Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 204. Izven Ljubljane 8 vin. y Ljubljani, v pelek, 6. septembro 1912. Leto XL. s Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . E 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12' — za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeman Mesečno K 1*70 r.: 1 J t fflk f' '''" \f m n ■,v P,. 1 : » m VM-" MP.fi L kA li ■ , . SB9B 'j'.'?' m r L«! Mm Inserati: Enostolpna petltTrata (72 sua): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 18 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren poput. Poslano in reU. notice: •nostolpna petitvrsta (72 aun) 30 vinarjev. =Izhajan vsak dan, izvzemši nadalje ta praznike, ob 5. url popoldna. (tS" Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/I1I. Rokopisi sa nc vračajo; nefranbirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je t Kopitarjevi nlioi štev. B. "TEB Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega i strani. Poljedelski pouk pri vojakih. Po naših mestih imamo društvo »Srebrni križ«, ki dela na to, da oskrbe vojaška leta odsluživšim vojakom na jesen primerno delo. Marsikak odslov-[jen vojak, ki je imel pred vojaštvom stalno delo, stoji po odsluženih letih na cesti, brez doma, brez dela in brez kruha in sam ne ve, kam bi se obrnil. Brez dvoma je Srebrni križ društvo, ki ie čisto na mestu, bolj kakor marsika-ko drugo. Šc uspešnejše bi pa bilo tlelo Srebrnega križa, ako bi hotela vojaška oblast upeljati v armado poljedelski nauk in s tem preskrbela posestnike na deželi z delavnimi močmi, ki sc na kmetijstvo tudi kaj razumejo. Poljedelski pouk je že upeljan v francoski, laški in nemški armadi, zlasti Francija si zelo prizadeva, da bi v vojakih ljubezen in misel za kmetijstvo vzbudila. Ne samo javnost in parlament, tudi častniki in posestniki se za stvar zelo zanimajo. Za pokritev stroškov imajo na Francoskem posebno društvo, Oeuvre de Propaganda scicn-tifique et pratique. V Italiji se trudi posebno kralj za te tečaje: na njegov pritisk se je ustavila v vojaški proračun vsakoletna, vsota, iz katere s«, krijejo stroški tega pouka. V obeh državah so vojašnicam na razpolago velika, obsežna zemljišča, kjer sc uče vojaki praktičnega kmetijstva. Nemčija je upeljala pouk šele pred štirimi leti, do-čim je v Italiji iu Franciji že od leta 1890. V Avstriji nimamo še ničesar, dasi šteje armada največ fantov kmečkega, rokodelskega in delavskega stanu, katerim bi pouk prav prišel. Pri nas ima javnost za take stvari premalo brige in zanimanja. Seveda vojni minister se gotovo sam n«' bo za pouk odločil, čc ne bodo parlament, časopisje in narodni gospodarji te stvari na dnevni red spravili. Naj prvo je treba, da se ta pouk financira, brez tega ni uspehov. To kaže pouk v Nemčiji, kjer je vsa reč premalo denarno podprta. Danes je malo ljudi, ki bi to delo zastonj prevzeli; treba jc zato dobiti sposobnih in plačanih učiteljev, brez katerih jc ves pouk čisto iluzoričen. Pouk mora biti nadalje praktično urejen. Če kdo misli, da bo vojak po cele ure samo v učni sobi presedel in si glavo belil z abstraktnimi pravili in kmetijsko-tehničnimi študijami, ne po- zna vojaškega življenja. V bližini vojašnic bi morala biti obširna zemljišča, na katerih bi učitelj čisto praktično vadil. Ta metoda je lahka, uspešna in zanimiva. Ce bi bil pouk obvezen, bi tudi čisto mič nc škodilo. Marsikak lun t, ki se sedaj od dolgega časa valja po kakih pajzelnih, bi se obvaroval. Za, učitelje bi bilo treba prevzeti povečini laike in ne častnikov, četudi se dobe častniki, ki so v poljedelstvu izurjeni. Vojaški ton častnikov in pa