Foftnfeii (RflCiflfl v rotovln' Leto IX, ftt. 188 Ljubljana, nedelja 12. avgusta 1828 Cena 2 Din *L 54. — Telefon k Uredništvo i 14«M)ana, Knaflora ulica kter. 5/L Tdcteo ftt. «071 ta «804, ponoči tudi »34. , , , gd ifcajo. Dnevniklzafgospodarstvo, prosveto in politiko ftt 4. — Tafeton it. 1491 PoMMcb Maribor, AJeksan ftt 13 — Celje, Aleksandrova pri postnem ček. zaroda t Lfdb-, ftt 11.&4J - Praha Salo 78.180, Wten,Nr. 90^*41. SSovo od narodovega genija 2alna seja poslanskega kluba KDK. - Pomemben spominski govor posl. ilr. Mačka. - Poslanci ob Radičevi krsti v Seljačkem domu. -Ogromne množice v Zagrebu. - Turoben predvečer pogreba Ljubljana, 11. avgusta. Pred sedmimi tedni, pri pogrebu Pavia Radiča in Gjura Basarička je Svetozar Pribičevič z balkona zagrebškega Selja-škega doma pred tisoči zbranega naroda čitaj poslanico Stjepana Radiča. Takrat je Radič ležal, boreč se s težko rano, v beograjski bolnici in ni mogel sam govoriti svojemu narodu. Danes je Radič v Zagrebu, v istem Seljaškem domu, raz katerega balkona so bile takrat pre-čitane njegove besede. Obdajajo ga tisoči in tisoči, ki se dan in noč vrstijo, noseč mu svoja srca, polna ljubezni in polna zaupanja. Med svojim narodom je; in akoravno mrtev, govori še silneje, še resneje, še prepričevalneje. Ponavlja mrtev sporočilo, ki ga je pred sedmimi tedni svojemu prijatelju in zavezniku Pribičeviču diktiral v pero, ne da bi kdo od nas slutil, da diktira svojo politično oporoko. Od takrat Stjepan Radič ni dal nobene oficijelne izjave in tako se ima smatrati njegova poslanica od 23. junija kot zgodovinski dokument, o katerem ne more biti dvoma, da predstavlja poslednjo voljo velikega voditelja, zadnji njegov nauk hrvatskemu narodu in ž njim v borbi za boljšo bodočnost združenim Srbom in Slovencem ter avtoritativna navodila preostalim narodnim voditeljem in bojevnikom v težkih časih, ki jih preživljamo. Z globokim razumevanjem narodne psihe in v logični dedukciji zločina od 20. junija je Radič v svoji poslanici formuliral »pravo misel», da se prekinejo vse zveze z Beogradom. Toda obenem je narodu iz globoke državniške fn politične intuicije dal nauk, da v državnem, narodnem in mednarodnem življenju ne sme biti besede »nikdar* ln da se vprašanje definitivnega preloma z Beogradom, ki bi bilo tudi vprašanje preloma države same, v tem trenutku niti postavljati ne sme. Radič tako v najtežjem času svojega življenja, viseč med življenjem in smrtjo, zadet od krogle morilca, ki je menil da mora braniti Srbijo pred Hrvati, ni dopuščal diskusije o uničenju osnovnih načel našega osvobojenja in ujedinjenja. On da-lekovidno gleda v bodočnost in ve, da le skupna država ščiti tudi eksistenco hrvatskega naroda in da sentimentalnosti ter razumljiva duševna razpoloženja trenutka ne smejo kvariti velike linije nacijonalne politike. V lapidarnih besedah kliče Radič Hrvatom v spomin, da je velika misel ju-goslovenskega ujedinjenja plod intuicije hrvatske narodne duše, in opozarja jih, da je ideja kmečke demokracije v Jugoslaviji zrasla na hrvatskih tleh. On postavlja hrvatski narod za čuvarja teh dveh idej. «Mi Hrvatje imamo ilirski preporod in seljaški preporod.* Ta ugotovitev ni le historična reminiscenca, ona je nacijonalni in socijalni program. Radič napoveduje zmago tega programa in vidi garancijo v tem, da so se Hrvati združili s Srbi v enotno fronto. To nam daje moč in pamet, vzklika voditelj in učitelj svojega naroda, su-gestivno postavljajoč kot osnovo vse bodoče državne in narodne politike solidarnost Srbov in Hrvatov in skladnost njihovih interesov. Ves narod opozarja Radič, da zločin v Narodni skupščini in torej tudi njegova lastna smrt ni samo narodno zlo s hrvatskega stališča, temveč da je zlo za vso državo Hrvatov, Srbov in Slovencev. «Bojim se za državo,® je dejal Pribičeviču, ko mu je diktiral svojo poslanico. Nobena beseda ne more biti lepši dokaz, da z Radičem ni umrl le voditelj Hrvatstva, temveč tudi pravi jugoslovenski patriot. In ko v svoji poslanici vzporeja narodno in državno zlo, daje vsakomur na znanje, da se interesi Hrvatske ne daio ločiti od interesov skupne hrvat-s ko-s rt sk o- si o v e n sk e države. Tako postavlja Radič ne le visoki cilj, temveč tudi granice vsakega političnega pokre-ta, ki nujno nastaja in se razvija zaradi neznosnega stanja v državi, a še posebno zaradi groznega zločina od 20. junija. V najbolj tragičnih trenutkih našega mladega državnega življenja uči Ra-diič svoj narod, naj zaupa v sebe samega. V najširši demokraciji vidi spas domovine. On se zaveda, kako težke so naloge, pred katere je sedaj postavljeno politično vodstvo naroda, toda je uverjen, da bodo združene sile Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerih vidi enotno nacljcnalno moč, premagale vse težkoče. da se izvrši zgodovinska naloga reforme in končnega ozdravljenja Zagreb, 11. avgusta t Danes popoldne od 4. do 6. se je vršila seja poslanskega kluba HSS, na kateri so bili spre jeti zadnji sklepi glede jutrišnjega po-groba. Določeni so bili poedini govorniki in definitivno odobren program za svečani sprevod. Takoj nato se je vršila v svečano okrašeni dvorani hrvatskega sabora komemorativna seja poslanskega kluba KDK. Stopnišče, predsoba in velika dvorana so bile prevlečene s črnino. V veliki dvorani je bil na sredi postavljen katafalk, na katerem je bila velika slika Stjepana Radiča, obdana s palmami, pred sliko in na predsedniški mizi pa so gorele s črnim florom zastrte luči. Za sejo je vladalo med občinstvom ogromno zanimanje. Vse vstopnice so bile razdane že včeraj. Galerije so bile nabito polne, a tudi na stopnišču in na Markovem trgu se je trlo občinstva. Točno ob 6. so prišli v dvorano vsi poslanci KDK. Posebno pozornost je vzbujal posl. Valerijan Pribičevič, ki je prišel v svečani obleki arhimandrita z velikim zlatim križcem na prsih. Predsedniško mesto je zavzel posl. dr. Maček, na njegovi desni je sedel Sava Kosanovič. na levi pa prof. Maštrovič. Izpod predsedniške mize so zavzeli mesta Svetozar Pribičevič, Juraj De-metrovič in dr. Popovič ter poslanci Predavec, dr. Trumbič in Vilder. Nagovor posl. dr. Mačka Med grobno tišino je povzel besedo posl. dr. Maček, ki je imel sledeči nagovor: »Gospodje narodni poslanci, bratje in tovariši! Krči se srce naroda, umolknila je pesem žanjic, zaplakala je hrvatska mati, ker je izgubila svojega genija. Vsi propovedniki religije in njihovi apostoli so pričeli svojo borbo za pravičnost in boljše človeštvo, borbo za pravico malih, ponižanih in zatiranih, za pravico onih, za kojih pravico se je najtežje boriti, ker znači napoved borbe za pravico malih in ponižanih obenem napoved borbe nasilju in nasilnikom, znači napoved borbe, v katero se smejo spuščati samo geniji. Tudi pred Stjepanom Radičem so bili rodoljubi, ki so iskreno in žarko ljubili to domovino, ki so ljubili tudi svoj narod, le da so ljubili ta narod kot celino, kot nekak simbol domovine. Ljubezen Stjepana Radiča do naroda pričenja z ljubeznijo do poedinca, do onega človeka, ki je najbolj ponižan in zatiran. Iz te ljubezni se je razvila ljubezen do seliaka in se je razvila v veliko in brezmejno ljubezen do seljaškega hrvatskega naroda kot celine. Njegov genij mu je dal moč. da dvigne ponižanega hrvatskega seljaka na stopnjo ravnopravnega družabnega staleža, na višino vladajočega činitelja in vladajočega naroda. Iz pravice hrvatskega seljaškega naroda, da vlada sam s seboj, sledi logično zahteva po državi, v kateri ne more biti niti ponižanih, še mani pa zatiranih poedincev, tem manj zatiranih narodnih celin. In radi tega nastopa Stiepan Radič že v začetku svojega političnega delovanja kot branitelj popolne ravnoprav-nosti Srbov in Hrvatov. V svoj program .ie zapisal velike besede: »Hrvati in Srbi so en narod in se morajo sporazumeti zlasti tam, kjer žive skupno.« Jasno je. da pojav svobodne Hrvatske izključuje možnost zajednice. ki bi zna-čila omejevanje njene svobode na korist kateregakoli drugega člana zajednice, izvzemši koristi zajednice kot take. Zajechrce Se ne ustanavljajo za to, da bi njeni poedini člani izgubili svo- bodo. marveč zato, da ojačajo garancije za svojo svobodo ln svoj nacijonalni svobodni napredek. Vsaka drugačna ureditev zajednice nI zajednlca nego organizirana tiranija, ki nima pravice do obstoja in ki mora propasti. Stiepan Radič kot človek in Slovan ni mogel biti drugega nego Jugosloven. Toda njegovo jugoslovenstvo ni nikdar značilo In ni moglo značiti organizirane borbe med Jugosioveni, marveč bratstvo in ljubezen svobodnih Jugo-slovenov. Hrvatov, Slovencev, Srbov 'n Bolgarov, svobodnih ne samo v od-nošajih do tretjega, marveč tudi v medsebojnih odnošajih. Zato njegovo jugoslovenstvo nikdar ni bilo meglena abstrakcija. marveč stvarnost, vsebovana v ideji narodne zajednice, sestavljene iz svobodnih in ravnopravnih edi-nic, svobodnih Jugoslovenov. Naravno .ie, da pacifist, ki s svojim mirotvor-stvom obsega vsečloveštvo, ne more biti imperijalist v odnošajih z najbližjimi, niti ne more trpeti imperijalizma najbližjih. Baš zato je bil Stiepan Radič do zadnjega trenutka v odločni borbi proti hegemonističnemu imperijalizmu srbijanskih vladujočih faktorjev in je v tej borbi postal žrtev, zapustivši nam kot oporoko borbo proti temu hegemo-nizmu, pa tudi vero v zmago, ki ni samo rešitev Hrvatske in ostalih z njo vred zapostavljenih pokrajin, marveč rešitev vseh Jugoslovenov, rešitev svetovnega miru. Zato bo Hrvatska vedno v duhu Stjepana Radiča vodila borbo ne satho za svobodo in ravnopravnost svojo, nego za svobodo in ravnopravnost vseh ostalih zgodovinskih odnosno naciionalno-političnih individualitet. Ta politika Stjepana Radiča, ki ostane naš nespremenljivi program, ni teoretična koncepcija njegova, nego po svojem geniju objavljena beseda celega hrvatskega naroda, vseh Jugoslovenov in vsega človeštva. Narodi govore po svojih genijih. Narod živi pravo življenje v svojih genijih, a geniji žive v narodu kot njihovi nesmrtni voditelji. Naš narodni genij Stjepan Radič ostane stalni voditelj hrvatskega naroda, a mi njegovi učenci in sodelavci, ostanemo še nadalje složni, zvesti njemu in njegovim naukom Mrtvemu in nesmrtnemu Stjepanu Radiču in njegovemu narodu naj bo naša zvestoba vedno enako čvrsta, vedno neomahljiva in vedno pripravljena na žrtve, katerih se ni nikdar strašil naš narodni genij, veliki narodni muče-nik Stjepan Radič. Večna mu slava!* Poslanci in drugi poslušalci so stoje poslušali nagovor dr. Mačka in turobno je odmeval po dvonni njihov klic »Slava mu!« Ginljivo slovo Seja je bila nato zaključena, nakar so se poslanci korporativno podali v Seljaški dom, da se zadri :ič poslove od mrtvega, nesmrtnega in nepozabnega predsednika. Na čelu je stopal Svetozar Pribičevič v spremstvu dr. Mačka in dr. Pernarja. Ganljiv je bil prizor, ko so obstopili poslanci mrtvaški oder. na katerem spi večni sen Stjepan Radič. Pokleknili so v nemi žalosti in tihi pobožnosti sklonili glave in pomolili za mir njegovi izmučeni duši. Ni ga bilo med njimi, ki bi mu ne bilo zarosilo oko ob pogledu na mrtvega predsednika, ki jih je tolikokrat bodril v borbi in pozival k vztrair.osti. kadar je bila borba najhujša in najtežja. Nemo, kakor so prišli, so odšli iz hiše žalosti, s trdnim sklepom v sfcu, da izvedejo do konca težak boj. ki je zahteval tako dragocene nenadomestljive žrtve. medsebojnih odnošajev v skupni državi. Narod in kralj ne nosita odgovornosti pred nobenim formalnim zakonom, toda z državniško modrostjo Radič podčrtava njuno odgovornost pred zgodovino. Odgovornost je tem večja, čim težja je naloga, pred katero sta postavljena. Radičeva poslanica je prežeta globokega optimizna. Ta optimizem je upravičen, ker je zasnovan na nezlomljivem zaupanju v moč in zdravi instinkt naroda in ker se zanaša na preizkušeno resnico, da pošteno in vztrajno delo mora roditi sadove. Radič ne more več govoriti. Ako bi jutri mogel odgovarjati onim. ki se bodo poslavljali od njega in mu klicali besede ljubezni, hvaležnosti in spoštovanja na zadnjo pot, ko bi mogel imeti na tem svojem zadnjem, a tudi največ- jem zboru zaključno besedo, prepričani smo, da bi le ponovil, kar je neposredno po zločinu v Narodni skupščini sporočil narodu in vsej Jugoslaviji: Treba je rešiti narod in državo, ki sta v nerazločljivi zvezi; in rešena bosta, ako se postavi državna politika na osnovo nepotvorjene demokracije, ki bo, črpajoč svoje, sile neposredno iz naroda, premagala'vse ovire, da izbojuje Hrvatom kakor Srbom in Slovencem državo, v kateri bodo svoboda, enakopravnost in medsebojno spoštovanje omogočile socijalni, kulturni in gospodarski napredek vseh njenih delov. Umrli voditelj naj mirno spava. Veliko delo, ki ga je zasnoval, bo dovršeno. Pot, po kateri vodijo združene sile srb-sko-hrvatsko-slovenske kmečko-demokratske koalicije, bo dokončana in cilj, ki si ga je postavila, bo dosežen adeleS chrag pol oiiiions liBii Mimo Radičeve krste je defiliralo okrog 250.000 ljudi iz vseh slojev. - V Zagreb so že včeraj prispele ogromne množice seljakov Zagreb, 11. avgusta, r. Odkar so mrtvo telo velikega voditelja hrvatskega seljaškega naroda položili v Seljačkem domu na mrtvaški oder, se je spremenila prestolnica Hrvatske v hrvatsko Meko. Kakor smatra sleherni musliman za svojo sveto dolžnost, da vsaj enkrat v svojem življenju poseti sveti kraj, kjer je živel in umrl njegov pio-rok, tako smatra vsak Hrvat za svojo dolžnost, da izkaže zadnjo Čast hrvatskemu velikanu Stjepanu Radiču. Se-Ijački dom na Zrinjevcu se ie spremenil v svetišče, kamor romajo iz vseh delov, koder prebiva hrvatski narod, dolge procesije pobožnih raztuženih pristašev seljačke demokracije. Zagreb, ki je prekipeval življenja, je te dni kljub ogromnim množicam, ki so se začele zbirati na njegovih ulicah, tih in nem. Globoka žalost odseva povsod, kamor se ozreš. Pred črno odetim Seljačkim domom se gnete nepregledna dnožica. In od vseh strani prihajajo vedno novi: čr* nooblečena gospoda, dame zagrnjene v pajčolane, delavci v zakrpanih suk» njah, kmetje v pisanih narodnih nošah, kmetice, kakor so prišle na trg, boso* nogi zidarji, ki so za eno uro odložili zidarsko orodje, starčki, sključeni se opiraje na palico. Vsi, vsi hočejo še enkrat pogledati v obraz mrtvemu Stjepanu Radiču, ki so ga v življenju tolikokrat videli v svoji sredi kot uči* telja, bodritelja in voditelja. Na vseh obrazih je citati globoko žalost in mar* sikatera roka briše oči, kakor da ga Pred Seljačkim domom Sokoli ob črno preoblečenem por* talu uvrščajo množico v dolgo nepre* gledno procesijo. Poleg elegantne da* me stopa bosonoga starka, akademik stoji poleg delavca, kmet se pridruži meščanu. Vse je pripeljala semkaj ista žalost in ista želia, da izkažejo mrtvemu voditelju zadnjo čast. In to jih druži vse. Neprestano prihajajo ln odhajajo. Stopajo v Seljački dom in žalostno gledajo na visoki oder, kjer leži v svi* tu sveč mrtvi voditelj kmetskega na* roda, sklanjajo se, poklekajo, pomolijo in odhajajo žalostni in zamišljeni. Ni ga med njimi, ki ne bi rosnih oči od* hajal iz Seljačkega doma. Ljudje pla* kajo in se tega prav nič ne sramujejo. Plakajo, ker se zavedajo, kaj so izgu* bili. Zato izgleda Zagreb kakor ena sama hiša žalosti, kakor da je smrt vzela najdražje vsaki poedini rodbini. Od ranega jutra do pozne noči korakajo tisoči mimo krste. Mrtva sitraža čuva. Sveče gore. Zidovje je zastrtno v črnino. Okrog odra cvetje, venci, zelenje. A na odru on, od katerega se pobožno poslavljajo in molijo za pokoj njegove vzvišene duše. V nobeni naši cerkvi ni videti tolike pobožnosti, pred nobenim mrtvecem se narod ni tako globoko zavedal veličanstva smrti, kakor pred odrom, na katerem počiva Stjepan Radič. Nikdar ni bilo tako globokega razumevanja, koliko znači izguba enega samega življenja. Tisoči gredo danes mimo Stepana Radiča, kakor so v njegovem življenju prihajali k njemu. Prihaiajo in odhajajo pobožno šepetajoč: Mir in pokoj njegovi izmučeni duši, večna mu slava! Deftliranje kmečkih armad Z današnjimi jutranjimi vlaki je prišlo v Zagreb tudi mnogo Slovencev, da se poklonijo mrtvemu velikanu bratskega hrvatskega naroda. Delavstvo, ki gre na delo, se ustavlja pred Seljačkim domom in pobožno stopa pred oder, da še enkrat pogleda v obraz onemu, ki je imel zanj vedno razumevanje in tola-žilno besedo. Povprečno stopa vsako minuto mimo mrtvaškega odra 120-130 oseb. Množico, ki se je od včeraj zjutraj do danes zvečer poslovila od Stjepana Radiča, cenijo na preko 250 tisoč ljudi. Iz gornje Dalmacije, Iz Like fn drugih oddaljenih krajev so na potu dolge kolone seljakov, ki so se deloma kar peš podali na pot. Čim so prejeli vest o smrti Stjepana Radiča, da še pravočasno prispe v Zagreb in mu izkažejo svojo zadnjo čast in zahvalo. Računa se, da bo na jutrišnjem pogrebu zbrano v Zagrebu 400000 do 500.000 ljudi. število pismenih In brzoiav. sožal-nih izrazov narašča od ure do ure. Prihajajo iz vseh koncev sveta, iz vseh držav, iz vseh pokrajin naše države. Vodilni politiki in državniki, priprosti kmetje in delavci, vsi izražajo svoje sočustvovanje rodbini Stjepana Radiča in KDK. slepi solnce, marsikatera žena pritaje* no plaka v zmečkano ruto. Potrpežlji* vo in nemo čakajo, da pride tudi oa* nje vrsta, da se morejo posloviti od svojega »predsednika«. Govorniki na pogrebu Na današnji seji poslovnega odbora KDK je bilo določeno, da bo z balkona Seljaškega doma, ko bo krsta Stjepana Radiča položena v mrtvaški voz, prvi govoril dr. Maček v imenu HSS, za njim Svetozar Pribičevič v imenu KDK, nato pa dr Trumbič v imenu hrvatskega bloka. Sledili bodo govorniki iz inozemstva; za njimi pa: zagrebški župan HeinzeL delegat iz Siska za Radičev rojstni okraj, delegat iz Lud-brega, kjer je bil Radič prvič izvoljen v sabor, delegat delavstva ter predstavniki raznih pokrajin. Vsi govorniki razen prvih dveh smejo govoriti naj-dalje tri minute. Pred odprtim grobom se bo od rajnkega poslovil podpredsednik HSS Valečič. Slovo zagrebškega nadškofa Ob 11. dopoldne je dospel v Seljaški dom zagrebški nadškof dr. Bauer v spremstvu svojega generalnega tajnika Slamiča. Nadškof Bauer je pokleknil pred odrom in odmolil molitev. Nato se je podal v sosedne prostore, kjer je tolažil razžaloščeno rodbino. Češka parlamentarna delegacija ob Radičevi krsti Zagreb, 11. avgusta r. Z večernim praškim brzovlakom so prispele delegacije vseh češkoslovaških političnih strank s parlamentarno delegacijo pod vodstvom dr. Uhlifa na čelu. Čehoslovaki so se takoj s kolodvora podali v Seljaški dom, da se poklonilo mrtvemu Stjepanu Radiču, ki Je bil eden naj-vnetejših Slovanov in neomahljiv pobarnik slovanskih idej. Kraljev venec Beograd. 11. avgusta. Kralj je odredil, da položijo v njegovem imenu na Radičevo krsto krasen venec z napisom: »Stjepanu Radiču — Aleksander I.« Venec bodo nosili pri pogrebu štirje kraljevi gardisti. Spominska svečanost v Beogradu Beograd, 11. avgusta, p. Nocoj ja priredila beograjska organizacija zemljoradnikov ▼ dvorani Claridge spominsko svečanost paro-dom smrti Stjepana Radiča. Na spomiosld svečanosti je govorilo več govornikov, ki so navajali zasluge Stjepana Radiča ter tolmačili pcmen njegovega boja za kmetski slan. Govorili so m&! drugimi: univ. prol. dr. Drage ljub Jovanovič, Voja Lazič in Joca Jo vanovič. Venec z Gubčeve lipe Zagreb, 10. avgusta, č. Prebivalstvo r Gornji Stubici je sklenilo, da se v čim ve8» jem Številu udeleži pogreba pok. Stjepana Radiča v Zagrebu in da položi na njegovo krsto venec, spleten iz zelenja Gubčeve li« pe. Baje je pod to lipo nekdaj Matija Gu» bec imel sestanke s kmeti in jih bodril k borbi proti plemiškim tlačiteljem. Zdravstveno stanje dr. Žerjava Berlin, 11. avgusta, h. Posl. dr. Žerjav se po srečno prestani včerajšnji operaciji (glej poročilo na 3. strani) danes počuti dobro. Opoldne je bilo izdano o njem naslednje zdravniško poročilo: Subjektivno in objektivno stanje zelo zadovoljivo. Temperatura 36.9, žila 96, dihanje 23. Beograjska „Reč" prenehala izhajati Beograd, 11. avgusta, p. Nocoj je Izšla poslednja številka beograjske »Reči*. Današnja »Reč* namreč prinaša na čelu lista naslednjo objavo: »Vsem našim prijateljem! Zaradi nastalega političnega položaja in vpoštevajoč sklepe vodstva KDK v Zagrebu, ustavljamo do nadljnjega izhajanje «Reči», ker j« nadaljnje Izhajanje našegsa lista najnovejši potek političnih dogodkov napravil nepotrebno. Lastniki in osnovateijl «Reči». Zopetna odgoditev občinskih volitev v Bosni Beograd, 11. avgusta p. Cflede občinskih volitev, v Bosni liki prehoda na dnevni red. Glasovalo je okoli 140 poslancev, med temi 10 opozicijo-nalcev, ki so seveda glasovali proti viadi. Tako je samo približno 130 poslancev današnje vladne večine smatralo za svojo dolžnost, da maniiestira svojo solidarnost s Koroščevo vlado, kar je tem bolj značilno ker ni šlo za kako brezpomembno glasovanje, marveč za načelno zaupnico vladi z ozirom na njeno programatično deklaracijo. Iz te slabe udeležbe se v političnih krogih zaključuje, da vlada ne uživa polne podpore niti v svojih lastnih klubih, ki štejejo skupaj nad 210 članov. Nad ena tretjina vladnih poslancev je s svojo odsotnostjo pri tako važnem glasovanju demonstrirala proti Koroščevemu kabinetu. Skupščina je nadalje soglasno sprejela bernske prometne konvencije, kakor tudi soglasno odobrila izročitev Puniše Račiča sodišču. Jutri skupščina ne bo zasedala. Vladni krogi zatrjujejo, da se bo to zgodilo zaradi pogreba Stjepana Radiča v Zagrebu. Zato pa se je vlada požitrila, da stavi med prve točke dnevnega reda ponedeljkove sej-e ratifikacijo nettunskih konvencij. Kot na-daljna točka dnevnega reda prihodnjih sej je tudi predlog o izročitvi poslancev Teme Popoviča in Jovanoviča-Lune. Nasprotja v vladnih vrstah med tem vedno bolj naraščajo. To se ne kaže samo v privatnih razgovorih in v zasebnih napadih poedinih poslancev proti drugim, temveč tudi očitno na sejah raznih skupščinskih odborov. Vedno bolj jasno se formirata dve fronti, na eni strani radikali s svojim klerikalnim Fašistična gnojnica m Radiča Rim, 11. avgusta, o. Današnji «Tevere» Einaša daljši članek, v katerem skuša član-r očrta ti politiko Stjepana Radiča v zvezi • političnim položajem v Jugoslaviji. pravi člankar, cje kiju5 za jugoslovenski politični položaj. Reklo bi se o njegovem življenju, da je r.ilo to življenje norca, razvnetega agitatorja, m-kongrucntnega in nikoli zadovoljnega. Klor hoče spoznati in razumeti Jugoslavijo, ta mora poznati Radiča. On je sicer govoril in nastopal v imenu Hrvatske, prav za prav v Imenu ene hrvatske stranke, toda v resnici je na splošno predstavljal Jugoslavijo 8 svojo elepostjo, s svojimi kontradikcijami in s svojo strahovito nestalnoetjo.> cSIcer je zares pričel s svojo karijero, ko o državi SHS ni bilo še ne duha ne sluha. Toda ta prvi del njegove karijere r,i nikakega pomena: Bila je pač zgodovina agitatorja, zažigala zastav, kakršnih je bilo že mnogo ln jih še bo povsod. Radič j> postal nekaj Sel® tedaj, ko se je ustanovila drživa SHS. Tu so Je znašel končno na svojem mestu kot časten državljan države, ki ji je nasprotoval, ki pa ji je bil enakovreden. Le v nmetno ustanovljeni državi, kakor je Jugoslavija, je mogel živeti človek takega kova kakor Radi5.> Končno pravi ? ravno zaradi tega, ker je bilo njsjovo življenje polno nasprotij, pomešano s st vrngtvom in polno sumnje in maščevanja- sjloh nezrelo.* Otvoritev mednarodnega dijaškega kongresa Pariz, 11. avgusta g. Danes ob IG. dopoldne Je bil na Sorbonni svečano otvorjen 10. mednarodna dijaški kon are*. ga spopada je prišlo v finančnem odboru, kjer je demokratski poslanec Slavko Šečerov v protest proti vladni finančni politiki, ki jo vodi radikalski minister, podal celo ostavko na ..podpredsedniško mesto. Ostavka je napravila na vladne kroge sila mučen vtss, posebno še, ker jo je dr. Šečerov utemeljil z motivacijo, ki je v vseh točkah istovetna s kritiko, ki jo je KDK tekom dolgih mesecev izvajala v Narodni skupščini, a tedaj pred gluhimi ušesi. Oči vseh beograjskih političnih krogov so danes obrnjene v Zagreb. Povsod razpravljajo o tem, kaj se bo jutri zgodilo y Zagrebu, kaj se bo tamkaj sklepalo, kakšni bodo nagovori voditeljev KDK na množice in kako bodo potekle pogrebne svečanosti. V resnejših političnih krogih se priznava, da potekajo zgodovinski dnevi naše notranje politike in da pada ogromna odgovornost predvsem na današnje vodilne politike. Za slabost sedanje vlade je karakteristično tudi dejstvo, da je morala vlada kljub slabi in neznatni opoziciji danes zaprositi zemljoradniški klub, naj ji vendar omogoči prehod na dnevni ced ter olajša delo v Narodni skupščini. Doktor Korošec je poveril v tem oziru ministra Dako Popoviča, da najde kontakt z opozicijo in da io zaprosi za pora-zum. Zemljoradniki so na komoomis pristali in kot kompenzacijo dobili vladno obvezo, da bo Narodna skupščina v ponedeljek otvorila razoravo o njihovih nujnih resolucijah. Vladna večina ;e že vidno utrujena in komai čaka. da »zčrpa dnevni red in odide na počitnice. Preganjale Slovencev v Italiii Gorica. 11. avgusta, o. V zvezi z umorom obč nskega čuvarja Cerkvenika v Divači so v Kanalu aretirali brsta obsojenega visok > šolca Mirka Čargota. Istotam so orožniki zaprli gostilno vdove Terezije Petrovčič, najbrže zaradi tega, ker se je vršil tam pos lovili'.] ^tčer nekemu delavcu, ki se je selil v Amenko Poslovilnega večera se je udtlr-ž:!i 20 fantov in sta bila navzoča 'udi dr. Bitcžnik in prof. Tercelj. Ob tej priliki so zapeli nekaj nedolžnih pesmi. Trst, 11. avgusta, o. Danes so bili izpuščeni na svobodo novinar Viktor Kiuder, zdravnik dr Potrata in 5e °na oseba iz Bazovice. Proslava nemške ustave Berlin, 11. avgusta s. Praznik ustave se le danes po vsej Nemčiji zlasti v Berlinu praznoval zelo dostojno. Letos k izobešenih nroogo več zastav kot lani. Tudi vozovi cestne železnice, avtobusi m druga prometna sredstva so bila okrašena s črmo-rdečo zlatimi zastavami. Slavnosti v zbornici je prisostvoval tudi državni predsednik Hinderobitrg. Pogreb žrtev ponesrečene italijanske podmornice Puli, 11- avgusta s. Pogreb ŽTtev katastrofe podmornice F 14 se je izvršil včeraj. Udeležili so se ga zastopniki kralja, vlade, adirmralitete, gemaratoteite, nadalje mnoge deputacije is cele držaive in velikanska množica preblvailstva. Chamberiain odootuje v Kalifornijo London, 11. avgusta g. Tekom tega meseca bo zunanjij m mi ste r v sipremstvu svoje soproge odpotoval na oddih v Kalifornijo. V političnih krogih menijo, da se Gbamberlain ne bo povrnil pred decembrom. 1 Puniša Račič defmitivno izročen sodišču Narodna skupščina je včeraj zaključila debato o vladni deklaraciji in nato izročila Punišo Račiča sodišču — Beograd, 11. avgusta. Radi obstruk-cije zemljoradnikov v Narodni skupščini je prišla vlada v nemalo zadrego, ker se ie tako proti njeni volji zasedanje Narodne skupščine zavleklo. Na dnevnem redu je še cela vrsta zakonskih predlogov, ki bi Jih vlada rada spravila pod streho, da bi v slučaju volitev vladne stranke ne prišle pred volilce praznih rok. Razentega hoče vlada ratificirati nettunske konvencije. Zato je vlada danes »topila v stike z zemljoradniki, da bi opustili nadaljno obstrukcijo in omogočili čimprejšnjo rešitev skupščinskega delovnega programa. Tekom dopoldneva so se zato vršile dolgotrajne konference med dr. Korošcem in Joco Jovano-vičem. Zemljoradniki so zahtevali, da se še v tem zasedanju sprejmejo zakoni o a gramih vprašanjih v Dalmaciji in v Bosni. za kar Je treba kredita 605 milij. Din, nadalje se Izvedejo občinske volitve v Bosni im Hercegovini, ukinejo policijski patenti 1903. in 1906. in da se takoj reši vprašanje razdolžitve kmetov. Ce tudi je finančni minister na včerajšnji seji ministrskega sveta izjavil, da so državne blagajne prazne in da nima denarja za ureditev agrarnih od-nošajev, se Je danes po teh konferencah zatrjevalo, da Je bil dosežen popoln sporazum. Radi teh pogajanj se je seja Narodne skupščine zavlekla, da je pričela šele ob 11.45. Skupščina Je takoj prešla na dnevni red in nadaljevala debato o vladni deklaraciji. Govorili so še nemški poslanec Mo-ser in zemljoradmiška poslanca Vujič io Braniševič. Nato je govoril zemljoradnik Dimitrije Vujič, ki je svoj govor zaključil z besedami: K sebi roke! Ta država Je bila ustvarjena iz krvi in kosti srbskih vojakov ter hrvatskih in slovenskih dobrovoljcev. ki so dali svoje dragoceno življenje za bratski sporazum in bratsko slogo. Naj narodna kle- tev pade na one, ki so se drznili podcenjevati velike narodne žrtve ter zaigrati njihov krvavi trud. Prediagam, naj se zavrne deklaracija sedanje vlade. Radikal dr. Bogoljub Miljašlnovič Je predlagal naslednji prebod na dnevni red: »Ko smo čuli deklarcijo vlade in po zaključni debati o njej, sprejema Narodna skupščina na znanje Izjave, izražene v njej, izjavlja kraljevski vladi zaupanje ter prehaja na dnevni rede. Dr. Korošec Je pristal na ta dnevni red, ki ga Je nato vladna večina sprejela. Pri glasovanju je bilo prisotnih okoli 140 poslan cev. O tretji točki dnevnega reda, ratifikaciji bernskih mednarodnih prometnih konvencij Je prometni minister Andra Stanič podal kratek ekspoze, v katerem Je povdarjal. da so delegati naše kraljevine poleg zastopnikov 34 drugih držav podpisali 23. oktobra | 1924. • v Bernu mednarodne železniške konvencije o prevozu potnikov in prtljage ter prevozu tovornega blaga. Za našo kraljevino, ki Je važna tranzitna pokrajina, sta ti dve konvenciji ogromnega pomena. Zato prosi, naj Narodna skupščina obe ratificira, tako da lahko stopita v veljavo 1. oktobra istočasno kakor v ostalih državah. Pri glasovanju so bile bernske prometne konvencije sprejete v načelu in podrobnosti s 150 proti 9 glasovom. Naslednja točka dnevnega reda Je bila Izročitev poslanca Puniše Račiča sodišču. Predlog imunitetnega odbora, ki ga je pre-čital poročevalec dr. Milašinovič, da se poslanec Puniša Račič izroči sodišču, je bil soglasno sprejet. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja je napovedana za ponedeljek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu sta med drugim ratifikacija nettutiskih konvencij in sklepanje o izročitvi Tome Popoviča in Jovanoviča-Lune. Senzacijonalna demonstracija proti finančni politiki Vukičevic-K oroščevega režima Podpredsednik finančnega odbora dr. Šečerov je podal demi-sijo z utemeljitvijo, da ne more več nositi odgovornosti za režimsko politiko, ki vodi v finančno katastrofo — Beograd, 11. avgusta. Spor, ki je nastal včeraj v finančnem odboru radi izvolitve novega predsednika, je zavzel danes še mnogo resnejšo obliko, kakor so pričakovali v vladnih krogih. Dosedanji posle-vodečl podpredsednik finančnega odbora demokratski poslanec dr. Slavko Šečerov ie v znak protesta podal ostavko na svoje mesto In ie v motivaciji tako ostro napadel vlado in skrltiziral vladno gospodarsko in finančno politiko, da je zavladalo v vladnih krogih ogromno razburjenje. Razburjenje je tem večje, ker je dr. Šečerov na glasu kot eden najboljših finančnih strokovnjakov sedanje vladne večine in ker kot podpred-predsednik finančnega odbora pač najbolj pozna pravo stanje državnih financ in državnega gospodarstva, kakor tudi politiko vlade. Na današnji dopoldanski seji finančnega odbora je predsednik Ilja Mihajlovič pred prehodom na dnevni red sporočil, da je dr. šečerov podal ostavko kot podpredsednik odbora ter prečital motivacijo, v kateri naglaša dr. šečerov med drugim: »Podajam ostavko, ker ne morem več nositi odgovornosti za delo finančnega odbora. Četudi je vsakemu količkaj resnemu in treznemu opazvalcu Jasno, da finančni položaj države ni dober, da proračun nI uravnotežen, viseči dolgovi niso urejeni, da ie državno gospodarstvo nerentabilno, da nimamo sredstev za večje Investlje, vlada vendar ni pokazala nobene resnosti, da pod-vzame nujno potrebne korake za izboljšanje sedanjega obupnega stanja. Finančni minister Je imel in še ima pooblastila, ki gredo daleko preko ustavnih določb, toda storil ni ničesar. Niti proračun ni takšen, kakor bi moral biti. Dvakrat Je bil že Izvoljen državni odbor za štednjo, a do danes se še nI niti sestal Toliko se ie govorilo In sklepalo o raznih reformah, a do danes nI Izvršenega še ničesar. Vse Je ostalo pri starem. Za ureditev finančnega stanja države se sploh nI ničesar ukrenilo. Pač pa dela vlada izdatke preko proračuna in zahteva od finančnega odbora, da ji naknadno vse to odobri. Sedemodstotno dolarsko posojilo se uporablja proti svoječasnim striktnim sklepom brez vsake kontrole. Proračuna vlada ne Izvaja tako, kakor določa zakon. Vse to Je le do.kaz, da Je finančni odbor izgubil svoj pravi pomen in da je samo Se za parado. Pod takimi razmerami finančni odbor, tudi če bi hotel, ne more vršiti svoje dolžnosti. Ker ne morem prevzeti odgovornosti za tako delo, ki vodi v finančno katastrofo, podajam ostavko na svoje mesto kot podpredsednik tega odbora«. Zemljoradnik Tupanjanin Je v ostrih besedah podkrepil motivacijo dr. Sečerova in naglasil, da demokrati sicer pozno, a vendar priznavajo, da je imela prav opozicija, ki je vedno opozarjala na katastrofalno politiko vlade in na brezupno finančno stanje države. Sedaj, ko priznava to na tako izrazit način celo vodilni član vladne večine, vlada vendarle ne bo mogla iti preko tega. Poslanec Šečerov Je nato še ustmeno utemeljil svoj korak in naglasil, da bo kot član finančnega odbora Iz opozicija kritiziral delo vlade. Treba Je samo pomisliti, je dejal dr. Šečerov, kako bi bili izgledali mi. če bi prišlo do sestave nevtralne vlade. ki hi našla tako zapuščino. Za tako delo ne more nobea resen človek nositi odgovornosti. , v Zopet velik požar pri Cerknici Cerknica, 11. avgusta. Nad Cerknico in okolico je razsajala nocoj okrog 19. ure huda nevihta Okrog 19.S0 je udarila strela v skedenj posestnika Vo-doničarja. Poslopje je bilo v hipu v plamenih. Ogenj s« je bliskovito širil in kmalu 90 švigali visoki ognjeni zublji tudi iz sosednjega gospodar, poslopja. Na lice mesta je takoj prihitela domača požarna bramba, kmalu za njimi pa tudi gasilci iz Dolenja vasi, lz Goreniega Jezera, Begunj in Rakeka. Skupnemu naporu se je po daljšem prizadevanju posrečilo ogenj lokalizirati in preprečiti nadaljnjo nevarnost, ki je bila tem opasnejša, ker še vedno vlada pomanjkanje vode. Iz gorečih objektov se nI dalo rešiti ničesar. Vsi deželni pridelki in vse gospodarsko orodje je postalo žrtev plamena. Posestniku Vodoničarju je zgorela tudi nova mla-tilnica, ki si jo je z velikimi stroški nabavil šele pred kratkim. Pri gašenju se je smrtnonevarno ponesrečil cerkniški mizar Anton Logar, ki je skušal še v zadnjem hipu rešiti izpred gorečega skednja Vodoničarjev voz. S težkimi opefklinami so ga odpeljaJi v ljubljansko bolnico. Skoda je zelo velika in le deloma krita z malenkostno zavarovalnino. Ob 10. zvečer so tuji gasilci lahko odšli domov, do. mači pa vrše požarno stražo do jutra. Le spretnosti in brezmejni požrtvovalnosti gasilcev, pa tudi domačega prebivalstva je zahvaliti, da iz požara ni nastala še hujša katastrofa. Bojkot ^Slovenca" Ra Hrvatskem Zagreb, 11. avgusta, r. Predvčerajšnjem se je vršil v Seljačkem domu sestanek de* legatov vseh vseučiliških in omladinskih organizacij, na katerem je bil izvoljen od* bor, ki ima ukreniti vse potrebno za sesta* vo vrhovnega foruma hrvatske omladme. Začasni odbor je imel takoj sejo, na kateri je sklenil uvesti akcijo, da se v vseh trafikah in prodajalnah časopisov ustavi poleg beograjskih listov tudi prodaja kle» rikalnega «Slovenc2», ki piše proti inte» resom Hrvatov in prečanov. Samozavestne sociiaUstične Novo izvoljeni predsednik finančnega odbora lilija Mihajlovič je skušal zavračati trditve posl. Sečerova, češ da ni tako strašno, kakor slika in da ho kot predsednik finančnega odbora gledal na to, da se napake, ki so se zagrešile, popravijo. Radikal Tesman Nikolič je hudo zame= ril posl. Šečerovu njegov odločen nastop, poudarjajoč, da mora to še bolj omajati zaupanje v našo državo. Braneč finančne* ga ministra in vlado je končno izrazil sum, da se za ostavko dr. Šečerova skriva nekaj drugega in da se demokrati pri* pravijajo na to, da preidejo v opozicijo. Posl. dr. Šečerov je predgovornika zelo ostro zavrnil in se skliceval na zapisnike finančnega odbora, ki dokazujejo, da vla« da ni upoštevala odborovih sklepov in da je šla skoro vedno preko finančnega odbo« ra. Med demokrati in kleroradikalsko ve« čino je nastalo ostro prerekanje, končno pa so začeli radikali nagovarjati posl. Še» čerova, naj umakne svojo ostavko. Če tudi je večina v finančnem odboru sklenila, da njegove ostavke ne sprejme, je dr. Šeče> rov vstrajal na tem, da odloži svoje pred» sedniško mesto. Seja je bila nato zaklju» čena. V političnih krogih je izzval ta nastop dr. Sečerova ne samo veliko senzacijo, marveč v vladnih krogih tudi pravcato kon-sternacijo. Razširjene so najrazličnejše verzije in radikali vidijo v tem nastopu samo demokratski manever, ki stremi za razbitjem četvorne koalicije. Z obnovo demokratske zajednice se čutijo demokrati zopet ojačene in računajoč z dogodki, ki lahko slede po smrti Stepana Radiča, se pripravljajo, da izkoristijo ugoden trenutek in pritisnejo radikale in njihove klerikalne zaveznike ob zid. Dr. Korošec je imel povodom tega incidenta v finančnem odboru dolgotrajno konferenco z Veljo Vukiče-vičem in nekaterimi drugimi radikalskimi prvaki. Za Rusijo gre! London. 10. avgusta, g. Državni tajnik Kellog se bo na svojem, potovanju v Pariz ustavil v Londonu. Vodjo zapadnoevropske-ga oddelka svojega urada Marinea je že odposlal v svrho razgovorov v London. Marinea je včeraj posetil zunanji urad. Kakor se izve, gre za vprašanje povabila sovjetski Rusiji in Španiji, naj podpišeta Kellogov pakt. Berlin, 10. avgusta, s. Kakor poroča cVos-sisehe Zeitung> iz I^ondona, je francoska vlada sedaj, ko je angleška vlada odločno proti povabilu sovjetske Rusije k podpisu Kellogovega pakta, tudi proti temu, da bi se povabila k podpisu Španija, ki jo prote-žira Anglija. Francija moni, naj se prepusti španski vladi, da po svečanem podpisu pakta s kasnejšim dodatnim protokolom pristopi k paktu. Primo de Rivera »e ie z ozirom na to odločil opustiti svoje pariško potovanje. Boljševiški rekruti proti Židom Pariz, 10. avgusta, s. «M a t i n» poroča iz Moskve, da »o rekruti rdeče vojske pred nekaj časom izvedli pogon proti židovske« mu prebivalstvu v pokrajini Mogilev. 60 sovjetskih vojakov je vdrlo v židovski del, plenilo v trgovinah, posililo več žensk ter tnvnčilo židovske rekrute. Velike ameriške vojaške vaje Washingion, 10. avgusta, (be.) Ameriški vo'ni urad je vpoklical za jesenske vojaške v-e m000 rezervistov. / reso:?i€!fe v Bruslju Bruselj, 10. avgusta, s., Na dopoldanski «eji mednarodnega socialističnega kongresa sta predsedovala Loebe (Nemčija) in Bracke (Francija). Loebe, pozdravljen z dolgotrajnimi ovacijami. je izjavil, da bo izpraznitev Porenja doprinesla k nopolni spravi med Francijo in Nemčijo. Dalje je dejal, da mora razorožitev biti popolna in da mora biti pod mednarodnim nadzorstvom. Sociialistična stranka Nemčije bo storila vse, kar ji bo mogoče, da odstrani še obstoječe vzroka nezaupanja. Na popoldanski seji Je bila kongresu predložena resolucija glede razorožitve, ki je lo obširna in ki veli. da se mora takoj pričeti z razorožitvijo. Društvo naroda naj se povabi, da odobri skandinavske predloge srlede razorožitve in da stori vse, da se jim pridružita tudi sovjetska Rusija in Amerika. Na narode, ki bi se protivili, se mora izva-'ati pritisk, ki se lahko stopnuje do sile. Razorožitev in nadzorstvo nad razorožitvijo na ne smejo biti enostranski, temveč mora. jo veljati za vse države. Obnovitev poljsko litovskih pogaianj Varšava, 11. avgusta, g. Odgovor litov« ske vlade o vzpostavitvi poljsko=litovskih pogajanj v Ženevi doslej še ni prispel v poljsko zunanje ministrstvo. Kljub temu se v poljskih krogih z gotovostjo priča« kuje. da bo litovska vlada sprejela poli* ski predlog in da se bodo pogajanja 30. avgusta v Ženevi zopet pričela. Poljska delegacija za ta pogajanja odpotuje 21. t m. v Ženevo. Rusi o Nobilovi ekspediciji Sfavanger, 11. avgusta, s. Ledolomilec rKrasin? je danes dopoldns prispel v tukajšnjo luko. Spremljalo ga je mnogo par-nikov, motornih čolnom in letal. Ruski filmski operater Lautstein je imel z zastopnikom razgovor, v kalfrem ie izjavil, da je svoječasno napravil približno 400 filmskih posnetkov od Mruianove skup:nf ki jih je poslal v Rusijo Zaradi hitre vožnje pa je nemogoče -e-či ali so bile na ledu tri osebe, ali dve. Vr.djn rešilne ekspedicije na «Kraenia> pnf. Samojlovič je izjavil v razgovoru, da so Italijani brezdvomno storili vse, da bi se njihova ekspedicija posrečila. Nemogoče jim je pripisovati krivdo na katastrofi. Vea svel je kritiziral italijansko ekspedicijo. pko pa bi se posrečila, bi jih ves svet slaviL Končno je izjavil Samojlovič mnenje, da je Amundsen še pri življenju. Plavalna olimpijada Amsterdam, 11. avgusta, g. V plavalnih tekmovanjih sta danes padli dve odločit« vi, in sicer v hrbtnem plavanju na 100 m za dame in v štafeti 4 krat 200 m prosti stil za gospode. Hrbtno 100 m dame: 1. Braun (HolancU ska) 1:22, 2. King (Anglija) 1:22, 3. Cooper (Anglija) 1:22.8. Štafeta 4 krat 200 m prosto: 1. Amerf» ka 9:36.2, 2. Japonska 9:41.4, 3. Kanada 9:45.8. Predsednik belgijskega senata umrl Partr, M. »vgusta g. Predsednik belgijskega senata De RoodenocJce yt danes nenadoma umri, Zadela ga Je kap. Vpad ruskih roparjev na poljsko ozemlje Varšava, 11. avgusta g. Kakor javljajo h V Sina, je razbojniška tolpa iz sovjetske Rusiije vdrla na poljsko ozemlje ter je docela oplenila kiral Lttksa. Rodbino, ki se je hotela braniti, so pobila. Po napadu se je tolpa zopet umaknila na rusko ozemlje. Italijanski prekooceansld polet Rim, 11. avgusta g. Trgovska zbornica v San Paolo je sklenila dati komandantu Ferrari.nu in majorju De Pinedu na razpolago pol milijona i»r za prekoocearoski palet. Nadalje je sklenila podariti rešiteljem italijanskih letalcev zlato kolaji oo in 26.000 1» r JUTRO* K 188 9 «= :Ne3eIJa 12.J7m.1928 Domače vesti * Imenovani« v justičnl službi. Sodnik dr. Josip Štular pri okrajnem sodišču v Radovljici Je knenovan za okrajnega sodnika in predstojnika istega okrajnega sodišča. * Sprejem v našo državljansko zvezo. V na Jo državljansko zvezo so sprejeti: inže-cjer Jožef Dedek v Ljubljani skupno z ženo Marijo in maloletnima otrokoma Jožefom In Vido ter učitelj Franc Venturini v Ljubljani skupno z ženo Ano in maloletnimi otroci Angeljem, Francem in Sergijem. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Zobozdravniški asistent dr. Tone Furlan v Ljubljani je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo. * Reforme v poštni službi. Po vesteh lz Beograda se v ministrstvu pošte in brzoja-va razpravlja o modernizaciji poštnega pravilnika. Modernizirala naj bi se služba s strankami, pa tudi notranja služba v telefonskih centralah. Namesto dosedanje letne naročbe na podlagi poslovnih kategorij naj bj se uvedla naročba po številu pogovorov. V to svrho naj bi se uvedli števni aparati. * Osebne vesti s pošte. Imenovani so: za kondukterja orožniški .narednik Ivan Jalen na Jesenicah na Gorenjskem, za pogodbene ga poštarja Alojzij Tekavec v Robu pri Velikih Laščah in Anton Fras v Nedelišču. Pre pieščeni pa so: Justina Marušič na Bled 1, ln Otolija Kambič v Rogaško Slatino — obe i Ljubljane 1, Iva Kraje iz Sv. Jurija na Sčavnici v Apače in Ljudmila Povše z Ljubljane 1 v Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Draga Kuralt z Ljubljane 1 v Pragersko, te-iefomstke Gizela Gumilar iz Murske Sobota v Rogaševec, Berta Toplič iz Rogašev-cev v Slovenjgradec, Erna Korenini iz Metlike v 2alec in Rezka Radovan iz Loke pri Zidanem mostu v Višnjo goro, pripravniki VI. Beer z Ljubljane 1 v Križevce v Prekmur Ju, Ana Kokol iz Križevcev v Prekmurju v Mursko Soboto, Kristina Mirtič z Ljubljane 1 v Metliko, Terezija Lovšin iz Pragerske-ga v Toplice pri Novem mestu, Marta Bur-ger z Ljubljane 1 v Ptuj in Ljudmila Bajec t Ljubljane 1 v Videm-Dobrepolje, Feliks Berce z ravnateljstva na Ljubljano 1; služi-telja Josip Brajer z Ljubljane 2 na ravnateljstvo in Alojzij Zoppe z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; dnevničarki liilda Benedek iz Slovenjgradca v Zidani most in E. Uršič iz Zidanega mosta na Ljubljano 1. — Upokojeni so inšpektor Dušan Djordjevič na ravnateljstvu, A. Vernik na Ljubljani 1 in Fran Koser v Juršincih ter zvaničnik M. Tušar na Mariboru 2. Pripravica Marija Petrič na Ljubljani 1 ln služiteljici Antoniji Prek na ravnateljstvu je prestala služba zaradi trajne bolezni; dnevničarja I. Lačen in P. Kranjc na Mariboru 2 ter P. Cižov na ravnateljstvu so bili odpuščeni, dnevničar M. Senekovič na Mariboru 2 pa je podal ostavko na poš/no službo. * Hlmeo. V Tržiču se Je poročil g. Edgar IVončina, slušatelj višje pedagoške šole v Beogradu, z gospodično Miro Tiringerjevo, privatno uradnico v Tržiču. — Poročil se bo danes na Brezovici pri Ljubljani gospod Al. Jaki sin glasbenika g. Antona Jakla, z gdč. Merico Pucovo. Bilo srečno! * Francoski štipendisti za leto 1928-29 ta sicer gg.: Ivan Tomšič, Slavko Gorup, Alfonz Gspan, Milica Schaup, Boris Ker-mauner, Franjo Šijanec in Mirko Pugelj raj se pravočasno zglasijo na rektoratu ljubljanske univerze, kier jim bodo priob-čena navodila francoskega konzulata. V Fianciji morajo štipendisti biti 1. nov. t. 1. * Društvo jugoslovensklh akademikov v Ptuju bo priredilo svoj počitniški izlet v »redo 15. t. m. v Ljutomer. Odhod iz Ptuja ob 6.45 zjutraj. — Odbor. * Iz »Uradnega Usta«. »Uradni Hstc fjub-fcanske in mariborske oblasti objavlja v 75. letošnji številki naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratov v ma rfborski oblasti ter naredbo o ustanovitvi »klada za obrtno in trgovinsko šolstvo pri velikem županu mariborske oblasti. * Pri deželnem sodišču v Ljubljani se od-d« služba stalnega sodnega izvedenca-rdravnika z nastopom dne 1. novembra 1928. Letna pača 18.000 Din. Prošnje naj se do konca avgusta vlože pri predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani. * Triglavane, starejšine in aktivne člane, opozarjamo, da se bo VTŠil letošnji počitniški sestanek ljubljanske edinice na velikem narodnem slavlju 8. septembra v Ptuju. Ta dan proslavlja »Sokol« in Ciril-Mutodova družba 20 letnico znanih ptujskih dogodkov v letu 190«. TriglavanI, udeležite se tega tfavtja v velikem števMu! Podrobnosti bomo pravočasno objavili. — Odbor. * Konec letovanja našega učlteljstva ▼ Dalmaciji. Prejeli smo naslednje pismo iz Bola od 8. t. m. »Minulo je vse! Zadnja večerja je bila danes v okrašeni iedilnici. Zadnjikrat smo se zbrati, da si izrečemo par arčnfh poslovilnih besed. V kopališču, na obali, povsod smo dostikrat peli slovenske, hrvatske in srbske pesmi. Pri hrvatskih in srbskih pesmi smo sekundiTali mi, pri naših pesmih pa Srbi in Hrvati nam. Na poslovilnem večeru se Je poslovil g. Mrovlje. Ako da sreča junaška, bomo letovali prihodnje počitnice za izpremembo na Hvaru. Zahvalili so se za vse lepo. kar je bilo v koloniji, St Brindel iz Srema, Dinič iz Srbije in Šur-betiz Hrvatske. Zahvalo smo dolžni poveljstvu vojne mornarice na Hvaru, ki nam je prijazno nakazalo vojno torpedovko T 6. Zadnja zahvala zastopnikom mestne občine za vsestransko pomoč, a dragim Boljanom ta gostoljubnost ob vsaki priliki. Dne 9. t. m. odpotujemo preko Sušaka In Dubrovnika v svoje domače kraje, mnogi pa gremo na kongres UJU v Maribor, odtod pa na kongres v Zemun in konec bo počitnic! * Tudi Slovencem je potreben humoristi-čen časopisi Uprava »Skovlria« v Ljubljani je prejela od naročnika naslednie nismo: »Prav umestno je. da ste se lotili izdahnia humorističnega časopisa »Skovirja«. Tudi Slovenci imejmo šale pisane v svojem ie-z se bo vršil v torek, 14. t. m. pri g. Vilmanu na Savi. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, se vabijo vsi interesi« rani športniki. Iz Trbovelj t— Udruženje vojnih invalidov v Tr> bovljah bo priredilo v sredo na praznik 15. t. m. ob 16. uri v gostilni g. Pusta v Trbovljah veliko vrtno veselico. Spored bo zelo pester (godba na pihala, moderni plesi). Za dobro kapljico in jedila bo pre« skrbljeno. Vstopnina 5 Din za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam, vdovam in sirotam, prosimo občinstvo obilne udeležbe. — Odbor. t— Lekarna v Trbovljah. Minister za narodno zdravje je odredil, da se koncesi* ja za lekarno v Trbovljah z imena očeta mag. pharm. Frana Peharca prenese na ime sina mag. pharm. Frana Peharca, pro* vizorja lekarne v Trbovljah. Iz Zagorja 9— Proslava lOOletnice Tolstega. V ki« mi «Triglav» se bo predvajala danes v spomin 100 letnice velikega romanopisca Tolstega filmska predstava po njegovem romanu «Vstajenje» v 10 dejanjih. Za predstavo vlada med občinstvom veliko zanimanje. z— Izleti članov SPD. V sredo 15. t. m. bo izlet na Kum. Vodil bo izletnike go« spod Viktor Suša po najbližji poti. Zbira« lišče ob 3. uri zjutraj pri gostilni g. Gr* čarja. — V nedeljo 26. t. m. bo ponovni izlet na Čemšeniško planino z istim spo« redom in časom odhoda kakor zadnjič. Nadaljevalo se bo s preiskavo jame. z— Stavbna sezija. Stavbno gibanje je v letošnjem letu zelo živahno. Poleg novo« rgrajenih poslopij je mnogo posestnikov izvršilo renoviranja svojih hiš. Na novo je zgradil na Jvepovni g. Viktor Flisch eno« nadstropno hišo s trgovinskim lokalom. Na polju ob glavni cesti gradi g. VValand rov moderen kino. Poleg kina je zgraje« na enonadstropna hiša s trgovinskim lo* kalom, last g. M. Čobala. Impozantna bo nova stavba mesarja g. Štefana Koširja. Čevljarski mojster g. Gregor Pungartnik je povišal svojo hišo za eno nadstropje in uredil obrtni lokal. Prav tako je čev« ljarski mojster g. Franc Drnovšek prizi« dal k svoji hiši obrtni lokal. z— Mladi apaši. Ni še dolgo, kar smo poročali, da sta dva mala dečka v odsot« costi stranke vlomila skozi okno v hišo in izmaknila iz omare par «kovačev», ki sta jih zapravila. Zadnje dni se je zopet pripetil podoben primer. V stektlarni so že parkrat opazili, da so izginili iz skla« diJča razni stekleni predmeti brez sledu. V nedeljo popoldne je opazila neka oseba pri skladišču steklarne postavljeno lestvo in videla male dečke odnašati steklo. Opo* zorila je na to ravnateljstvo steklarne, katero je skupno z orožniki ugotovilo, da so dečki vrhu strehe odkrili nekaj opeke in prišli do zaloge. Nadalje so našli spo« daj z železom v skladišče izdolbljeno od« prtino, ki so jo napravili in skozi katero so, hodili v skladišče po steklo. V spod« njem skladišču se nahaja tudi velika za* loga arzenika. katerega steklarji uporab« Ijaio za izdelavo stekla. K sreči se mali pokvarjenci niso lotili tega struna, kar bi lahko imelo zanje usodne posledice. Orož« ništvo je neka i fantičev prijelo, drugi se pa skrivajo. Dečki z vrača jo krivdo drug na drugega. Ukradenega stekla dečki niso prodajali doma, ampak »o gaxnosili v gor* ske vasi ter deloma zamenjali za jajca, slanino in drugo. Nekaj stekla so našli tudi na domu staršev. Iz Kočevja k— Praznik kočevskih narodnih noš. Danes je velika prireditev kočevskih narodnih noš. Spored tega za Kočevarje velikega dne, ko sprejemajo tudi goste v narodnih nošah iz vse Slovenije, je sledeč: Dopoldne sprejem na kolodvoru došlih gostov, nato sprevod z godbo v mesto, potem pa v gostilni Harde (g. Verderber) kon<;ert mestne godbe. Po kosilu ob pol 15. velika ljudska zabava na gostilniškem vrtu gosp. Petra Lakherja. Tu bodo v narodnih nošah predstavljali tudi kočevske svate in poroko. Nato se nadaljuje veselica, šaljivi prizori itd. To proslavo kočevskih narodnih noš prire-de kočevske dame in gospodje radi splošnega zanimanja za kočevske narodne ko stume. Vsa prireditev se bo filmala, tako da si jo bo lahko ogledal vsak tudi v filmu. k— Mariborski igralci — gostje. 6. av« gusta so nas obiskali igralci mariborskega gledališča in priredili na tukajšnjem gle« dališkem odru v dvorani hotela «Trst» komedijo «Ognjenik». Z igralci, ki so nu« dili občinstvu sliko prave igralske umet« nosti smo bili nad vse zadovoljni in samo želimo, da nas ob priliki še obiščejo. k— Kubanski kozaki. Te dni so dospeli k nam kubanski kozaki, ki so aranžirali veliko dirkalno prireditev na igrišču «Di* jaškega doma*. Občudovali smo tisto pri« rodno kozaško spretnost na konju, težko atletiko, drzne skoke in jahalne akrobaci« je, a tudi krasno, pravo rusko pesem, ki te zadivi in očara. k— Avdijenca kočevskega župana pri velikem županu. V četrtek 9. t. m. je spre« jel veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Franc Vodppivec novoizvoljenega župana, ki ga je olj tej priliki prosil za naklonje* nost in pomoč pri težkem občinskem de« lu, kar mu je g. veliki župan obljubil. k— Kočevska gimnazija ostane. Da ne bo nepotrebnega razburjenja pri starših radi svojih otrok, ki študirajo na našem zavodu, moramo ugotoviti, da gimnazija ostane. O sprejemu in natančnejših po« datkih o začetku šole bo javnost obvestilo ravnateljstvo. k— Smrtna kosa. 31. julija t. 1. je umrl v Livoldu posestnik in gostilničar' Franc Klun. Bil je obče sooštovan mož, kar je zlasti pokazal njegov lepi pogreb. k— Stavbno gibanje. Kočevje kaže te dni veliko živahnost pri zidanju. Najbolj pestro je življenje pri novi tovarni, kjer zidajo objeket za nove obrate, poleg tega pa ogromen dimnik, ki je sedaj visok že 50 metrov in bo po višini še presegal mo« gočne stolpe mestne cerkve. Grajska uli* ca bo postala letos ena izmed najlepših v mestu. Hiša ob koncu ulice, ki jo je zgradil čevljarski mojster g. Flak, je go« tova. Sedaj prenavljajo hiši g. Križa in g. Honigmana v isti ulici. Svojo delavni* co je zgradil v Rožni ulici ključavničar* ski mojster g. Edvard Eppich. Čevljarski mojster g. Matija Štefančič se je preselil iz Hribovske ulice v novo delavnico v Rožni ulici. Posestnica ga. Keršnetova je istotam prenovila sVojo hišo. Ob koncu Rožne ulice pa zida stavbni mojster g. Jo« sip Juvančič novo poslopje. Tudi zviša* nje pritlične hiše g. Dorniga v enonad* stropno v Gnadendorfu je dovršeno. Ta* ko se bo Kočevje pokazalo kmalu v čisto drugi obliki. K— Seja mestnega občinskega odbora. V ponedeljek 13. avg. bo v sejni sobi mest ne občine seja občinskega odbora. O seji poročamo prihodnjič. k— Maline in sadje. Te dni nabirajo ljudje, zlasti delavske družine po naših gozdih maline, ki so letos izredno polne. Trgovci jih pošiljajo naprej v Ljubljano in celo v Zagreb. Cena kg malin se giblje od 5.50 Din — 7 Din. To je vsaj majhen nadomestek za borovnice in jagode, ki jih letos ni bilo skoraj nič. Sadje v okolici razen jabolk kaže slabo. Cene sadja na na* šem trgu so: hruške 10 Din kg; jabolka 6 Din; slive 12 Din kg. Drugega sadja za* enkrat še ni. k— Požar. V nedeljo ob 1. uri ponoči je začela sirena tekstilne tovarne nenadoma tuliti in naznanjati požar. Nji sta se pridružili še sirena rudnika in Jakominijeve žage. Ljudje so kar poskakali s postelj in nekateri celo napol oblečeni prihiteli na ulice gledat, kje gori. Na severni strani proti Stari cerkvi je bilo vse nebo krvavordoče. Mestni gasilci so se takoj odpeljali z avtomobili proti Stari cerkvi, kjer je gorelo dvoje gospodarskih poslopij gostilničarja Pečeta, njegovega soseda in jih tudi popolnoma uničil, kljub naporu vseh gasilcev. Veter je namreč pihal s severne strani in gnal utrinke na vse strani, tako da so morali celo prebivalci iz vasi Konec polivati svoje strehe. Škoda se ceni do 25.000 Din. Zgoreli so šlirje prašiči, velika zaloga moke in \se šeno. V Stari cerkvi so takoj slutili, da je bil ogenj podtaknjen. Osumili so mesarja P., ki je bil tudi takoj aretiran. Baje je na predvečer izjavil, da bodo še isto noč vidoli rdečega petelina, zakar pa se navzoči niso zmenili posebno, po noči pa so bridko občutili nj,egovo pretnjo. Dvojna mera za trafikante Neenakost vsepovsod Beograd, 10. avgusta, p. Posl. Glišič je na* slovi! na finančnega ministra vprašanje, v katerem predlaga naj se prodajni odstotek trafikantov poviša od 4 na 5 odst. Posl. Glišič opozarja ministra na veliko pomanj* kanje ter mizemi zaslužek trafikantov, če* prav ravno trafikanti donašajo državi ogromne dohodke. Opozarja tudi ministra na to, da je ta odstotek v vseh drugih dr* žavah mnogo višji in da znaša v Franciji celo 8 odst. Posl. Glišič ni prvi, ki je vstal v obram* bo trafikantov. Zlasti se je v tej stvari eksponiral že tekom zime v toku proračun« ske razprave posl. Žerjav. Vse intervencije in vsi stvarni nastopi v prilog trafikantov so do danes ostali brez uspeha. Znano je, da je ministrstvo financ lani reduciralo do« tedanjo provizijo na 4 odst. Računajo, da bo s tem pridobilo kakih 16 do 20 milijonov. Vprašanje provizije trafikantov pa ima vrh tega še drugo zanimivo plat. Trafikam ti v Srbiji so oproščeni vseh davščin, dočim morajo trafikanti v prečanskih krajih pla> čevati vse zadevne davščine. Ta razlika iz* haja odtod, ker j'e bivša Avstrija dovolj e« vala svojim trafikantom mnogo vlSJo pro* vizijo, kakor Srbija srbskim trafikantom. Zato pa so morali v Avstriji tTafikanti pla* čevati vse nanje odpadajoče davke. V Sr» biji pa so bili tamošnji trafikanti oproščeni davčnih dajatev. Po vojni so «pravični» sr« bijanski finančni ministri znižali prečan* skim trafikantom dotedanje prodajne pro* vizije na odstotek, ki so ga uživali srbijarv ski, a so istočasno seve prečanskim trafu kantom ljubeznivo dovolili, da naprej pla» čujejo davke, srbijanske trafikante pa so pustih brez davkov kakor pre). Sedaj si lah« ko izračunamo, kakšno mora biti stanje na« ših trafikantov, tko Se srbski, ki ne plaču« jejo davkov, ne morejo izhajati s sedanji« mi 4 odst. Klerikalna stranka seve, kljub temu, da je na vladi, ni storila za trafikan« te niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Ona je lani še celo pomagala znižati pro« vizijo na 4 odst. To je samo medla sličica iz nepreglednega ^rašanja neenakosti in hegemonizma srbijanskih interesov v naši državi. (Op. ured.) Učiteljski kongres pod vtisom Radičeve smrti Dostojno počaščenje spomina velikega narodnega prosvetitelja Maribor, 11. avgusta Udru/ženje Jugoslovenskega učiteljstva, nedvomno najmočnejša organizacija prosvetnih delavcev v naši državi, si je izbralo za svojo letošnio glavno skupščino naš obmejni Maribor. Mesto ie polno gostov iz vseh pokrajin naše države. Prišli so iz Dušanove Makedonije, junaške Srbi-ie. skalnate Črne gore. gozdnate Bosne in kršne Hercegovine, bogate Vojvodine, solnčne Dalmacije ter v črnino ovite Hrvatske in Slavonije. Posebno častno ie zastopana seveda Slovenija. Na vrtu in pred hotelom Unionom ie vladalo ves dan nenavadno živahno vrvenje in pozdravljanje med znanci. Z vsakim vlakom so prihajali novi gosti. ** Maribor se Je sicer pripravljal, da. čim dostojnejše sprejme in poz-dravi ljudske vzgojitelje, toda smrt velikega voditelja hrvatskega naroda in splošna žalost v državi sta urisnila svoj pečat tudi našemu mestu. Po mestu vihrajo žalne zastave in tudi zelo redke trobojniče so ovite z žalnim florom. < Za tri dmi določeni obširni program, spojen z zanimivimi razstavami, je bil skrčen na današnji dan. koncert pevskega zbora učiteljev, ki bi se moral vršiti jutri v Uni-onu. pa je bil v znak žalovanja odpovedan. Davi ob 9. dopoldne se je sestal glavni odbor UJU. Navzoči so bili odborniki vseh poverjeništev, izvzemši iz Beograda, katerih prihod je bil napovedan za popoldne. Predsednik UJU. ravnatelj Vlada Petrovič iz Beoerada se je v otvoritvenem govoru spominjal smrti in velikih zaslug Stj. Radiča za našo državo. Vsi navzoči so se dvignili s sedežev ter vzkliknili trikrat: »Slava!« Rodbini ookoinika je bila odposlana sožalna brzojavka: »Glavna letna skupščina UJU dne 11. avgusta v Mariboru Vam izreka v globoki žalosti nad nesrečo, ki ie zadela Vas in ves jugoslovenski narod s smrtjo velikega patrijota in prosvetitelja, bivšega ministra prosvete, Stjepana Radiča. globoko sožalje, neumrljivemu pokojniku pa največje priznanje in spoštovanje. Hvala in slava Stjeoanu Radiču. — Predsednik UJU, Vlada Petrovič.