davijo nacionalistični Poljaki izpimlovali podpis guvernorja in Rusine. je znano vsemu svetu. V mestnih sodnikov. Šleziji in na Moravskem se pre- Vsa ta banda je okradla Mc pirajo in tepejo Čehi in Poljaki Namare njegovih pravic kot ame med seboj. f'e ne bi imeli v A v- riškemu državljanu. Postava za-striji nobenih Nemcev in Italija- hteva v tem slučaju namreč, da nov. ampak same Slovane, bi ven- se da dotičnfku priliko poiskati si dar danes ne imeli narodnega mi-1 zagovornika in urediti doma vse ru in sloge. Cilji posameznih slovanskih narodov v Avstriji se prav močno razlikujejo. Meščanski Čehi stoje skoraj izključno na stališču tako- stvari, če je uradnik kake organizacije in še mnogo drugih dovoljenj. Mi je pa vse to dobil Me Namara? Kaj še! Odpeljali so ga po zvane-ga državnega prava. Poljaki I tihotapski brez večerje in brez po-ne priznavajo»nič drugega kakor slova od svojcev. Odpeljali so ga svojo deželno avtonomijo, ki jrm IC avtomobilom z vso hitrostjo _ zagotavlja gospodstvo nad Rusi- pravijo, da so vozili 60 milj na ni. Kaj naj hi s takimi programi uro — preč, v Dodge, Kansas. počeli Slovenci? Državnega pra- kjer so ga naložili na vlak. ki vo-va sploh nimamo, z deželno avto- zi v Los Angeles. Koso vstopili v nomijo bi pa izročili Slovence na vlak, so povedali vsem vslužben-Stajerskem, na Koroškem in v cem vlaka, da mora ostati i vjet je Trstu ondotnim večinam. tajno, ker so se bali. da bi jih na Doslej so bili vendar socialni potu ne dohitel sodnijski odlok demokratje edini, ki so se brez — habeas korpus, razlike narodnpsti izrekli za na- Vse to se je godilo r. namenom, rodno avtonomijo. Tn ravno za <1a se zruši unija, h kateri je spa-Slovence je narodna avtonomija dal Me Namara in tisoče delavcev edina rešitev. Samo program so- te stroke. Da so ugrabili Mc Na-eialne demokracije se vjema s ti- mara stim načelom, katerega bi se Slo-jbil le ta eden najboljših unijskih ' pride 1 venci morali oprijeti v narodnem organizatorjev in nasprotnik vseh ne. Dolžnost sodrugov organiziranih v Zvezi je, da gorko pozdrad vijo ta sklep naše eentrale. So-J drug Etbin Kri«tan je eden izmeti najboljših socialističnih bojev« kov ne samo na Slovenskem, teia«^ več na vsem slovanskem Jugu t Avstriji. Njegovo delo bodisi na literarnem (knjižnem), časnikar* kem. propagandističnem ali na političnem polju za delavstvo, je obrodilo že nebroj lepih sadov. O tem je lahko prepričan vsakdo, kdor zasleduje gibanje jugoslovanske -socialne demokracije v stari domovini. Da bi njegov prihod v Ameriko veliko koristil nt-šemu tukajšnemu gibanju, o te« j ni dvoma. Kristan je dober go-vornil in izvrsten predavatelj. Ne samo to. da bi nam dobrodošel ofc | priliki volilne kampanje prihodnje Mo, temveč kolike vrednosti-bi bila njegova predavanja o te- | meljnih vprašanjih socializma pa slovenskih naselbinah. SpkAul razloga ne poznam, zakaj bi n« prišel Etbin Kristan na to pot f i Ameriko. Kar se pa tiče stroikef/ mislim, da ni sodruga, da bi 7$ H s stvar z veseljem ne trpel tisti borih 50 centov (Set. skor deal' mesecev). Zatorej i *«odrugi. glasujte ao- , je bil vzrok tudi ta. ker je glasno za Kristanov prihod. Vaj ta eden najboljših liniiskih nridet Član kluba št. 1. < 'hisholm, Minn. Cenjeni sodr. urednik! Če se še ni kdo drugi oglasil z novicami iz tega kraja. Vam tO storim jaz. Kar se delavskih razmer tiče, bi ne mpgel mnogo reci, za pohvalit se ni, ker nas kapitalisti o-dirajo. da je kaj. Zadnje čase so začeli v okrožju zapirati jame. Ne do Igo 'tega so Zaprli rudnik v Hartley, dobro miljo oddaljeno od tukaj. Delalo se je v njemu bli zu ti let ter je imelo v okrožju preeej rojakov svoja domovauja. Vsi ti morajo sedaj sedeti doma brez dela in mnogi brez življenjskih sredstev. Tisti, ki niso imeli domovja. so se porazšli, drugi so pa privezani na milost in ue milost gospodarjev. Na površju rudnika Clark, se je ponesrečil nedavno rojak Mike Plass. Popravljal je uapenjačo, katera mu je padla na levo nogo, na kar so ga odpeljali v bolnico. V rudniku Loury, ozir. njega površini si je pa Peter Bozanich hotel dobiti nekaj lesa za svoje ponočne delavce pri spuščanju doli v lesnem rovu (timlber shaft) in pri tem ga zgrahi vreteniea. ki goni valjar tako nesrečno, da mu je zlomilo levo roko in desno nogo. Revež je nato kmalu izdihnil na mestu, ker ni bilo nobenega v bližini. da bi mu pomagal. Kdo drugi je za ta umor odgovoren kot kompanija. ker se ji ne poljubi za to delo nastaviti posebnega moža, da bi rudarjem ne bilo treba hoditi po les. Vsekakor bi se spodobilo, da bi kompanija ta umor plačala prav drogo. S pozdravom N. Vuksinich. SOCIALISTIČNI PfcEOLED — Osrednji eksekutivni odbor stranke ima prihodnjo sejo 12. avgusta v Milwaukee, Wis. Istočasno se vrši tamkaj tudi konferenca vseh socialističnih munici-palnih uradnikov kar jih je v Zed. državah. Teh je