stroga disciplina nista nič kaj pripravni za medsebojno zaupanje učitelja in učenca. Vojak vicli v častniku vedno predstojnika, s katerim je treba vsako reč bolj nakratko odpraviti in si nc bo upal na dan z vprašanji, ki so pri pouku neobhodno potrebna. Kmetijski pouk ni samo na korist, našega poljedelstva, ampak je važen tudi za politično in vojaško življenje. Število otrok je v mestih vedno manjše, zato je tudi vedno manjše število mestnih rekrutov. Selitve z dežele v mesto pa morda nobena stvar tako ne pospešuje kakor ravno vojaščina. Pred vojaškimi leti ne misli skoro noben fant na mesto. Ko pa odsluži vojake v mestu, jc čisto vsakdanja prikazen, da si celo kmečki 1'ant poišče dela, v mestu. Pametna beseda pri tem pouku bi marsikaterega fanta na deželi pridržala. Čc je torej državi kaj na tem ležeče, da ohrani moč in krepak rod, bi se morala za te stvari prav resno zavzeti. Če še upoštevamo nadalje, koliko socialnega gorja povzroči v velikih mestih ta neprestani pritok iz dežele v mestu, kako izgublja državna in cerkvena oblast v mestih vedno bolj svojo moč, koliko človeške sile in moči sc brezplodno zgubi v mestu v boju za obstanek, potem je jasno, da je poljedelski pouk v armadi in ž njim združena ohranitev kmečke sile na domači zemlji zelo važna in nujna zadeva. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Politiki zdaj ugibajo, kdo postane poljedelski minister. Kot kandidati se imenujejo princ Friderik Schwarzen-berg, dr. Mataja in sekčni načelnik dr. Ernest Scidler. — Načelnik »Poljskega kola«, dr. Leo, je izjavil, da upa na to, da sklenejo Poljaki in Rusini mir. .Ministrski predsednik grof Stiirgkh se za pogajanja Poljakov in Rusinov zelo zanima. Rusinski voditelj dr. Levieki se je z grofom Sturgkhom nad eno uro posvetoval o gališki volilni preosnovi in o rusinskem vseučilišču. — Češki agrarci nameravajo ustanoviti koalicijo čeških strank proti nilacločcliom in proti radikalcem. PREDLOG GROFA BERCHTOLDA. »Temps« objavlja članek, ki izvaja, da tripelententa s trozvezo ne bo tekmovala na orientalsk. pozorišču in smatra, da je potrebna splošna enten-ta, da se prepreči vojska. Zato se rada udeleži razgovora po načelih, ki jih je označil grof Berchtold. Obžalovala bi, če bi clohro voljo nadvladalc razmere. Naj sc dogovori kakorkoli razvijejo, in če tudi ostanejo brez praktične sankcije, dokazali bodo, da hočejo ve-levlasti vtrditi mir na Orientu. »Jeune Turquie.< pa izvaja, da je Berclitoldov predlog že dosegel svoj namen. Monarhija je javno izjavila, da ščiti Albance, ki se lahko ob novi vstaji sklicujejo na Berchtolda. Avstro-Ogrska se zavzema za sedanjo turško vlado in nasprotuje vsaki bodoči turški vladi, ki hi zavzemala drugo stališče. Albanija je že danes gospodarsko z Avstro - Ogrsko tesneje zvezana kot s Turčijo, zdaj jo je pa monarhija še politično izpremenila v avstrijsko provinco. CESARSKE VAJE NA OGRSKEM. Letošnje cesarske vaje imenujejo oficieino »Večje vaje na južnem Ogrskem«. Izvedle se bodo, kakor dosedanje take vaje od leta 1907 nadalje tako, da bodo poveljniki sami poveljevali in da sc vodstvo vaj ne ho vmešavalo v tek vaj. Samo v toliko se dosedanje navade izpremene, da vojaki ne bodo smeli več noči zaporedoma ostati brez spanja in da morajo vojaki vsaj šest ur počivati, kar se jc ukazalo na prestolonaslednikovo povelje. Prestolonaslednik je namreč že lani ob vajah na severnem Ogrskem večkrat nastopil proti generalom, ki niso skrbeli za tu, da bi bili vojaki smeli počivati. Nekemu višjemu generalu, ki se na prcstolo-nasleclnikove ukaze ni oziral in je za-hleval od vojakov neprestano maršira-nje ponoči