« Obenem ie bila izvoljena delegacija UJU, obstoječa iz zastopnikov vseh poverjeništev, ki bo pod vodstvom predsednika UJU Vlade Petroviča oficijelno zastopala na pogrebu jugoslovensko učiteljstvo. Za ljubljansko poverieništvo sta bila določena gg. Josip Kobal iz Ljubljane in Josip Lapajne iz Cerkelj. Predsednik Petrovič je dobil dalje tudi naročilo, da otvori popoldansko glavno skupščino UJU s spominskim govorom za Stjepana Radiča. Nato ie bilo sklenjeno, da se pod vtisom dogodkov zadnjih dni dnevni red glavne skupščine izpremeni tako, da se abso'vira vse že tekom današnje sobote. Popoldne naj delegacije rešijo samo najvažnejše poslovne stvari, vse drugo pa je odstavljeno z dnevnega reda in se referati objavijo. Dopoldne so bili že izvoljeni člani za razne odbore, kakor: odbor za pravila, za proračun, za predloge in za tajniško poročilo. Na predlog poverjenika Skaviča iz Zagreba le bilo soglasno sklenjeno, da se razprava o izpremembi pravil odgodi na prihodnje leto. Ker je bila podpredsednica UJU. Jelisava Vavra. brez vsakega vzroka na zahtevo trgovinskega ministra nenadoma premeščena iz Zagreba v Karlovac. ie sestavil glavni odbor resolucijo, v kateri prosi ministrstvo, nai izposluje takojšnjo zopetoo namestitev Jelke Vavre v Zagrebu. Precejšnja razprava se je vnela o resoluciji slovenskega učiteljstva iz Celja, ki zahteva avtonomijo za posamezna pover-ieništva. I4 Popoldne ob 3. se le otvorilo v veliki unionski dvorani zborovanje delegacij, ki ie nudilo sliko velikega kongresa. Navzočih ie bilo približno 2000 udeležencev. Skupno pa je bilo pooblaščenih od 136 društev 280 delegatov brez glavnega in izvršnega odbora. S popoldanskim brzovlakom ie prispela vsa delegacija beograjskega po-verjeništva. okrog 150 učiteljev. Glavno zborovanje delegacij le otvori! in vodil predsednik UJU vlada Petrovič, ki je poročal med drugim: Zagrebško ro-verjeništvo zaradi težkega dogodka, ki je pretresel vso državo, zlasti pa Hrvate, ni imelo svoje skupščine, temveč jo ie odgo-dilo za kasnejši čas. Zagrebčani so apelirali tudi na vsa ostala poverjeništva in zlasti na nas. da bi v znak žalovania vse skupaj odgodili. Brez delegacij pa predsedstvo tega ni moglo rešiti. Predsedmk je nato v lepih besedah slavil pokojnega Stj. Radiča, kateremu so udeleženci klicali: »Slava!« Z ozirom na upravičeno željo hrvatskega učitelistva se je dnevni red iz-premenil in je predsedništvo v imenu glavnega odbora zaprosilo delegacije, nai potrdijo novi spored, ki je sestavljen na ta način, da se že danes izvrši celo delo. ker referati itak odpadejo, jutrišnji dan pa da se posveti splošni žalosti. To je bilo z velikim odobravanjem soglasno sprejeto, enako tudi brzojavni pozdrav na kralja in brzojavno sn?a!l-» rodbini Stjepana Radiča. Na predlog glavnega odbora so bili nato izvoljeni zapisnikarji odnosno tajniki in pa razni odbori, ki so takoj stopili k delu. Predsednik je začasno orekinil delegacijsko zborovanie, odbori in odseki pa so se podali k sejam v svoje prostore. Ostali delegati so si medtem časom ogledali šolsko izložbo v Cankarjevi ulici. Ob 5. se Je pri Se številnejši udeležbi nadaljevalo glavno zborovanje. Prvi ie poročal v imenu odbora za pravila poverjenik UJU iz Zagreba g. Karič. Resolucija ie bila brez debate soglasno sprejeta. O. Milan Lulič je stavil predloge odbora za predloge in pritožbe, ki so bi'i soglasno sp^e-ieti. Odbor za proračun ie nato Por ča! o računih in proračunih. Pri tem se ie vneia živahna debata glede ' čbnaritie In ie b!l sprejet Bredl0z.: da'rse bo v bodoče pobi- rala članarina po 10 Din in ne po 15 Pregledniki so poročali o pravilnosti računov, V debati so delegati med drugim predlagali. naj bi se v bodoče računi in preračuni objavljali že mesec dni pred kongresom v »Narodni prosveti«. Živahna je bila tudi razprava o vstopu UJU v učiteljsko internacijonalo v Parizu. Slišati je bilo razna načelna stališča glede smeri Inter-nacijonale. Izražali so se pomisleki, ako bo internaciionala sploh kos svoji težki nalogi. Nato je bil sprejet celokupni predlog finančnega odbora, ki odobrava račune in proračun, kakor tudi tajniško poročilo in poročilo verifikacijskega odbora, nakar je predsednik Vlada Petrovič ob 19. zaključil zborc-vanje. Delegacija, ki le bila Izvoljena, da se udeleži v imenu celokupnega jugosioven-skega učiteljstva pogreba bivšega ministra prosvete Stjepana Radiča, ie tekom noči odpotovala v Zagreb. Jutri odpoiuie r; d 100 udeležencev v Rogaško Slatino, še več pa jih poide v Ljubljano in na Bled. Precejšnje število se jih odpeije celo na Dunaj. Velik uspeh na olimpijadi v Amsterdamu Jugoslovensko Sokolstvo ni ena največjih telovadnih organizacij v Evropi, pa se udeležuje že lepo vrsto let vseh mednarodnih telovadnih tekem z vedno večj;m uspehom. Še mani pa je naše Sokolstvo dobro podkovano z denarjem. V tem pogledu predstavlja napram ostalim udeleženim telovadnim organizacijam prav gotovo najšibkejšo edinico. Ako pa gremo še dalje in primerjamo medsebojno denarne podpore, ki jih dobivajo posamezne tekmovalne vrste od svojih držav, potem zdrči naše in češkoslovaško Sokolstvo na zadnje mesto, ker si je moruio do sedaj vsakikrat le z lastnimi sredstvi pomagati, da je moral JSS napeti vse sile i v moralnem in še veliko bolj v gmotnem oziru. da se ie omogočila ekspedicija v Amsterdam. Nekatere druge države, osobito pa fašistična Italija, so storile zadnji dve leti vse, da olajšajo svoji vrsti pripravo in vežbanie in vendar se baš Italijanom ni posrečilo priboriti si prvo mesto na olimpijadi. Iz Amsterdama je prinesel brzojav veselo vest. da se je naše Sokolstvo držalo v tekmi, ki se ie je udeležilo 11 narodov, tako dobro, da je doseglo tretje mesto, češkoslovaški Sokoli oa so le nekai točk za prvakom Švicarji. Pustili smo za seboj dosedanje prvake. Italijane. Francoze itd. ter si od zadnje olimpijade izboljšali pozicijo svoje vrste od četrtega na tretje mesto. Res je sicer, da to pot nimamo v svoji sredi prvaka vseh prvakov, toda uspeh cele vrste nam je mnogo več. kajti oseba nič. celota vse! Da ie obramba prvaškesa naslova ooedincu zelo otežkočena, ie samo ob sebi razumljivo, ker igra pri dokončni klasifikaciji največjo vlogo baš majhen odlomek točke To samo mimogrede. S skrbjo ln vendar z velikimi upi smo spremljali naše vrle brate 2 avgusta na kolodvor, sai smo se zavedali, da bodo storili vse. da ohranijo jugoslovenski sloves na telovadnem polju na dosedanji stopnji in ga tudi še oiačajo. Hvaležni smo jim danes, ker niso storili samo svoje dolžnosti, temveč so storili vse. kar jim je velevala ljubezen do domovine. Saj se tako redko dobi prilika, kjer lahko nastopijo Ju-gosloveni z vso častjo in uspehom na mednarodnem poprišču. Oni pa so storili vse. Zato smo jim hvaležni tem bolj. Ob 20!etnici Sokola v Dolenjem Logatcu Sokolsko društvo v Di^enjem Logatcu bo v sredo, na praznik praznovalo 20-letnico svojega obstoja z župnim zletom. Skromen je bil začetek društva, katereau .'e ustanovil ideal narodni delavec domačin dr. Tomo Tollazzi, tak*3Mi visokošo'ec s?dai visok uradnik v Be< gradu. Kakor skoro vsako društvo, tudi naše ni imeio ob svo-jem«rojstvu proston, da bi ss razvijalo in nemoteno delovalo. Toda skromni in idealni prvi logaški Sokoli so bi'i zadovoljni, da so dobili prostor za sokolsko želo v skladišču g. Toliazija. Tu se 'e vršiU redna telovadba, dramatič ie in druge va.*e. KakoT vsako živo bitje, ki se v boje za obstanek utrdi, tako j; tudi naš Sokol pcstal tako utrjen, da mu ni škodovala uWf svetovna vojna niti italijanska okupacija. Po odhodu Italijanov ie začel odbor re«-no premišljevati o lastnem prostoru ln domu, ki bi zadovoljil zahteve telovadcev in želje posameznih odsekov. Na pripravnem, nekoliko vzvišenem mestu na tako imenovanih Čeveih se je določil prostor in začel v letu 1922 graditi dom. 14 prihodnje leto Je bil zgrajen in otvorjen in danes je ponos vsakega Sokola in kras naši dolini Začela se Je prav lepo razvijati sokoiska misel In delo v lastnem domu. Pa tudi na zunanjost je bilo treba gledati. Pred do* mom se je zgradila 20 m široka veranda s prav Učno cementno ograjo. Zasadile so se vrtnice in okrogle akacije. Danes naredi Sokolski dom že sa zunaj prav na vsakega lep utis. Ko pa se bo na desni strani zasadil še nameravani park in se bodo raz-rastle ob poti stoječe lipe, bo Sokolski dom v Dolnjem Logatcu praznično napravljen klical vsem: »Jaz tvornica mišic, zdravnik slabotnih teles ln značajev! Pridite k meni vsi, da Vas naredim močne, zdrave In zna«, čajne ljudi«! Na veselo svidenje dne 15. avgusta!« Sokolsko društvo v Dražgošah /abl članstvo, da se nastopa 15. L m. udeleži v kroju. Sokol I. vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži delnega župne-ga zleta v Dolnjem I.ogatcu dne 15. t m., kjer bo proslavilo bratsko društvo ob enem tudi svojo 20-letnico obstoja. Ker je to eno izmed bratskih društev na skrajni meji, podprimo ga v moralnem oziru in dajmo mu novega poguma za nadaljni razvoj in procvit. Polovična vožnja zasigurana. Zdravo! — Odbor. Sokol II. poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži delnega župnega zleta v Dol. Logatcu na praznik 15. t. m. Udeležba obvezna za vse članstvo v krpjih. Odhod zjutraj ob 6.10 z glavnega kolodvora. Dopoldne pred skušnjami kratek pešizlet društva v okolico Logatca. Vo-ija polovična, — izkaznice pri br. tajniku. Zdravo! 1427 Prsi sei Čevljar Aleš in njegova Ijnbe-zen »PreJijuba Pepca, pojdi v Beograd t menoj, taim bova veselo živela, jedla, pila in pela ter se prav dobro imela,« je govoril čevljar Aleš svojemu dekletu, katero pa ni hotedo z njim živeti na veri in ga je zavrnilo. »Čakaj, baba,« se je razhudil Aleš, fco nw Je dekle napo s'e d dalo fcudi košaro, češ, da njuna ljubezen nima smi&la, keir vodi njegova pot vedno srioblie in se bo kmaJu znašel v ječi. Prav ma je prerokovala ljubica, Aleš Je btt radi tatvine že petkrat kaznovan in aprite teto« je zopet ukradel v Ljubljani kolo svojega znanca Jožeta, a maija pa svojemu prijatelju Štefanu srebrno moško uro in verižico. Pole« tega je ukradel Aleš še neko drugo kolo, katerega lastnika sodišče še ni moglo ugotoviti. Vse, kar fc Aleš ukradel, je bilo vreduo nad 3350 Din. Predsednik: »No, Aleš, zdaj govorite po pravici in resnici! Ce boste odkritosrčni, vas bomo manj kaznovali!« Obtoženec: »Nedolžen sem, pa je. Tista Pepi je sama kradla kolesa, a Jaz sem jih Ji proti nagradi raapečaval.« Predsednik: »Aleš, kam pa mislit«, kdo tmh bo vendar to verjel! Vj se hočete maščevati nad Pc-pco, ker ni hotela z vami v Be-otgrad; saj je dokazano, da je Pepca poštena deklica in je njeno živijenje neomadeževano.« Pepea zaslišana kot priča je vztrajata pri svoji trditvi, da Aleš zvrača nanjo vso krivdo, ker bi bil rad sebe opral in se obenem nad njo znosil. Predsednik: »Čevljar Aleš, vaša nafceaa ram ]e tepodletela, sedeli boste 4 mesece v je-čd; dolgčas vam ne bo, sa? je pri nas tudd za Čevljarje vedno dovolj dela.« Aleš je po strani pogledal Pepoo, stisnit pesti in trdo odkorakal s paznikom k dvorane^ Nepoboljšljiva Ana Ančka je še mlado dekle, ki pa pozna življenje bolj kakor marsikatera druga. Stalnega bivališča nima. Sedela je ie par* krat v zaporu, enkrat tudi zaradi vlaču« ganja. Senat deželnega sodišča je poklical te dni Ančko na zagovor zavoljo tatvine. Da pa niso imeli ž njo preveč komedij in po« vpraševanja po njeni cenjeni osebi, jo je sodišče kar obdržalo do razprave v preisko* valnem zaporu. Ančka bo ostala še nekaj časa v luknji, saj je obsojena na 2 meseca ječe, 2 posta in 2 trdi ležišči mesečno. Predsednik: «No, Ana, JS. junija so vas pa zelo prsti srbeli, da ste šli krast kar svoji delodajalki Matildi.® — Saj nisem toliko vzela, kakor me dol* že. Nekaj obleke mi je pripravil moj fant, ki je velik gospod in piše romane, — — Vaš fant piše romane? Ne verjamem. No, morda jih vam piše, da jih prebirate, po poklicu je pa vaš izvoljenec trgovski pomočnik. Kar odkrito priznajte, da ste res ukradli svoji gospodinji več oblek, mo* ško zlato verižico ter torbico. Podnajem* niči gospodinje ste pa odnesli svileno oble« ko ter plišasti plašč. — Gospa ima tu na mizi vse, kar sem jI vzela. — — Tale plišasti plašč je zelo lep. Vam je gotovo žal, da ni šel z vami. Na poti je že bil. Kar po zraku ste ga poslali; vrgli ste ga namreč skozi okno in ga hoteli po* zneje odnesti. — Saj ga nisem odnesla. — — Seveda ne, ker je lastnica prej opa« žila, da ga nima več v omari; gledala je okoli in ga iskala, pa je začudena zagle* dala, da je plašč zletel skozi okno. Kar malo prestrašila se je; saj si ni mogla mi« sliti, da bi plašč splaval na cesto brez tuje pomoči. Potem se je pa spomnila, da je enkrat pustila po nesreči vrata odprta in da je moral tedaj nekdo priti v njeno oma* ro. Ta «nekdo> ste bil pa vi. — — Nikar me ne kaznujte, ker ima gospa vse povrnjeno. — — Seveda ima povrnjeno, ker so vas s a* sačili, preden ste vse poprodall Sedeli boste 2 meseca. Prav nič vam ne bo škodilo. — Pa toliko dela imam. — — Kakšno delo neki? Zdaj bo težko s vašimi službami, ker ste že zaznamovani. Zakaj niste ostali pošteni? Vedno globlje se pogrezate v blato, kjer boste enkrat za* ključili svoje življenje in dolžili druge Iju* di, da so oni krivi vaše propasti. Ančka, Ančka, kmalu boste morali rajžati med mrke nunice tja gori v poboljševalnico v Begunje, morda bo to pomagalo. Zaenkra.* ste opravili. — Med delavci Majrtka letos !e delavec Tin? y neki ljubliandi; tovarni opazil da mu ie nekdo vzel iz suknjiča 2i0 Din. Tine 'e imel ?rk-nj?č spravljen v omar: -n ri nikogar viJs?;. da bi bil segel v njegov suknjič, vendar se .tu je zdel sumljiv de'av»c Lipe, ki re srdi] tam okoli i^j ;e ril zaradi tatvine že kaznovan. Tine ie zadevo prijavil in vršila se je razprava pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Lipe pa se je zagovarja., da sploh ni vedel, da ima Tine kai denarja. Manjkalo je vsakega dokaza in Lipe je bi> oproščen. nakupijo lahko za mal denar najlepše moderne obleke, bluze in prepasnike pri tvrdki Belihar & Velepič. LJUBLJANA, Mestni trg. •JUTRO. R IM ■ 7 Negellal2.5rni.l92g Če trešči strela v dimnik V neld tovamf ▼ Bambergu se Je zgodila nenavadna nesreča. Strela J« ndarila v BahISft dta-nik, Id se Je zrušil na streho tovarne, Jo prebil In povzročil v delovnih prostorih ogromno stvarno škodo. Niti en predmet n! ostal v tovarni cel. Človeških žrtev pa nI bilo. Obleke bodo iz papirja Opustošena obala Floride L 1926 Iz Newvorka poročajo, da Je zadela Florido podobna katastrofa kakor leta 1926. Strahovit tropski vihar, ki je divjal z brzino 120 do 160 km na uro, je razdejal cvetoče naselbine in uničil ve* likanske prirodne krasote. Sto milj naokrog je tako rekoč zbrisal z zemske površine mesta in ljudi. Smer uragana je bila natančno ista kakor pred dvema letoma, v septem« bru 1926. Vihar je pomel in zmlel vse kar mu je bilo na poti. Trije vlaki so obtičali sredi pota in niso mogli ne naprej ne nazaj. Železniško omrežje v tej coni je razdejano, brzojavne in telefonske linije so pretrgane. Prekras* ni vrtovi in nasadi v notranjosti deže« le so opustošeni in podobni puščavi. Drevesa leže izruvana na tleh, kolikor jih vihar ni odnesel s seboj. Njegova silovitost je bila tolika, da so strehe hiš frčale po zraku kakor lahki listi. Vihar je napravil nepopisno škodo tudi na ladjah. Parniki, ki so bili za* sidrani v lukah, so morali na odprto morje. Doslej ni o njihovi usodi še ni* kakih sporočil. Smatrajo, da jih je raz- bičano morje požrlo in potopilo na dno. Ciklon, ki Je napravil nepopisno škodo na imetju ljudi in tudi na člo* veških življenjih, po pripovedovanju preostalih nima primere v Floridi. Prebivalstvo je silno preplašeno in smatra, da nesreče še ni konec, kajti meteorologi napovedujejo nove poja* ve viharjev v zapadnem delu dežele. * Iz Batavije javljajo nove podrob* nosti o strašni vulkanski katastrofi, ki je zadela Nizozemsko Indijo. Ognje« nik Rokatinda je popolnoma uničil življenje na zapadem delu otoka Pa* leveha. Šest vasi je izginilo s površja. Število človeških žrtev je ogromno — pravijo, da gre v tisoče. Zapadni del otoka se je pogreznil pod vodo in leži sedaj šest do osem metrov pod mor* sko gladino. Tudi Vezuv pri Napoliju Je začel zopet bruhati. Lava, ki prihaja iz nje* govega žrela, je visoka do 12 m. Ob* servatorij, ki je ogrožen, je zaradi te* ga začasno ustavil svoje delovanje. Koliko velja otrok v ameriški družini Svoboda Američank in modrovanje ameriške dece za mizo« — Poletna opljuskovaiišča na uliccah. — Grmada iz pogač, mezge in sadja. Pravijo, da so Američani t mnogih tfzirih veliko bolj omejeni v svoji svobodi nego Evropci in to je resnica. Vsako dejanje Američana spremlja senca policemaTia. Toda v nobeni deželi sveta ne uživajo ženske toliko svobode kakor v Uniji. So skoraj v vsakem pogledu nad zakonom. A nad ženskami stoje otroci. Ameriški otroci so od svojega prvega dne dalje sila, ki jo vse brezpogojno rešpektira. Včasih so to fenomeni, ki briljirajo po svoji nenavadni inteligenci — a večinoma so tudi prav blebetavi. Oprostijo jim vse. So matere, ki jih, predno sedejo k mizi z gosti, naravnost nagovarjajo: «Otroci, ne pozabite, da morate biti dražestoi in zanimivi. Ce boste kaj povedali, bom samo vesela. Če pa boste tihi, vas pošljem takoj h guvernanti.« Pri nas v Evropi vlada, kakor znano, načelo, da mora deca med odraslimi držati jezik za zobmi. Ni redko, da slišiS v Ameriki pol- odrasle dečke govoriti o Voronovem in drugih aktualnih problemih, o katerih ne govore pri nas niti mnogi odrasli. To prihaja od tega, ker dovolijo otroku v Ameriki že v zgodnjih letih samostojna potovanja in pa zato, ker mu niso nobene knjige in novine prepovedane. Kakšno sodbo imajo otroci o raznih problemih, to je seveda drugo vprašanje. So tam mnogi ljudje, ki si ohranijo še do pozne starosti zelo otročje nazore o življenju in o vsem, in to je bržkone v prvi vrsti posledica prezgodnje «dozo-relosti». Da ima tudi oblast največji rešpekt pred malimi možmi in ženami bodočnosti, je videti najbolje iz pažnje, ki jim jo posveča. V Newyorku in drugih ameriških mestih opaziš na mnogih krajih table z velikimi napisi «Igrišče za otroke«. Ta igrišča so rezervirana samo njim in smejo v njih počenjati, kar se jim ljubi. V vročih dneh skrbe oblasti za zdravje in zabavo otrok, ki ne morejo v letovišča, tako, da dirigirajo na ulice tovorne avte z velikanskimi odprtimi posodami za vodo. Ob hidrantih jih napolni;o z vodo in iz bližnjih hiš pridejo nar ol ali popolnoma nagi otroci in poskačejo v posode. V tistem času je za pasante bolje, da ne gredo po teh ulicah, kajti razposajena dečad si dovoljuje vse mogoče šale, ki jih slučajno prisotni policemani ne vidijo in ne slišijo. Francoska pisateljica Georgette Leb-lanc, ki se je vrnila pred kratkim iz Newyorka, pripoveduje značilen dogo- dek, ki se je pripeti! na nekem five-o-clocku. Na to družabno prireditev po navadi ne jemljejo otrok s seboj, a neka dama je napravila za svojo petletno punčko izjemo. Otrok je postal središče vse zabave, vsi navzoči niso mogli pre-hvaliti omenjene dame radi njenega do-misleka. Ko se je končalo serviranje čaja, so se vsi podali v salon, samo otrok si je vtepel v glavo, da mora ostati v jedilnici. Treba ga je bilo pustiti tam. Ko so ga šli iskat ob odhodu, je sedel na tleh in okoli njega, na dragoceni perzijski preprogi, je bila cela armada pogač, mezge, sadja in drugih stvari. To je predstavljalo «vrt», a kava, čokolada in smetana so predstavljale v «vrtu» «potoke». In vse je bilo očarano od de-tetove fantazije in gostitelji so med vsemi najbolj občudovali njegov talent, ne glede na pokvarjeno preprogo in drugo škodo. Leblancova pravi, da je bilo to občudovanje celo odkritosrčno... K poglavju o poštenosti Neki pariški šofer je hotel preizkusiti statistično, koliko dostojnih ljudi je med njegovimi klijenti. Vožnja s taksijem je v Parizu zelo poceni, vendar se vozijo tudi tam večinoma ljudje iz srednjih in premožnejših slojev. Ta okoliščina še bolje ilustrira uspeh šoferjevega poskusa. Vzel je par starih čevljev, jih zavil v ličen paket in jih vtaknil med blazine svojega avta. Tega dne je popeljal 31 oseb in med njimi se je več nego polovica, t. j. 17 oseb, izkazala zelo slabo. Ko so izstopile, so hotele paket kratkomak) odnesti s seboj, a dve sta se celo užalile in razkačili, ko ju je To Je v resnici Izvrstna sesalka za prah! Kvarno sedenje v šoli Športni pravniki so imeli te dni ob priliki amsterdamske olimpijade kongres, na katerem je predaval tudi dunajski vseučiliški profesor dr. Hans Spitzy o kvarnih učinkih dolgega sedenja v šoli. Svoja izvajanja je podkrepil s številnimi skioptičnimi slikami. Najmanj, kar morejo zahtevati zdravniki, je dejal dr. Spitzy, je povečanje števila telovadnih ur in sicer bi morali uvesti vsak dan vsaj po eno uro telovadbe, toda pravilne. Otroci so v šolskih letih najbolj potrebni gibanja in najbolj občutljivi za vplive svoje okolice, zato je tem bolj potrebno, da pazijo nanje in jim nudijo za zdravje, kar jim gre. Renato Alessandrmi, ?e!-tnehanik na Nobllovi »Italiji«, Id Je Izginil po katastrofi zrakoplova s skupino njegove posadke in drugih udeležencev ekspedicije neznano kam. Te skupine ne bodo menda nikoli več našli. Fordovo letalo na planinah Tisti, ki mislijo, da se dado planine doseči samo z naporno hojo in s plezalnimi turami, se bridko motijo. Dokaz, da se to lahko izvrši z letalom, nudi sledeče dejstvo: V nedeljo, dne 5. avgusta se je povzipel inženjer Lusser iz Stiuttgarta z letalom Fordovega tipa na Jungfraujoch, ki leži 3400 m nad morjem. Startal je v Thunu in je uporabil smuči mesto koles. Na sedlu planine je Lusser mirno pristal in se je tudi od tam večkrat dvignil, da je izvršil še neke polete, ki so go zanimali. Stare korenine, ki se še niso sprijaznile s turistiko, a bi rade videle planine, bodo na ta način lahko uživale planinski razgled prav taiko kakor tisti, ki dosežejo gonsike vršace z lastnimi nogami. Samo, da bo ta perspektiva z letala nekoliko dražja. Važen občečloveški izum prof. Fundena, ki bo nadomestil obleke iz volne in bombaževine s ppairjem. reč. V začetku vojne so osnovali v Jo-kohami veliko tovarno, ki je izdelovala papirnato spodnje perilo za rusko vojsko v ogromnih množinah. A kakor rečeno so bili to samo poskusi ki so bolehali na raznih nedostatkih. Sele profesor Funden je napravil v tem oziru tisti končni korak, ki utegne imeti nedogled-ne posledice za vso oblačilno in papirno stroko. Profesorju Fundenu v Rosenheimu na Nemškem se je posrečilo izumiti poseben način za strojenje papirja, ki ga napravlja tako voljnega kakor najfinejšo svilo. Izmed sedmerih strokovnjakov, ki so jim predložili v ogled vzorce tega papirja obenem z vzorci prave japonske svile, trije niso mogli ločiti prvega od druge. Funden je prodal svoj izum neki rosenheimski tovarni, ki je pričela že izdelovati — obleke iz papirja. To zanimivo blago ima mnogo prednosti pred vsemi podobnimi dosedanjimi blagovi; je mehko, se ne gubanči — lahko ga zlikaš kar z roko, je silno lahko — plašč iz tega blaga tehta na primer samo 100 do 150 g, lahko ga peres kakor vsako blago, je toplo in silno poceni. Zdi se, da bomo v kratkem času doživeli novo in splošno modo papirnatih oblek. Sicer pa ta moda ne bi bila prav tako nova. Iz zgodovinskih virov vemo, da so Kitajci že pred 1000 led izdelovali takšna oblačila — saj so bili Kitajci prav za prav izumitelji papirja. Arabci so umetnost izdelovanja te tvarine ponesli v vse dežele, ki so si jih osvojili, a po drugi strani se zdi, da so tudi kitajski brodarji naučili domačine na daljnih otokih Južnega morja te umetnosti in pa izdelovanja papirnih oblek, kajti ekspe-dicija kapitana Cooka je naletela n. pr. na otoku Tongatabu na divjake, ki so bili oblečeni v takšne obleke. Tudi Perzi in Indi so jih poznali že v zgodnjem srednjem veku. Zanimivo je dejstvo, da Je bila tam beračem in onim, ki so se obračali do vladarjev s takšno prošnjo, predpisana obleka iz rdečega papirja, da jih je bilo že na zunaj takoj spoznati. Znameniti perzijski pesnik Hafis poje v neki svoji pesmi: •Krvave solze točim na papirno prosjaško obleko, ker ni utehe meni ponižanemu v pravičnosti.« Pesnik Vasaf pa govori o »papirni srajci bednikov» ali, kakor se ta reč v perzijskem imenuje «kagidin pirahen». V kitajsko-japonski vojni 1. 1895. so bili opremljeni japonski vojaki z oblekami, zlasti pa s spodnjim perilom iz močnega papirja in tudi med svetovno vojno so Nemci in Avstrijci poskušali uvesti takšne obleke, pa se niso posebno obnesle, ker jim je vlaga zelo škodovala. Dobre pa so bile kot pripomoček proti mrazu, ker je papir slab prevodnik toplote. Marsikateri vojak si je rešil življenje in zdravje z ovitki iz čas-niškega papirja — to je splošno znana Zanimiv način identificiranja slik V pariškem muzeju Lou vreu to po zashigi prosvetnega ministra Herrlota osnovali laboraitorll sa spektralno analizo slik. Vsak mojster, vsaka doba ima svoje posebnosti v komponiranju barv in v vodenju potez, in kar se ne da opaziti i prostim očesom, se razodene pod vplivom uitra-vljoletnih, Rontgenovih in drugih skrivnostnih žarkov. Na tem principu slon* Identificiranje slik, ki so ga uvedli v Louvreu. Slika nam kaže mojstrovino, ki jo baš preiskujejo s pomočjo od-krivajočih žarkov. Čas je zlato Ameriški milijonar Pearpont Morgan je bil nedavno v Parizu in je zaupal poročevalcu «Matina», da je zadnjič prosil neki časnikar, naj mu žrtvuje dve minuti časa. Morgan je odgovoril, da je preveč zaposlen in da je vsaka minuta njegovega življenja vredna najmanj 250 frankov. — Dobro, je napisal v odgovor obiskovalec, — sprejmem vaše pogoje. — Milijonar je moral slugi Velemesto. »Kako se ti je posrečilo, da si prišel na drugo stran ceste?« »Saj sem se rodil vendar na tej strani!« Največje letalo na svetu Izdelujejo sedaj ▼ Dornlerovlh delavnicah na Nemškem. Ta orjak bo v kratkem dovršen In se poda na pot okoli zemlje. Da bi preizkusili odpornost oje«ovih kril, so porazvrstlU nanja 97 oseb. Iz življenja in Ciklon na Floridi ln Izbruh Kokatlnde Ciklon je opustošil vso floridsko obalo. — Železnice so razdejane, zveze pretrgane. — Divjanje ognjenika Rokatinde. — Pol otoka Palovehe pod vodo sveta Šofer zgrabil zaradi »najdenega« predmeta. 3 osebe se za paket sploh niso brigale, pustile so ga, kjer je ležal, a 11 oseb je šoferja opozorilo, da je v avtu nekdo nekaj pozabil. Ta statistika o poštenosti ljudi ne bi bila v drugih mestih gotovo nič boljša. naročiti, naj pripelje gosta m ga je vp«ra-šal, kaj želi. Stavil sem 2500 frankov, da me boste sprejeli. Tukaj imate 500 frankov za Va- ši dve minuti. Dva tisočaka pa ostaneta meni. To pomeni, da zaslužim lahko 750 frankov na minuto več kakor vi. Ljudje hočejo imeti svoj čudež Kakšno mnenje ima o Konnersreuthu znameniti dunajski psi-hijater, profesor Wagner - Jauregg, V Konnersreuthu, domovini krvavi J aa? — Terezijo Neumannovo so držali v ^ I afO-rr iia Moiimn nnrMro irno v\ ■ nPlrn i naon rin n nl'i Hinllri lrnlr/M« pot poteče Terezije Neumannove, imajo spet visoko sezono. Katoliški bavarski listi poročajo, da so se ji vizijonarna stanja obnovila v isti meri kakor v pretekli zimi in pomladi. Večje število cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi dunajski kardinal dr. Piffl, meissenski škof dr. Schreiber, litomeriški škof dr. Gross, nadškof grof Zichy iz Kalocse, inomoščaski škof dr. VVaitz in na stotine ljudi je poro-malo v Konnersreuth, da si ogleda «čudeže». Toda domači župnik Naber ne dovoli nikomur k bolnici, kdor se ne more izkazati s potrdilom bamberškega škofa. V Ameriki pripravljajo baje študijsko komisijo, ki jo obišče v kratkem. Znamenitega dunajskega učenjaka, prof. Wagner-Jauregga, so vprašali te dni, kaj misli o stvari in je podal sledečo izjavo: «Ta slučaj sem proučeval prav za prav le ob njegovih početkih. Od tu ne morem podati nobene sodbe, moral bi dekle preiskovati tukaj na kliniki, i. s. dalj časa. A je vprašanje, da-li bi bilo to zaželjeno. Tedaj bi moral ljudem morda vzeti njih «čudež». Ljudje pa hočejo imeti svoj čudež. Že mnogo oseb so proglasili za «svete» in jim priznali «čtidež». Zakaj ne bi smeli imeti ljudje tudi danes svojega čudeža, če jim je doživljanje tega srčna in verska potre- nekaj časa na neki kliniki, kakor so po* ročali. Stalno nadzorovanje je bilo tedaj v rokah duhovnih sester. Te pa se na-dbljejo čisto razumljivo k veri v čudeže. Znanstveno kontrolo bi izvedli bolje ljudje, ki so rajši skeptični. Za posebno čudo velja dolgi post konnersreuthskega dekleta. Ali je ta res nogoč? Na takšna vprašanja ni mogoče odgovoriti. Lahko bi pač dejal: X se je, kakor pišejo, postil toliko časa, Y toliko, Terezija Neumannova se je torej postila dalj časa nego X ali Y. Toda ne glede na to, da nisem v literaturi stra* dalnih umetnikov popolnoma doma: Ali vem za gotovo, da je vest o trajanju posta obeh in vseh treh resnica? Ne morem reči: Mogoče je, ali pa: Ni mogoče, da bi se kdo tako dolgo postil. Ce so opazovali tako dolg post, potem bo •>ač resnica. Potrebno je seveda, da takšno stvar korektno opazujejo in ove* >vijo. O Tereziji Neumannovi pa tega doslej ni mogoče trditi Ali se sklada vse, kar proizvaja kon-nersreuthsko dekle, z znaki histerije? Gotovo je mogoče, da se pojavljajo v okviru histerije različni simptomi, o kakršnih pripovedujejo glede Terezije Neumannove. Toda vsa konnersreuth-ska zgodba je, vsaj doslej, samo stvar vere. Znanstvena zadeva ni.» Zagorevanje kot posledica solnčnih kopeli Močna rjava koža ni vedno znak zdravja. Mnogi ljudje menijo, čim bolj potemnijo v solncu, tem bolj je to znak zdravja. Letošnje leto nas je obdarilo s solnčno svetlobo in toploto tako, da bi ju lahko primerjali z razmerami v tropskem pasu. A je kdo slišal, da se ljudje v tropičnih krajih izpostavljajo solncu bolj nego je po sili potrebno? Če to premislimo, bomo začeli tudi dvomiti o potrebi in koristnosti prostovoljnega zagorevanja v poletnih mesecih. In če pogledamo natančneje okoli sebe, bomo kmalu opazili, da baš tisti, ki imajo začrnelo kožo, solnce če-stokrat najslabše prenesejo in med njimi je največ takšnih, ki jim postane koža kmalu ovenela in gubasta. To opazujemo n. pr. pri delavcih in delavkah na polju, ki so izpostavljeni po cele ure žgočim žarkom. Treba je končno pogledati, kakšen pomen ima barva kože. Malokdo, ki rad poležava v solncu, ▼e, da je zagorevanje samo varnosten proces proti učinkom prevelike svetlo- be in toplote. V nižjih plasteh kože se stvori plast temnega barvila ali pigmenta. To se zgodi seveda samo pri svetlokožcih, črnci ne morejo zagoreti, ker so že itak črni. Na ta način se telo avtomatično zavaruje proti solnčnim vplivom, ker regulira pigmentna plast dovajanje in odvajanje toplote. Ta plast je nekakšen aparat, ki absorbira toplotne žarke, koža sama pa je nekakšen transformator, ki spreminja prežarko solnčno svetlobo, zlasti pa tako zvane ultravijoletne žarke v toplotne žarke. To spreminjanje se vrši posebno tedaj, če postane koža rjavkasta. A pri nas belokožcih ima koža to možnost spreminjevanja in obvarovanja samo do neke meje Na tisti točki, kjer se ožge, začenja to sposobnost izgubljati in tako nam postane razumljivo, zakaj prenašajo beli »črnci« solnčne učinke slabše nego tisti, ki so zmerno ogoreli in ki so se samo polagoma privajali solncu. In s tem je povedano za tiste, ki znajo misliti, vse. Kralj vseh pobegačev Pred dvema letoma je umrl v De* troitu v državi Michigan skrivnosten in znamenit človek, artist Harry Hou* dini. Še danes se prepirajo v Ameriki o tem, ali bi ga uvrstili med šarlatane ali med genijalne glave. Bržkone bi zadeli v črno, če bi dejali, da je bil genijalen šarlatan. Eno je pa gotovo: Se danes niso mogli dognati, kako je izvrševal svoja mojstrstva, to skriv« nost je vzel s seboj v grob; in tudi bi* jografična knjiga, ki jo je izdal sedaj njegov prijatelj Harold Kellock in ki jo je pohvalila še živeča Houdinijeva žena, nam te skrivnosti ne razodeva. Harry Houdini, po pravem imenu Erick Weiss, se je rodil 1. 