okrog 350 in vabila so že razposlana. — Pri municipalnih volitvah v Wheelingu, W. Va., ki so se vršile pred kratkim je dobil socialistični kandidat 1557 glasov. L. 1906 so imeli socialifrti tamkaj 441 glasov. — Češka socialistična organizacija z glavnim stanom v Chicagu, ktera ima okrog 800 članov, je vložila prošnjo za pridružitev h ameriški socialistični stranki pod pogoji kakoršne imata finska in poljska organizacija. Glavni tajnik češke organizacije je sodr. Tom Pesek. : — Litvinska socialistična zveza v Ameriki bo imela svojo konvencijo v mestu New York ktera se prične 1. julija. Glavna točka na dnevnem redu je spojitev z ameriško socialistično stranko. L'tvinei imajo sedaj 157 klubov s 3000 člani. — Pravkar je izšel v glavnem stanu stranke zapisnik zadnjega mednarodnega social, kongresa v Copenhagenu. Vsebina je uredila aodruginja May Wood - Simos, tajnea ameriške delegacije. Za-pisn k vsebuje vse resolucije, ki so bile sprejete na kongresu, in najvažnejše med temi se tiče j.i brezposelnosti, smrtne kazni, raz-flTo/enja. strokovnih unij, medna-r dne solidarnosti, delavske legis lative in pravic političnih begu nov. Za sodruge, ki čitajo angle ško. je ta zapisnik velike važnosti; rnvno to velja tudi /a klube. Iztis staue 5 ct. Naroči se lahko tudi pri tajniku Jugoslo\. Soc. ODLOČITEV. Spisal Etb. K. (Konec.) V neskladnem razpoloženju je koncipiral vzkic zoper «odho v pravdi Malnar contra Potočnik, ko je pristopil šef in mu dejal: — Jutri je banket v čast kolegi doktorju Vidrovču. Saj veste. Sedemdesetletnica. Spodobilo bi se, da pridete. Saj tudi jaz nisem zaljubljen vanj. Jezični dohtar stare šole. Ampak spodobi se vendar. Pa bodo tudi drugi ljudje tam. Nič ne škoduje, če se človek seznani. Velimir je prikimal. In drugi dan je šel na banket. Predstavili so ga imenitnim ljudem in blago mu je bilo pri srcu, ko je čul tudi nekoliko hvale o odličnih študijah. lV>sadili m ga poleg gospodične Juike, hčerke glasovitega doktorja Serniča, ki ima tri koncipijente in poslani&ki mandat. Pozabil je, kako sovraži vprašanja, ko je Julka naivno hotela vedeti za vsako malenkost na vseučilišču. Zazdelo se mu je, da ni na svetu zanimivejšega dekleta in zopet je bil srečen in ponosen, ko je spoznal, koliko več zna od nje. Pili so šampanjca, kadili pa samo specialitete in tra-buke. Tudi godba je igrala in mnogo se je govorilo. Nef mu je namignil,sla bi napravilo dober vtisk, če bi še on kaj povedal — v imenu mladine. Velimir je bil razgret, ker so mu šli vinski duhovi že polagoma v glavo. To mu je dalo poguma Gospodična Julka je odšla z mamo popravljat lase in tako je dobil časa, da si je osvežil spomin na podobne govore, ki jih je bil slišal ali pa čital. Zazdelo hc mu je, da se pripravlja nekaj važnega. Ko je nastala kratka pavza, je Še potrkal z nožem na kozarec in vstal. Govoril , # .le gladko in a povdarkom. Bilo mu je, kakor da stoji nekdo neviden poleg njega in mu suflira. Logično so se vrstili stavki, vendar ni vedel povsem natančno, kaj da govori in kam meri. Bal »e je le, da se mu ne utrga nit, pa si je zato neprenehoma sugeriral nekaj krepkega. Vmes se je vpletal občutek. da je ta hip vendar povzdi-gnen. Odlična družba posluša njegove besede . . . Tako je govor dobil nekako radikalno barvo in ko je Velimir sedel, je zašumelo glasno ploskanje. Prva mu je čestitala gospodična Julka. ki se je bila vrnrla. ne da bi bil opazil. Nato so prihajali moški. Vsak je trčil ž njim. Doktor Sernič je pa dejal: — imenitno ste govorili. A zdaj res ne vem: Ali ste naš pristaš ali nasprotnik? Se preden je mogel odgovoriti, se je pa oglasi) doktor Hruškovec: — Pravi govor za kandidaturo, baba! Tiha" voda. mladi gospod kolega, kaj? No, pa mladih moči nam je treba. Toda tako ob strani, to ni nič. Viribus unitis mora biti geslo. Velimir je bil srečen, da mu ni bilo treba odgovarjati, ker nikakor ni mogel ugeniti, kaj pravzaprav vse to pomeni. Le slutil je. da je previdnost najboljša. Ko se je banket zaključil, se je razvila še prosta zabava. Ne da bi se bil kam silil, je bil neprenehoma v dmžbi. zdaj z gospodi, zdaj z damami. Njegov ponos je užival, kakor še nikdar ne. Ko se je pozno zvečer družba ra7.ha.jala, ga je Julka vprašala, če je še kam namenjen in ko je zanikal, ga je mama porvabila, naj jih spremi domov. Pri vratih pa je rekla, da jo bo veselilo, če jih kmalu obišče. Ko je šel domov, je bil ves zmeden. a neizrecno zadovoljen. Poti homa je žvižgal, z rokami je mahal. kakor da sestavlja v duhu govore. a misli so se mu razhajale na vse strani. Ko je bil že v postelji. se je spomnil na Slavko: Škoda da me ni slišala. Hotel se je domisliti, kaj je pravzaprav govoril, a ni se mogel. V tem je zaspal. Drugo jutro je prišel šef smejoč se v njegovo sobo. — To ste pa dobro napravili včeraj t Povejte mi: Kako pa to mislite? Ali hočete le v stranki voditi