in podnevi, je bilo kmalu po dokončanih lanskih velikih vajah ukazano. da mora prositi za pokoj. Vaje se vrše letos v Bana tu, pokrajini, ki je precej podobna laškim ravninam na Benečanskem in v Lombardiji. Udeležilo se jih ne ho toliko čet, kolikor jih je vadijo luni. Modri stranki poveljuje armadni nadzornik, general pehote Schoedler, in je sestavljena iz 7. temeš-varskega armadnega zbora (zborni poveljnik podmaršal pl. Mcixner) in iz kombiniranega armadnega zbora, ki Mojo desenico v Bohinju. Slike z jezera. Spisal Silvin Sardenko. 1, Hvalnica. Sedel sem na čolnu, »Črtomiru«, nasproti jezerski beli golobici, cerkvi sv. Duha oh Bohinjskem jezeru, in sem zamislil veselo misel o svoji desetletnici. Mislil sem, da jo bom praznoval daleč tam doma, v cerkvi sv. Kancija- kateremu sem pred desetimi leti zapel; V tvoji cerkvi, sveti Kaucijan, sine jutri novomašni dan. A sedaj jo praznujem v zelenem Bohinju. Desetletnica! Nc bi prijel ze pero, ko ne bi pomislil, da so ta leta pretekla v/vinogradu Onega, ki je prisodil plačilo tudi tistim, kateri so manj časa delali. Ko pišem te spomine, pojem himno vdanosti in zahvale svojemu pravičnemu Vinogradniku. Kaj naj zapišem? »Vse reči našteti, je težko; človek jih ne more z besedo povedati; oko se ne nasiti, z gledanjem in uho se nc napolni s poslušanjem. Kaj jc to, kar jc bilo? Ravno lo, kar ho. Kaj je to, kar se jc godilo? llav-no to., kar se ho godilo. Nič novega ni pod solncem, in nihče ne more reči: Glej, to je novo! — ker prešlo je že v časih, ki so pred nami bili.« (Ekl. 1. 8—11). Deset let! »Malo jih je, a so huda«; zakaj v zadnjem desetletju so sc vremena na Slovenskem v marsičem izpremenila in nebo se je stemnilo največkrat nad duhovnikom. .»Obrnil sem se na druge reči in sem videl stiskanje, ki se godi pod solncem, in solze nedolžnih, pa nobenega tolažnika; in cla se ne morejo ustaviti njih sili, ker so brez pomoči . . .« (Ekl. IV. 1.) Ali danes, ko praznujem svojo desetletnico, je nad menoj jasno nebo in naključje mi za to praznovanje ni moglo nakloniti lepšega in primernejšega kraja, kakor je Bohinj s svojim pokojnim jezerom. Ob Bohinjskem jezeru so našli moji spomini čudovito lepe in primerne slike in oblike, iz katerih odseva podoba mojih preteklih svečemških let. —iZH. mu poveljuje generalni nadzornik zbornih častniških šol, Karel baron Pflanzer-Baltin. Modri stranki pripada tudi 6. kavalerijska brigada iz Miskol-cza. Rdeči stranki pripada herman-stadtski armadni zbor, ki mu poveljuje zborni poveljnik, general pehote plem. Kovess. Med vajami se rdeča stranka pomnoži še z eno ali dvemi honvedni-mi divizijami, ki se pripeljeti po žc-lcznici. BULGARSKO - TURŠKA VOJSKA NEIZOGIBNA. Predsednik bulgarskega sobranja, Danev, je izjavil poročevalcu »Novega Vremena««, da je vojska s Turčijo neizogibna. Vlada ne more vzdrževati miru. Edin izhod hi bil, da se v Turčiji resnično izvedejo preosnove, ki jih je že določil berolinski kongres. PRED KONCEM LAŠKO - TURŠKE VOJSKE? »Agenzia Štefani« poroča, da je bil t. m. odpoklican general Ganeva in da jc imenovan za poveljnika v Tripo-lisu generalni poročnik Ragni, v Cire-najki pa generalni poročnik Briccola. Nova poveljnika bosta imela dolžnost, da zasedata tudi notranjo deželo. — Mirovna pogajanja mecl turškimi in laškimi poverjeniki se nadaljujejo. V Turčijo se vračajo izgnani laški držav« ljani, kar Turčija mirno dopušča. Ig tega dejstva sklepajo, da Turčija in Italija kmalu skleneta mir. ALBANCI KOLJEJO KRISTJANE. V Priicpu so Albanci uprizorili klanje kristjanov. Tudi v Prizrenu na^ meravajo kristjane napasti. SRBIJA V SKRBEH. »Vossische Ztg.