1874. kot sin madžarskega židovskega rabinca v Appletonu (Wisconsin). Že kot otrok je kazal nenavadno sposobnost: no* bena zaklenjena vrata niso bila pred njim varna. Samo da je kakšno kiju* čavnico ali žabico potipal — in se je odprla. Z devetih letom je ušel z ne* kim cirkusom, priučil se je umetnosti visenja na trapecu, pobiral je bucike z očesnimi vekami, nadel si je ime te» daj glasovitega francoskega čarovni* ka Houdina, pri neki cirkuški predsta* vi je uničil obleko neki v sprednji vr* sti sedeči dami in — se je ž njo po* ročil, neprestano si je izmišljal nove artistične trike, ki so ga napravili slav* nega po vsej Uniji Nekoč si je dal ukleniti roke in si jih je v nekaj se* kundah osvobodil, drugič so ga zakle* nili v velik kovček in je zlezel v nekaj sekundah iz njega. Tu se je začela nje* gova prava karijera. L. 1913. je obiskal Evropo, kjer je porazil s svojimi umet* nijami vse skeptike. Vrnil se je v Ame* riko, ker mu je umrla mati. Zadnja le* ta se je bavil s spiritizmom in z raz* krinkavanjem medijev — z uspehom; poskusil se je z literaturo in umetnost* jo — brez uspeha, bil je za takšne stvari preresen in manjkalo mu je gibčnosti — njemu, ki je v telesni gibe nosti prekosil vse ljudi na svetu. Nekaj njegovih mojstrovin naj razloži to trditev. Policijski ravnatelj Pierce v Bosto* nu ga je dal za poskušnjo zapreti v celico v drugem nadstropju tamošnje Jetnišnice. Prej so mu pobrali vso ob* leko in ga preiskali povsod, da bi ne imel pri sebi kakšnega skritega orod* ja. Čez 23 minut je telefoniral ravna« telju iz nekega gledališča na drugem koncu mesta. V 23 minutah je bil od* pri svojo celico, odprl drugo, v kateri je neki jetnik čuval njegovo obleko, se oblekel, zaprl jetnika v svojo celico, vlomil jeklene duri jetnišnice, preple* zal zid, ki jo je obdajal, skočil v avto in se popeljal do omenjenega gledali* šča. Nekoč so ga pokopali v zaklenjeni jekleni krsti 2 m pod zemljo — čez kratek čas je pomolel glavo iz tega groba. Na Angleškem so ga zaprli v sod za rum. V 40 sekundah je bil zunaj in sod je bil kakor nedotaknjen. Straho* viti naglici, s katero je izvajal svoje artizme, nj moglo slediti nobeno člo* veško oko. Zastopniki newvorškega časopisja so prisostvovali tej sceni: Houdini se je dal okovati z verigami, zakleniti v močan zaboj, ki so ga zavarovali s širokim jeklenim obročem in obtežili z dvema centoma svinca; nato so ga vrgli v morje... čez 57 sekund je pri* plaval na površje, a na dnu zaboja so našli zlomljene okove, ki jih je nosil na rokah in nogah. Neverjetno kaj je ta človek vse znal. Okultisti, na čelu jim pisatelj Co* nan Doyle, so trdili, da je obdarovan z nadnaravnimi silami, on se jim je smejal. Berlinska policija ga je zgra* bila, češ da je slepar — on jo je tožil in so jo obsodili, ker mu sleparjenja ni mogla dokazati. Hotel je, da mu priznajo glede izvajanja njegovih ča* rovnij samo naravne in poštene, če* prav neobičajno razvite moči — a po* drobnejšega o tem ni nikoli razkril. Ko so ga nekoč vprašali, kako to na* pravi, da izgine 5 centov težak slon na odru začudenim gledalcem spred oči, je odgovoril suhoparno: «Tega ne ve niti slon sam.» Imel je razne slabosti, bil je nepre* računljiv, a pošten in sočuten do skraj nosti. Če bi bil uporabil svoje zmož* nosti v slab namen, ne bi bilo bolj ne* varnega in neprijemljivega zločinca od njega. Friedlerjevo patentirano sredstvo za po-speševanie rasti las GAMMA je obenem najboljše sredstvo proti izpadanju las, prhljaju in krhkosti las. Daje življensko sposobnost onemoglim koreninam las in odgaja mahovino las v močne lase. Uporaba je enostavna ter se že po prvih poskusih pokazuje, kako je potrebna. Zdravniške preizkušnje in priporočila. K litra Gamma stane 65 Din, y, litra 85 Din. Dobiva se v vsaki lekarni in dro-geriji. če tam ne dobite, obrnite se na edino generalno zastopstvo za SHS: Dro-gerijo Nada, Kolar, Gabrič, Subotica, telet. 637, ali na drogerijo Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Angleški zrakoplov »R 100« Člani britske zbornice so posetili že dogotovljeni novi zrakoplov «R 100». To je velikan, nič manjši od kakšnega prekomorskega parnika. Meri 5 milijonov kubičnih čevljev, ima široke, s preprogami pokrite stopnice, jedilno dvorano in §alon. Žene ga 6 motorjev, ki so se na poskusnih poletih dobro izkazali. Če se obnese še pri nekaj novih poletih, ga bodo zasidrali na poseben jambor v Cardingtonu. kjer bo počakal na prekooceanski polet v jeseni Vodi ga kapitan Scott. Kulturni pregled če sreča ž ep ar moža z raztrganim hlačnim žepom ... Nove knjige in revije Srpski književni glasnik Najnovejša (7.) številka te dobro arejevane srbske Literarne revije je prinesla med drugim odlomek iz romana nadarjenega dalmatinskega pesnika in pripovednika Siibe Miličiča »Ispovest jednog čoveka«. Odlomek »beta zanimiv in globoko zajet roman. Izvirne pesnri sta prispevate Dušan Jenkovi č in Novak Simič. Anica Savič Rebac je prevela daljši odlomek iz speva angleškega pesnika Johna Keatsa, Todor Manojlovič pa je posrbil fino lirske pesem Štefana Qeo«rgea. O tem dolgo nepriznanem nemškem pesniku, čigar 60-tetnioo so minuli mesec stavili tudd tista nemška krogli, ki so Geongea dosledno zanika-vaji, je priobčil Todor Manolovič kratek, zgoščen esej, v katerem karakteriziira njegovo pesniško poslanstvo. Dir. Albert Hailer k ▼ ted fteviHd zaključil svojo stu-dijo o hrvastkem pesniku Petru Pre-■nadovidu, o kateri smemo soditi, da je podala najbolj sintetičen pregled pesniškega dela tega velikana. Zelo zanimiv Je prisj>evek PrvoSa Slaokamenca o mladinski književnosti v Rusiji. Pisec koosta-fcira, da se današnji ruski mladinski pisatelja po večina izogibljejo stairib motivov z pravljičnim, neresničnim svetom io opuščajo tudi »nauke« ali »moralo« v književnosti za deco; opisujejo resnične razmere in ljudi, a tako, da deca občuti vrednost življenja in človeka. To je brez dvoma večja umetnost nego prazna fantazija z bajkami o škratih itd. Pisec pa priznava, da skušajo pri tem kolikor moči uveljaviti tendenco sedanje sovjetske družbe: Vzlic temu je nova ruska mladinska književnost trenutno najzanimivejša v vseij svetovni literaturi. V šolskem pregledu podaja beograjski vseuH-K5k,i profesor, znani biofog Ivan Gjaja tu m tam prav umestne opazke 5 naših srednjih šolah, o učnem načrtu, o posameznih predmetih. Sledita Politični pregled iti beležke, ki se tičejo nekaterih novih knjižnih in književnih pojavov doona in na tujem. Dve reviji »Letopis Matice Srpske«. Izšel je avgustov zvezek »Letopisa Mati-,e Srpske« z obilno in pestro vsebino. Svetislav Banica posveča članek današnji poli tično-kul turni Krizi jugosiovanstva in govori o »sukobu triju generacija«, pri čemer zlasti naglaša, da je srednja generacija preveč sterilna in ne more izvršiti svoje zgodovinske naloge. Gera Park a š podaja prav zanimivo geografsko politično sintezo povojne Evrope in se na koncu zavzema za sporazum vseh srednjeevropskih narodov, ki iih razvijajoča se situacija bodoče Evrope sili na skupno plat-formo. M. Milankovič nadaljuje svoja astronomska pisma in spomine »Kroz vasionu i ve-kove«, Boško Tokin premotriva tragedijo velikanov in objavlja pregled jugoslovenskega književnega in umetniškega dela za časa vojne, predvsem v emigraciji. Mih. S. Petrov Piše o »naših umetnikih in krizi naše likovne umetnosti«. Pregled modernega kiparstva podaja Kosta Strajnič v daljši razpravi »Evropsko kiparstvo 19. in 20. stoletja«. Vrhutega je izšlo več pesmi (šafkovič, Kirjakovič), prevodi iz italijanske lirike (Gv. Tartalje) in črtica Jov. Popoviča »Na križpotju«. V »Pregledu« so članki: »Kmet v madžarski politiki« (dr. O. Hoffmann), »Gledališko vprašanje v Vojvodini« (dT. D. Ki-rilovič) in »Delovanje beograjskega Nar. gledališča v sezoni 1927/28 (Boško Tokin). Zanimivi sta tudi književni študiji dr. Milana Kašanina o Todoru Mafnoiloviču in Pavline Lebl AlbaJe o potopisih Ivana Du-čiča. Kakor v vsaki številki je tudi v tej prav obilno in raznolično gradivo v petdtu. številka šteje 160 strani, ima pa še tri pole običajnih »Priloga Letopisu Matice Srpske«. Tu se obravnavajo zgodovinska vprašanja, tičoča se Vojvodine. »Letopis M. S.« je najobsežnejša in sorazmerno najcenejša srbska revija. »Savremenlk«. Izšla Je najnovejša številka tega glasila »Društva hrvatskih književnika«. Prinaša prekrasno novelo Slavka Kolara »Breza«, ki je dobila prvo nagrado v natečaju za najboljšo novelo in esej, ki ga ie letos razpisalo »Društvo hrvatskih književnika«. V tei številki vzbuja pozornost obsežna študija dr. A. BaTca o Vjenceslavu Novaku, ki podaja dokončno sodbo o tem najboljšem hrvaškem novelistu im romanopiscu realistične dobe. Pesništvo zastopajo v tei številki Ljubo Wiesner (4 soneti), Luka Perkovič ln Ljerka Premužič. Obilen je listek; dr. J. Esih je prispeval članek o poljskem pesniku Asnyku, Arsen Wenzelides poroča o najnovejših romanih Johna Galsworthyja i. t. d. Naročnina za »Savrememfk« *e pošilja upravi, Zagreb, Ilica 35.« »Zbori« št. 4. Zadnji svezek »Zborov« prinaša oMJuueJSl književno prilogo z zanimivimi poročili. Predvsem bi zaraogla zanimati širšo publiko poro« čila s turneje Glasbene Matice po Češkoslovaški, ki so posneta po kritičnih referatih v čeških listih ter so torej popolnoma objektivna. Poučno je dejstvo, da je bila Glasbena Matica tako odu-ševljeno sprejeta v inozemstvu in marsikateri drugi kukurai narod bi se zna! bolje okoristiti s tem uspehom kot se pa mi. Nadaljnje rubrik« izpolnjujejo društvena in osebna poročila ter posnetki iz drugih muzikalnih revij. Glasbena priloga prinaša Juvančevo »Al km« enfants«, nekakšno bojevnico za veseio družbo — to poslednje namreč po glasbi, po besedilu je znatno krvoločnejša. Anton Jobst se s mak) sreče poskuša v moderni z »Narodno«, Vasilij Mirk prispeva moški zbor: »Srce --roža«, ki kaže v začetku nekakšen razvoj, pa takoj na dragi strani preide v ponavljanje v poltonskih s«-kvencah, v precej butterflyskem koloritu » po vsem brezizrazno, ter postane h koncu ne lo konvenoijonalen, temveč tudi banalno dramatičen. Zagrebški skladatelj Mirko Tajčevič |e zastopan z balado »Mijatova majka« v srbohrvatskem narodnem slogu, v zanimivi ritmični notar« olji, ki morda včasi po sili (n. pr. 22/4 takt), pa vendaT dokaj karakteristično označuje epski ton. Ni slučaj, da se večina srbohrvatskih skladateljev poslužuje ruskih vzorov, katerega Jim diktira že jezikovni akcent po sebi (primerjaj t« zbor z Musorgskega »Pšruško«). »Zbori«, ki sedaj že četrto teto c«rje)e tčmA kaj hrapavo ledino našega umetnega pe -gorterja, kadar km pred teboj polk&e t idejnimi tronceptf. TatJh danes j *-:':jfci «JlOto nI v naši prestolnici med i. ^.'jarbltenskimi strankami. Le redlkokda^ naj- 4 fefocntr 'kot -.tesi igjednejšeg*1 potttfita de-> ^ 'fe^rkraoo^izlavo.. Tam, kjer. nI. -fepa iwrtrJtileJo M £esatoo>. Kl*f*c,«e Je Po favfl Jfcjepan Radie m Narodni »kupŠČihi. AH fi^štttei y Beograd, se Je 2e vedelo, da bo-$k> padale Izjave. Pokojnik Jfh je sipal Jfflr - {fc rokava. O teb Izjavah si lahko razr fcčao. Mnogokrat Jih nisj doumel tn nI ti bilo , Jasno, kam cikajo. (BsaottE« ao bfle vsetej. Radič Je govoril o yt£skfh aocijabižh ta gospodarskih idejah, ffpietal Je intormsudje iz prvih virov, odkrivaj zakulisna dogodke hi pa pogumno papadai brez ozira na levo ln desno. Kako santontvs so bile gruče novtaarjev flfcoii Stjepana RacSča! Mož Je nanradisio isi y totet,Ju v predsedniški sobi svojega ah pa si dal prinesti stol na sikup-rerando. Novinarji so bili takoj «raven z dolgo mteo in intervju se Je pri-§si... Enako zanimiv kot totervfe sam, Je trti Stjepan Radič. Sedel Je nepremično. Diktiral je vedno brez prestanka, brez prt-inišllaflija, nikoli v skrbi za izraz ali za mi-fel. Prapfral Je z bogastvom svojih misli. 2Sas*i velik Je bfl Radič v opisovanja do-godk&r in svojih sestankov ob času vladnih kriz. V vsakem njegovem iaraen, s katerim it prijateljsko božal svoje prijatelje in drz-po ratzgatjeval svole nasprotnike, ie bik fendeTica, Črtal Je značaje, SHkal razpolože- nja kot resnični Impresljonistični mojster s paleto najpestrejših bairv. Vsak Radičev intervju Je bila senzacija. Posluževal se je često tudi tehničnih sredstev in vpletal setnzacijonalne momente da je ž njimi pritegoval nase in na svolo politiko pozornost Javnosti. Kadar Je bilo treba govoriti znanstveno, je to delal z vervo univerzitetnega profesorja. Diktiral je članke ln lntervjuve z vseh polj človeškega znanja. Znal Je pogoditi tako priiprosto narodno dušo, kakor vihravi milje srbijanske politike. Zbirke njegovih lntervjuvov bodo doku-mend i njegovega nedosežnega duha, njegove miselne nadprodukcije, kakor tudi enega največjih novinarjev, kar Jih Je rodila naša zemlja. Kaj Je b!f Stjepan Radič ra pomične re-porterfe, to se bo videlo iela sedaj. Danes stojimo pred praznino In vrzeljo, ki Je ne bo mogoče tako hitro premosti d. Dr. B. Posmrtna maska Stjepana Radiča, ki jo je posnel kipar Rudolf Valdec Radičevo slovensko dekle i Ka robu Škofje Loke, tam kjer se od ce- pSta v Selško dolino odcepi pot proti Kranju in Crngiobu, stoji na obeh sitraneh ce-'tlč velika Joškova domačija. Je že na far i ali, kakor starodavni vasi pravijo pri gosposki, v Stari Loki. Na levo Je pod silmo lipo dolg vezan kozolec, za njim enonad-Stropmo gospodarsko poslopje, spodaj s hlevi, zgoraj pa s shrambami in kaščatni, 'dalje pa še ena hiša s stanovanjem v prvem nadstropju, kjer je več let stanoval Rihard Jakopič in skozi okno slikal svojo (»Staro Loko v snegu«. Na desni pa ponosna hi?,a z znamenjem Marijinega oznatnenja fa sv. Jurija na vogalu, da kaže romarju, po kateri poti naj gre k čudodelni Mariji v Cnrgrob in kam naj krene k »materi far i«, kjer imamo v velikem oltarju sv. Jurj a To je »krvavo znamenje« ail »na Gav-fenku«, kjer so obešali rabojnike in coper-nice, pri sosedu »na SekaJišču« pa sekali glave, dokler so na gradu gospodovali škofje iz Freisinga. Potem so si pa tam postavili Dolenci iz Martinjvrha svoje mogočno domovanje, da je dosti prostora za domače in družino ter za goste, ki ni hiša nikdar brez njih. Kdo le nI sedel v hladni, prostorni ve21 za ogrosrsTK) javorjevo mizo m kdo se še ni hladil v okrogii ntici za hišo ali pa v oni tam na robu velikega vrta nad grajskim »Podnorn« ? Najimenitnejši med temi Je bil gotovo Stjepan Radič, ki je po mamri i. 1891. dva meseca jedel beli Joškov kruh. Najteonperaimentoejši abuturijent nI mogel najti temperamientnejših prijateljev, kakor so bili Joškovi fantje, naijboljši pevci, najbolj korajžni pretepači in najdrznejši vasovalci vse soseske, in pa lepa njih sestra Jerica. To bistro dekle z vsemi talenti je postalo ono »slovensko dekle«, ki ga Radič poveličuje ob vsaki priliki, kadar pije ali govori o Slovencih. Se letos na sv. Jožefa dan po shodu pri skupnem kosilu v, Kazini je slavil slovensko dekle, ženo in mater in šaljivo rekel, da bi bil tu(!i on vzel Slovenko, če... Sentimentalnega Radiča spomini so pa tedaj leteli v utico hi pred klavir daleč nazaj v mladost. Rada ga je imela Jerica, ali kaj bi z vihravim fantom, ki je bil iz-klfučen iz šol in so ga po »šubu«. poslali domov. Sevef. H to puntarstvo strašno imponiralo Je - rodoljubki, najboljši pevki, deklamatorici in igralki na vseh či-talniških veselicah. In njenim bratom tudi, Mladi Radič v Kamnika Leta 1890. je prišel devetnajstletni dijak Stjepan Radič k nam v Kamnik. Bolele so ga oči in iskal je pomoči pri župniku kneipu v Worisnofenu na Bavarskem. Bil je reven študent in za« to so mu svetovali tam gori, naj gre raje v kranjski Worishofen, v Kam* nik, kjer je mnogo ceneje, a voda rav» no tako dobra, zdravnik pa Kneipov učenec. Edino premoženje, ki ga je prinesel s seboj, je bila — tamburica. Slučajno se je seznanil z mojim bratom Lojze« tom, tudi višjegimnazijcem, in z nami skupaj je spal potem vse poletje na hlevu v mrvi. Tudi jedel je pri nas ono priprosto kmečko hrano, kakršno nam je kuhala mati. Kot priboljšek je še dobil vsako jutro in večer skodelico svežega mleka — »naravnost izpod krave«. Bil je droben, zgovoren fant, čedne zunanjosti in kdor ga je spoznal, je imel rad tega ognjenega brata Hrvata in navdušenega Slovana. Brat ga je tudi seznanil z našo se« strično Loni, ki je bila tedaj učiteljica v Tunjicah. Obiskala sta jo, a po poti domov v mesto je Radič igral na tam« burico in pel «Slovenka i Hrvat,» ka« kor je hudomušno popravil besedilo. Pozneje sta s sestrično velikokrat sku« paj igrala: ona na citre, on pa na tam« burico. Seznanila ga je tudi z drugi« mi gospodičnami; saj veste: fejst fant je bil, Hrvat, nosil je rdečo hrvaško čepico na glavi in punce so ga rade gledale.. # Sestrična ga je prosila, naj ji napiše kaj v spominsko knjigo. Radič prelista knjigo, pa ji jo vrne: »Ničesar Ti ne napišem, ker so Ti tudi Švabi vanjo pisali!» V Kamniški čitalnici je veselica s igro, petjem in deklamacijami. Na oder stopi tudi Stjepan Radič in de« -klamira Gregorčičevo pesem «Kmečki hiši», tako ognjevito in s takim ču« stvom in s takim zanosom, kakor še nisem slišal deklamirati nikogar. Drugo poletje 1891. pride Radič zo* pet k nam in ostane pri nas do jeseni. Tega leta je bila v Kamniku šesta ve« lika skupščina družbe sv. Cirila in Me« toda. Na banketu se oglasi tudi Stje« pan Radič in govori nad eno uro, ne« pripravljen, toda tako priprosto in ta« ko od srca, kakor ie znal govoriti le on, In zopet je bila beseda le o Slovan« stvu in njegovi bodočnosti... 22. junija 1893. so praznovali v SI« sku z veliko svečanostjo tristoletnico bitke pri Sisku, kjer so Hrvatje prema« gali Turke. Moj oče in srednji brat sta se peljala tudi doli in prišla skupaj s Stjepanom Radičem. Povabil jih je, naj ga drugi dan obiščeta na njego« vem domu v bližnjem selu. Potem sta ga slišala na grajskem dvorišču, kjer je bila glavna veselica, kako je z odra govoril proti banu Khuen Hederva« ryju, «temu mažarskemu huzarju in zatiralcu hrvaškega naroda« in kako ie s svojim govorom navdušil kmečko množico in mladino, da ni bilo odo* bravanja ne konca ne kraia. Drugo jutro sta šla oče in brat v Radičev rojst* ni dom, kjer sta izvedela, da so ga od« vedli pandurji v ječo ... Par let pozneje je prišel Radič še enkrat v Kamnik. Peljal je večjo druž* bo hrvatskih visokošolcev v Kamniške planine in obenem obiskal moje star* še... Pozneje ga nisem videl več do letos, ko sem ga gledal in poslušal na Taboru in na predavanju v «Uni* onu». Pravijo, da je bil Radič vihrav in ne« dosleden ter da je često menjal svoje prepričanje. Tudi jaz in še mnogo dru* gih smo bili pred leti istega mnenja, to je tedaj, ko ni hotel s svojimi v skupščino. Zdaj vidimo, da je on glo* boko in daleč gledal. In ko ga ni več med nami, čutimo, kako krivico smo mu s svojim s>mničenjem delali. On je bil od samega začetka pa do konca dni dosleden Slovan, z dušo in tele* som. Ostal je zvest Slovanstvu in zvest in hvaležen sin kmečke grude, ki ga je rodila in vzredila. Rad. PeterlimPetruška. Sožalje ljubljanskega župana in akademikov £upan dr. Dinko Puc je poslal vdovi go-spej Mafenki Radičevi sledeči brzojav: »Pretresen po tragični uesreči, ki je zadela Vas in Vašo rodbino s smrtjo soproga in očeta, a ves naS narod z izgubo velikega idealnega in nad vse požrtvovalnega voditelja in boritelja mučenika Stjepana Radiča, sporočam Vam svoje najgloblje sožalje. Mestni župan dr. Dinko Puc«. Podobna brzojava sta bila odposlana tudi strankama KDK in HSS. Razun tega je župan izrazil pismeno sožalje o priliki smrti g. Stjepana Radiča gradonačelniku glavnega mesta Zagreba g. arh. Vjekoslavu Heinzlu sledeče vsebine: »Velespoštovanemu gospodu arh. Vjekoslavu Heinzlu, gradonačelniku v Zagrebu. Bratski hrvatski narod je zadela s smrtjo Stjepana Radiča, enega njegovih najpleme-nitejših narodnih voditeljev, težka izguba. Niegova neizčrpna ljubezen do naroda, ki mu Je dajala vso moč za težko politično ln gospodarsko delo, ga Je tesno zvezala i vsem narodom, ki bo le težko pogrešaj velikega voditelja. Poleg hrvatskega naroda Je težko prizadeto tudi glavno mesto Zagreb In kot našemu bratskemu mestu si dovoljujem v imenu mesta Ljubljane izraziti naše naj-iskresejše sožalje Naj bi težke preizkušnje zadnjega časa združile obe mesti k še tesnejšemu in izdatnejšemu skupnemu delu v korist našega naroda. Blagovolite sprejeti izraze mojega najodličneišega spoštovanja župan: Dr. Dinko Puc l. r.« Akcijski odbor Akademskega agrarneg« kluba »Njiva« in Demokratskega akademskega kluba »Jugoslavija« Je odposlal vodstvu Kmečko - demokratske koalicije v Zagreb sledečo brzojavko: »Akademska omladina Kmečko-demokratske koalicije na ljubljanski univerzi se klanja smrtnim ostankom, prisega, da bo v borbi, ki Jo čaka, ostala verna onim idealom. za katere je dal svoje življenje njen voditelj, učitelj in ideolog Stiepan Radič.* Sv. Štefan: Glej, brat moj v Bogu! Mene so kamenjali za. voljo vere! In Tebe so ustrelili... Jokali so takrat in jočejo danes! Stjepan: Resnično, resnično! Ali tako stoji zapisano v knjigi vseh knjig: »Glejte, pošiljam vam preroke, modrece in pismouke, in nekatere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a nekatere boste bičali v shodnicah in preganjali od mesta do mesta!« Sv. Štefan: Ali še to stoji zapisano: »Gorje vam pismarjt in farizeji! Kako boste ubežali sodbi pekla?« Po Evangeliju sv. Matevža XXXIII. 29. do 35. vrsta. ker so bili prav tako živi kakor Sripica. Tudi njih troje Je oče hotel izštudirati, pa se je Janez kmalu vrnil iz realke. Tine je moral v Karlovec, kjer se je s svojim petjem preril skozi gimnazijo, le Francek ni bil za študiranje in je raje lazil s puško po gozdovih in vlekel brez karte postrvice iz Sore. Bil Je čisto zanič in ni bilo drugega iz (njega kakor najbojevitejši Sokol, najpopularnejši veleindustrijalec in najdemo-kratičnejši naš graščak. Tine, ki je bil najstarejši lovec in ob prostem času tudi blagajnik finančne direkcije v Ljubljani, je iz Karlovca pripeljal razen Stipice tudi še Hrvata ojata ter, če gospe direktorja Mateja Hubada — naše Jerice — ne vara spomin, tudi veselega Broliha, sedanjega profesorja v Mariboru. V škofji Loki in okolici je bilo pa tudi polno veselih študentov s Tinetom In Evge-nom, sinom župana Sušnika, da ni bilo v mestu nobeno noč miru, in je bil policaj Tone brez moči. ker je bil županov zraven. Če niso vasovali s kmečkimi fanti po vaseh, so pa prepevali na kegljišču pri 2oržu, kjer se je zaradi treh zalih hčera tedaj reklo »pri treh Gracijah«. Dopoldne so skrokani fantje spali. Radič je pa sedel ob klavirju poleg Jerice, ki mu je morala Deti in peti, da se je na- učil vseh naših pesmi. Ko so zaspani fantje začeli kričati nad njima, sta pa šla v, utico čitat. Vsak dan po več ur, ker je Radič hotel spoznati vso slovensko literaturo in se naučiti slovenski tudi govoriti, razumel je namreč že prej. Ker že takrat ni mogel sam, je čitala Jerica glasno. Vse pesnike in pisatelje ter tudi poučne knjige, vsak dan pa seveda »Slovenski Narod« od konca do kraja. Potem sta debatirala in se prepirala o Planinskih Hrvatih ter sanjarila. Govoril je Stipica z Jerico le slovenski, da se nauči. Naučil se je seveda po loško. Cez nekaj tednov je Jerici že čital svoje slovenske pesmi na njo. Hudo zaljubljene seveda, kar drugače tudi biti ni moglo. Poln zvezek jih ie napisal, a Jerica se ne spominja več niti enega verza in tudi zvezka ni več nikjer. Jaz ji že ne verjamem, saj je še vedno navihana in vsa mlada porednost. Samo eno pesem še pomni, pa je ne smem objaviti, ker bi mi zares zamerila. Ce mi ne pove vsaj še ene, pa jo izdam, da se boste smejali skoraj slepemu pesniku, kako opeva lepoto svojega ideala. Dijaška družba je delala izlete in v okolico je hodila tudi Jerica z njimi, najraje pa po senci ob Sori na Kazino na ocvrte postrvi Sploh so tako prešerno uživali počitnice, da je skrbna in kakor mravlja marljiva Joškova mati vzdihovala, češ, kolikor pokrije Liubnikova senca, so sami lenuhi. Oh, če bi imela tako pridne sinove, kakor je Štefan, ki vedno tiči pri Jeričinih knjigah ali pa piše! Oče Jošk je pa dejal, naj se iznore gadje, da bodo za kaj možje. Pa sta imela prav oba. Ko je bil Radič komaj šest tednov pri Joškovih, je znal na pamet že vsega Prešerna, Gregorčiča in Jenka Dijaki so priredili veselico v Kamniku in Stipa je de-klamiral dolgo slovensko pesem tako dobro, da so ga Kamničani imeli za pristnega Ločana. Dolgo in mnogo je Radič pisal Jerici ln še celo iz ječe. Kadar je prišel v Slovenijo, jo je vedno obiskal, le na sv. Jožefa ni imel časa, vendar je pa ni pozabil pozdraviti, ko je slišal samo odtenek loškega dijalekta. Kakor kralj leži na mrtvaškem odru v Zagrebu Stjepan Radič, za Šmarne goro v idilični lepoti pri cerkvi čudodelne pomočnice slepih, sv. Lucije na Skaručni, pa misli na najbistrejšega jugoslovenskega vidca njegovo — slovensko dekle.« -4 Antte Gaber. ^ «JUTRO« S' 12 VTTT. 1° Žalna seja mariborske KDK Maribor, 11. avgusta. Poslovni odbor KDK za mesto Maribor J« pozno sooči sklical za danes ob 11. žab no spominsko sejo ob priliki smrti veli* kega narodnega voditelja Stjepana Radi* ča. Četudi je danes sobota in so bili go» spodarski krogi ter nameščenci zadržani, se je vendar v dvorani Narodnega 'doma zbralo veliko število somišljenikov in pri* jateljev KDK. Bivši minister dr. Kukovec je v glavnih obrisih naslikal veličino političnega kon« cepta pokojnega Stjepana Radiča, ki je vedno imel pred očmi kot glavni cilj bla» gostanje svojega naroda. Govornik je po* udarjal veliko krivdo one slovenske stran* ke, ki je s svojo zahrbtno politiko poma* gala pri razvoju dogodkov, ki so neposred ni povzročitelji smrti Stjepana Radiča. Ta stranka še danes niu videla, kako usode* polna je njena pot za slovenski narod. %nagati pa mora ideja enakopravnosti in svobode, za katero je pokojni Stjepan Ra* dič padel kot mučenik. V imenu organizacije SDS je govoril oblastni predsednik dr, Lipold, pridružu* joč se izjavam dr. Kukovca. PTav mi Slo* venci, ki smo dolga leta stremeli po zdru* žitvi vsega, kar čuti res narodno in svo* bodno, moramo biti hvaležni pokojnemu voditelju in mučeniku, ki je s pomočjo svojega mladostnega prijatelja Svetozarja Pribičeviča dal življenja tem našim že* ljam. Spomin dragega nam Stjepana Radi* cll bomo najlepše počastili s tem, da čim tesneje strnemo naše vrste v borbi za ena* kopfavnost vsega jugoslovenskega naroda. S trikratnim klicem «rslava» je bilo nato zaključeno žalno zborovanje. Zadnja pot dekana Koblarja Kranj, 11. avgusta. Kranjskega dekana g. Antona Koblarja, B« krije zemlja a tukajšnjem mestnem po-že krije zemlja na tukajšnjem mstnem pokopališču zadai za Prešernovim grobom. 2e v prvih jutranjih urah so prihajali znanci in prijatelji pokojnika, da prisostvujejo njegovi zadnji poti Pred deveto uro se je zbrala velika množica pred župni-ščetn, od koder so prinesli rakev z njegovim truplom v lepem spremstvu v žup-no cerkev. V natlačeni cerkvi je vodil obrede ljubljanski kanonik Ignacij Nadrah. ki je imel tudi daljši poslovilni nagovor. Okrog polenajstih se ie formiral na glavnem trgu ogromen sprevod, ki ga ie otvo-rila osnovnošolska mladina iz Kranja in Primskovega, sledila so številna zastopstva kranjske gasilne župe, kranjskega Sokola. Narodne Čitalnice. Orlov in drugih neštetih korporacij in društev, med drugimi člani mestnega občinskega odbora z županom g Cirilom Pircem. Pozornost je vzbudila močna deputacija SKS iz kranjskega sreza z velikim vencem. Pred ra-kvijo ie stopalo 52 duhovnikov. Na grobu se ie poslovil od pokojnika zastopnik ljubljanskega Muzejskega društva £. dr. Mal, proslavljajoč njegove zasluge kot zgodovinarja. Mestni trgovci in obrtniki so v znak žalovanja v času pogreba zaprli svoje obrate. Pot slovenskih študentov po Črni gori Cetinje, 7. avgusta. Povsod po črni gori so sprejemali nas, alovenske študente, ki smo imeli precej poti po jugu države za seboj, s pravo bratsko ljubeznijo. Vso pot, koder smo se vozili. nas ie ljudstvo prisrčno pozdravljalo. Motor je brnel in avto požiral kilometre ter nas vozil dalje po serpentinah k cilju. Samo od časa do časa tudi motorjeva sila ni mogla premagati narodovega navdušenja, avto se je moral ustaviti in ljudje so nas pogostili. Sledili so bratski razgovori. Pa se oglasi star seliak in vpraša: »Zakaj se prepiramo? Saj smo vendar do duši in srcu eno. Ej, mladina draga, bodi ti bolja od nas starih!