opozicijo, ali ustanoviti novo stranko? Vladimir ga je debelo pogledal. Sef pa se je še glasneje nasme-jal. — Nemara mislite, da ste preveč povedali. To se večkrat zgodi govornikom. A razumeli smo prav dobro. Pa imate prav. Veste, meni je nazadnje vseeno. Nekje mora. biti človek. Zastave ne zapustim na stara leta. Toda če hoče kdo malo pomešati, mi je čisto prav. Le pametni bodite. Meni se zdi da z domačo opozicijo več dosežete. Velimir ni vedel kaj reči. A šef se je le smejal. Opravila sta nekaj pisarniških reči in potem je odtel na sod ni jo. Bil je zelo razburjen. Kaj se prazaprav godi? Stranka? Opozicija?..., Na vse to sploh še ni mislil. Če se je sploh kedaj v duhu bavil s takimi rečmi, se mu je zdelo, da mora še mnogo študirati in si ohraniti neodvisnost, da more ostai sam sebi zvest. In tako je menda hotel tudi včeraj govoriti .Kako je tedaj v resnici govoril? Njegov položaj se je čudno iz-premenil. Doslej se ni nihče brigal zanj. Zdaj so ga začeli vabiti odlični ljudje, ki so vplivali v javno- sti, Tudi Julkino rodbino je obiskal in tu tukaj so ga vabili, naj prihaja večkrat ter mu naznanjali veselice, na katere so zahajali. Njegovo življenje je postalo tako bujno, da se je čudil. Gospodje so se ž njim najrajši pogovarjali o politiki. Pazil je, da bi ue užalil nikogar, toda zatajeval ni svojih misli in pogostoma je prihajal z vplivnimi ljudmi v nasprotje in tedaj je trdovratno zagovarjal svoje nazore. Čira več je bilo takih slučajev, tem bolj so ga vabili v svojo družbo. O nekem gospodarskem vprašanju je napisal članek, ki se mu je zdel tak, da bi mu ne mogel ugovarjati nih če. A doktor Hruškovec mu je očital, da je to sama teorija; v živ ljenju je vse drugače. Tedaj so prišle volitve. Njegov šef se je zopet smejal in ga dražil: — Aha, zdaj prihaja čas, Ali ste si že izbrali kandidaturo? Veste, zdaj bi morali biti pametni. Sami zase vendar ne opravite ničesar. Le zgaga bo. Agitirali boste in tudi škode boste napravili, sebi pa vendar ne pomagate. Če vas pa podpre stranka, ste na konju. Amf pak pametni bodite, pa trdi. Saj me razumete. Velimir ga je pogledal. — Gospod doktor, pozabili ste, da itak še ne morem kandidirati. — A, tako! Kaj res še niste trideset? Aha. Torej si mislite, da lahko agitirate brez škode. No, ka-kor menite. Ampak oni tudi potrebujejo agitatorjev. — Pa tudi na to še nisem mislil. — Kaj? . . . No. meni že lahko zaupate. Saj sem Vara že dejal, da rai je vseeno. Na svet pa nisem prišel še le danes. Kaj pa ste nameravali s tistim člankom? Pa tisti koncept, ki ste ga včeraj pustili na mizi — kaj to ni načrt govora? No, veselili se ne Isulo, če boste tisto govorili. — Gospod doktor, kaj ste čitali. moji nazori, a namen je bil drugačen. — Kakršen koli je že bil, Hruš-koeu gotovo ne bo všeč. Sicer pa vam ne pravim nič druzega: Jaz bi bil pameten, če bi bil na Vašem nvestu. Kamorkoli je Velimir prihajal, povsod »o govorili o volitvah. Tu-du Julkin oče je bil zdaj ves v politiki. Z njim se je še najinanje prepiral, da bi ne žalil dekleta, da-si rau je bilo včasi težko molčati. Enkrat pa ga je Sernič naravnost vprašal, če bi ne šel v nedeljo govorit na shod in tedaj mu je odgovoril, da ne, ker bi moral govoriti drugače, kakor bi gospodje pričakovali. Sernič ni več silil vanj. A dva dni pozneje ga je povabil dr. Hruškovec in mu povedal da se v kratkem ustanovi nov gospodarski zavod, za katerega bo treba ravnatelja. Razlagal mu je namen in ustroj. Nazadnje pa ga je kar uprasal, če bi ne prevzel ravnateljstva. Velimir je bil čudno presenečen. To bi bilo povišanje nad vse tovariše. A vendar se rau je zdelo, da nekaj ni v redu. Reči ni mogel ne da. ne ne. Končno je dejal, da mora vendar premisliti in Hruškovec. kil je bil nenavadno ljubezniv, je odgovoril, da rad počaka štirinajst dni. Vol i miru se je v duši vnel boj, ki ga je silno razburjal, a mu ni bil jasen. Iskal je samoto, da bi mogel zbrati vse misli in si razbi-striti vse pojme. A čimdalje manj[ je imel miru. Še pogosteje so ga vabili v družbe in odvračali njegove misli na vse strani. Za hip se je včasi vprašal, kaj bi rekla Slavka. Moral« bi biti srečna. In vendar se mu je zdelo, da bi ne bila zadovoljna. Videl jo je le malokdaj in nikdar ji ni govoril o rečeh, s katerimi se je največ bavil. Včasi si je očital, d« je neodkrito-srčen, a ta čut je hitro zatrl, rekoč si. da ji pripravlja srečo in da se zaradi nje bojuje sam s seboj. Dnevi so hitro potekali in njegova nervoznost je naraščala. Če sprejme Hruškovčevo ponudbo, doseže njegov ponos še več nego je mogel sanjati. Pa vendar. — Sernič mu je enkrat v šali skrivnostno čestital in Velimir je bil v največji zadregi, ne vedoč. kaj naj odgovori. Julka je bila od dne do dne bolj ljubezniva in njena ma ma tudi. V pisarni in pri sodišču pa je bilo kakor nalašč toliko dela. da se ni mogel oddahniti. Tisto