« poroča iz Bclgruda, da je srbska vlada v Peterburg poročala, da jo skrbe vojaške varnostne odredbe Avstro-Ogrske ob bosensko-tur-ški meji. Peterburška vlada je odgovorila, da ne veruje, cla hoče Avslro-Ogr-ska kršiti status quo na Balkanu. — Trifkovič je podal kralju demisijo, ki ho najbrže sprejeta. Kralj namerava poveriti sestavo močne vlade Nikoli Pasiču. ZAROKA BIVŠEGA PORTUGALSKEGA KRALJA. V Monakovo je clošel bivši portugalski kralj Manuel in princ Miguel de Braganza. Poroča se, da se Manuel najbrže zaroči s prinčevo hčerjo. === 2, Zvonovi sv. Martina. Stoj, »Črtomir«! Molčite, pljuskajoči valovi oh čolniču; slovesna pesem prihaja. 1/, Sr e il n j e vasi se je preko rodovitnega S 1 u d o r s k e g a in F u -žinar.skega polja, preko Je love ga lesa oglasilo ubrano zvone-nje zvonov, ki so vabili k materi fari na sv. mašo oh desetih dopohine. Gr-čavi S t u d o r in bogata R u d niča sla s svojim mogočnim sklanatini hrbtom branila, da sc pesem ni razlila predaleč naokrog in je lepo odmevala po jezeru, od njegovega severovzhodnega dela, v »Koči« do južnozapaclne-ga malega polotoka »Naklo« imenovanega. »Ali čujete zvonenje?« sem prašal vrlega dr. Bratino iz Gorice, kateri je z menoj vred veslal v čolnu. Njegov obraz je razodeval nenavadno veselje, zakaj njemu nasproti je sedela njegova. mlada nevesta in vodila krmilo. Novoporočenca sta bila preveč eden v drugega zatopljena, da bi sama po sebi mogla slišati zvonenje, na katero ju je opozorilo še le moje vprašanje. »Odkod prihaja zvonenje,« sc je zanimala nevesta. »Iz Srednje vasi." »Kje je Srednja vas?« Krmilo se je obrnilo, čolnič se jc presukal. » Vidite tamkaj r« »Ona velika cerkev na holmut« »Tako. In spodaj vas.« Ženin in nevesta sta poslušala. »Lepo zvoni.« »Srcdnjevaški zvonovi imajo lep glas in lep sloves.« Novoporočenca sta sc zopet zagle-«. dala eden v drugega. Ena in ista pesem pa vzbudi v razni!) srcih različne občutke. Le zvonite, zvonovi! — moja duša vas željno posluša. In spomin, ta ču-dotvorni pajek, plete tenke niti, tihe misli, vse prepreže, kar mu pride na-sprol i. Desel let je minulo, odkar sem stopil v čolnič življenja in kot, novomašni ženin sem šel nasproti svoji nevesti — cerkvi. O srečni srci, ženin in nevesta, poleg mene v čolniču, ko se spominjam svoje mašne ženitnine, nc zavidam vajine sreče. Moji svatje in družice, moji sorodniki in rojaki so hiteli z menoj vred v hišo božjo. Takrat, so peli zvonovi tako lepo, kakor danes, še lepše; takrat so stali mlaji tako ponosno, kakor mecesni tam oh jezeru in še ponosne je; če si takrat pogledal ob mlajih proti vrliu, se Mne povodnjl v Bukovim. V Bukovim je 36 ur naprej deževalo. VČrnovicih je poplavila reka Prut tisti del mesta, ki leži v dolini. Povod-nji so tudi drugod v Bukovini. Veliko ljudi je v nevarnosti, da vtonijo. Mesto ViŠnico je poplavila reka Serct, ki je popolnoma ločeno od okolice. Nov most, ki so ga šele letos zgradili, se je podrl. V Zadovi so morali prebivalci zapustiti 300 hiš. Na stotine rodbin jc brez strehe. Beda jc velikanska, škoda ogromna. Štajerske novice. š Shod S. K. Z. se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. v Špitaliču pri Konjicah. Govori poslanec Pišek ter več drugih. š Novo izobraževalno društvo ustanovijo v nedeljo, dne 8. t. m. v Št. Jan-žu na Vinski gori. Ob tej priliki govori tudi poslanec dr. Karol Verstovšek. š Velika Slomškova slavnost se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. pri Sv. Frančišku. Na sporedu je mnogo zanimivosti. Začetek ob pol 3. uri popoldne. š Na naslov liberalnih urednikov! V zadnjem času ste baje osredotočili svoje