« V Beranih smo bili gostje komandanta polkovnika g. Hitlerja in občina nam je priredila svečan banket, na katerem ie bilo izrečenih več bratskih zdravi. V petek 3. t. m. dopoldne smo posetili grob nedavno umrlega vojvode Gavra Vukoviča, opoldne pa smo se odpeljali v Pndgorico. kier sta nas sprejela občina in Sokolsko društvo, ki sta nas brezplačno nastanila v hotelu »forperial«. Banketa, ki ga je priredila občina, so se udeležili tudi zastopniki javnih oblas/tev in društev s predsednikom občine g. Ščeoovičem in g. sreskim poglavarjem na čelu. Nad vse prisrčen ie bil sprejem v Nikši-ču. kamor smo prispeli v soboto 4. t. m. preko Dandlovi&rada. Ze 20 km pred mestom so nas dočakali zastopniki Sokolstva ln občine, nas vzeli na svoie avtomobile in nas odpeljali v mesto. Pred mestom nas je pričakala velika množica meščanov in kmetov, ki so nas navdušeno pozdravili jn nam želeli dobrodošlico. Polnoštevilno so bila zastopana društva, kakor Sokol (z zastavo). pevsko društvo »Zahumlje« (z zastavo). žensko društvo »Kosovska devoi-ka«, Učiteljsko društvo Im Obrtno-delavsko udruženie. V Imenu občine nas je pozdravil g. Grtijica Novakovič, za pozdrav pa se mu je zahvalil v slovenščini g. Bučar. Pevsko društvo Je pod vodstvom prof. g. Nikole Pariškega odpelo nekaj nacijonalnih pesmi, nato pa so nas spremili v restavracijo Obrtnega doma, kjer je bila zakuska, imed katero je pevsko društvo marljivo prepevalo črnogorske in makedonske narodne pesmi. Pri večlem banketu smo dobili Ust »Slobodna Misao«, ki Je prinesel krasen pozdrav narodnega pesnika »Po-robfienol Istri prigodom posjete Slove-naca«. Iz NFkšiča smo odpotovali v manastir Ostrog, odtod pa na Cetinje. kamor smo prispeli v ponedeljek zvečer. Ker vlada tukaj epidemija škrlatiMe in le najstrožje zabranieno vsako zbiranje ljudstva, je nameravani svečani sprejem odpadel. Sprejela pa sta nas predsednik občine in rektor pravoslavnega bogoslovja, katerega gosti emo bril. S Cetinja odidemo na Lovčen, da se poklonimo velikemu Ncali v razdilio 5 m in nato zakričal: »Halt, wer da?« .. Ko so Rusi uvideli, da smo jih zapazili, so pometali puške v sneg in zbežali. S pomočjo tovarišev ki so prihiteli iz strelskih jarkov, smo več Rusov ujeli in zaplenili precei pušk Zjutraj ob 6. so se vrgli Rusi z vso silo na naše vrste. Bombardirali so nas z ar-tiljerijo ves dan. toda k sreči niso nikogar ubili. Pač pa ie pričela goreti na levi strani od nas velika vas. ki le b'1a kmalu vsa v plamenih. Slišali smo še obupno kričanje. ki pa je naelo zamrlo. V tem trenotku so Pusi začeli napadati. Naj jih le še toliko padlo — Rusi so rasti? iz tal kakor gobe no dežju, ugrabili so nam vse stroinice. uieli 1000 mož, premnogo pa jih Dobili in ranili Kozaki so s palicami bili no nas Kbzaki so nas razvrstili v oddelke ln nas gnali čez karpatske gore in skozi Galicijo 13 dni. Če smo se trudni ustavljali, so s palicami bili po nas. da so nas zopet spravili pokonci. Ko sem prišel v Ravarusko. sem obležal bolan na legarju v tamošnji bolnici, ki ic ostala po več bojih brez strehe in napol porušena Iz tega mesta, v katerem skoraj ni bilo hiše ki bi ostala nepoškodovana. so nas odoeliali najprvo v Kijev, nato oa v simbersko guberniio. kjer sem ostal 3 tedne v bolnici Ves čas sem bil poln uši. tako da ni bilo toliko cele kože na meni. da bi jo pokril s prstom. Bog ne daj, da bi popre! vedel, kako se mi bo nekoč goddo v ruskem ujetništvu — potegni! bi repetirko in bi se ustrelil naravnost v glavo! V tem taborišču je bila smrt doma. Iz simiberske guberniie so nas odpeljali v Harkov, kjer je bilo taborišče avstro-ogrskih ujetnikov slovanske narodnosti. Nekega dne smo ugledali med nami srbskega generala Živkoviča, k' nas ie pozval, naj se vpišemo v srbsko d ibrovoljsko armado in prisežemo zvetobo kralju Petru. Neki Bosanec - narednik ie odvrnil: »Dva brata imam na fronti, ne morem!« Vse one. ki se niso hoteli vpisati med dobrovoljce. so odgnali v iekaterinoslavsko gubernijo. kjer so nas zbrali v nekem taborišču okoli 25.000. Kmalu se je pojavila kolera, nato še tifus. V tem taborišču ie bila smrt doma. kajti v kratkem ie pomrlo nad 5.000 tovarišev. Pobila sta me s puškinim kopitom Zaradi takih razmer ni čuda, da sem se, kakor drugi, tudi jaz vpisal slednjič med dobrovoljce. Zbralo se nas je v Harkovu okoli 4000 obupancev. tako da so bile vse barake prenapolnjene. Neke noči je zado-nel klic: »Gori! Bežite!« V polspaniu sem skočil s podstrešja na prosto, kjer je ustrelila name straža. K sreči mi je krogla le oprasnila kofo na čelu. Skočil sem v okop in hotel zbežali iz taborišča, ko sta me prehitela dva stražarja in me pobila na tla s puškinim kopitom. Bil sem tako hudo ranjen, da seim ležal dva meseca v bolnici in da sem hodil potem še nadaljnja dva meseca po bergljah. Ob smrtni postelji svoje prve žene. Ko Je nastala revolucija, »o nas Rusi osvobodili, nakar so se nekateri vrnili po 'burnih doživljajih v domovino, drugi in z njimi jaz pa smo ostali kot zapozneli ptiči v Rusiji. Imel sem to smolo, da sem bil skoraj vedno bolan. Če bi mi 1. 1919. ne stregla neka predobra ruska mladenka — bolehal sem na pljučnici — bi neizogibno moral umreti. Bruhal sem kri: in koliko se je potrudila, da me je ohranila pri življenju! Šla je iskat zdravnika peš 18 km daleč! Ko sem za silo ozdravel, sem jo poročil. Bila je zelo revna komaj 100 rabljev je imela premoženja, jaz pa 200. Leta 1927. mi Je nenadoma umrla. Tik pred smrtjo smo jo obkrožili na smrtni posrtelji: jaz, 8letni sinček Aleksander, 71etni Ivan-ček in 31etna Lidočka. Dragi moji, ko bi vi vedeli, koliko sem takrat jokal in besnel od obupa! . . . V sanatoriju nad Črnim morjem Toda čas celi hitro tudi najtežje rane: nedavno sem poročil Maruško Leontijev-no, ki ljubi iskreno moje otroke, zlasti še Lidočko. Z Maruško imam zdaj 9 mesecev staro lčerko Famaro. Svojo družin i co imam nad vse rad, posebno pa ženo Maruško. Ko grem z dela, me že pričakuje ob cesti in me vprašude, kaj sem izpadla, posebno otvoritev doma se le izvršila na zelo prisrčen način. Ku-roovaJa )e gosipa Uhlichova. Jastraioa kopališča, cerkvene obrede T>a le oipravnl domači gosp. župnik Bohak ob lepem petju cerkvenega zbora s spremljanjem orkestra. Prireditev so posetili v častnem številu tudi gasilci iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Loke, Vrbovega, Laškega, Rečice pri Laškem, Teharja ia Ljubljane. Trboveljska gasilska župa Je bila zastopana po tov. Gučeku in Holešeku. Oba sta vrla gasilska organizatorja. Gasilci v Rimskih toplicah so s t® prirediit-viilo dosegli leip morailen kakor tudi gmoten uspeh. Društveni odbor se zahvaljuje vsem, loi so na kakršenkoli način pomagali, da se Je pTe- j potrebni dom lahko sezidal in da Je tudi otvoritvena prireditev tako leipo usipela. Vsak naš . prijatelj naj bo uverjen, da gasilci vedo ceniti > zaupanje Javnosti in bodo odslej s podvojeno rilo delovali za skupni procvit lepe doline. Na pomoč! t. Naši onstran granic —p V Puli spreminjajo priimke tako-4e: An-čfč Anici, Grzetdč Bani, Kiansbergej Chiusamon-ti, Perkovič Meram, Svdč Marini, Schw&Tzer Neri, Sugar Raggii, Ujčič Bonomo. Temu se pravi »prevajanje priimkov v prvotno italijansko obliko«. p— Pretepen In obsojen. V oktobru let« 1926 je bil v Buzetu napaden Ivan KLarič. Pet fašistov je navalilo nanj. Ranit so ga in zdraviti se je moral dolgo časa. Klarič je zaveden Hrvat. Zato ga fašisti sovražiijo in zato so ga napadli. Povoda ni dal on nobenega. Naravno, da je Kla-rič tožil napadalce. V Buzetu so bili obsojeni vsak na 50 lir globe. Eden je medtem umrl. Pri razpravi glavne Klaričeve priče niso bile zaslišane. Trije napadalci so se pritožite proti globi in vršila se je druga razprava v Puli. Sodniki so oprostila to trojic® in niso dopustili, da bi bile zaslišane Klaričeve priče. Klarič je obsojen na plačilo stroškov druge vrste. Fašistična justica. Napadalci si manejo roke od veselja, da smejo poljubno ubijati Hrvate I p— Predsednik bivše čitalnice v Podbrego obsojen na 2 meseca zapora. V malem selu Pod-breg pri Buzetu so imeli čitalnico, kateri Je predsedoval Anton Rašpolič. Podpredsednik }e bil Joaikim Rašpolič. Društvo je bilo razpuščeno, predsednik in podpredsednik pa sta prišla pred stroge laške sodnike v Puli. Razprava se je vršila v odsotnosti ovaditeljev. Nihče ni bil pozvan za pričo. Državni pravduik je predlagaj za oba Rašpoliča 'šestmesečni zapor. Tožba in obsodba temelji na tem, da je bila ukinjena čitalnica kot društvo nevarno za državo (pericoloso per lo Stato). Bnanitelj dr. Artusi je navajal, da je bila omenjena čitalnica društvo v selu 5 do 6 hiš, kjer so črtala »Istarsko Riječ«, »Edinost« in pulsko »Azione«. Pri preiskavi so našli samo «gradbi novega hotela neovirano tudi na vrtu, kjer s^ je pos avila nova veranda — Priporo a svoja znana, za a . -čeno samo pristna in po kvaliteti in ceni tukai na boij^a vina, svoio v las ni i lad'lnici obležano vedno svežo • ivo ter priznano deb o kuhinjo z n zkimi cenami. 9729 Zahvala. Podpisana se tem potom zahvaljujem prepotrebnemu društvu „Ljudska samopomoč v Mariboru" za znatno podporo, ki se mi je naklonila po smiti mojega moža ROK JAGODICA v polni izmeri. Dolžnost mi je, da priporočam to prepotrebno društvo vsakomur kdor še ni član tega č ovekoljubnega društva v takojšen pristop. TRŽIČ, dne 6. avgusta 1928. 9670 Antonija Jagodic. Zahvaia. Povodom smrti naše nepozabne sestre, gospe Alojzije Mihelič v Celju se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili drago pokojnico na njeni poti k večnemu počitku. Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem onim, ki so pomagali pokojnici v njeni dolgi in mučni bolezni bodisi s tolažbo ali dejanji. CELJE — POLZELA. Žalujoče sestre in brat. Naznanilo otvoritve trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da .sem otvoril v novi palači Pokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta 32. moderno opnmljeno t i? g o v i n o z delikatesnim, špecerijskim in kolonialnim blagom Skrbel bodem, da bo v zalogi vedno sveže in dobro blago po konkurmčn h cenah in solidna postrežba. Na željo dostavljam tudi na dom, potujočemu občinstvu pa tudi na kolodvor. Za obi!en obisk se najvljudneje priporočam F. R. Kovačlč. 9638 KLAVIRJI 1 Tovarna In zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben od Jelek za popravila Uglaševanje in popravila za konservatorij, Glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. To. na postrežba in zmerne cene. Tudi na obroke — Izdelovalec klavirjev R. WARB1NEK. Gregorčičeva ulica 5 si> Objava, i Uprava Državnih Monopola održače na dan 3. septembra 1928. g. III. oier-talnu licitaciju za nabavku fabrikacionih mašina t. j. tri pržonika, tri mašine za hladjenje, sejanje i mešanje duvana i tri elevatora za Fabrike Duvana u Nišu, Sarajevu i Mostaru. Uslovi. planovi kao i sva ostala oba-veštenja mogu se dobiti svakog radno« dana u kancelariji Industrijskog Odelie-nia Uprave Držav. Monopola 1. M. Br. 10965 od 3.-VIII. 1928. god. Jfare&lcL. in* tis* dopis*, k+i&č*.-auildL oglasov, postati* nxu Oglasni. oddtUk JETRA. IjttHjana, PrvUnurua, uL.4. čcJururu, rahuv pcerbu. IrtMiliur* L/ul>lja*aJl rt£41 222201 Spriu4szanf€ nahh, oglasov za, prihodnjo šUotLka JUTRA M zakLjuZL dan> prvd izidom, lista, ob ij uri,. Pozsujc, sprvjihs ojlasi, bodopru-obcesu, tr naslednjo sUviUzf Usta,. TaUfarb stuiiLkci 1491 JLali. oglase, tu službo v posnutouaJsu. uuufct/al/u *cuu*+ obajutoautaJba btstda 50par. tfcyauutjŠL ziuetk. Vin, 5*1 Pristojbina, za JHfrrr Vin, 3—. Ztnitv*, dopisovanja, in, oglasi- trgovskima, ali rtklamsusja znszuya> vsaka bistda Vtsi r-. Najmanjša rsusvk Din, xr-.Prxstojbina za Iifro Dta,^. Ur* pristojbini. f€ vpodati obtnsm, z naročilom,, dctrs* oglasi ka prtobafrejmem za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Kolar*. 23571-a Učenca krepkega is adjisvega, poltenih stari«*, k) H imel Veselje do trgovine s špecerijskim blagom, aprejmem Prednost imajo fantje, ki eo dovrliH 2 ratreda mešč. iole in rasumejo nekaj nemščine. — Hinko Kreft, Ptuj. 25632 Izurjeno pletiljo •prejmem takoj. Naslov ▼ •glasnem oddelku »Jutra«. 25674 Delavko M ni dobro šivati na stroj vreče, sprejmem. Naslov v •glasnem oddelku »Jutra«. 25679 Gospodično tadi ujetnico aprejmem ca pisarniško službo. — Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Nastop takoj« 25669 Dve pletilji kt razumeta delo na Ideal •troj, iščem sa takoj. V.pra-iata pri vratarju hotela Štrukelj. 25633 Učenko n »trojno pletenje sprejme Ivanka Ulaga, Sp. Šiška 42 25726 Strojnika k Lantovi lo&omoblfl — aprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •Strojnik 700». 25700 Učenca ali učenko sprejme takoj No vinski biro, Gospo« vetaka cesta 6. 25463 Vajenca tn vajenko x zadostno šolsko Izobrazbo sprejmem v manofaktur-ao trgovino. Ponudbe s« oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrba pri starim*. 26616 Strojepisko spreta« ki perfektno govodinjo Hčem. Ponudi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takojlen vetop*. 26644 Mesarskega vajenca krepkega, starega 16—16 let, > dobrim šolskim spričevalom, aprejmem. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 25681 Vajenca za lerljarske cM ki vajenko za gornje dele sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25563 Služkinjo za vsa opravila sprejmem s 1. cktobrom ta Zagreb. Pogoj: spričevala dolgoletne službe ln samostojno ikubanje. Predstaviti se pri Novaku, sedaj Beri v Pe-krah pri Mariboru. 25503 Boljšo gospodično (Nemko) resno in solidno, srednjih let, veffio vsega gospodinjstva ia kuhe ter drugih hišnih del, išče sa-mastojna dama k Šajarja pridnega hi zanesljivega sprejmeta • 1. septembrom na veleposestvo. Ponudbe aa oglasni oddelak »Jutra« pod Iifro »Zanesljiv 1000». 25027 KontortstlnJo ■motno vseh pisarn, dol, ■ znanjem nemške in slovenske stenografije ter strojepisja, za dobo 2 mesecev išče za takoj veleindustrija v Ljubljani. Ponudbe na kuni cddelek »Jutra« pod ro »Veleinduetrija«. mu Potnika za domače pletene izdelke pletenine), kateri potuje že v kakj drugi branii, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji trg. firma. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trg. potnik 5». 25490 Potnike tanesJHve ia poštene n. stopnfke ter agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra». 25733 Potnika za stavbne kemikalije takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek Čeme — invelir Ljnbljana. Woltova siles > 2 ogledali t brivskimi mizami in visoko omaro, pripravno ta jedilnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25374 Pisarniško omaro s steklom, za knjige, dva stola ter vsako množino dobro ohranjenih cementnih juta vreč (i 50 kg) kupi L. Sire, Kranj. 25602 Spalnico novo, lepo, ta 2400 to kuhinjo za 1100 Din — tudi posamezne dele proda Vidmar, Zg. Šiška štev. 2. 25659 Kompletna postelja naprodaj v Rožni dolini V/31. 25662 Spalno sobo za eno osebo, skoro novo, poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jttra* pod »Kompletna*. 25718 Dekliško sobo iz mehkega lesa, kompletno, belo lakirano, t okraski in ogledali , le skoro nerabljeno, radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. £5732 Dve postelji visoko omaro, mizo, 8 stole za 650 Din, starinsko kredenco, mizo s »tetažami, za dijake in razne druge stvari prodam v Gregorčičevi ulici 8. odam v Gregori 25701 Otroško posteljo rabljeno, dobro ohranjeno, kupi Ziger, Kamnik. 25707 Pohištvo spalnica ia drago, dkoraj novo, naprodaj v Šiški. Slovenska cesta štev. 36. 25526 Spalna soba žlranica a pravo žimo, postelja t vložkom In žimnl-co, pisalna miza, lovska puška, stenska ura, omara iz trdega lesa, klavir ln pisalni stroi naprodaj. — Marija Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 31. 25501 Avto «Renault» trisedežnl. ugodno prodam Avto Je v najboljšem stanju ter Je zlasti pripraven za tdravnika ali trgovskega potnika. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25017 Avto Chevrolet rabljen, ugodno proda F. Florjančič, Dunajska cesta Št. 9 (dvorišče). 25221 Motor BSA, 800 ecm, S. V., poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25708 Rabljeni avtomobili ln motocikll! Največja Izbira. Osebni avtomobili 2, 8, 4 in 6-sedežni ter tovorni vseh Jak osti, znanih znamk, nadalje več motociklov Harley David-son, Ariel, B. S. A., Rudge Whitworth vseh modelev, z in brez prikolic, Humber, Puch, Premier — po zelo ugodni ceni. Po zelo ugodni ceni na razpolago tudi B. S. A. motocikea, 1000 ccm, t dvosedežno prikolico — Na ogled pri O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Prevzame tndi v komirijsko ptrodajo rabljene avtomobile In motocikle — samo v brezhibnem stanju. 9731 Moško kolo dobro ohranjeno, po nizki eenl proda Wisjan, Ljubljana, Kolodvorska ul. 25. 25730 Kočijo lahko, Jako lepo Izdelano, popolnoma novo, prodam ali zamenjam ta pianino, ozir. kratek klavir Pismene ponudbe pod »Zamenjam 15« na ogl. oddelek »Jutra« 24531 Novo d!ro in enorečni voziček (clzo) proda UrbuiUL Hrenova fa» 9k .... 89»J Novo pohištvo it črešnjevega lesa, lepo ln solidno izdelano, po zelo niukj ceni prodam v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25502 Kupim trg. opravo ter vse za delikatesno trgovino In špecerijo potrebne predmete, regis«tr. blagajno ln več trg. lestev. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Ceno in dobro ohranjeno*. 25566 Nogavice kupi v Tovarniški zalogi nogavic ln pletenin: Ljubljana, Miklošičeva c 14 — nasproti hotela »Union«. 177 Svilena dečva ugedno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25611 Kuftinz Stare kovine kakor baker. medenino, ostružke medi, rvinec, eln-klim, akumulator plošče, ■tvinčene črke, železo, litino. šuplje, avtogume, rabljene tračnice, vagonete, traverte. stare neuporab-ljive stroje kupuje In pla ča najbolje »Calin*. k. d. Zagreb. Mandaličin* 1-b 15B Štedilnik železen, majhen, kupim takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25680 S 50.000 Din želim vstopiti v podjetje, z lastnim sodelovanjem. Ponudbe na ogiasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Bančni uradnik 1928*. 25291 Kapitalisti 700.000 Din lahko obrestujete sigurno po 20 %, pa tudi več Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod iifro »Sigurna ugodnost*. 25469 80.000 Din posojila proti intabulaciji na drugo mesto iščem za trgovino. Visoke obreeti ali brezplačno stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro naložen kapital*. 25651 Družabnika s sodelovanjem ali brea — iščem v svrho razširjenja trgovine z mešanim blagom ln gostilno. Potreben kapital 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zlata bodočnost*. 25652 Družabnika t bančno aH drugo garancijo od 100.000 Din — zi prevzetje zastopstva prvorazrednih mlinov, i I č e m. Sotrudniki imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* poj mačko »Rentabilno 73*. 25737 Gospodična ki aamore v podjetje »aio- žiti 10—15.000 Din, dobi Btalno službo. — Prednost imajo tiste, ki imajo veselje do slaščičarske obrti. Kesnejša ženitev ni izključena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Velik zaslužek«. 25623 Kompanjona starejšega in agilnega trgovca. t nekaj kapitaAa, po mogočnosti t malim lokalom v centru Maribora iščem. Ponudbe pod iifro »Sigurnost 16* na oglasni oddelek »Jutra*. 25622 Kdor Išče družabnika, ali kdor M Nud vstopil kot družabnik, tihi ali sodelujoči, naj se obrne v svrho informacij na poit-ni predal 289, Ljubljana. 25709 Vilo v Rog. Slatini 8 sob, 2 kuhinji, jedilna shramba, 2 kleti, hlev za živino in svinje, 2 vrtova, sadonosnik, vinograd, njiva in travnik, skupaj S orale, proda Anton Siberl, Rogaška Slatina. 23613 Vilo ali hišo v Ljubljani, staro ali novo, na lepem prostoru kupim za 300.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vila ali hiša«. 25635 Pozor mizarji, peki, trgovci, ga. stilnlčarji ia industrijalci! Realitetna pisarna v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28 proda hilo a mizarsko delavnico in stroji, moderno parno pekarno, moderno urejeno žago, več trgovskih hiš — kakor gostilne, hiše, vile, posestva, stavbišči, tovarniška poslopja in vile na Bledu. 25715 Dve krasni parceli Bežigrad, proda »Posredovalec«, realitetna pisarna na Sv. Petra eesti it. 18. 25704 Stavbno parcelo kupim v nepreoddaijenj okolici mesta. Ponudbe pod »Parcela 500« na cglasni oddelek »Jutra*. 22609 Ugoden nakup V Novem mestu prodam enodružinsko hišo z lepim telenjadnim vrtom in eoz^lom, — Primerno aa vpoKojenca aH obrtnik*. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po,j šifro »Krasna lega«. 25612 Vile, posestva, hiše kmetije, gostilne in o^ks.rije na Kranjskem in štajerskem proda Realitetna pj. sama v Ljubljani, MikloSl. čeva cesta 14. 25640 Hišo s pekarijo novo, emonadstropno, t n«. kaj zemlje, radi odhoda ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25591 Dražba obleke in knjig bo dne 14. avgusta ob 14. uri v hiši Kmet na Gosposvetski e. 25621 Roman Ouo Vadiš ln Otroci papeža kupim — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Roman«. 25582 VridtUu Ljutomerska vina najboljša, kakor tudi sli-vovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona. 172 Jabolka vseh vrst, sam0 v vagon-skih množinah kupujem za inozemsko tvrdko. Ponudbe na poitni predal 1, Maribor Posojila 10.000 Din išče samostojna trgovka za dobo 8 mesecev, proti dobrim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Zanesljiva vrnitev«. 25650 Družabnlco z okrog 50.000 Din ilčem za ustanovitev strojne ple-tilnice. Promet zasiguran. Zenitev ni izključena. Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Strokovnjak, 82 let star«. 25569 Družabnlco z okrog 70.000 Din Iščem za trgovino z mešanim blagom na deželi. Zenitev ni izključena. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi mlajša vdova brez otrok«. 25600 Enodružinsko vilo s 8 sobami, kabinetom, kuhinjo, pritiklinami, z lepim vrtom in elektriko, na periferiji Ljubljane prodam. Posredovalci izključeni — Vselitev mogoča začetkom novembra. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25265 Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta 4 prodat HISO, visokopritiiČB«, trgovskj lokal s akla. diščem, itirisobno stano-vanje, kuhinja, prkikliL ne, vrt, dvorišče, prome-tem prostor blizu šišea. akega kolodvora, 165.000 Din; VILO, snonadetropno, pred-vojno, £ komfortni k*. noranji po 4 sobe, vrt, tik tramvaja, Dia 320.000; VILO, enonadstropno, no. vozidano, poleg hiiniko. vega, petsobno stanova« nje, 1000 m" vrta, Beti. grad, 230.000 Din; VILO, dvo družinsko, šest sob, kopalnica, pritiklin a, posebej gospodarsko po-»lopje, čez 3000 m" vrta, tik Tivolija. 395.000 Din; TRGOVINO mešanega bla. ga, enonadstropna hiša — lokal, skladišče, štiriuob. no stanovanje, elektrika, vodovod, vrt, na Bledu, 90.000 Din; HISO, pritlično, 8 »oba, pritikline, vpeljana elektr., vodovod, lep vrt, 20 mi. nut od postaje Podnart, 25.000 Din; LEPA STAVBISCA v Ljuh. ljani, v izmeri 500—1500 m1 in sicer za Bežignu dom. Dunajski c.. Pod. rožnik. Rožna dolina. Tc. novo, Kodeljevo, Vodmal itd., po najugodnejših eei nah. Poleg tega veliko »tev-3t vil v Ljubljani, na deie. li, kmečka posestva, industrije itd. 25721 Hišico • 9—8 oralov zemlje kupim v oddaljenosti do 35 km od Ljubljane, najraje na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hišica Ukoj*. 25668 Hiša na Gorenjskem v večjem trgu, dvonadstr, z dobro vpeljano manufak turno trgovino naprodaj sko poslopje in lepa delavnica za ključav- ničarja. ki je v kraju potreben Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra*. 24127 Hiša enonadstropna — v Novem mestu, Dolga ulica št. 31, z lepim stanovanjem in prostranim lokalom, za vsako obrt, naprodaj ali pa se odda takoj v najem. Poizve se v Novem mestu, Dolga ulica št. 3 24723 Posestvo v ceni do 40.000 Din kupim v bližini Ptuja ali v Središču. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro jDo©* 85657 Trboveljski cemeni traverte, streAna lepenka, okovje sa stavbe in pohištvo, eevi, pnmpe. ko> palne banje, kloseti, vedn« najceneje pri Fr Stupicl * Ljubljani. Gosposvet^ka 1 24891 Samotnega peska 500—600 kg poceni prodan v Jeranovi ulici štev. 17, 2573 Deske jelka, smreka, monte, kupim večjo množino prod takojšnjemu plačilu. — Ponudbe s ceno franko vagon je nasloviti na »Mangart«, Ljubljana — poštni predal 43. 24289 Hrastove hlode frize in deske 27 mm kupuje v vsaki množini Ivan Šiška. Ljubljana, Metelkova ulica 4. 174 Hrastove parkete dobavlja Vam najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengeš. 2365« Gozd smreka, bukev, hrast, javor, kostanj, 2 uri od postaje, ca. 20 johov, prodam takoj za posek. Vprašati pod »Nujna prodaja« na oglasni oddelek »Jutra«. Kraljestvo mode m mm* jesenski klobuki ! ' ^ i* F ■ Vsaka modna dama bo priznala, da je klobuk vsaj toliko važen, kakor obuvalo. Tako pokrivalo, kakor čevlji so odločilni za okus nosilke obeh potrebščin. So obrazi, katerim pristoji vsak klobuk ln vsaka oblika klobuka. Vendar ne smemo pozabiti, da je teh 'obrazov razmeroma malo, radi česar prihaja premišljena izbira pri nakupu klobuka vedmo bolj v poštev. Jesenska moda posveča letos tudi klobuku primerno pažnjo ln Izloča iz splošne ijporabe tovarniške fabrikaite. Vrača se k Naša slika prikazuje nekatere predhodnike jesenske mode: Na prvi sliki v zgornji vrsti vidimo napol športni klobuk z mehkim strapacnim robom, s pisanaim trakom Iz dobrega materijala Nad robom je v sredini sprednje partije primerna zaponka Druga slika prikazuje takozvano Pullma-novo čepico z motivi jesenskega listja. Ta čepica je primerna za vse športne namene, za avtomobilske vožnje, za potovanje in za nedeljski oddih. Izpopolnjuje jo ročnim Izdelkom in prepušča tovarniškim produktom samo še športne panoge. V letošnji jesenski modi bodo na prvem mestu klobuki, ki se lahko nosijo k več oblekam in torei niso ostro predeljeni niti v barvi niti v obliki. Najpriljubljenejši bodo nevtralni odtenki, n. pr. črna in mornariško modra, barva bejž, peščena in tudi topla rnjava barva. Klobuki se bodo Izdelovali Iz vseh mogočih materijalij. Vendar lahko povemo, da bo najporabnejše b'ago kosmata klobučina, ki se da zelo d >bro predelovati in tudi izvrstno pristoja. Pudeg te se bodo uporabljale vseh vrst svile in trakci. Izključene ne bodo niti sestavljene materijaliije, vendar se pa sestavljenje ne bo vršilo na vrat na nos, ampak bodo skušali z raznimi ma-terijaljami dobiti povdarek pred vsem harmonični kontrasti. Tudi oblike, ki bodo prevladavale letos na jesen, ne bodo šablonske in se bodo opirale na individualno linijo modne dame. Baš s tem je dobil tovarniški izdelek v ki ob učni industriji odločilen udarec. Ne smerno namreč pozabiti, da je tovarniška moda v zadnjih litih zelo mačehovsko gospodarila v svojem področju. Nosili se bodo majhni klobuki in klobuki, ki so podobni Čepicam, baretom in turba-nom, pa tudi klobuki z napol širokimi krajci. Zelo moderne bodo asimetrične oblike, ki na eni strani pokrijejo lice, na drogi pa se odbija od njega. Tako bo vstreženo vsem okusom. Slej ko prej pa ostane forma klobuka odvisna od posebnega namena, ki mu bo posvečen. Za šport bomo dajali prednost čepicam, za jesenske kostume in za promenadne p ašče pa fantastičnejšim oblikam — zlasti tedaj, če bomo te klobuke nosili k popoldanskim oblekam. Za večerno toaleto bomo izbirali klobuke tako po materijalu kakor po izvršitvi. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da priznava današnja moda eleganco samo tistim izdelkom, ki učinkujejo elegantno radi svoje preprostosti in enostavnosti. šal. ki ga ovijemo okrog vratu in ki je na koncih dekoriran tako, da se njegova or-namenrika vjema z dekorjem na čepici. Prva slika v drugi vrsti nudi primer napol čepice, napol klobuka. Rob je spredaj izrezan, pri ušesih pa nekoliko zapognjen na ven Ta klobuk se nosi k iesenskemi; kostumu ali plašču. Ves njegov dekor obstoji iz igle, katero zabodemo skozi klobu-čevino poševno nad klinastim Izrezom. K popoldanskim oblekam se nosi klobuk kakor ga vidimo v prvi vrsti na koncu Povdarek tega klobuka tič: v napol širokem krajcu na desni strani ln v izrezu nad levim očesom. Takšen klobuk tudi lahko kombiniramo iz dvobarvne klobučevine. Efekt postane na ta način močnejši. Podobno idejo Izraža srednja slika v spodnji vrsti, ki ima rob spredaj zavihan navzgor, na desni stran: pa zavit aazaj. medtem ko je levo uho pokrito. Ta klobuk je lahko Iz klobučevine, veiurja alf svile. Originalno čepico Iz klobučevine vidimo v bokih, temveč v pasu. Razume se, da deli se nosijo popoldne in zvečer ter so okrašeni s cvetlicami iz svile. Prva skica v spodnji vrsti prikazuje tur-ban iz dvojnega materijala. Zaglavek modela je lahko Iz svetle svile, ovoj pa Iz georgette ali gaze Zelo prijetna In efektna je tudi kombinacija svetle In mrtve svile, ali pa satinastega krepa. NOGAVICE kupi ▼ Tovarniški zalogi nogavic in pletenin Ljubljana, Miklošičeva cesta št 14 nasproti hotela Union. 176-a MALINE kupuje | Lovro Sebenik, Ljubljana Eneiova ulica (Sp. Šiška) Neverjetna moč Je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da Ženska hvala perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za Izkuha-vanje pa Je najbolje, če se vzame SCHICHTOVO TERPENTIN MILO Mornariške oblekce za otroke so sicer Izraz konvendionalne mode. vendar so še vedno moderne In elegantne Najlepše učinkujejo, če so napravljene iz močnega belega platna, z modrim ovratni- kom. z enakovrstnimi manšeti in svilenimi vozli. Sidro se nahaja na levem rokavu in je izvršeno v zlatu ali pa iz rdečega sukanca. Male deklice nosijo k mornariški bluzi nagubano krilce Pri deških oblekcah pa ne smemo pozabiti na precej široke hlače. K mornariškim oblekcam se nosijo čevlji na zaponke Pokrivalo pa ni več mornariško, marveč Pullmannova čepica, ki se v osnovni barvi sklada z ovratnikom in manšeti. Nova silhueta povdarja naravno srednjo linijo, ln sicer ne v, bokih, temveč v basu. Razume se, da govori t? najmodernejša fazona samo za krav vitke postave. Obe naši skici prikazujeta novo modo, ki b^ prevladovala letos v jeseni in bo posvečala vso pozornost partiji v pasu. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica C. M. M. v T. Zamudili ste poprašati zdravnika, ki bi vam bržčas svetoval, da nosite pred porodom in po porodu posebne vrste bandažo. Vprašajte morda sedaj kakega porodoslovca. če ne bi izplačalo omisliti si tak »modrec — Če pa gre, kar tudi ni povsem izkliučljivo, za samo zamašče-nost, bo treba z vrejeniem prehrane in živ-Ijenskih odnošajev poseči vmes. — G. D. R. v S. Male, neznatne ranice, praske, zatrske in podobno ne velja nikoli omalovaževati Namažite jih z jodovo tinkturo. Večje ranice lehko obložite povrh s takozvanim angleškim obližem, a ne omočenim s slino, ampak s Čisto vodo. Tudi levkoplast je priporočljiv. Večjih ran pa nikakor ne velja za-lepljati; za nie treba vedno aseptične obveze. — O. D. S. v S. Ohlapno d'esno si .naži-te vsak dan s tinkturo obstoječo iz 2 gr. jo-dove in po 10 gramov mirine. ratanijine in katehujeve tinkture. — Take vrste porabna ustna tinktura sestoji iz 1 četrt grama ti-mola, 1 četrt grama benzoeve kisline, ev-kaliptove tinkture. 15 gramov metinega olja 1 pr in 100 gr alkohola Od te zmpsi dajte kakih 20 kapljic v čašo vode in si izpirajte ž njo usta. — G A. R. v L. Na to vprašanje smo že ponovno odgovorili. Gotovo se da na la način v primernih primerih marsikaj doseči. Če je prav ta metoda pii-poročljiva v posebnem primeru, odloči je-dino le zdravnik. — Operacije te vrste izvrši lahko samo kirurg. — G. J. B. ▼ C. Anonimno. Koš. — G. D. R. y Č. p. T. Tako periodično izločevanje ie lahko povsem fiziološko, s pijačo in kajo ni v nobeni zvezi. Preje pa bi abusus obeh utegnil preprečiti prvi pojav. — G. M. A. ▼ M. na D. Najboljše bo, če se odločite za kako bolnico ali kak sanatorij in pokličete strokovnega zdravnika. — V ostalem vam ne moremo na vaša vprašanja drugega odgovoriti, kakor smo vam že, in vam ne moremo ničesar svetovati, ker brez strokovne preiskave ro ni možno. Obrnite se, če ne volite bolnice. najprvo na kakega internista, in če izjavi ta po natančni preiskavi. Ida smatra oolezen za živčno, na strokovnega zdravnika za živčne bolezni. Zdravnik vam tudi predpiše primerno dijeto in vas pouči o vsem, kar vam treba vedeti. — G. B. B. — Celje. Po vašem opisu je popolnoma nemogoče uganiti za kaj gre, ali je to kožna borzen, ali so to navadne kožne nategnine (brazde) Peljite bolnico h kakemu strokovnemu zdravniku za kožne bolezni. — G. Č. P t R. Bele lise v nohtovih so skoro vedno nabranine zraka v njih. Sempatja nastanejo po okvarah nohtov, v drugih primerih nastanek ni jasen in znan. Brezdvomno obstoji pri nekaterih osebah naklon k temu pojavu iz neznanih vzrokov. — Proti tem lisam ni drugega sredstva, kot Čakati, -ia se i doraščajočim nohtom lisa do končnega roba nohtu pomakne. — G. P. S. v M. Neprebrana telovadba mlajšemu zdravemu človeku nikoli ne more škodovati Zvečer, ko je človek itak izmučpn, in telo trudno, bi bila telovadba manj priporočljiva, nego zjutraj, ko je spočit. Seveda za ljudi, ki mnogo sede čez dan, se ne gibljejo in telesno sploh malo delajo, je nekaj vaje vsak večer gotovo dobrodošlo. — G. R. H. v T. Ce je vaše la-sišče res preveč premaščeno. namočite ga rahlo morda vsak drugi večer s sledečo zmesjo: 2 gr salicilove kisline, glicerina 10 gr, lavendelovega špirita 20 gr, alkohola 70 gr. — G. A. S. r V. Po vašem opisu ni moči spoznati, kaj umevate s »klobasami ob očeh«. Morda je solzni nabiralnik oboleL Obrnite se na kakega okulista, da vas pregleda in vam pomore.— G. M. v 2. Glavo-bolje je vedno samo znak (simptom) kateregakoli obolenja, dp bolezen sama, dasi pogosto, zlasti pri mimogredočem glavobolju ni moči vzroka pojavu dognati. V resnici bi moralo lečenje zagrabiti vedno zlo pri korenini. Zal je medicina pogosto brez moči, tudi tam, kjer pozna vzroke. Novi srednji vek Sodnija v Magrabovu na Vzh. Pruskem ob poljski meji je imela veliko opravka z veščami in vedeži. Kmet Fridrih Rieck je nasedel čarovnikom, ki so mu obljubovali pomagati dobiti neko veliko pravdo. Tožitelj je moral zaklati novo vrženo jagnje. Vešča je zamesila z njegovo krvjo pogačo. Rieck je na njej napisal s Črnilom magične besede: »Ljubi Adonisl Vsemogočen si! Pomagaj mi! Ti si moj Bog!« To pecivo je moral Rieck pojfesti. Nato je sedem dni zajemal Iz vodnjaka vodo opolnoči, se z nio ob svitanju umival in ponavljal isto molitev. Kupil je tudi vešči koleselj in vedežu, njenemu pomagaču kolo. S temi vozili sta potovala kar v pekel po protekcijo. Rieck je moral ujeti dve krastači, jim vzeti srca in ju privezati s tremi črnimi nitmi na vozila, da postaneta nevidna. Kupil je tudi 30 m najlepšega angleškega blaga, da z njim prevleče veščino delavnico, ker edino to blago je neprodirno za dnevno luč. Plačal je dalje 1200 mark v gotovini — pa je bilo vse zaman. Vedež, ki je sicer čevljar na kmetih, je bil obsojen na pol leta. vešča pa na tri leta ječe. Na vprašanje o skrivnostnem Adonisu je odgovorila vešča, da je to največji hudič. — Mogoče je doživela vešča nekoč v mladosti hudo ljubezensko prevaro!... Slovar napak y Ameriki« Neki dr. Clark je natisnil v Ameriki »Slovar napak, knjigo za pobijanje neizo-bražnosti«. To delo vsebuje v abecednem redu nebroj poraznih resnic. »Papiga ne jedo mrčesa«. »Želve ne poginejo od mraza«, »Opica je edini sesalec, ki ne pozna bolh«, »Kleopatra ni bila Egipčanka, temveč Grki nja« in t. d Bogve, ali je vse to res. Bolj zanimivo je menda to, da je postal ta slovar najbolj priljubljena knjiga ameriškega občinstva Tekom treh let je doživel 50 izdaj. Deseti brat. Francoska akademija je prijela od uprave zapuščine znanega milijonarja Cognaca uova izdatna darila. Poleg neštevilnih šol in zavetišč je zapustil bogataš 100 mil. frankov za darila rodbinam z velikim številom otrok. Akademija razdeli letno obresti le glavnice v znesku 5 mil frankov. Starša morata živeti vsaj 20 let v zakonu. Devetdeset nagrad po 25 tisoč frankov letno rodbinam z 9 otroci, 200 nagrad po 10 tisoč frankov pa družinam s 5 otroci. Na Francoskem torej ne bo tako slabo biti deseti ali vsaj šesti brat. ga potresel za raimo. »Ali čuješ? Ko bi imel svobodno voljo kakor ti, veš, kaj bi zdajle storil?« »Kaj?« »Šel bi na izprehod, ne pa v zadehlo učilnico.« »Menda Je nimaš? Vsak človek jo ima; zato je človek,« ga je Svetek zavrnil. Ko se je pa ozrl in zagledal okno odprto, je nejevoljen dejal: »Zapri vendar! Saj vidiš, da imam nahod.« »Nu dobro! Sel bom; toda ti prevza-meš zame posledice,« je Petek odgovoril, med tem ko je okno zapiral. Profesorji so vedeli, da se zdaj prične zanimiv boj Zato so tudi tisti, ki so se pripravljali ali naloge popravljali, pustili knjige in zvezke ter so z drugimi vred v krogu obstopili bojevnika. »Kakšne posledice?« »Da »ata« pokarajo tebe in ne mene.« »Kako si to misliš?« »Kako? Ravnatelj vendar ne more 'dopfustiti, da bi profesorji hodffli na izprehod, kadar bi morali iti v šolo.« »Seveda ne.« »Dobro! Zdaj pa premisli! Moja volja mi pravi: Pojdi na izprehod! — Ravnatelj pa: Pojdi v šolo! Hkrati pa pristavlja pretnje: Ako ne pojdeš, izgubiš službo. — Kosa naj poslušam? Seveda ravnatelja, četudi nerad in proti svoji volji. — Vidiš! Tako je tista od tebe tolikanj poveličevana svoboda! Na vse shrani je omejena, najče-šče pa s skrbjo za vsakdanji kruh.« »Torej skrb za l.iubi kruhek ti jo krati!« de Svetek zaničljivo. »Kaj pa drugega! Ako bi ne imel foaj jesti, bi me bilo od lakote konec; kajpak da proti moji volji. — Ali bi se pa moje vedenje ljudem zdelo tako nenavadno, da bi me proglasili za norca in me zaprli na Studenec, kar bi se zgodilo seveda tudi proti moji volji. — Ali nimam prav. gospodje tovariši? Pa ugovarjaj tej železni logiki, kdor more!« Svetek je hotel oporekati, pa ni mogel govoriti, ker je začel močno kihati. To priliko je Petek porabil: »A!o prijatelj! Nekaj ldhati! S tem dokažeš, da imaš svobodno voljo« Svetek se je pa res dal speljati in se je silil, da bi zadržal kihanje. Toda hipoma ga je kihavica posilila. Resk! Streslo ga je, da mu je ščipalnik padel z nosa na tla in se razbil, obenem ie pa tako hrupno kihnil, da se je razleglo po vsem zavodu. Profesorji so se glasno za smej ali, Petek ga je pa povrhu še podražil: »Tu imaš svobodno voljo in razbiti ščipalnik! Haha! Ali sem te dal? Kaj?« »To so rtujne telesne potrebe,« je Svetek zajecljal, ves rdeč od kihanja in vneme »Našega duha oklepa telo: zato ima pač tudi svoje pravice, katerim se ne moremo odtegniti. A s svojimi mislimi, s svojimi čuvstvi lahko Po mili volji razpolagamo.« »Beži. beži! Ta trditev se res lepo sliši, ker se laska človeški domišljavosti, z dejanskim stanjem se pa nikakor ne ujema,« odgovarja Petek. »Evo novega dokaza! Ti vzljubiš mojo sestro Lojzko. Zdaj pa povej: Ali jo ljubiš po svobodni volji?« »Menda!« »Torej se ji bi tudi lahko odrekel, ako bi bila tvoja volja?« Svetek nekoliko pomisli, nato pa pravi: »Seveda, ko bi ne bil zaljubljen vanjo.« »Tako je! Ker si pa zaljubljen, se ji ne moreš odreči. Ljubavna čuvstva prevladujejo tvoio voljo. Ali je po tem takem svobodna? Sam si priznal, da ni. Eto!« je Petek zmagoslavno ugotovil in si od veselja mel roke. »Kaj pa ti? Kpr nimaš svobodne volje, ne ljubiš moje sestre radovoljen, ampak po sili ali kaj.« »Kako da ne? Saj je vendar mogoče, da se čuvstva ujemajo z voljo. Poldko ljubim in hočem.« »Nehajta, tovariša!« ju prekine se-nior. »Kaj bi se prerekala zaradi nečesa, kar vama ne more ne zvišati plače ne poceniti stanovanja! Zlasti ko je gotovo tole: Kadar bo Svetek oženjen, prav tako ne bo imel svobodne volje, kakor je ti. Petek, že zdaj nimaš. Imeli jo bosta vajini soprogi. Experto cre-dite Ruperto! Zato je pa prav, da si ti, Petek, že zdaj brez nje Tem lažje se boš prilagodil zakonskemu življenju.« Glasen smeh je spremljal seniorjeve besede. Skoro bi bili preslišali zvonec, ki jih je klical v razrede. Svetek se pa kar ni mogel pomiriti. Mučil ga je dvom, ali res ne bi mogel pustiti Lojzke, tudi če bi hotel. Menda res ne, je dejal sam pri sebi in si obrisal pot s čela. Ta misel ga je zmedla. Kakor v omotici je zgiabil za prvi klobuk, na katerega je naletel na obešalniku. Ker pa ni imel ščipalnika, je prezrl, da ni njegov, ampak profesorice Naprodnikove. Sicer se mu je zdel nekam čuden, ko ga je tlačil na glavo. Komaj pa ie stopil v učilnico z Na-prodničnim klobukom na glavi, so buhnili učenci v glušeč halo. Kričali in ploskali so vsi povprek, nekateri so pa celo na klopi poskakall. Hrup je bil tolik, da je sam ravnatelj pomolil ple- šasto glavo skozi vrata pisarne, radoveden, kaj neki se je zgodilo. Seveda je Svetek takoj pričel s strogo preiskavo. A vse zaman. Nikakor ni mogel izslediti, kdo je razgrajal. Vsak osumljenec je sveto zatrjevaJ, da je ves čas mirno sedel v klopi in se pripravljal iz propedevtike. Zdaj pa kaznuj, če veš koga, ko ni nihče kriv! si je dejal Svetek in opustil preiskavo. Tako je ostalo to disciplinsko vprašanje še do danes nerešeno, takisto kakor vprašanje o svobodni ali nesvobodni volji. — Petek trdi svoje, Svetek svoje. © G v * / il&ON C Kiju t Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Pri naših Jutrovčkih na morju V senci pod oboki širne verande... štiri korake pred menoj morje v popolnem ln svečanem miru... iz glasbene sobe plavajo pritajeni akordi domačega orkestra, s plaže sem pa prihaja tačas živahno čebljanje naših malčkov — ljubljenčkov Slovenije: naših Jutrovčkov. Prešeren smeh in udarjanje vesel zgoščuje vso svečano harmonijo, v katero od časa do časa zabaisira režeča hupa avtobusa, ki do-pelje vsake pol ure iz Sušaka k nam v Martinščico posetnike — naše rojake, ki so prišli na sokoiske praznike na prag zasužnjene domovine, pa ob povratku obiščejo v tem času najlbolj po- V Martinščicj gre vse po programu. Po zaijtrku se prične telovadba. Za vso številno mlado gardo imamo 7 poklicnih profesorjev in profesoric telovadbe, ki dresirajo svoje gimnastičare ločeno po spolu in starosti. Mladini ni dovoljeno, da bi brodili po stanici kadar in kolikor se jim vzljubi. Red mora biti povsod, zato ni nikjer nikakega pretiravanja. Naši malčki pa so najbolj veseli, kadar jih pokliče pisk k mornarici. V posebni čolnarnici je ladjic na izbiro. Malih, dvosedežnih, a povsem varnih »sandolin« je 20, večjih pa tudi ne manj. Največja je ona na 16 vesel, ki »Jutrovčki« se prepelf&jefe na drokolnici pularne slovenske osebnosti »Jutrove zamorčke«, ki temne in črne od dneva v dan in jih bodo zlatkane mamice in dobrodušni očki komaj spoznali, tako so se njih lj.ubčki »pozaimirčili«. Da je časopisje v resnici 7. velesila, se je lahko vsakdo prepričal o tem te dni, ko so tisoči Sokolov prihajali iz Slovenije na jadransko obal, in stotine od teh so se zanimale za našo mladež tako, da je redni avtobus Sušak—Martinščica bruhal procesije Slovencev, ki so prihajali k nam na obisk, in je dejal eden naših navihancev, da se mu zdi, kot bi bil v »špitalu« ali pa v zverinjaku, toliko je bilo obiskov. Martinščica, ti jadranski dragulj... Ko švigne avto izpred hotela Konti-nentala na Sušaku mimo Jadrana in Pečin, se ti oči vso pot pasejo po di-votni morslo • širini, ki se razteza pod cesto. Na močno zapognjenem ovinku, zadnjem kosu poti, pred kolonijo, pa zagledaš pod seboj verigo poslopij v srčkanem zalivu. Tako lep je ta pogled, da ti uidejo usta nevede v šir — avtomatično priznanje silne lepote, In se ti usta zapro šele tik pred glavnim vhodom in visokim obzidjem, ki napravi ja točen utis nekdanje kasarne aH celo trdnjave, in te vkljub pekočemu solncu vsled hladnega utiša zazebe, da se pomišljaš vstopiti in se zdrzneš za usodo onih, ki so za to visoko zazida- no goro... »Dobrodošli!« Komaj pa si za vrati, pa «« oddahneš! Vratar te popelje v pisarno, kjer te sprejme visok gosipod z energičnim obrazom: generalni upravnik kolonij Jadranske Straže prof Luka Radovi-novič, Splitčan, strog, agilen a zelo ljubezniv gospod. Vse ti razkaže, povsod te popelje, da se čudiš silni organizaciji, ki vlada tu. Greva k Jutrovčkom« — 40 naših najmlajših rojakov ima na razpolago udobna stanovanja: deklice tri sobe, dečki veliko dvorano. V Martinščici imajo naši otroci le en del obsežnih stavb, ostala poslopja pa imajo na razpolago otroci iz ostalih krajev naše države in Češke. Prostora je za 600 postelj, a ta čas, v avgustu, se mudi tu 300 mlaidih letoviščarjev, dočim jih je bilo v prejšnjem mesecu 550. Zvonec In piščalka. Tu, pri nas imasta prvo in zadnjo besedo zvonec in piščalka. Otroci se nauče vojaškega reda in discipline, vse pa v mejah uvidevnosti. Zvonec te zbudi, dajč znamenja k jedi. in te poživlja, da je čas k počitku. Šef gimnastike, Ceh, pane Chontek pa ima čarobno piščalko. Kadar on zabrlizga veš, da je čas k telovadbi, h kopanju ali pa vožnji po morju. Je ponos Martinščice; vanjo pa nima vsak dostopa, ker se moraš preje vež-bati na manjših. Takrat zažare Hca naših »Jutrovčkov«, ko se vkrcava mlada posadka, da se popeljava ob bregu, kjer je nizka voda. Plavači se pa spuste malo dalj, a ne izven določenega prostora. Ta čas preide najhitreje. — Ko da bradati g. profesor, ki je tu za mornariškega komandanta, signal, se vrne vsa flotila proti čolnarici, kjer se na splavu izkrcavajo, in da shranijo čolničke in vesla na določene prostore. Hladne sence in mrzle vode je dovolj. Dvoje je, kar je v naši koloniji zavidanja vredno: obsežen, krasen in senčen park ter mrzli vrelec, ki nikoli ne usahne. Nič manjše slave pa ne gre tukajšniji kuhinji in kuharicam; sestram iz Maribora. Štirikrat na dan se vesele pogledati, kako otepljejo, kot bi ves dan mlatili. Lakota oziroma apetlt Je Jako nalezljiv in tu dajejo drug drugemu koraj-žo do jedače, zato se tako imenitno praznijo sklede, ki so pa že bolj podobne čebfom. Res ni špas nasititi 300 Cebljajočih kljunov, ki jim sveži zrak, kopanje in telovadba tako pospešujejo prebavo. IntervIjuJI pri mladih srečnlklh. So kot ena velika familija ti naši »Jutrovčki«, in so v sosedstvu z našimi licejkami, ki jim Je tu za »mamico« gdč. prof. Milena Kobetova. Fantkom in punčkam se godi tako dobro, da bi skoraj pozabili na dom, če ne bi prihajali iz Slovenije pisma in pozdravi. Vsi se imamo med seboj zelo radi, in ni niti običajnih otroških nesoglasij, in niso med nič »skregani«, kot je bila navada tam doma. Najraje imamo mladega Franceljna (Divjakovega) iz Ribnice. Ljubek pobič se je vsem priljubil, ker rad pove. Pa sva se menila včeraj zvečer: »Francelj čigav pa si ti?« — »Mamin«, je dejal 4-letni modrijan v veselje in smeh ostalih »Jutrovčkov«, ki so sedeli na morskem bregu. »Čigava pa je mamica, Francelj, a?« — smo ga vprašali. »I, Mamica pa je atkova« — Je v smehu dejal naš zlatkan pobič. »Čigav pa je atek,« smo lezli vanj? Pa se je zopet regimentno odrezal: »Atek pa je — moj!« Nam jo je zasmo-dil pod radovedne nosove... Sicer pa pove še Francelj prav po ribniško, da je doma »s ta rdejče štacu.ine« in ima doma najraje Jožeta, ki ga vzame vedno seboj na voz. Franceljček piše večkrat domov, čeprav še ne hodi v šolo. Pri pisanju mu »pomaga« ga. Lipovškova, ki ima na skrbi deklice — »Jutrovke«, in kamor spada tudi mali Ribničan, ki še ni »polnoleten« za med fantiče, ki jih nadzira učitelj g. Potočnik. Vsa skrb in briga, da se ne bi našim mladičem kaj dogodilo je odveč, ker so v dobrih rokah, saj je tukajšnje vodstvo bodisi onih, ki nadzorujejo, ali pa »nastavnikov« — za petje, telovadbo, igre, veslanje, plavanije v rokah profesorjev in učiteljev. Še celo tukajšnji »fotograf« je profesor. Franceljnova sestra gdč. Magda, ki je prišla že na obisk k bratcu je povedala, da je mamica plakala dva dneva za odhajajočim mornarjem, in so ga še prej fotografirali, »če bi se mu kaj Pogled na stavbe letoviščarske kolonije ▼ Martinščici napasejo naši mladi radojedci. Štirikrat do sitega. Vsakdo ima pravico, da pove, če hoče še in še. Hrana je preprosta, domača, a okusna in tečna. Tu je tudi nekaj gospode iz glavne uprave Jadranske Straže, ki uživa hrano iz istih kotlov, kot vsi drugi. Jedilni list je tak-le: za zajterk Je kava s kruhom, kosilo sestoji iz juhe, mesa, prikuhe in močnaite jedi. Popoldne, ko vstanemo — med kosilom in malco, ko je vročina najhujša leže ves tabor k počitku, zopet malca: Kruh z medom ali pa marmelada Večerjamo zopet meso s prikuho, salato ali kakim drugim priboljškom. Kruha pa je na razpolago po mlH volji. Našim mamicam torej ni treba biti prav nič v skrbeh za mladež. Mnogo otrok prizna, da niso imeli — niti doma toliko in tako dobre hrane. Kadar se spravijo k mizam, jih je res kar r, , M ' ■" i® lip is§ "S,- - " - r ' — % £ : p- -.v .•;■■>■..- .' % • • . ^ vX ■ Pogled na »Jntroro« kolonijo tam daleč hudega primerilo.« Pa ne bo nič hudega, in bo prišel Ribničan nazaj zdrav kot riba in črn kot škorenj — tantič od zamorske fare! In taki bodo vsi: onj iz Ptuja In Dolnje Lendave, in Ljubljančanke in iz vse Slovenije, kjer jih je nabralo »Jutro«. Eni nimajo očeta, drugi ne mamice, tretjim je manjkalo zdravja, in je le škoda, da nimajo prilike do tukajšnjega krasnega življenja vsi naši »Jutrovčki« — ki so ostali tamo daleko — od morja... Pa bodo prišli še oni na vrsto. Le pridni naj bodo in naj se »troštajo«... »Jutro« Je s tirne učinilo veliko delo! Tukajšnjo vzorno kopališko napravo pa obiskujejo dnevno najrazličnejši gostije, saj pa je to tudi mali jugoslovanski Babilon, kjer so mladi gostje iz vseh koncev naše države, po veliki večini pa so to deca premožnejših in uglednejših slojev. Sin ministra Grola je tudi tu in je deca iz vodilnih političnih porodic precej številna. Včeraj smo imeli zopet obisk. Prišel Je inšpektor Prosvetnega Saveta in šef oddelenja za naše univerze dr. Glavi-nič, ki pozna prav dobro slovenske prilike in general Cvetkovič. Govorili srno naravno o naših kolonistih. Ko so pa zaznali, da je ljubljansko »Jutro« organiziralo lastno kolonijo in je poslalo na svoje stroške toliko dece, se niso mogli temu dejstvu dovolj naču-diti. Na naslov »Jutra« so se izrekle najrazličnejše pohvale, da je »Jutro« s tem učinilo veliko delo.« — To je krasen socijalen korak i. dr. Pa je to v današnjih prilikah res velika podjetnost in darežljivost. Dr. Mušič, tukajšnja logorska zdravnica — imamo namreč lastno ambulanto — ki je bila poldrugo leto v Sloveniji, pa je dodala še: Pa, gospodo, to je učinilo ono »Jutro«, kojega su baš ove dane prokunili vsi slovenski popo- vi, Čini sa ovakim pozitivnim radom veliku ljubav do siromašne slovenačke dece. S kolonijo si ie »Jutro« v naši državi ugled in spoštovanje še povečalo, morda bo želo še posnemalce. Drobtinice Iz Martinščico. Dolgočasnosti tu ne poznamo. Vse gre lepo po redu. Zvečer se zbere vsa velika družina na molu. Eni šahirajo, drugi krokirajo, iretji prepevajo in se na najrazličnejše načine zabavajo. Večkrat so tudi predavanja s filmom. Dosedaj smo čuli o Meštroviču, naših umetnikih izven granic svoje domovine, o življenju v kaplji vode, o našem morju in drugo. Projektirana sta dva večja izleta. Prihodnje dni potujemo s parnikom Jadranske plovidbe na otok Rab, in na Krk, ter v mesta ob hrvatskem Primorju. Naša mladež že nestrpno pričakuje velike vožnje. »Jutrovčki« pa so si ogledali velike sokoiske slavnosti na sušačkem telova-dišču v Krimeji. Kadar je oblačno in ni primerno za kopanje, pa pohitijo na izlete v Podvežico ali pa na Trsat, odkoder je krasen razgled. In koliko bi še lahko napisal, vse kar sem pozabil, pa bodo povedali ob povratku naši malčki, ki se kar nič ne žele od tu; pozdravljajo pa vse domače in čita-telje »Jutra«. , " * Ladje jugoslovnske mornarice na obiskih Kino Skrivnost moje komike Is pogovora s Charliejem Chaplinom. V moji komiki na platnu ni nič skrivnostnega. Le po naključju so mi znane nekatere slabosti človeške narave, ki jih porabljam v svojem poklicu. Ta recept ima splošno veljavo, enako pri poslovnem človeku, gostilničarju, založniku in pri igralcu. Najboljšo naobrazbo za svoj poklic sem dobil pri igralski družbi Freda Karna v Londonu. V njegovem varijeteju so se ohranile vse klasične tradicije gledališkega humorja: akrobatika in satira, pomešani s tragičnim smehom in pretresljivo otožnostjo, slcetchi, plesi in glumaški komadi nedosež-ne angleške pantomime. Tatovi koles, biljardisti, pijanci, vračajoči se kasno domov, pouk v boksanju, prizori iraa kulis music-halla, pevci, ki se venomer pripravljajo k petju in ne morejo spraviti glasu iz sebe, čarovniki, ki se jim triki nikoli ne posrečijo — evo, tak je bil repertoar angleškega varijeteja proti koncu devetnajstega stoletja, nedosežen v svojem ritmu in v učinkoviti skladnosti. Mati kot učiteljica mimike. Časih me obide dvom, ali bi se mi kdaj posrečilo doseči uspehov v pantomimi, če bi ne bilo moje matere. Ona je bila najboljši mimik, kar sem jih kdaj videL Ko smo stanovali še v londonskih «slu-mih> v Kenningtonu — moj brat in jaz sva tedaj bila še dečaka —, je pogosto stala po cele ure pri oknu in zrla dol na cesto, neumorno reproducirajoč z očmi, rokami in kretnjami vrvenje tam spodaj. Ko sem jo opazoval, sem se navadil ne samo izražati sleherno čuvstvo z gestami, nego sem tudi dobil globok vpogled v slabosti človeške na-ture. Opazovalni dar moje matere je bil časih uprav nepojmljiv. Neko jutro je opazovala nekega Billa Smitha, ko je šel preko ceste. je rekla, cnogo vleče za seboj in kaže, da je zelo 6labe volje. Stavila bi, da se je spri s svojo ženo in da je odšel brez zajtrka, zakaj baš sedajle gre k peku.> In res sem potem doznal, da se je Bili Smith spri s svojo ženo. Ta način opazovanja ljudi je bila najdragocenejša dobrina, ki mi jo je mogla dati moja mati. Zakaj ž njo sem zajel bistvo drastično - komičnega učinka. S sedemnajstim letom sem prišel k Fre-du Karnu. Dobil sem le majhne vloge in sem moral trdo delati, da sem mnogokrat obupaval. Ž njegovo družbo sem potoval v Ameriko, se vrnil v London, vnovič odšel v Ameriko — to pot v Newvork — in spet nazaj v London. Minilo je štiri do pe4 let, dokler se nisem uživel v delo in si prilastil bleščečo tehniko repertoarja. Svoja izkustva sem pozneje s pridom uporabil v filmu, kakor n. pr. v cCharlie at the Show> • ali v filmskem monologu sem vzel direktno iz miljeja pantomime Freda Karna. Na odru je Fred Karno sam igral vlogo čudaškega gentlemana, medtem ko so soe-nični inventar (preproge in dr.) nečuveno komično predstavljali igralci sami. Komičnost teh prizorov živo spominja na umetnine klovna v prejšnjem cirkuškem programu. Konec moje cirkuške karijero. MoJo karijero ▼ maneži je prekinila kaj malenkostna zadeva. V življenju otroka, ki se vzgaja za akrobata, je cel svet gorja. Opasne nezgode so na dnevnem redu. Trening je težak, neizprosno trd. Imel bi bil nastopiti za poskušnjo ▼ neki artistovski točki, ▼ kateri so z otrokom žong- lirali ▼ zraku i ene noge na drugo. Akrobat je slabo premeril razdaljo, v saltu som padel in si zlomil palec. Sicer sem se bil salte in dvojne salte že učil, tistikrat pa se mi je salto deloma ponesrečil in sem nekoliko nemilo priletel na palec. Da se mi je takrat stvar posrečila, bi bil gotovo sprejet v tru-po in bi bil vse življenje ostal pri cirkusu. Rabbit, mojster klovnov. Ko mi je bilo osem let, sem prvič stopil v manežo. Bil je to cirkus Translield, ki se mu je bila naša družba priključila. Ni bil nikak potujoči cirkus, nego je bil stalno v Middlesbroughu na Angleškem. Nastopal sem takrat le v otroških plesih. Toda ko sem prvič videl klovna Rabbita, sem imel le še edino željo: postati klovn. Bil je na odru neskončno smešen, v življenju pa neizrekljivo resen. Ljubil sem ga in občudoval. Imel je krtačo in lopato in vsakdo, ki mu je prišel na pot, se je moral podvreči njegovemu čiščenju s krtačo in lopato, najsi je bil že potreben ali ne. Pri tej točki je vedno žel urnebesen aplavz. Vse mesto je samo zaradi njega prihajalo k predstavam in vsi so bili navdušeni. V tistih časih je klovnov humor obstojal zgolj iz takih in sličnih domislekov. Rabbit je bil vse: glu-mač, akrobat, mimik. Zavihtil se je zaden-ski na neosedlanega konja, stoje jezdil po maneži in pri tem predvajal celo pantomi-mo. Bil je zaljubljen, ljubosumen, ubil je svojega tekmeca, zvezan je bil odveden v ječo — vse to je naznačeval z gestami, medtem ko je jezdil skozi manežo. On mi je navdahnil željo, da postanem igralec. Bil sem majhen in debel in moj brat Syd me je zmerom m zmerom dražil: Kadar mi je to rekel, so me vedno oblile solze; želel sem si bil postati ne komik, ampak velik traged. Svobodna šola za politične vede v Pragi Po vzorcu visokih šol političniH ved v Parizu, Berlinu in Varšavi je usta* novil češkoslovaški minister šol in na* rodne prosvete dr. Milan Hodža «Svobodno šolo političnih ved» v Pra« gi, katera začne s svojim delovanjem v jesenskem trimestni, t. j. v oktobru tega leta. Šola ima zaenkrat dva od* delka: splošni, politični in žurnalistič« ni oddelek. Slušalci so redni ali samo hospitanti. Redni slušatelj te šole je lahko vsakdo, ki se izkaže z zrelostnim izpričevalom katerekoli srednje šole. Srednješolski zrelostni izpit ni pogoj za sprejem onih, ki so dovršili 25. le« to in se izkažejo s potrdilom strokov« ne organizacije, odnosno uradnim po« trdilom o svojem javnem ali pa lite« rarnem delovanju. Hospitant je lahko vsak, ki je dovršil 18. leto in je zrno« žen z uspehom slediti enostavnim pre« davanjem. Vpisovanje v jesenski trimester se vrši od 25. septembra do 5. oktobra 1928., in sicer v pisarni šole: Praga TTT_ Letenska ulica 5. Predavati se začne 8. oktobra t. 1. Predavanja se bodo vr* šila vsak dan od 14. do 20. ure, v so« boto pa od 10. do 13. ure in bodo dvo* je vrste: Redna, katera so za redne slušatelje obvezna in pri katerih se bo prisotnost slušateljev kontrolirala s pomočjo prezenčne liste in pa izredna predavanja, katerih posečanje je ne* obvezno. Rednih predavanj bo v vsa« kem oddelku v jesenskem trimestni 13 ur na teden. Na koncu vsakega trime* stra se lahko prostovoljno polagajo kolokvijske skušnje, katerih polaganje pa ni pogoj za izdajo frekvenčnega izkazila, katero prejmejo le oni sluša« telji, ki so bili prisotni na najmanj dve tretjini rednih predavanj. Na čelu častnega predsedrsištva je minister šol in prosvete dr. Milan Hodža. Nadaljnji člani so bivši mini* ster prof. dr. Krčmaf, bivši minister dr. Šusta; predsednik češkoslovaških žurnalistov, senator Pichl; minister na razpoloženju dr. Urban, redakter Pe» nižek itd. Ravnatelj šole je prof. JUdr. In Ph« dr. Viktor Dvorsky. Slovencem dobro znani alpinist in doslej profesor na trgovski visoki šoli v Pragi. Zlogovna križanka POmeo besed: Vodoravno: 1. bližnji sorodnik, 2. osebni zaimek, 3. mrčes, 5. moško ime, 6. vas pri Kranju, 8. del glave, 9. osebni zaimek, 10. »Tako bodi«, 11. reka v Sloveniji, 13. strup, 14. veznik, 15. kabel, 16. izpit 17. kraj na PrimToskem, 18. pes, 10. narod, 21. utež. 23. nočna ptica, 24. veznik, 25. prebivalka Kube. 27. avstrijska reka, 28. bojda. Navpično: 1. sin, 2. laško mesto, 4. moško ime. 5. žensko ime, 7. uganka. 9. jed, 10. biblijska oseba, 12. turški post, 13. reka na Hrvatskem, 14. angleška kolonija, 15- komiti, 18. vsakdanja pijača, 20. mladinska pesniška zbirka, 22. čarovni prislov, 25. perutnina. 26. grad na Gorenjskem, 27. žuželka. 29. gospa. Rešitev križanke »Puran« Vodoravno, oo vrsti: petelin. Priština, e, i. a, kaos. Radič, stot Alah, de. to, Obri, Aram, opera. nota. u, rov, kraj. zlr, logar, Evgen, ar. osa. ni. plastik. Darujte za pogorelce v Gornjem Jezeru! «JUTRO* It. 188 11 : NečTelJa 12. VIIT. 1928 Šport Tekmovanja za plavalno prvenstvo Slovenije Na prostoru Ljubljanskega športnega kluba ob Ljubljanici so se včeraj pričela plavalna tekmovanja za prvenstvo LPP, ki se nadaljujejo danes dopoldne ob 9. in popoldne ob 15. K tekmovanju so se pri* javili trije klubi: Ilirija. Primorje in LSK; prva dva kluba sta postavila v borbo ve* liko število tekmovalcev, tako da so bila za nekatere discipline potrebna predtek* movanja, kar je potek tekmovanja seve* da precej zavleklo. More se pa z veseljem ugotoviti, da je naš plavalni šport vsaj kvantitativno znatno napredoval. Za wa» terpolo igre je prijavljenih sedem moštev, vsekakor lepo število. V naslednjem rezultati: 1. Juniorji 50 m prosto: 1. predt.: 1. Ži* rovnik (LSK) 34 sek.; 2. Peče (II.) 36; 3. Stepišnik (I) 37.3; 4. Tuma (Pr.) — 2. predt.: 1. Otruba (II.) 36.2; 2. Kolar (Pr.) 36.4; 3. Pukl (II ) 38; 4. Dolhar (II.) — (Iz predtekmovanj objavljamo samo prve šti« ri placemente, ki pridejo v finale). 