noč. preden je imel odgo-: voriti Hruikoveu, ni mogel spati. Vsa preteklost se mu je ponavljala v mislih. Vse trpljenje je pre- trpel še enkrat in vse nekdanje rata nazaj, da za njiju ni prostora želje so \stale vnovič in se zlile v Župnišču, Tovariša se umakne- v eno mino, veliko željo, Kaj je ta in mu kažeta pesti. On pa odi- hotel druzega, kakor doseči — kaj de v farovž in sede oblastno na — kaj? Kaj je hotel doseči? Mar bogato izrezljan stol, ki je podo ue tega, kar mu zdaj ponujajo? ben prestolu. Od bornih koč sem Kaj ga je gonilo in bodrilo in o- se vije dolga procesija . . . stari sveževalo njegovo moč, če ne po- j in mladi, sami izraozgani m izse nos? In če«ar mora zahtevati po- »aui ljudje, ki se mu že od daleč nos? ... Pa vendar . . .1 Nekaj klanjajo do tal. Vsi morajo mimo vendar ni v redu. Stvar ni čista. Drugače bi mu moralo biti vse ja »no in dvoina ne bi bilo. Do jutra se je valjal po postelji. Izmučen je vstal. Dopoldne je o-pravil neko razpravo, potem se je napotil k llruškovcu. Sel je po o-vinkih. Tako je prišel v ulico, v kateri že davno ni bil. Tukaj je stanoval neki krojač in Velimir se je iznenada spomnil, da mu je še dolžan za obleko in zimsko suknjo. Ta hip je občutil vso kkavrnost ta kih sitnosti in zazdelo se 11111 je, da ima na nogah verigo z ogromno krogljo. Kakor da ga je bič ošinil po plečih, je pohitel k Hruškovcu. Tam je bil tudi dr. Sernič s hčerko. Ilitro je opravil, kakor da bi se silno mudilo. Ko sta se s Hruškov-cem pobotala, se je ta nasmehnil in dejal: — Ali ste že mislili na to. da boste na novem mestu morali repre-zentirati? Tisti hip 11111 je čestital Sernič in z njim Julka. Bil je v taki zadregi, da je le jecljal o nepričakovani sreči, ne vedoč, kaj govori in kaj hoče. Sernič pa se je iiainuzal rekoč: — Eli. meni se je tudi tako godilo. Pa to smo že davno vedeli vsi; saj n;smo slepi. Lc objamite jo pa pridite kar z nami na kosilo. Mama je itak tudi vsa zaljubljena v Vas ... o Velimir ni vedel, če je ginjen ali presenečen. Julka je bila tako blizu njega in njene oči so bile tako svetle, njen dih tako gorak . . . objel jo je in potem . . . potem je' bil kakor pijan. Zvečer je bil zaročen in drugi dan imenovan za ravnatelja. Odhajal je iz pisarne s krepkejšinri koraki, s povzdiffnjeno glavo, kot človek, ki se zaveda svojega položaja. Le v očeh se mu je nekaj izpremenilo. Iz duše mu je izginil ponos in se ni hotel več vrniti. Nekaj doslej tujega, navidez podobnega, a vendar vse drugačnega se je naselilo tam. DETELJICA ALI TRIJE KRANJSKI FARJI. Slike iz narodnega življenja. njega. Prihajajo drug za drugim in spuščajo denar v malho, ki visi ob prestolu; njih oči pa ponižno vprašujejo: "Ali je dosti?" Denar pada v malho, zveni ... ali malha je vedno prazna, ker nima dna. Zdaj prihajajo zastopniki je klarskega trusta. nesejo težke vreče zlata in srebra. Ko praznijo vreče v malho, se smehljajo kot rimski avguri v pa^anskih svetiščih. Zadnji del procesije tvorijo neki Niči. V njih rokah ni opaziti daril in njih koraki ne zvenijo ponižno in pohlevno. Glave no« jo po konci, iz njih oči gleda boje-vitost, ko se bližajo prestolu. Bliže in bliže so, nakrat so pred prestolom: "Smrkovec, poberi se s stola . . . Kralji v ameriškem slovenskem Rimu smo mi" prihaja tako odločno, grozeče in silno iz njih ust, da se prestol zaziblje kot žitni klas, ko drvi preko žitnega polja divji orkan . . , "Pr......h — i" je zaklel Tonček v gugalniku glasno in nekam bolestno. Iz kota sem je za-brenčala muha, katero je enakomerna in prijetna toplota v sobi prebudila iz spanja. Njeno brenčanje je bilo podobno krohotu škodoželjnega škrata, ki je tako dražeče vplivalo na razburjene ■živce Tončka, da je z desnico napravil velik kolobar po zraku kot bi jo hotel vjeti. Zdaj je nekdo potrkal na vrata boječe in rahlo, kot bi se ne upal v sobo. "Notri" je glasno zaklieal Tonček, katerega je boječe trkanje na vrata zopet poklicalo v realno življenje. V sobo je stopil Tepcev Janez, ponižno držeč klobuk v roki. Za njim se je prika7j»l Miha Boječ in drugi. Zadnji je bil Jaka Bistro-gled. "Dohro jutro gospod župnik", so ponavljali pohlevno drug za drugim, ko so okorno stopali čez prag in se bližali gugalniku, na katerem je oblastno sedel Tonček in zaničljivo gledal prišlece, ki so mu prinašali denar za svetnike. '"Bog ga daj", je lokavo rekel Tonček. "Pa ste prinesli denar?" "Smo, smo, pa nekaj malega," je jecljal Tepčev Janez. Koliko?" je lakomno vprašal Tonček. 4Ej, gospod župnik ne zamerite," je pričel Miha Boječ. "Časi so hudi, ljudje ne delajo, nabrali smo le $280 . . ." No, nekateri tudi nočejo dati", je segel pogumno vmes Jaka Bistrogled. "Ljudje govorijo, da gospod živijo preveč potratno in zapravljajo denar, ki ga darujejo farani v božjo čast." 1 — a — a.j?" se je je- V. Tonček je drugo jutro malomarno sedel v gugalniku in čakal, da se zglaai cerkveni odbor. V glavi so se pojavljale razne misli, iz katerih so raMli načrti za bodočnost, ki so pa zopet ginevali, ko so pričeli dobivati nekaj določenega in jasnega. Tonček je bil «kozinskoz trezen. Od sinoči ni pokusil opojne pijače, radi tega se mu je tudi vse okoli njega zdelo pusto in prazno in bežal je v sladko bodočnost... Pred njim se je dvigalo mesto z velikimi sajastimi dimniki, iz o-gromnih plavžev se je dvigal gost in črn dim proti nebu, ki je kot neprodirna plast branil solnčnim žarkom prihajati na zemljo. Okoli plavžev in tvornic so stale borne koče delavcev, pred katerimi so se igrali brezskrbni otroci delavcev v cestnem prahu. Blede in izstradane delavske žene so tavale kot sence po ulicah. V plavžih je delavcem drl znoj curkoma po razoranfti in upadlih obrazih . . . ____ Sredi bornih delavskih koč se je (je glasno govoril Jaka Bistrogled dvigal ponoano božji hram, poleg in stopil proti Tončku, njega pa lično župnišče, v kate- j "Ven. odpadnik," je zakričal rem je gospodaril star. bolehav in Tonček in pokazal a prstom proti sivolas župnik, katerem je bilo vratom. zapisano že na čelu. da »e preseli "Meni ne bo nihče kazal vrat kmalu v veČnos^ ... , v farovžu", je odločno rekel Ja- Tonček se je zgenil v gugalni- ka. "Dosti mojih žuljev je v fa-ku. Počasi je sedel po Skodelici rovžu in cerkvi." črne kave in jo srkal v predsled- "Ali ste čnli možje katoliški t" kih kot človek, ki si noče zgubiti je dejal Tonček in se obrnil proti niti upogleda v bodočnost. Zagu- ------;-—------------- gal se je, z roko je pogladil vro- .........."JMliM"'i......'"'V'........ če čelo, na katero «o silili lasje, bo|j VCSC|C m|SH nCflO "jaz imam v banki DENAR" Začnite z vlogo danes. 8% obresti» "Ka ze rdeč zadri Tonček in skočil z gugalnika, da sta Tepčev Janez in Millia Boječ prestrašena stopila za korak nazaj. "Kdo govori, da živini potratno?" "Kdo!--Ej, ljudje," je poredno dejal Jaka Bistrogled. "Ti, ti govoriš", je zarožal Tonček. "Ti šleva neumna boš kaj takega očital svojemu dušnemu pastirju, ki je namestnik božji na zemlji. Ti lažnjivec in obrekova-lec hudobni" . . . "Gospod župnik! Jaz nisem lažnjivec, marveč govorim resnico ostalim odbornikom. "Vpira se svojemu župniku, namestniku Krista, ki nas je s svojo smrtjo odrešil na križu . . , Priraite odpadnika in ga vrzite na cesto." Odborniki so bili neodločni. Jaka je bil njih prijatelj in tovariš, Tončka so se pa zopet bali, ker je imel ključ od nebeških vrat. "No, lepi katoliški možje ste", je hitel Tonček, ko je (»pazil neodločnost na njih obrazih. "Odpadnika se bojite . . . mogoče ste ž njim še v tajni zvezi? . . . Tako, tako »te vi pokorni materi cerkvi," in zažugal je s prstom. "Grem", je rekel Jaka z nekim posebnim ptovdarkom, "ker nočem, da bi se spri in pretepal radi hinavskega farja s svojimi tovariši, s katerimi sem živel vedno v prijateljstvu." "Poberi se bogokletnež! . . . Ven odpadnik! ... Ali nima nihče toliko poguma, da bi ga vda-ril s pestjo po brezverskih umazanih ustih",, je rjovel Tonček penast okoli usten. Jaka je pri vratih obstal in se obrnil: "Čas bo prišel, ko bodo moji tovariši tudi spregledali... Mrena jim bo padla raz oči . . . takrat boš ti . . . hinavski far letel iz farovža" . . . zažugal mu je in zginil je na ulici v ljudski množici, ki je drvila križem po opravkih in se ni brigala za dogodke v hišah. "Ali ste čul i . . . Boga je klel/ je rekel Tonček in obrnil hinavsko oči jiroti nebu. "Oče nebeški odpusti mu, o Marija, mati božja, pripelji tega grešnika zopet na pravo pot . . . Sklenil je roki in premikal je u«tnici, kot bi molil 1 • V sobi je nastala tihota. Cerkvenih odbornikov je bilo sram in v zadregi so povesili oči. Tonček je pot 11 hneno iz pod čela pogledal cerkveni odbor, da bi videl, kako je včinko/vala komedija na njega, potem pa sladko pričel: "Tega grešnika vam priporočam v molitev . . . Tudi jaz se ga bom spominjal vsaki dan in priporočal milosti matere božje . . Zdaj pa napravimo račun. Moram k premilostljivemu knezo-skofu in mudi se mi." Tepčev Janez je pričel šteti denar. Roka se mu je tresla in govoril je poluglasno. "Dvesto in osemdeset dolarjev in petnajst centov", je rekel Janez nekam boječe, ko je položil zadnji nikel na mizo? "Ali je to vse?" je vprašal Tonček oeorno. "Vse", so komaj slišno odgovorili odborniki. "To je premalo", jih je podu-čeval Tonček. "Najmanj petsto dolarjev je treba, ako hočemo imeti svetnike. Svetniki so dandanes dragi, ( asi so minoli, ko so jih ljudje lahko gledali zastonj. Upam, da bodete primankljaj kmalu nabrali in si tako pridobili večno zaslužen je v nebesih. Pojdite od hiše do hiše, kar storite za cerkev, storite za Kristusa ... Z bogom!" Pograbil je denar in odšel v drugo sobo. Odbor je sprva gledal debelo. Marsikateri bi bil rad Tončku povedal, da bo vse zvršil za cerkev, da si pridobi večno izveličanje. Ker pa Tončka le ni bilo iz sosedne sobe nazaj, so pa pričeli umevati. da jih je odslovil. Komaj so bili odborniki na cesti. se je Tonček zarežal kot satan. "Ha, ha. hehe — hihihi — greenhorn, mi je rekel. No, škoda da ni Kranjski Janez poslušal v drugi sobi, kako sem vlekel srtare Američane — —" Sodr. John Petrich je gl. zastopnik "Proletarca" za Toungs-town in okolico. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se agitacije lista. Direktor! j. oči so pa zrle in gledale nekaj, kar je v njegovi duši vstvarjalo veselje in radost . . . Daleč, daleč onkraj Atlantika leži stari in sivolasi župnik na mrtvaškem odru. župnišče v ameriškem slovenskem Rimu je prazno. V župnišče silita njegova prijatelja Kranjski Janez in Nožev Janezek, pred vhodom pa stoji on in z roko daje znamenja, da mo- Industrial Savings Bank 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer I w< PttOLKTA UEC "Moi s batom" pripoveduje svo-je doživljaje. Zadnjič sem obljubil, da povem. kako je bilo ob obalu raichi-ganskega jezera, na farmah. Moj namen, da sem jo mahnil tjekaj, ni bil, da bi kupil farmo, ampak, da bi nadaljeval za početi a ponesrečeno fs&anje.......-.....------------------------------- Prva moja naloga je bila torej, ko sem stopil na farme, da poiš-čem mrčes za vado. V ta namen izvlečem iz torbe velik kuhinjski nofž ter začnem razkopavati, kjer se mi je z delo, da je bolj močvirnato. Brskal in kljuval sem celo dopoldne po peščeni zemlji, pa vse zastonj, o mrčesu ne duha ne sluha. Tu pa tam se je vzdignila iz pod grude, ki jo je privzdignil nož, — jata komarjev in drugih skakalcev in rilčarjev. kakor kačjih pastirjev, rjavih kobilic, pa nekaj črnih murnov, toda plazečega mrčesa, katerega bi nujno potreboval za prijetje "bullheadov in " suckerjev", ni bilo. Poskusiti sem hotel svojo srečo malo višje, kjer je svet napet in suh, pa brez vspeha. V teh krajih niti kobilic ni bilo pa kačjih pastirjev. Absolutno nič druzega ni /bilo nego pesek in pa oaat, raztresen po planjavi, prašan in vel, kot bi ga nanesla kraška burja. Uvidevši, da ne bo nič š fiša-njem, sem sklenil, da -jo mah nem na kolodvor ter da kupim ti cket za Milwaukee, kjer sem sklenil, da oatanem do zadnjega dne morjih počitnie. Rečeno storjeno. Ko sedim v kupeju Chicago North Western železnice, na potu v Milwaukee, se spomnim naenkrat, da se nisem čital Glasila. Vzamem ga s torbe in grem nad članek "Za ndbeno stvar se ne zanimamo''. Prečitam ga od začetka do konca, pa mislim: je li to rest Ali se ree za nobeno stvar ne zanimamo T Nak, pisec je tole stVar strobental kar takole, brez vsake utemeljitve. Le čakaj, precej bomo sežteli kako in kje smo vse zainteresirani . . . Imamo slovenskega miljonarja, ki ima tovarno za izdelovanje postelj in slovenskega pivovarja; grešno je po piscu članka seveda le to, ker niso miljonov znesli skupaj Kranjci. — Imamo v ka-liforniji nekaj bogatih farmerjev, ampak grdobija njih bogastva odseva po člankarju le iz dejstva, ker niso pridobili premoženja po- tom produkcije in izmenjave kon-sumov, a Kranjci. Tr prefriganci ae niso hoteli pravni* držati gesla, svoji k svojim. SkUbili ao tujce, pečali ae sploh s tujci in poet ali bogataši a tujci. Ta "raj-tenga" pa ne hodi vkup člankarju, ki je v izkoriščanju, napredku in kulturi et tuti fruiti, "avtonomen." Za nobeno stvar se ne zanimamo T — Neumnosti Sur se zanimamo; pa še kako! Za kranjski kšeft se zanimajo. "Svoj k svojim" pomeni pa v slovenskem Vlaingviču": za eirku ae zanimajo Mogoče je pa mislil Člankar povedati, da se premalo zanimamo za cirku, kdo vet To bi bil .V ne bi bila tudi cirku mednarodna edini naroden biznia; drugo je vse mednarodno ; kajti v A-meriki ni nič kranjskega kapitala in celo na Kranjskem ne dosti. Sicer pa more zavednega delavca malo brigati, kako bodo ali kako naj pridejo posamezniki, ki čutijo v sebi poklic postati biz-nismani, do kapitala. To si bo o-skrbel že vsak sam brez javne reklame pod uvodnimi članki lista, kateri sliši splošnim Članom organizacije . . . S temi mislimi sem odložil Glasilo in se podal v "Smoker". Zvečer ob 9 uri sem dospel v Milwaukee, socialistično mesto in sem se nastanil na prvi Evni. O Milwaukee — pa prihodnjič. Pri-tismem ta teden za celih $27.70. Tiskovni fond. Preje izkazano........... V. Cajnkar. St. Louis. M«.. .Toe Gabrenja, Dunlo, Pa... Math Gabrenja, Dunlo. Pa. Frank Naglič..Dunlo. P».. , Gašpar Gre goric, Dunlo, Pa, John Božič. Collinwood. O. John Ramos. Breezv Hill. Kansas............... Frank PocUmj, Chieago.... Jngoal. . soc. klub štev. 1. Chieago............... $89.28 1.00 1.00 1.00 0,10 0.10 1.00 0.50 1.00 22.00 Skupaj do dane«.......