2. Juniorke 50 m prosto: o tej točki nismo mogli zvedeti ali se je vršilo samo eno predtekmovanje, ali velja to že za finale. Rezultate bomo objavili v «Pone» deljku». 3. Seniorji 100 m stransko: 1. predt.: 1. Turna (P) 1:25.1; 2. Erbežnik (I) 1:26.3; 3. Kovačič Leon (P) 1:29.3; 4. Marc (P). — 2. Predt.: 1. Kramaršič (I) 1:31.2; 2. La* pajne (I) 1:36.2; 3. Pust (I) 1:39.1; 4. Pa* yer (I). 4 Seniorke 200 m prsno: 1. Sever (T) 4:2.1; 2. Prekuh (P) 4:12.2; 3. Ogrin (P) 4:12.3; 4. Jenko (P), 5. Košak (I), 6. Anto* siewicz CP). 5 Seniorji 200 m prsno: 1. Kern (P) 3:42; 2. Virant (1) 3:54: 3. Volkar (I) 3:55.4 4. Grilc (I), 5. Sever (I), 6. Kovačič Leon (P). 6. Juniorke 100 m hrbtno: 1. Treo (P) 1:44; 2. Jerina (P) 1:51. Ta točka se je iz* vedia takoj kot finale, ker so se javile na startu samo štiri tekmovalke. Tretja in če* trta sta bili radi nepravilnega stila diskva* lificirani. 7. Juniorji 100 m hrbtno: 1. predt.: 1. Žirovnik (LSK) 1:29.2; 2. Šturm (P) 1:34; 3. Kersnik (LSK) 1:45; 4. Čerček (I). — 2. predt.: 1. Ogrin (P) 1:35; 2. Bradač (I). 8. Seniorji 400 m prosto: 1. Erbežnik (I) 7:23.1; 2. Jenko (I) 7:37; 3. Gaberšček (P) 7:48; 4. Jesih (I), 5. Kern (P), 6. Antosie* wicz (I). 9. seniorji 100 m hrbtno: 1. predt.: 1. Žirovnik (LSK) 1:26.1; 2. inž. Medved (P) 1:28.4; 3. Šramel (P) 1:40; 4. Sancin S. (P). 2. predt.: 1. Paver (I) 1:34.2; 2. Kovačič Oskar (P) 1:41.4; 3. Kramaršič (I) 1:44; 4. Kovačič Leon (P). 10. Seniorke 400 m prosto: 1. Treo (P) 8:21; 2. Sever (I) za par cm; 3. Ogrin (P) 8:32.3; 4. Jenko (P), 5. Jerir.a (P), 6. Ko* sec (I). Najzanimivejša točka. Od začet* ka je Severjeva v vodstvu, ki ga drži do par metrov pred ciljem. Na odprti progi je tik za njo Ogrinova, dočim sledi Tre* ova nekaj m za njima kot tretja. Zadnjih 100 m pa Treova močno lovi prvi dve in se ji posreči v zadnjih metrih za par cm prehiteti Severjevo. Sledili sta dve vvaterpolo tekmi že v — temi. Prvi par: Primorje II : Ilirija III 3 : 0 (2 : 0). Drugi par: Primorje III : Ili* rija II 1 : 1 (0 : 0). Stanje po točkah do sedaj: Primorje 82, Ilirija 67, LSK ni dosegel še nobene točke. Kakor je videti je borba za točke zelo napeta in se bo danes nadaljevala z vso ostrostjo. Končna diferenca bo bržkone minimalna, v čigavo korist, se še ne da predvideti. Juniorski nogometni turnir Drugo kolo juniorskih tekem za pre* hodni pokal SK Ilirije se odigrava včeraj in danes na igrišču SK Ilirije odnosno v Mariboru na novem igrišču SK Železni* čarja. Ilirija in Reka se srečata danes, v nedeljo ob IS. na prostoru SK Ilirije (so* di g. Ahčan), Slavija in Mladika sta igrali že včeraj, mariborska tekmeca sta Rapid in Železničar. Če je že I. kolo, v katerem so se sre» čali deloma neenaki nasprotniki, v šport* nem in propagandnem oziru izpolnilo svojo nalogo, se more pričakovati tem večjega uspeha od II. kola. V današnjih tehmah se srečajo namreč že izbrani, bolj izvežbar.i in odporni protivniki, ki so spo« sobni zaigrati prav dober nogomet. Po* sebno velja to za tekmo med Ilirijo in Reko, ki gojita oba prikupno kombinacij* sko igro in imata tehnično odlično izvež* bane juniorje. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora 9. VIII. 1928.) V svrho sestave ljubljanskega teama proti Mariboru dne 19. t. m. ter podsavez* nega teama proti Subotici dne 26. t. m. se odigra r.a praznik 15. t. m. ob 16.30 na igrišču ASK Primorja po propozicijah, ki veljajo za tekme za «Gosposvetski pokal» turnir med ljubljanskimi klubi Primorje, Ilirija, Slovan in Hermes. (Vsaka tekma traja 45 minut itd.) Za naštete štiri klu* be je sodelovanje strogo obvezno, nasto« piti so dolžni s svojimi najboljšimi mo* štvi. Tekme so izž ebane v sledečem vrst* nem redu: ob 16.30 Primorje : Hermes ob 17.20 Ilirija : Slovan ob 18.10 finale med zmagovalcema. Blagajniško službo opravlja g. Czerny, rediteljski nadzor g. Martelanc. Vsak so» delujoči klub ima postaviti za čas celot* ne prireditve po 3 reditelje in stranskega sodnika za svojo tekmo. Nastop službe za blagajno in rediteljstvo ob 16. pri blagaj* niškem vhodu, reditelji se morajo javiti točno ob tej uri g. Martelancu. Na znanje se vzame odigranje prve po* skusne tekme SK Grafika za sprejem v JNS Ilirija rez. : G.afika 4 : 2, ki se je vršila v redu 28. m. m. Kot druga poskus* ra tekma se odobri SK Grafiki tekma Gra* fika : Svoboda dne 11. t. m. na igrišču SK Ilirije. Verificira se prvenstvena tekma Slavija rez. : Hermes rez. z rezultatom 3 : 0, ker je Hermes neupravičeno nastopil z igr. Sveticem in Zalokarjem iz I. moštva. Verificirajo se s pravico nastopa dne 18. t. m. za SK Železničar: Pezdiček An* drej, KristI Josip; za SK Iliriia: Jenko Me* tod; za SK Jadran; Pleveli Vinko. — Či« tajci se za novoosnovani SK Grafika (Lj.): Simnovec Leopold, Pelicon Rudolf, Mihe« lic Karol, Stohr Albin; focmelna verifikacija teh igralcev sledi po sprejemu SK Grafike med redne člane JNSa. — Veri« fikacija igr. Kosmača Ludvika za SK Ja« dran se bo izvršila, kakor hitro doprinese potrdilo, da je poravnal pri svojem prej« šnjem klubu SK Krakovu zaostalo člana* rino od časa, ko se je vrnil z vojaške službe. Odobri se SK Trbovlje prijateljska tek« ma z nesaveznim VSK Triglav 12. t m. v Trbovljah. — Naknadno se odobrita prij. tekmi Primorje : Jedinstvo in Primorje : Soko dne 4. in 5. t. m. v Beogradu. LNP opozarja klube, da se po § 13. obč. pravilnika JNS dolžni prijaviti vsako jav* no tekmo, t. j. vsako tekmo, pri kateri se pobira vstopnina, osem dni pred termi* nom; krajši rok za prijave je dopusten edino v nujnih primerih, na vsak način pa mora biti prijava predložena podsave* zu 24 ur pred terminom. Klubi, ki tega ne bi upoštevali, se bodo pozvali na odgo* vor po § 52. oz. 53. kaz. pravilnika. — Tajnik II. Gospodarstvo Američanka Robinson Je tekla 100 m v času 12.2 (svetovni rekord) ter postala olimpijska prvakinja. Williams (Kanada) Je premagal na 100 ln 200 m Američane, ki so bili favoriti. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službena objava medklubskega odbora.) Po današnji tekmi Ilirija : Reka se vrši na tribuni na igrišču Ilirije kratka seja medklubskega odbora. Za klube Svoboda, Jadran, Savica in Mars, ki so izpadli v I. kolu, bo skušal izvesti medklubski odbor 15., 18. in 19. t. m. poseben turnir za uteš* no darilo, ako so ;lubi pripravljeni igrati in ako bo na razpolago igrišče. Zaradi bližine terminov se morajo navedeni klu* bi odločiti glede utešnega turnirja že te* kom današnjega dne ter sigurno odposlati na večerno sejo svojega delegata ali vsaj sporočiti svojo odločitev. Za klub, ki se ne bo odzval, se bo smatralo, da ne sode* luje. — Načelnik. ASK Primorje (nogom. sekcija). Ju« tri v ponedeljek strogo obvezen trening I. moštva ob 17.30. — Načelnik. SK Slovan (nogom. sekcija). Vsled slabega vremena se za danes napovedani sestanek preloži na prihodnji torek ob isti uri. Naprošam vse gg.: ki so bili objavlje* ni včeraj v «Jutrui>, da pridejo sigurno na sestanek. — Tajnik. Motoklub Ljubljana je v parku Krau« tove gostilne v Kamniku v četrtek dne 9. t. m. priredil skromen, a topel in intimen prijateljski večer na čast gospodu VValter« ju Stuzziju in gdč. Minki Bertonceljevi. 1 Z redkim športnim navdušenjem si je pri« J dobil g. Stuzzi v internacionalni motocik* ' listični dirki v Ženevi tretje mesto v ka* tegoriji motorjev s prikolico 500 ccm. Ogromen del lepega uspeha je pripisovati izredno rutinirani sovozačici gdč. Berton* celjevi. Konkurenca je bila ostra. Starta* lo je 12 vožačev svetovnega slovesa, a do* speli so samo trije na cilj. Največje sve« tovne, zlasti angleške tvornice so poslale v boj svoje prve in najboljše plačane sve* tovno znane vozače. Kljub temu sta od* nesla Slovenca krasna darila. Pripomniti je. da sloviti avstrijski vozači, 5 po šte« vilu, sploh niso prišli pravočasno na cilj. Prijateljski večer je dokazal, da znamo ceniti športno navdušenje naših rojakov. Odkrito priznanje vseh jugoslovenskih mo tociklistov naj obema vozačema odtehta težke materijelne žrtve. Darujte za pogorelce v Gornjem Jezeru! Položaj na slovenskem lesnem trgu 2e v zadnjem poročilu smo navedli, da se inozemstvo živahno zanima za hrastove pragove V zadnjem času je bil slovensik trg vprašan za hrastove pragove, in sicer v dolžini 2.50 m ter v dimenzijah 25 X 15 X 18, 25 X 15 X 16 in eventualno tudi nekaj 25 X 15 X 18. Gre za večjo količino, ki je baje namenjena za avstrijske železnice za dobavo od oktobra naprej. Grčija je še vedno velika interesentinja za rezano jelovino, zlasti za remeljne raznih dimenzij. Testoni se kupujejo v večjih množinah, kolikor jih je pač še na razpolago, ter so namenjeni za Sušak in Reko. Terca jelovina je v neprestanem iskanju. Pogreša jo tudi že naša stavbna industrija in obrt, ki je trenotno, ko ie stavbna sezija v precejšnjem razmahu, dobro zaposlena. Glede hrastovih podnic moramo naše pro-ducente opozoriti, naj ne režejo več podnic v dolžini 2.65 m. Italija jih namreč ne kupuje več, ker je začela graditi nov tip železniških vagonov. Potrebujejo se samo hrastove podnice v dimenzijah 43 mm, 2.85 m, 18 do 27 cm ter 53 mm. 2.80 m, 18—27 cm. Tendenca je v splošnem še vedno pre-ej čvrsta, in to kljub temu, da Avstrija ponuja svojo smrekovino v prvi in drugi vrsti po nižjih cenah, ki absolutno ne odgovarjajo našim tozadevnim cenam. = Nevzdržno stanje pri prodaji soli. Nov način veliko in maloprodaje soli je povzročil mnogo razburjenja pri naših trgovcih. Stanje je postalo naravnost nevzdržno zlasti glede določene prodajne cene, ki dostikrat ne omogoča trgovcu niti kritja stroškov. Trgovec mora plačati vrečo (za 50 kg) po 12 Din. Teh vreč monopolna uprava ne vzame nazaj, tudi ne v napolnitev, ter jih mora trgovec prodati raznim mešetarjem po 4 Din, tako da izgubi na ta način pri 100 kg 16 Din samo na vrečah. Našemu trgovcu, ki kupi naenkrat po 100 ali 200 kg soli, tudi ne konvenira iti k monopolnemu skladišču, ki je oddaljeno do 20 ali 40 km in še več. Raje kupi sol tam, kjer kupuje druge stvari. Ako je monopolni upravi na tem, da dobi občinstvo sol kolikor mogoče poceni, zakaj ne uredi prodaje tako, da bi dobil veletr-govec sol iz monopolnega skladišča ali pa neposredno od solarne, kakor je bilo to pri bivši avstrijski monopolni upravi. Kakor smo že enkrat omenili, izgleda, da monopolna uprava forsira prodajo morske soli, dočim zahteva naš konsum po večini le kameno sol. Sol ne more biti nikdar predmet navijanja cen, dokler je blaga, kakoršnega želi konsument, dovolj na razpolago. Dejansko pa se je v zadnjih letih pri monopolskih skladiščih ie težko dobila kamena sol iz Kreke in le tedaj, če ie trgovec kupil tudi morsko sol. Pač pa jo je trgovec vedno in v vsaki množini lahko dobil potom posredovalcev v Zagrebu, toda za 20 do 25 par dražje. To je dokaz, da je le nezadostna preskrba konsuma s kameno soljo povzročila navijanje cen in omogočila neupravičene zaslužke posredovalcev. Za forsir.mie prodaje morske soli ne more biti utemeljenih razlo-gov, zlasti ker je znano, da moramo to sol večinoma uvažati iz inozemstva, ne glede na to. da birokratični nakup • potom dngih komisij podražuje blago. Na drugi strani pa je znano, da bi se eksploataciia kamene soli v Kreki lahko znatno dvignila. Solarna v Kreki mora pogosto celo urgirati v Beogradu zaradi nakopičenih zalog. Tu ne more biti vse v redu in morajo gotovi go«T>od?e imeti interen na tem, da se ovira prodaja kamene soli in forsira prodaja drage uvožene morske soli. čeprav bi sami lahko krili vso potrebo. če bi nrše solarne razširili in uredili za večjo produkcijo. Tako pa moramo letno uvažati 7—S000 vagonov soli v vrednosti 110 —140 milijonov Din. — Glede novega načina prodaje soli je Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo, kakor se nam poroča, intervenirala pri upravi državnih monortolnv tf>r med drugim zahtevala, da se poviša orodavna cena za nabavne stroške. Uprava državnih monopolov je v svoiem odcnvnru snomčila Zvezi, da se vprašanje zaslužka maloprodajjal-eev ponovno proučava in da se bodo even-tnrln»» sT>rer"emhe najavile. i več bolečin po jedi. Samo oni, ki so že občutili velike bolečine in muke slabe prebave, napibnjenost in slabovoljnost po jedi, morejo preceniti veliko olajšanje, ki ga daje prašek Magna, Deluje naglo in zanesljivo, v par minutah izgine vsaka bolečina. Prašek Magna je najboljše, kar morete vzeti pri slabi prebavi, ker nevtralizira kislino, zaustavlja vrenje hrane in stvorjenje plinov, da zamore tako želodec pravilno delovati in brez zapreke. Kupite še danes v najbližnji lekarni ovitek praška Magna in ko občutite bolečine po jedi, vzemite malo žličico v pol čaši vode in skoro boste pozabili, da ste kdaj trpeli na slabi prebavi. Prašek Magna priporočajo zdravniki in se uporablja tudi v bolnicah. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 1 ovitek s točnim navodilom 4 Din. Kjer ga ni pri rokah, naročite po pošti na naslov: Laboratorij Alga, Sušak, Tvornička 57. Za 2 ovitka priložite pismu 10 Din. Meteorološki zavod Vremensko ooročilo 11. avgusta 1928. Višin« barometra 308 8 m Krai Cas opazovanja Ljubljana M a ribo* . Zagreb . . Beograd t Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Sarajevo . d o k, s> 30 © CL E v (- 'odb '62 1 7t>l 5 767 6 't O* 7605 H 19 21 22 25 23 24 i* v =6 56 ft3 54 rl Smer vetra in brzina f metrih W 2 mirno NNE 7 mirno mtmo SE 1 SE 1 co •o>— 0 0 1 8 0 0 1 Padavine V megla, dež v mm d« t are 2.0 Solnce vzhaja ob 4.56, zahaja ob 19.14, luna vzhaja ob 0.9, zahaja ob 16.36. Naivišia ten peratura danes v Liubliani 26.0 C, najnižja 17.0 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Včerajšnje vreme bo najbrže dalje trajalo, ponekod motenje vremena. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi z raznih Strani; nebo nekoliko oblačno; temperatura od 24 do 32 stopinj. Morje nekoliko hemirno. ■b Pred ponovnim povišanjem een lelo- zu. Kakor znano, so jugoslovenske železarne pred nedavnim časom povišale cene železu po 5 Din pri 100 kg. Zadnje dni pa se širi vest, da bo temu povišanju sledilo novo povišanje, kar je razumljivo, kajti avstrijske, češkoslovaške in madžarske železarne so cene dvignile za 7 Kč ali 12 Din. Vendar pa se računa, da do tega ponovnega povišanja cen ne bo prišlo takoj, kajti jugoslovenske železarne še niso izrabile svoj kontingent, ki znaša na podlagi kartelne pogodbe srednjeevropskimi železarnami 4000 vagonov od 6000. Tudi inozemske železarne (predvsem Alpine, Rimamuranv in Vitkovi-ce) niso interesirane na tem, da bi forsira-le izvoz v Jugoslavijo odnosno, da bi ovirale jugoslovenske železarne pri stremljenju, doseči dogovorjeni prodajni kontingent, ker morajo za vsako tono preko lastnega kontingenta plačati 4 dolarje penala. Zato zaenkrat, dokler domače železarne ne bodo dosegle kontingenta, ni računati na povišanje (en, pač pa pozneje, zlasti ko bodo stopile v veljavo nove pogodbene carine, ki so bile dogovorjene z Avstrijo. == Znižanje ecn kruhu v Zagrebu. Na intervencijo tržnega nadzorstva so bile te dni v Zagrebu znižane cene kruhu za 50 do 75 par pri kilogramu Cena belemu kruhu je bila znižana od 5.50 na 5 Din, cena polbel«mu od 5 na 4.25 in cena črnemu kruhu od 4.Č0 na 3.75 Din. Znižanje cen kruhu je v zvezi z nižjimi cinami nove moke. = Stanje Narodne banke 31. julija. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 22. julija). Aktiva: kovinska podlaga 357.4 (—4.1), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 373.3 (—17-5), posojila na menice 1344.6 (+- 10.5), lombard 250.3 (+ 8.1); pasiva: obtok bankovcev-cev 5312.5 (-+152 7), državne terjatev 239.5 (—147-8), obveznosti po žiru 429.5 (—35.7), po raznih računih 248.7 (+35.8). Ostale postavke so ostale v glavnem nespremenjene. = Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Gramofonska družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 10.000 Din); I. Turnar & Co., komisijska trgovina vseh vrst blaga in trgovinska agentura, informacijski biro (izvzemši informacije o kreditih in privatnih razmerah) v .Ljubljani; , I. Sušeč & A. Sert, kom. družba, Ljutomer. — V zadružni register so se vpisale naslednje tvrdke: Delavska založba, reg. z. z 0. z. v Ljubljani; Gradbena zadruga , red. z. z o. z. v Mariboru; Stavbna zadruga «Prosvetni dom», reg. z. z o. z. v Novem mestu. = Kmetiigka industrija na jesenskem lescjmn v Ljubljani (od 1. do 10. sept.), bo lptos prvič zastopana in sicer v strokovno poučnem oddelku kmetijske razstave. Predvsem je omeniti našo domačo mlinarsko, pi-vovarsko, oljarsko in žganjarsko kmetsko industrijo. Posamezne stvari se bodo prikazovale v slikah, diagramih, modelih, preparatih itd. Tako bo n. pr. žganjarska industrija za našega človeka posebne važnosti, ker mu bo pokazala, kaj vse more vnovčiti, medtem ko je sedaj razne gozdne in travniške sadeže, za katerih gojenje nihče posebej ne skrbi, puščal v nemar. Ostale panoge mu pa nudijo vpogled v podelanje kmetiiskih pridelkov v industrijske izdelke. t= Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena ob jesenskem velesejmu od 1. do 10. sept. t. 1. Mizarski mojstri iz ?t. Vida pri Ljubljani in iz okolice bodo tudi na tem sejmu kompaktno razstavili svoje izdelke pod skupno firmo Obrtna zadruga lesnih strok v Št. Vidu pri Ljubljani. Poleg teh razstavlja še več velikih mizarskih tvrdk iz vse Slovenije. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vsa tostvar-na pojasnila. Take razstave bodo prepričale javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanj ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu konkurenčne. = Racionalizacija in brezposelnost v Avstriji. Racionalizacija v avstrijski industriji je v zadnjih dveh letih zelo napredovala ter se računa, da se je z modernizacijo obratov samo v tekočem letu dosegel efektivni prihranek od 50.000 delavcev. Navzlic temu pa se brezposelnost v Avstriji n: povečala; nasprotno stanje brezposelnih je danes manjše, kakor v najslnbSem mesecu preteklega leta. Tudi avstrijski vzgled nam znova potrjuje znanstveno dokazano tezo, da racionalizacija v splošnem ne ustvarja brezposelnosti, čeprav ie v racijonaliziranih' obratih pri enaki produkciji potreba po delavcih manjša. = Rezultati ruske žitne kampanje 1927/28. Komisar za trgovino v Sovjetski uniji je pravkar predložil svetu ljudskih komisarjev poročilo o rezultatu zadnje žitne kampanje. Poročilo potrjuje tudi že od Rykova objavljeno dejstvo, da je množina žita, kakor jo je predvideval načrt za nabavo žila in ki so io zamogli zbrati organi državnega gospodarskega urada, v kampanji 1927/28 manjša od one leta 1926/27. Po izjavah komisarja za trgovino se je mogel izvršiti državni načrt za nabavo žita le z 90.69$* pri čemer so zaloge žita za 5.3% manjše od onih 1. 1926/27. = Bombaž. Ameriški poljedelski urad je objavil cenitev letošnje letine bombaža, ki se glasi na 14.291.000 bal napram odgovarjajoči lanski letini od 12,955 000 bal. Ker so bile dosedanje privatne cenitve ugodn?jše, se je cena bombažu na newyorški borzi zopet dvignila od 19.65 na 20.40 (za loko). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. L m. ponudbe glede dobave 35.000 komadov zidne opeke; do 17 t. m. glede dobave 6 komadov Garvens-črpalk, 60.000 kg portiandskega cementa, kopalnih gob, kamene soli, denaturiranega špirita, kalcini-rane in kristalne sode, naftalina, železa in žičnikov, do 21. t. m. glede dobave lesenih spojk, 100 komadov hrastovih pragov, lesenih stubov, lesenih cevi in palic ter glede oddaje železnega mostu čez Gruberjev prekop v pleskanje. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede debave plinskih cevi, do 22. t. m. glede dobave 1 parnega va-Ua. 500 kg volne iz bombaževine za ležišča, do 25. L m. pa glede dobave 450 komadov raznih lopat Prometno-komercijelnl odden lek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t m. ponudbe glede oddaje 1 železne blagajne v popravilo. Generalna direkcija državnih železnic, delavnica v Mariboru, sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave oblek ter glede dobave jadrenine in modrega gradla. Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Položaj na naših borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 21.83 milijona Dio. Močno nazadovanje državnih papirjev. Ljubljana, 11. avgusta. Ka ljubljanski borzd je bii pretekli teden devizni promet večji kakor zadnji teden. Znašaj |e 21.83 milijona Din na-pram 16.09, 20.63, 21.28 m 20.53 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Najvei so se trgovale devize na Curih, Prago, Berlin, Dunaj in London. Tečaji deviz se tekom tedna niso bistveno spremenili. Edino Berlin je popustil od 13.58 na 13.5675, Amstenlain pa od 22.8625 na 22.84. Najznačilnejši dogodek preteklega tedna na zagrebškem efektnem tržišču je -bil ponoven padec Vojne škode in ostalih državnih papirjev. Že zadnji teden Je Vojna škoda popustila od 438.5 na 430—431. V ponedeljek pa so tečaiji nenadoma in na mah padli kar za datjnjiiJi 14 do 16 točk. Promptna je bila ta dan zaključena šele pri tečaju 417 ter je ob zaključku borznega sestanka no.tiraJa 414 do 416. Ta ponovni padec je vsekakor posledica napetega in nejasnega političnega položaja v naši državi in zadnjih političnih dogodkov v Zagrebu. Tečaji bi se morda tekom tedna popravili, ko ne bi nastopil nov težak moment, smrt predsednika KOK Stčeipana Radiča. Zato so se tetkom tedna tečaji n>ogM krepiti le za nekaj točk. Tako e koncem tedna notiTala promptna le 421—422. Tudi investicijsko, ka se je še pred dvema me-secoma trgovala po 92, v početku tek. meseca pa po 88.5—89, Je v tekočem tednu ponovno nazadovajlo. V početku tedna se Je še trgovalo po 86—87, včeraj pa je padlo na 85.5. Ker Je v •tečaju vračunana tudi vrednost kupona, ki bo zapade! čez dober mesec, se je rendita tega papirja pri tem tečaju dvignila na 8.5%. Tržišče zasebnih vrednot je bilo dalje zanemarjeno. V bančnih papirjih je bilo nekaj običajnih zaključkov v Kreditni po 85, v Jugobanki po 88.5, v Praštedioni po 950, v Srpski po 145 in v Zemaljski po 137. Hipotekama je za malenkost nazadovala od 59.5 na 58.5 — 59. Za industrijske vrelnote ni bilo nikakega zanimanja. Zaključki so bili v Vevčah po 105, v Dravi po 390, v Gut-mannu po 220 in v Isisu po 30. Trboveljska je nekoliko popustila. Koncem tedna j« n> tiraia 455 denar, dočim se je v zadnjem tednu trgovala še po 470. Ljubljana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.84, Berlin 13.5675, Dunaj 8.082, London 276.4, Newyork 56.93, Pariz 222.47, Praga 168.7, Trst 297.6. Curih. Beograd 9.1280. Berlin 123.75. New-vork 519.525, London 25.21875, Pariz 20.2975 Milan 27.17, Praga 15.3925, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.29._ Blagovna tržišča Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena, 2 vagona ovsa, 19 vagonov turščice in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 240 do 242.5; baška, potijska 245 — 247-5; gornje-baška 242.5 — 245; sremska 237.5 — 240; banačka, pariteta Vršac 235 — 237.5; banaška 232.5 — 235. Ječmen: baški, sremski, 74 kg 235 — 240; baški, pomladni, 68/69 kg 280 — 290. Oves: baški, sremski in slavonski 215 — 220. Turščica: baška, sremska in banaška 300 — 302.5. Moka: baška <0g» in <0gg> 370 — 380; <2> 850 — 300; <5> 330 — 340; <6> 295 — 305; «7» 250 do 265; «8» 190 — 200. Otrobi: baiki, sremski, novi v jutastih vrečah 175 — 180; bana-ški 175 — 177.5. Dunajska borza sa kmetijske produkte (10. t. m.) Na dunajskem tržišču je tendenca v splošnem prijaznejša, ker so tudi ameriške in budimpeštanske notacije prijaznejše. Vendar se obseg prometa ni povečal. V pšenici je razpoloženje v glavnem nespremenjeno. Jugoslovenska pšenica Tisa se je trgovala po 1.685 Kč ex šlep Bratislava. Turščica je v skladu z inozemskimi notacijami nekoliko prijaznejša. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 39 do 40, madžarska Tisa 41.5 — 42.5, jugoslovenska 40 — 40.5 rž: m2rchfeldska 38.75 do 39, madžarska 37.5 — 37.75: turščica: 37.27 — 37.75; o v e s: domači 87.25 — 37.75, madžarski 39.25 — 40.2-5. Kalini* Berlinska policija je po dolgem zasledo^ vanju zaprla znanega sleparja Arturja We-bra, katerega delovanje res kaže, da nima človeška neumnost konca, ne kraja. Weber je snoval novo kraljevino >Naran< (?) V Afriki je hotel nakupiti zemljišča in sprejemati kot državljane zgolj »plemenite, vzvišene duhove«. Na ta lim se je ujelo nepopisno visoko število kalinov. Weber, ki si je nadel tudi pridevek barona in profesorja, je vnaprej prodajal Naranske državne službe ter naslove in si pustil drago plačati zanj. Neka dama je napr. prispevala 60 tisoč mark (720.000 Din) za zgradbo »grada Graak v mestu, kjer bi stanovalo naransko poslaništvo v Evropi. Waleški princ brez telovnika Iz Londona javljajo, da je storil an« gleški prestolonaslednik nov korak v revolucionarnem napredku moške mode. Pri nekem popoldanskem spre« j emu se je pojavil v žaketu brez te* lovnika. K žaketu je nosil črtaste hla* če. Krojači so, doznavši za to novico, obstrmeli in zijali, ker si jo niso ume* li raztolmačiti. Koj naslednji dan pa so pogodili pravo rešitev. Princ je otvarjal neko razstavo in je prišel to* pot v beli obleki — zopet brez telov* nika. Kakor blisk se je raznesla radost* na vest širom Anglije. Prihodnje mod* ne kreacije za gospode bodo gotovo v slogu nove mode waleškega princa. Jeza gor, jeza dol. telovnik bo pola* goma ostal v omari in slednjič ga ne bodo sploh več nosili. >HJTR(?» & "18$ P ■i-.r- J.V . % * NeHelja 12. Vin. 1928 O endokrinni sekreciji Konec) Spomnimo se sedaj še onih žlez, čijih pro-lukti nimajo pomena samo sa individuum, ampak preko njega: na razvoj njegove Trste L j. spolnih žlez, modes in jajčnikov. Prva proizvajajo seme, druga jajčeca in veljajo v tem pogledu za zunanje - ekskretorične žleze. Poleg teh izločkov pa proizvajajo Se druge, prikrite hormone, moško - seksualne in ženske seksualne, latere v modesih in v jajčniku nastanjene stanice vcejajo te Inkrete v telesne sokove, Se ni ugotovljeno, kakor tudi hormoni še niso dovolj raziskani. Inkretorični učinek genitalnih žlez je splošen in spolno specifičen. V dobah raz-voja učinkuje pospešujoče na zakoščenje, tako, da se izraža pomanjkanje teh hormonov v neovirani rasti osobito dolgih, cevnatih kosti, v takoimenovanem evnuhoidizmu. Uničenje generativnih žlez ima za posledico zastoj v razvoju in rasti zunanjih spolovil, kot izpad seksualnega življenja. Pri moških glas ne mutira, vse oblike teleea se bližajo ženskim. Sekundarni seksualni znaki izostanejo: brada ne poganja, koža je slabo s kocinami porastla, mnogi odebele na tipičen način, skoro vsi slok^ razstli, osobito spod' nje okončine so podaljšane (sedeči velikani). Intelekt zgodnjih moških kastratov ne trpi: nedostaje pa njihovi duševnosti tipično molkih znakov; poguma, drznosti, podjetnosti, rezkosti, stvarnosti in ostrine. Slične, dasi ne tako jasno izražene pojave opazujemo na raznih moških kastratih. Seveda o kaki pospešeni rasti v teh primerih ni moči govoriti. Pri pojavih agenitalizma in hipogenita-lizma ni prezreti, da so tangirane v večji ali manjši meri tudi funkcije raznih drugih endokrinnih žlez, kot timusa, grlače in hi» pofize. Pri ženskah so še najboljše študirani iz padki, ki jih prinašajo ženska leta, v katerih prestane funkcija jajčnikov. Ženske za-debele, osobito ee jim mast kopiči na trebuhu in kolkih; koža izgubi svojo napetost; naklon k raznim krvavitvam se pojavi. Krvni tlak se dvigne, arterioskleroza se prične oglašati, razne nevralgične bolečine mučijo bolnico Glavoboli, spreletavajoča vročina, neprijetna utripanja srca, potenje, valovanje krvi v glavo itd. izpopolnjujejo sliko. Duševno je opazovati težke napade groza-vosti do pravih depresij in drugih psihoz. Vobče se lahko reče, da sicer zdrav.e in du-ševnotrdne ženske, ta leta, ki pač nobene ženske ne minejo mimo težav, relativno dobro preneso. Tudi sicer telesno in psihično mfirmne pa ob propadajočih odpornih silah in bližajočih se starostnih izpremembah se veda pogosto podležejo klimaterijelnim na valom. Celo vrsto, k sreči jako redkih bolezni poznamo še, za katere delajo učenjaki odgovorno notranjo sekreci.io ene ali večjih žlez. So pa tudi ljudje, katerih cel sistem teh žlez jc nedostaten, bodisi že po ustroju bodisi zbog prestanih, pač iz večine infek* cijskih bolezni in intoksikacij. V takih pri* merih govorimo potem navadno o pluri« glandularni insuficijenci. Dokaj več, kot je teh izrazitih primerov, pa je onih, ki so samo naznačeni, bodisi, da je ves sistem samo komaj zaznatno prizadet, ali , da ena ali druga izmed teh žlezi ne fimkcijonira v vsakem oziru polnovredno. Kako različna je digniteta posameznih žlez pri posameznih zdravih in bolnih ljudeh, je pa prav lepo opazovati tamkaj, kjer nam ni treba pojavov samo ocenjevati, ampak kjer lahko zmerimo in tehtamo. Tako se vidi n. pr. pri sladkorni bolezni, kako zelo različna je toleranca posameznih bolnikov za ogljen-čeve vodenike, in celo za posebno vrsto hra» ne, na katero zlasti lažji primeri reagirajo povsem individualno, in to tako točno, da zmogljivost organa lahko izrazimo naravnost v številkah. Tudi diabetes je seveda bolezen, ki jo provzroča obolenje tiste žleze z zunanjo in notranjo prikrito sekrecijo trebušne slinovke. Njen hormon nazivljamo in-rulin. Videli smo, da niso vse žleze endokrinne« ga značaja samo v tesni zvezi med seboj, ampak videli smo tudi, kako je njihovo har. monično uravnovešeno, pravilno učinkovanje ftostulat njihovega normalnega udejetvo-vanja. Spoznali smo pa tudi, kako je vsa presnova zavisna od njih in v kakšnih ko-relacijah stoje z našim živčnim sistemom, ki deluje, pa bodisi, da ie po svojem ustroju intaktno, pravilno samo tedaj, če je tudi endokrinna sekreoija pravilna. oni Oz oper: >Mofortri pen*«, iSftjfrfrfi, »Tanoha.u*er«, »Parsifal«, »Somrak bogov« k »Rtemš«.) — 21.45: Koncert angleške glasbe. Nato klav+rski koncert ki sodba za p le«. — Praga 20.30: Sodobni mojstri glasbe. (Prenos it Berlina.) Nato lahka večeiroa glasba. — Dunaj 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 19.36: Glasbena akademija. — 20.30: Sodobni mojstri glasbe. (Prenos iz Berlina.) — Varšava 18.: Prenos koncerta k Poznanja. — 20.30: Sodobni mojstri glasbe. (Prenos a Berlina.) — S točk* holm. 18.30: Koncert na harmoniko. — 20.: Pevski koncert. (Romance in arije.) — 21.40: Koncert komorne glasbe. (Brahmsove skladbe.) Telefunken ramo nalbcIE Torek, 14. avgusta. BERLIN 20.30: Reoitacajski večer. Nato koncert lahke večerne glasbe. — LANGENBERG 18: Večerni koncert. (Sopran in klavir.) — 20.15: Plesni večer. (Orkester.) — STUTTGART 20: Simfončen koncert Mlbarmoničnega orkestra. — ZAGREB 20: Koncert vojaške godbe. Nato lahka večerna glasba. — BRNO 19: Večerni koncert. (Pesmi in klavirske skladbe.) — 20.30: Orkestralen koncert. Prenos programa z razstave. BUDIMPEŠTA 17.45; Popoldanski koncert orkestra. — 20.35: Koncert Tarnayevih sklad. Ciganska godba. — LONDON: 19.15: Koncert Griegovih skladb. — 19.30: Klasična glasba. — 1. Weber: »Carostrelec«. — 2. Mozart: »Figa-rova svatba.