$117.48 Na znanje vsem sodrugom in či-tateljem. S prihodnjo izdaja prične izhajati v "Proletarcu" socialen roman "Mati", ki ga je spisal sve-tovnoznani ruski pisatelj Maksim Gorkij. Snov je zajeta iz ruske revolucije. Prinašamo ga kot po-notis iz soc. dnevnika v Ljubljani, "Zarja." V isti izdaji bo končana tudi prva seria slik iz narodnega življenja "Deteljica ali trije kranjski farji." Ostala snov se odloži za nedoločen čas. Izmučen. Vi ste gotovo opazili, da se ob tem letnem času vedno počutite utrujene da do cela izmučene. Razvidno je, da rabite kake vrste okrepčila in tonika. ki vas na-pravlja zopet sposobne za delo. Kot takovo sredstvo vam nudimo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono spodbuja prebavne organe k večjemu delovanju, jih obenem ojačuje ter jim dae ustrajnost. Zamoremo vam priporočati ga v boleznih želodca in drobovja, kakor tudi v boleznih krvi in živcev ter v vseh ne-rednostih vašega zdravstvenega stanja, ki so združene z zgu*bo teka in telesne jakosti, s pomanjkanjem energije in z izmučenjem. Mi ga zamoremo nadalje priporočati v boleznih jeter in obisti, za rovmatizem in gotove vrste glavobola, kadar se pokaže potreba, da je treba povse izčistiti celi sestav. V lekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Ctoicago, mino». "Look Out! You'd better take care of TfouraelF Glavobol, bolečine v grln, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bode te rabili Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lin-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. „ Chieago. 111. POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 221-1 ti Ave.. Milvaskss. Vit. Ima na)bol)o aijata in v«dao pripravlja prt-■risale, po »mornlh oenab.- -L.okalul la potujoči rotakl «U.rodoilll L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, IU lUM veéjo aaiogo ur, variiia, prst* nov ta drugih dragotta. lavrèaje mkovnui popravite v tej stroki p« talo nitki OMAHU gal Dr. W. c, Ohlendorf, M, D Zdravnik aa notranje balasti ta (auravniSka pretakava braapUAno—pi» čati j« la «Urila, 1084-96 Blue Ialaad Ava., Chicago. Za dno vet Od 1 Aa I popoi Od T da t aveèer. Ism Okiaaff« tirati bofc—ki a*j pélele aftar« " Dr. Richterjev Pain-Expeller| l>o predpisih, ki so natisnjeni na omotu, 25c. in 60c. steklenice. ("'uvajte se ponaredb in pazite na sidro in naAe ime. f. AD. RICHTER 4 CO., ti» Paarl St., Na» Yard, a. V. Dr. aUhtorjova Conga Pílala olajéajo. (28a. all 60a.) Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovratne ln rtalflrte|6e slike: otroke, družine, skuoine, ženitve in druitvens skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOAJLU 14. PLAČE. TBLUFON O AH AL 287. USTA NOVLJBNO 1SS3 ' ' N ATUR ALIZACLJSKI ZAKON" se imenuje knjiiica, ki je namenjena za tiste rojake, ki šele postati državljani Zed. driav. Zakoni sa naseljence so Čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriiki državljan. Knjižica stane 16 et. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chicago, 111. y DOBRO SLUŽBO POZOR DELNIÖ Id ie niso dobili delnic BJM T upravništvu je i« nic B., katere čakajo, da pošljejo tistim delničar j 4e niso oglasili zanje. Naj se to stori prej kS moj^e «la Im stvar gl. Odbor j. D. T D lahko dobi vsak mladenič ali go-epodična na železnici ali pa pri 11 brezžičnem brzojavu'Odkar je oaemurni delavnik poatal zakon in ae množe brezžične poata-je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih valužbencev.* Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Nasa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vaem', ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Inatitute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Portland, Ore. Skladišče čevljev v za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! -- Za obila naročila se priporoča al. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Ceatre Ave.. Cbicaro, lil. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim 14 Pain Expeller". Pravi Pain Expeller ae dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS V ANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. risk St Tel. Canal 1406 Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre ave., Chieago, 111. ■f f1 t'?if Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripnvl|Mi po domač«. Odprto po dnevi in po noči. P. PeriČ, 1412 W. 18. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 2408 Naznanilo. Občinstvu naznanjamo, da je nafta pomladanska zaloga moikih in deiklh oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljie kakovosti. Pridite in poglejte! al. al. DVORAK & CO. 1803-55 Blu« laland Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni atrani Chicage. NAREJENE OBLEKE. 2elimo tudi seznamiti občinstvo s. na>o veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu za «voje blago jamčimo, ker vemo, da ja vlak naft odjemalec zadovoljen, kdor naa obišče. ČEVLJI! Pridite in ogleite ai našo veliko zalogo unijakih čevljev vseh vrst in kakovosti. _______J. J. DVORAK, lastnik. AVSTRO -AMERIKANSKA ČRTA. NajpripravnajAa in najeenejia pero-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Vorkom, Trstom in Reko. Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Lanra, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob aredih ob 1 popoldan in iz Trata ob aobotih ob 2 popoldan pToti New Yorku.—Vai par-niki imajo breziični brzojav, električno razavetjavo in ao moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo alovenako i d hrvatsko. Za nadalne informacije, cone in voane liatke obrnite ae na nale zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6en1 Agt's, 2 Washington St., New York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, m. Jake važno vprašaje? "All aera že poslal /uoatalo ročnino na "Proletarca"! 6« net — Podpirajte socialistično ¿asa. pUJel Naročajte, čitajta in Hrtu 'Proletarca'1 Priporočajte krm. sldm delavcem 'Radničko Strafet', Spomladanske ii letne "Nobby obleke" i,, m po smerni ceni za odraščene in mladenič« Najnovejše mode. S.W.Córner 26a éCieni ral t Rudolph Layer, lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilni __ v Kaliforniji, kjer ne toči dobra vina in inportirano piliaaAl pivo. Prodaja vina na salone in na drobno. Ani. Scluiabl, :or. Trumbull ave. in 26. Str,, Ckieafe. B. Najboljie in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, lft—-18 N. Halsted St., Ohlcagi, Velika zaloga klobukov, ?«pie. Bi vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Na|več|a trgovina Zdravljenje v 5 dneh S ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA | Ozdravim vpacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim, nalezljivo zastrupljenje, iivtno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih ae moikib. 1 Ta prilika je dana zlaati tistim, ki ao izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki ao bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapefrno, da poaedujem le jaz edino sredstvo, a katerim zdravim vspeSno. Popravite Vafte zdravfe Pridite v moj urad in gov orite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili I boste najboljše nasvoto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moikih. Ce je upanja v vaii zadevi vam pojasnem, kako se treba zdraviti Ozdravim pozitivno ielodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moike bolezni zguha nsfors. heleini v ledicah in j-tnh zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, sr£-bolezni in pljučne aa • a z iganjem, vinom in smodkami na varicoceles debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodafalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 8t. Clair ava. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 42M R in Princenton 2002. Blago poiiljamo tudi izven Cleve-landa. Piiite slovensko! Cene nizke. Potreiba točna! Zastrupljenje in vseh drugih koinih bolezni, kakor pritfe, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni! beli tok, bolečine v ozn-ture, garje, otekline, po-djv in druge organske I bolezni zdravim za stal-i ne zdravim po moji najno vejii metodi (Preiskovanje brezplačno) no- Zdravljenje ta atalno, Je, kar iell vsakdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov poloiaj. Moie zahteve so dostopne in primirne napram na-tan^nemu rdrnvljmju in obroki lnhk.. Pridite danes m olajšajte boločino. (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 N. Clark Str. med k^.nioiph in Clark Odprto: a ajutraj do a avadar. Ob nedeljah od 8 ajutr. do 4 pop Chicago v VVaukcganu! m—i Če k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Bo Maltnlch-u, 714 Market Street, Waokegsa. Pri njem« je vae najbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča. dobra, domaČa gdstilna v Clevelandu, Oblo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 Si. Clslrave to*1 Tino, pivo in laanj« prv* vrst«. S m od k« prv. kvalitete so na prariaj. Za mno«obrojm poart m priporoma rojakom v CMveUtrnili, p« potnikom LaaCafk. Dolžnost vsakega socialista podpirati svoje časopisje, kgitl -raj te za "Proletarca". Pridobite mn nove naročnike. POZOR! SLOVENCI! P0Z0AI S A L O O N a modernim kerljj&ea SveAa pivo v eodčkih ia buteljk* te druga ranvo vrat ne pijače Ur oaij*i emodka Potniki dobo ftodoo iiMa aa aiak» eeoo Poatresba točna in Izbam Vaem Soveaeero ia drugim Sloi aa toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr* Ave. Chic«f» Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle, 111 Toèl vae, goetUni podrejena pájala »aa priporoča rojúmn na M. A, Weisskopf, M. D. Ixkuien sdravnik. üradnje od 8—11 predpoldne in od 6—9 iveíer. 1842 So. Ashland Ava. Tel. Canal 476 Chicago. IlL J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, Čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. Chica!»- LOUIS RABSEL moderno urejen salun RA 410 6RAID AVE./ Telefon 1199. KENOSHA. Vit