« — 3. Schubert: Simfonija v H-molu. — 4. Verdi: »Aida.« — 5. Mendelssohn: Fingalova Jama. (Odlomki.) — 20.30: Mešan večer, Koncert. — PRAGA 19.30: Zabaven večer. 20.30: Koncert. (Odlomka iz oper.) Program k Brna. — RIM 21: Donizetti: »Pijača ljubezni.« — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert orkestra. 20.05: Koncert ruskega pevskega zbora. (Narodne pesmi.) — 20.50: Ruske arije in pesmi. — 21.10: Simfoničen koncert Jazz-banda. — VARŠAVA 18: Lahka godba. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — STOCKHOLM 19.30: Koncert pevskega zbora. — 20.30: Petje s spremljanjem kitare. Za domžalsko postajo nudi najcenejše in najboljše DETEKTORJE. KRISTALE, SLU* ŠALA ter vse radioipotrebščine LJUBLJANA Kongresni trg 3. Sreda, 15. avgusta. BERLIN 21: Pevski in recitacijski večer. — £2.30: Odlomki iz klasičnih operet. (Orkester.) FRANKFURT 20.15: Komorni koncert Mozartovih m Haydnovih skladb. — LANGENBERG 18: Razvoj sonate za čelo, od 17. do 20. stoletja. — 20.15: Scene za odrom. (Orkester in recitacije.) Nato lahka večerna godba. — ZAGREB 20: Prenos Zajčerve opere »Nikola Šubic Zrinjski« k Nar. gledališča. — BRNO 18: Pevski koncert. — 19: Fallova opereta »Ločena žena.« Prenos z broške razstave. — BUDIMPEŠTA 10: Prenos cerkvenega koncerta. — 12.15: Orkestralen koncert. — 18: Koncert vojaškega orkestra. — 20: Koncert orkestra m solistov. Ciganska godba. — LONDON 19.15: Koncert Griegovib skladb. — 19.30: Lacomova romantična opera »Ma mi« Rosette.« — 21.50: Koncert komorne glasbe. — PRAGA 19: Prenos operete iz Brna. 21.15: Koncert orkestra ta solistov. — RIM 21: Vokalen in instrumentalen koncert. Mascagnijeva opera »Cavalleria rusticana.« — DUNAJ 16: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Koncert komorne glasbe. (Griegove in Haydnove skladbe.) — VARŠAVA 20.15: Večerni koncert orkestra. — STOCKHOLM 20.15: Večerni koncert solistov fn orkestra. adio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw>, PRANKFURl (428 o 4 kw) LANGENBERG (468 m 25 kw), STUTTOaRI (37» m 4 kw). PRAOA {349 m 5 kw), LONDON (DAVENTRY 1604 ns 25 kw) ZAGREB (310 a 0.7 kw), BRNO (441 to 3 kw). RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw). DAVENTRV (492 m. 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MG TALA 1320 m 30 k w). Nedelja, 12. avgusta. Berite 20.30: koncert solista ta orke-sfera. — Prankfurt 17.10: koncert ruske glasbe. — 20.: Prenos simfoničnega koncerta k Hamburga. — 22.: Pesmi z lutnjo in recitacije. — Langenberg 18.: Skladbe za klavir ta recitacije. — Stuttgart 18.45: Koncert solistov. (Balade.) — 20.: «Cosi lan tutte». — Zagreb 11.30: Koncert vojaške godbe. — 20.: Prenos Mozartove opere »Cosi fan >tutte« k Solnograda. — Brno 18.: Pesmi k klasičnih operet. — 19.: koncert Dvorakovih skladb. — 20.15: Pevski koncert moškega zbora iz Olomuca. Prenos koncerta z razstave. — Budimpešta 12.15: koncert komorne glasbe. — 17.: Popoldanski koncert orkestra. Pevski koncert. — 19.20: Prenos k gledališča. Nato kou-oert oiganske godbe. — London 21.05: Orkestralni koncert lahke godbe. — Praga 18.: Pevski koncert. — 20.: koncert mestnega orkestra z Kolina. Nato prenos programa k Brna. — Rim 21.: Orkestralni koncert. — Dunaj U.: kon. cert dunajskega simfoničnega orkestra. — 16.: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 18.: Smetanove ta Schubertove komorne skladbe. — 20.: Prenos Mozartove opere »Cosi fan tutte« Iz Solnograda. Lahka večerna godba. Ponedeljek, 13. avgusta. Berlin 20.30: Sodobni mojstri glasbe. — 1. /?. Strauss: »Pavlihove zgodbe«. — 2. Schil-lings: koncert za violino in orkester, op. 25. — 3. Scbrecker: »Rojstni dan tafaoterije«; silita. Langenberg 18.: Večerni koncert orkestra. — 2)1.15: koncert kvarteta in orkestra — Zagreb 20.30: Prenos k gledališča. — Brno 20.30: Sodobni mojstri glasbe. (Prenos k Berlina). Nato prenos koncerta z razstave. — Budimpešta 16.45: koncert komorne glasbe. — 20.30: Večerni koncert orkestra. — London 19.15: Koncert. Griegovilh skladb. — 20.: VVagnenjev kon- Obratovodjo, verzlranega v vseh delih parnega in elek-rčnega obrata, dobrega m agilnega orga lizatorja, išče večje industrijsko podjetje 'JbSlrne pcnudbe z navedbo doseda ljega delovanja na Publicitas, Zagreb. Gunduli-čeva U ptd Za — 16986 :*2; ANTON eoc kemltna pralnica in barvanje se ie preselil s 1. avgustom 9607 v liMiipo oiito it. 4 (M) Rast brade pri damah in vsa nadležne dlačice na tilnv ka ood oazduho to oa obrazu odstranite s a m < oa aaipripro* steiSt način t molim preizkušenim odstranlevalcem cfTak — — Kompletnf samo Din 60 franka ako ooSliete denar oaprel K op m laboratorij 41 W. ECKflARDT. Anzsbnr«. Deotschland. Ra»*nspnreerstr 12 /93. ndtistrijalci, obrtniki veletrgovci, pozor! Krasne obsežne obratne prostore, pisarne, stanovanje, skladišča, telefon, garaže, kleti, električna sila itd. oddam v Šiški na prometni ccsti skrapmo. — Pogoji zelo ugodni. 9736a Informacije daje H. Prlvšek, Dunajska cesta 7. flUSTRO-FIflT znani najboljši kvalitetni tovorni avtomobili modeli 1928 dospeli. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 VELIKO IZBIRO bbnift mi VINA • -• < 99 aajagodoejl) ceaL ter žganih pijač 33 ■■dl Vaa PIVNIČA_RSTVO »OPSKRBAe D. D Zagreb. Praakopaniks ml II Ako potrebujete bvolke ogleda« aaie kleti to *>kas'tJ vrate bre« obvez« M knpčtto JLJUUUUUUUUI »III Ll »JUUULUIJLIJ J H Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki E samo Oiovni trs it. 9 Ostanki za polovično ceno □uGuuoaaotDC]CxnDaaacDODDDaaDnL Za poletno kuhinjo najpriporočljivejša, najnovejSa in najcenejša KUHARSKA KNJIGA Upošteva zlasti zelenjavo, sočivje in sadje Vreče aort ia nbljan« vteb vrst ter juto za embalažo im» redno v calo?' Mirko Mlakar t-JoMiana Slomškova 11 sa rs ako rrrho in ta vsakogar s prestava« mi, — kickstartarjem kompletnim orodierr Din 7800.— prompt. ao dobavljivi od skla» dišča generalnega za> stopstva O. ŽUŽEK Ljubljana, Tavčarjeve ulica 11. 8027 BB5 9734 Marija Moravčeva: IZ FRANCOSKE MEŠČANSKE KUHINJE. Naroča se: BELO-MODRA KNJIŽNICA, Ljubljana, Dunajska cesta la/V. V platno vezana kn| ga Din 115. Nad 500 strani, nad 1000 receptov Štev. 28.364/28-ref. VI. 9733 Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo vseh obrtniških del za zgradbo stanovanjske kolonije 16 pritličnih hišic v Ljubljani ob Vodovodni cesti. Potrebni pripomočki za vlaganje ponudb se dobe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti v gori imenovanem uradu do 11. ure dopoldne dne 17. avgusta 1928. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 10. avgusta 1928. Pozor! Ročno vezenje, strojno vezenje, ažurfranje, predtisk, rolna prejca D M. C. se doPi prignano najceneje le pri M. Sedovnik, trgovina Ljubljana, Fiorjanska ulica 6 Entlanje samo Din 1*— do 1*5« — meter h Din 150. po povzetju 160 DIti Žimnice ,m*tra«e), posteljne mrefe, ielesne ooeteje falottjlve). otom&ne, div&ae to tapet niike tid»lke nudi ujceneit- Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Ueetnege doma.) 8*1 ■■■■■■■aiaaaKnr Klovirle in ftormonijč no onrolie ia poeodo, »retovno najboljše 8teinway HOlzel, Bčsen dorfer, FOrster. Stingl original etc dobite le y re-liki ulogi in izberi »tro-torniak* tn biviega a 6 i teli« (Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Ljabljana, Meetnl trg it. 3 (poleg magistrat«.). 162 SHffiSSSS —MMMMIBRj Veliko tekstilno podjetje sprejme kot pomoč tehničnemu ravnatelju v v veščega mzenjerja z dovršeno visokošolsko naobrazbo. Nameščenje je dobro dotirano ter se reflektira samo na prvovrstno moč. Obširne ponudbe z navedbo dosedanje prakse, možnosti nastopa in z referencami prosimo poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Inženjer«. s t»i 9742 | mmmmm t •brestli*. Vsem, ki ste ga poznali, spoštoval! In ljubiti, naznanjamo v nepopisni boli. da nam je neizprosna smrt ugrabila iz ljubljene srede našega blagega, nenadomestljivega sina, zaročenca, brata, svaka, strica itd., gospoda Slavka Jelenca učitelja v štoreti v naJlepSi mladenlškl dobi 24 let, po zavratnl, mnkepolni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere/ Blagoslovitev ljubljenega trupla bo v ponedeljek v Kriiah št. 50, nakar se prepelje v Tržič, od koder ga bomo ob 4. uri popoldne spremili k zadnjemu počitku na tržiško pokopališče. Predragi, predobri, nepozabni nam Slavko, lahka Ti bodi zemlja. kamor Tj bomo tudi mi sledili. Križe-Tf.žtč, 11. avgusta 1928. v.7 . Žalujoči ostali. Lepota lica! Uren« ttoee Oentifolia ]« tedanji'Ideal raake modni dame. Krem« Jaje frapantoi Ijnbki ia n^tni tea. liee perlektnt nečistočo liea Din 60. — Oentifolia knsmet zavod. Zagreb, Uloa 87. Zahtevajte brezplačne iltutrovaae pr» apektel JU m % mt •v« 1 E kupuje vsako množino „ALKO" 9647 d. z o. z. Ljubljana-Kolizej. Knjigovez in kartonažni poslovodja strokovnjak, želi premenlt! sedanje mesto kamorkoli v Jugoslaviji. Ponudbe prosim: Kosmat Bragotin, ieranova oiica ftev. 5, Lioblian. Agente(inje) | ištemo za učinkovit predmet i§Cemo | Velik zaslužek. Potreben kapital za | kolekcijo Din 200—. Vpeljani pri t privatnih odjemalcih Imajo prednost l Ponudbe na : Rudolf Fuchs« Brod n/s. Do sedaj najcenejša tvrdka v državi I Skladišče MEII3EL & HER OLD rovaroe ^lashi| ^iamoiunov m iiartnoiiik R. topgsr 09 ARI Ei O K it. 101>J1 /lollne od Din aer- d. Ročne Uarmunike od Din Sir. famborice od Oln 98-- d. Oramoloni od Din 34£r~ Zahtevajte nai veliki katalog, krte- J*ana vam icilSemn ire7n'acno. Izjava zahvalnosti. Dru. Med. I. Rahle-jevu v Beogradu, Sara jevska 70. Bolehal tem dolgo na revmatizmu in nI ga tako odpornega bitja na svetu, ki bi mu privoščil bolečine, ki sem jih prenašal. Zdravilo sem uporabljal tako, kakor ste Vi ▼ svojih navodilih označili in sem v istini ozdravel in to docela dobro. Ne morem prosto izreči svoje najgloblje zahvale za Vaš lek Radio Balsamika. Prosim Vas, da mi pošljete še eno steklenico, za slučaj, da se ml ta grozna bolezen povrne. V poslednjem času so prihajali k meni neštevilni ljudje, katerim sem dal Vaš cenj. naslov, še enkrat se Vam najtopleje zahvaljujem za to izreči* no zdravilo in ozdravljenje. Tisočkrat hval» Vaš vdani pacijent Jakob Hrovatla, gostilničar. VeHke Lašče, 28. marca 1925. \ Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaji in razpošilja proti naplačiln Laboratorij Rsu dio-Balsamika dr. I. Rahle-jera, Beograd, Sa« rajev&ka 70. Zdravilo se dobi tndi r vseh boljšfli let karnah in drogerijah. 166 Bolni na plfučih! Tisoči ie ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjizo o moji novi Umetnost) prehranjevanja, kt Je že marsikoga re*i!a smrti. Ona more po'eg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kaSeli prenehata, telesna teža se poveča tei po vseobčem poapnenju skrajša bolezen. 976 Resni možje zdravniSce vede potrjujejo prednost te moje metode in Jo radi priporočajo. Cim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boete črpali mnogo koristnega. Pišite takoj 1 Zadostuje dopisn!ca —- na sno'in'» nasov: GEOffG PULONER. Berlin-Neukfflln Ringbahnstr. 24. Abt. 619. "J Lokal ln delavnico s stanovanjem pripravno tudi u iklaoišia bl.iu glavnega kolodvora 0'lda:n. Ugleda »e dojuldnr Naalov v oglasnem oddelku * J utra». £5137 Skladišče ali lokal i tiho, v pritličju — center Ljubljane, iščem u takoj ali pozneje. Naslov pove ©glainl oddelek «Jutra». 23254 Stanovanje ln gostilno dobi tako) tisti, ki kupi pol laiie. — Pojasnili daje Anton Maver, Ahacljeva c. ftt. C. 25367 Lokal ali »obo v pritličju iščem * 1. novembrom v sredini mesta. Ponudbe pod iifro «ilai.ufaktura» na oglasni oddelek pod »Valvazor trg» 25199 Trgovina t meSanim blagom, dobro vpeljana in na najbolj prometnem kraju na Dolenjskem se i zalogo vred odda v najem za daljSo dobo, vsled prevzema industrijskega obrata Na razpolago lepo stanovanje in skladišča Prevzeti je takoj. Odda se le agilnamu in kapitala zmožnemu trgovcu — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko «0b lelemici«. 25078 L Lokal •ddam na prometnem kraju Poizve ee na Celovški cesti St. 42, Šiška. 25727 Skladišče, združeno s stanovanjem S *ob in klet a 3 sodi za 100 M vina oddam na Selu št. 38. — Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska o. 73. 25736 Lokal ca trgovino ali mlekarne oddam takoj na Mirju, Marmontova ulica štev 19. 25664 Prometni lokal ra trgovino ali obrt, na-tr.TOti dramskega skladišča odda za 800 Din Privšek, Dunajska cesta 7. 25745 Prometni lokal »a Sv. Petra cesti, blizu centra oddam. — Potreben kapital 5000 Din. Nizka najemnina. Privšek, Dunajska cesta 7. 25746 3 pisar, prostore tik sodišča, v pritličju oddam takoj za 10.000 Din letno. — Informacije daje Privšek, Dunajska cesta 7 25748 Dva lokala poslovna, odnosno trgovska. f stanovanjem, ob TržaJki cesti takoj oddam. Pojasnila daje Privšek, Dunajska cesta 7. 25750 Trgovski lokal v centru mesta takoj oddam. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Trgovski lokal 100». 25590 Pozor. Dalmatine! Vinsko klet, pripravno za nalogo vina oddam na glavnem trgu v prometnem mestu na Gorenjskem. Tudi sta.nov.anje na razpolago. — Na.slov v oglasnem oddellku «Jutra*. 25595 Gostilno v prometni legi v Ljubljani.. na Gorenjskem ali Dolenjskem iščem v najem — event. tudi kupim za srednje veliko vsoto. Ponudbe na oglasni oddelek vanj4 Stanovanje za takoj ali pozneje išče v centru mesta starejši za-koaski par brei otrok Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka*. 25050 Stanovanje komfortno, 4 sob. kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj v Sp Šiški, Aleševjr-va cesta 29. 24972 Stanovanje 2—8 »ob, 1 vsemi pritiklinami, v širšem centru v Ljubljani, od 600-800 Din mesečne najemnine, i i č e višji uradnik z majhno družino. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« poj šifro »Točen in zanesljiv plač-nik*. 25560 Stanovanje 3 sob in pritiklin. priprav, no za zdravnika ali obrtnika, na Miklošičevi cesti oddam za november. Pojasnila daje dr. Frlan, odvetnik, Miklošičeva cesta 4. 25586 Stanovanje 3 sob in pritiklin iščem za september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Mirna stranka*. 25215 Stanovanje 4 sob, kopalnice in pritiklin oddam s 1. septembrom. Več se izve na Dunajski cesti 25 — pisarna. 25056 Stanovanje 2—S sob in kuhinje išče sa september ali pozneje zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* p6d »Tiha stranka« 25723 Stanovanje sobe in kuhinje oddam. — Naslov v oglasnean oddelku »Jutra*. 25691 Stanovanje išče zakonski par brez otrok Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 500 Din*. 25736 Komfortna stanovanja takoj prosta 3 sobe. kuhinja, pritikline, za Bežigradom, 1000 Din; 3 sobe. kabinet, kuhinja in pritikline, Mirje, 1300 Din 4 sobe, kabinet, kopalnica, pritikline, pr; glavni pošti, 3000 Din. Informacije daje Privšek, Dunajska cesta štev 7. 25749 Stanovanje 2—8 sob, s kopalnico Iščem za septembT v centru mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Samec». 25687 Stanovanje komfortno, 6 sob, balkon in vse pritikline, oddam g 1. novembrom na periferiji mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Komfortno stanovanje«. 25712 Stanovanje s 8 sobami in kopalnico iščeta s 1. februarjem zakonca. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro bnim vhodom takoj oddam Na-slov pove oglasni oddelek « Jutra*. Snažno sobico S posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »JuUa* Sobo Ul kuhinjo iščem, ali grem kot htfnlca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Hišnica Veliko sobo z elektr napeljavo in posebnim vhodom oddam — Ponudbe na oglas, oddelelk »Jutra* pod šifro »Čistost«. 25676 Sobico oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25677 Sobo s souporabo klavirja I i i e mirna gospodična Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St 12*. 25739 Lepo sobo z dvema posteljama oddam takoj. Naslov v oglasnem oddehku »Jutra*. 25738 Lepo sobo v pritličju v novem stanovanju oddam solidnemu boljšemu gospodu s 15. avgustom Naslov pove oglas, oddelelk »Jutra*. 25717 Sobo elegantno opremljeno — 1 elektriko, posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25690 Kot sostanovalka gre gospodična, eventuelno vzame tudi majhno »obico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Poštena 681*. 25681 Opremljeno sobico oddam » IS. avgustom gospodu ali gospodični Po-izve se v Gradišču it. 14, pritličje, levo. 85702 Opremljeno sobo s posebnim vhodom is elek-tri{no razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr*». 25705 Opremljeno sobo z dobro domačo brano ln klavirjem oddam « 15. avgustom zakoncema aH 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25646 Opremljeno sobo v novi vili cd dam ta 860 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25579 Sobico s posebnim vhodom, Bče > 1. septembrom uradnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Uradnica*. 25618 Prazno sobo parketirano ia z električno razsvetljavo, ▼ sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25610 Sobo s separatnim vhodom takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25623 Sobico preprosto opremljeno, ilčem s 1. septembrom n* Aleksandrovi cesti ali v neposredni bližini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »F. 2. 20». 25619 Sobico tik gorenjskega kolodvora oddam takoj gospodu ali dijaku. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«. 25638 Opremljeno sobo oddam v Rožni dolini V/81. 25661 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25660 Opremljeno sobo najraje v centru mesta išče gospod s 15. avgustom al, 1. septembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zračna 20» 25644 Sobo s posebnim vhodom, v bližini Tabora oddam s 15 avgustom. Naslov in cena v oglasnem oddelku Jutra 25703 Opremljeno sobo s hrano išče starejši gospod. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Mesto». 25604 Sobo z vso oskrbo iščem za 1 ali 2 gospoda, v bližini «v Jakoba. Ponudbe na osrlasni oddelek *Jutra> pod šifro •Soba 98» 25*98 V popolno oskrbo vzamem do smrti moško ali žensko sebo. ki založi 70—100.000 Din. Ponndbe na o?lasni oddelek »Jutra» pod šifro »Lepa bodočnost» 25460 V Kranju želim s 1-5 avgustom preprosto sobo z oskrbo. — Poštno ležeče Kranj, F T. 500. 25821 Pvpisi Fina šivilja želi znanja r dobro situlra-nim uradnikom, srednjih let Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra» pod šifro »Sivilia« 25643 1826 Pismo prejel, hvala. — Be vedno v zdravniški oskrbi. Ko bom smel, pridem ter pazi okoli 20. na Inserat. — ZdravstvuJ. 25666 Gospodična stara SO let. trgovsko na-obražena. s premoženjem, želi znan ia z boljšim go-spodem Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Jesen*. 25559 Seatle Oglasite m sigurno. Ivka Cerne. 85758 Praprotnlk! Doma! Pišil Kdaj pride«? Pridi kmalu! — Vroče, ves Tvoj! 25468 Pozor! Oseb«, katere rabijo leles-nato vino, «e prosijo za naslov pod Hfro »Železo* na oglasni oddelek «Jutra» 25628 »K Solncu« Zakaj ne odgovorite? Va-lentino čaka n ©strpno odgovora. — Odgovorit« pod šifro, ki sem Jo Vam označil. 25650-a Gospodična mlada in simpatična. 1 lastnim salonom, te želi vsled pomanjkanja znanja tem potom sezMuniti z boljiim državnim uradnikom ali kai sličnega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa brinetka*. 25551 Mlad trgovec prijetne zunanjosti, hišni posestnik, želi v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otroik. a večjim premoženjem Ponudbe 1 sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Čimprejšnja ženitev 50.000*. 25743 Gospodična srednjih let, teli poročiti dobro situiranega gospoda, v starosti do 52 let. — Ponndbe oa oglasnj oddelek »Jutra* pod šifro <1500*. 25649 Crikvenlca Morsko kopališče Je ravno v jeseni najbolj primerno za zdravljenje dihalnih organov, za rekonvalesceute po teikih bolraiifc itd. Le-čenje * grozdjem Znižane cene. Zahtevajte prospekte od slovenskega pemzjjona »Astoria*. 25523 Cello zel« dober Inštrument pro-lam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 25411 VljoIIne gitare, eitre, strune in po trebščine kupite najbolje pr) M. Muši6-u, paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte M. 171 Klavir - - rabljen, znamke Werner,' v najboljšem stanju, prodam po ugodni oeni. Plača se proti dobri garanciji lahko na dva obroka. Cenj. ponudbe na oglasni oddeilek »Jutra* pod »6000 A«. 25634 Planino skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25675 Klavir [»oceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25667 Klavir kratek, dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora, tudi na obroke prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25731 Kratek klavir predvojni, prvovrstne tvor-nice, notranjost fina kovi-na, radi selitve po ugodnih plačilnih pogojih prodam Pojasnila daje Priv-šek. Dunajska cesta št 7. 25747 Harmoniko petvrstno, še novo in lahko proda za 8000 Din Štefan v 5 mestni hiši. Bežigrad — Ljubljana. 25693 Mlatllnlce damoreznice. čistilnik* za S'to, kotli u žganjekuhi' io krmo redno najceoei« on Fr Stupici t LjuMian 'iosposvetska L 2486' Lanz lokomobilo in nekaj strojev za obdelavo lesa poceni proda •Obnova*, gradb družba z o. t. v Ljubljani. 24970 Parni kotel rabljen, popolnoma v dobrem stanju, v velikosti 4000 mm dolžine, 1800 mm v premeru, z vseraj zraven spadajočimi aparati, kurilno garnituro z notranjo kurjavo (Flammrohrkessel) 18 ra kurilne površine za 5 Atm. pritiska, se radi preureditve ugodno proda. — Kotel se lahko v obratu ogleda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25752-a Šivalni stroj ženski Singer, motorno kolo znamke Zindap in žensko kolo znamke Puch proda tudi na obroke Sattier. Kleče št. 8. pošta Ježica pri LJubljani. 25684 Električni motor skoraj nov, s sekularjem. na krogelna leiiSSa, 1 vsem inventarjem takoj proda Franc Oblaik. Puštal št. 87. Skofja Loka. 25395 Pletilni stroj 8/60. z »Bund-lustef« aparatom prodam. Naslov pove oglasnj oddelek »Jutra*. V «429 Jaremnlk (gater) iago capilko (benečanko) ali borieootalno, novo aii ie rabljeno, ▼ dobrem stanju, 180—160 cm širine, kupim. Ponudbe 1 točnim opisom in najnižjo ceno na poštni pretinac 272, Zagreb. 25629 Pisalne stroje »Remington* prodaja na obroke Gostinčič, Maribor — Tattenbachora 14 Zahtevajte cenike. 24989 Trlclklje 3 skrinjico In napisom tvrd ka, aa prevažanje blaga, pripravne ta trgovce, pekarne is mesarije, Isdeluje »Tribuna* F B L., Ljubljana. Karlovsk* cesta 4 46 Avtomobil, podjetje veliko, 1 prvovrstnimi 1» stopstvi, ugodno naprodaj Vprašanja oa oglasni »d delek »Jutra* pod uiačk< •Kompletno osemstotisoč« 2547/ Pekarno dobro idočo, s stanovanjem poceni prodam v Zagrebu Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 25319 Za odpravo zobo-bola prodam dober patent Ponudbe na naslov: Alojzij Nudi, Maribor, Jezdarska ulica & 24987 Vzorčno karto za Jaquard pletilni stroj št. 10/80, triharvno, posodim. Istotam sprejmem tudi učenko Prednost imajo z Ustnim strojem. Hradeckega vas 64 25697 Lisičje, polhove kože ia rae druge od dlvjafiint kupuje is (aneeljivo dobro plača O. ZdraviS, Ljublja na. Florilanska ulica it. 0 47 SELITVE v mesto m (to deielo [>olnoma enostavno vsakovrstno blago našitke ir •ipke * elkcak šivom re tete resonine. gumbe tr> .'iimhnice Pouk * vezenju brezplačen. — Prodaja tud ia obroke Cenila frank o < Tribuna* F B L.. Ljub liana. Karlovska eesta 4 42 mr.B&HOV« PLANIN KA tdravllnJ čaj jrenavlja. čisti k osvežuje krt, tebotjS* ilabo prebavo, •la Ootoo delovanje čre ves. aapfhovanje. obslenla mokračat cl&lfae, (eter, foles io Žolčnj kamen Vzpodbuja apetšt to tzboroo aSiskule or arteriosklerozi. • Planlnka« č a) )e prbteD v plombiranih jaketib po Din 20 t napisom proizvajale« Lekarna Babovec Ljubljana, Kong. trs (DoW se v vseb lekarnah.) Lvetje v lončkld oodisi >m «olncu ali v hladu, bodisi na vlažnem ali suhem kraju, dobro uspeva. Zato gojit« >amo take cvetlice v lončkih ln morete postaviti na igodno mesto. Imeti bostt epo cvetje, ako ga Kojite k Kanipos cvetlice hranečo soljo in uporabite dodano aavo-Hlo Ovoi 12-50 in 42 Din. Urei vsak t agubc u« gu jenju perjadi te 40 let upo rahljajo pripoznzni . .Koko* prašek za živino. Ce ga le malo pridenete redni hrani že bodete videli uspen. Ku-retna se odebeli in tudi bolje nese. Je tudi najsigurne-b Prt ivicarsld hroralcl nr Lastno Izdelovanj« okrovH In sestavtjanje w (rerooo teža). Oin 49'- nra na sidro (ankerica), nekoliko bolJSe Izvršitve •S.— 5-le+no lamstve Lire: Ornega, Uoxa lr dr. znamKe cenejše nege drugje Din 64'- t enim svoncem. % 2 svoncema Din _69 —. 31etno jamstvo Pošiljam po po-^ vzet ju. Za necvlgovarjajoče vrnerr denar nazat Vitek stas! Vsaka dama 1B govpod doto. tako] t noienjem Saia-paaa od di tiailuwitta. tiarlia, elegantni ritki >tu Ta pai liredn« konstrukcija, na« ne mott pri najteijen) dnevnem dela, Mene pa maalra ln odstranjuje vso nepotrebno m&žčobo Cena do 100 om tSG Din, nad 100 cm 185 Oin. Centilolla koemet tavnii iagreb. tli«« br. 87— Zahtevajte bracpUftnr Uustrovane eeniie. £ Posetlte 88,51 5. OSIJEiKI UELESEJEM Od 5. - 15. avg. 1928. Vožnja id polovično ceno na vseh železnicah in parobrodlh LEGITIMACIJE za 10 Din pri čast. zastopstvu t PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA Aleksandrova cesta. Telet 20—11 PUTNIK D. D. Dunajska cesta 1. Telef. 24—72 Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odje« malne knjižice, bloke. Šolske zvezke itd. nudim po skrajno ugodnih craahl Anton Janežič, LJUBLJANA, Florjanska 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig NA DEBELO! NA DROBNOl 7X Hraljestpo Benzit - Hadmlla Žola, bolnica, pisarna, delavnica, dom elegantne dame! meščanke in delavca, posebno pa dom nelmovitih In vbogih je kraljestvo BENZ1T-NADMILA. Mnogo velikih tovarn na celem svetu Izdeluje BENZIT-NADMILO, katero se Je v neverjetno kratkem oasu treh let tako zelo razširilo, da je danes predmet svetovnega elovesa! BENZIT-NADMILO opere najfinejšo svilo, čipke, volno In najbolj zamazano delavsko perilo bolje in predvsem c&neje, kakor vsako drugo milo I Dobiva Nvmh dro> goHJah I* trgovinah kolonijalnoga blago po oonl od Din. 5— C« komad. TVORNICE ZLATOROG MARIBOR peri: sa: BENZIT ! l/l CD m z n h U m j t/i CD ni 2 N H Jadiotehnika" največje strokovno podjetje za radiotelefonijo Gajeva ulita 21 zagreb Telefon 34-79 Izšel je naš najnovejši cenik leL 1928 ter se na zahtevo razpošilja brezplačno. Iščemo zastopnika s strokovnim znanjem, ki lahko nudi potrebne garancije. 9707 LTBIN ^k ubita stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hiši, kotvpoliedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Plretrin d. d. ZaorpK »-ctsfs 35 Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240—, MOTORJI prav po ceni —< Pred aakupom si oclejte zalogo. — Prodaje na obroke. — Ceniki franko — pri »TRIBUNA*. F. B. U Ljubljana, Karlov* ska c-sta št. 4. 1260 Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tet u vsak dom. Preden >1 nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lud. Barsga, Ljubljana. Šelonburgova ulica 6 l> Irezolaien aouk 1letne garanciji Telefon št. 980. « „0omača kopel)" fRieselbad) pcpolen nadomestek za kopalnice za vsakogar dos!ej že na stotine v uporab v krak SHS v popolno zadovoljnost. Cena z navodilom: Din 270 Iranko dom po poštnem povzetju od tovarniške zaloge: Hoffmann, Maribor, Vrazova ulica 2. Hreproda alci dobe visoke provizije tfeiecenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril 16. tm. podružnico na Zaloški cesti, h š. štev. 17. Proda al bom v nji razno modno, manufaktumo in galanterijsko blago ter bodem rad' ugodnega nakupa zamogei cenjenim odjemalcem postreči s prvovrstnim blagom po najnižjih konkurenčnih cenah.-- Za obilen obisk se priporoča 9725 IVAN KROŠELJ, ljubi ana. Kette-Murnova 15. Za krojače l e o Za krojače l Nova. velika a krof za samouke o prikrojevanju moških obiačiL A. KUN C, fi^irtliaaa, gosposka ulica 7 Zahtevajte opis kniig-e 25 S jsaaa ESTL OTROŠKA mmši 14T DELA DECO KREPKO m HOČHO . M Leoat-sv (Koncesljonlran od ministrstva za trgovino In Industrijo v Beogradu). NOVO! NOVOI Učni predmeti: Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo: trgovsko računstvo; trgovska korespondenca in kontoma dela; trgo-vinstvo in meništvo; blagoznanstvo; trgovski zemljepis; lepo-pisje; slovenska stenografija: nemška stenografija; strojepisje; slovenščina; srbohrvaščina, nemščina; italijanščina (neobvezen predmet). Za6ete&, dne 3. septembra 1928 Prospekti In vpisovanja pri tvrdki Ant. Rud. Legat &. Go.. Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100. K natančnemu uvaževanju Opozarja se posebno na to, da ie trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno konce-sijoniran. Imenovani tečaj se torei ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk< kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo torai državno vrednost. Urejuje Davonat Ravijeo. iadaj* sa Konzorcij »Jutra« AttoU Robnika*. Z« Narodu« tiskarno o» d, fcot Balam arja fnu* Jozerftefc. 1U m»eratai det jeudgovorec Alojzij Novak. V« t Ljubljana-