napade na mojo osebo; ker v slovenskem liberalnem časopisju, ako mi pride v roke, čitam le dnevne novice, zato sem večinoma navezan na ustno sporočilo Vaših neokusnih izbruhov. Očitali ste mi politično nedelavnost in zanemarjanje želj volilcev, zamolčali pa ste, da več kot polovica želj volilcev, ki prihajajo na naslov S. K. Z., posebno na mene, izvirajo od liberalnih volilcev, celo iz vrst mojih stanovskih tovarišev odločno liberalnega mišljenja; to je vsekako drastičen dokaz zaupanja volilcev v liberalne poslance! Da bo Vaše očitanje — bodoče, res utemeljeno, se bom potrudil biti še bolj dosleden v preziranju tega liberalnega nadlegovanja, da mi preostane dovolj časa za volilce S. K. Z. Tudi svojim tovarišem pi"iporočam, da to načeio začnejo z vso strogostjo izvajati. Obregnili ste se celo ob to, da sem bil dva meseca na dopustu; višek predrznosti je že, da si liberalni uredniki dovoljujejo predpisovati poslancem S. K. Z., da ne samo čas, ampak tudi svoje zdravje žrtvujejo za privatne želje liberalcev. Nekoč ste baje konstatirali, da v moji preteklosti niste našli liberal. pege, obenem pa ste predrzno lagali, da sem se v svojem uradu o č. duhovščini splošno več kot nedostojno izrazil. Očitali ste mi nezmožnost, ker sem si pridobil volilno pravico v celjski okolici, nazna-oivši obrt trgovine (katere nikdar nisem izvrševal) v svrho predpisa davka. Res je odvetniška zbornica mnenja, da je obrt trgovine za moj stan nedostojna; toda jaz sem mnenja, da ni nedostojno obrt izvrševati, še manj pa, le obrtni list dobiti ali celo davek plačevati, skušal bom, to mnenje uveljaviti. — O zmožnosti liberalnih celjskih prvakov pa naj priča dejstvo, da so v teharski občini parcelirali malo zemljišče na nebroj kosov, žrtvovali zato m svoj, ampak v svrho pomnožitve glasov nabrani denar in končno »dosegli«, da so oblasti odklonile, to delitev izvršiti kot protizakonito; jaz sem priboril en glas v narodno ogroženi občini, liberalci pa po jih okrog 50 zapravili! Očitate mi, da znam edino le gostilniške koncesije izvojevati, četudi v interesu ljudstva že davno odklanjam potegovati se za gostilniške koncesije ali celo žganjetoče, razun če se gre za to, je po njih visoka in nebeška misel spustila v tvoje srce; takrat je zrlo vame vsako oko in marsikatere ustnice so skoro zavistno šepetale: »Kako je srečen!« Komur niso nikoli zapeli iznad ko-ra novomašnega pozdrava: »Novimašnik, bod' pozdravljen!« — on ne ve, kaj je pozdravljenje. »Ali ste bili že kdaj tako srečni?« me je pozneje, na novomašni svatbi vprašala otroška družica. »Povejte, če ste že bili?« »Ze sem bil tako srečen.« Dekletce me je osuplo pogledalo z Velikimi očmi in ni moglo verjeti mojih besed. »Kdaj pa jc to bilo?« »Enkrat ... ko sem bil šc tako majhen, kakor ti in še manjši.« »To pa že ni mogoče.« Vedel sem, da bi me otrok ne mogel umeti; umolknil sem in sem se sklonil na levo proti drugim svatom. Deklica pa je stala zopet pred menoj s prosečim obrazom in nadležno besedo: »Le čakajte! Nočete povedati: Kdaj je bilo?« »Sedaj me pusti, ti mušica, pozneje ti povem.« (Dalje.) popraviti očitno krivico; značilno je, cla več kot polovica takih prošenj izhaja od liberalnih volilcev, za katere naj bi poslanci S. K. Z. šc gotove izdatke (ko-leke itd.) plačevali. Svetujete mi, da naj se bolj brigam celo za svoje odvetniške, nego pa javne posle; na to pripomnim, da se tega načela radi drže liberalni prvaki, četudi mandate sprejemajo iz rok ljudstva; dokler pa sem jaz mandatar ljudstva, toliko časa sf tega načela nc bom držal. — Celje, dne 5. sept. 191;!. Dr. Ivan Benkovič. š Vpisovanje učencev v c. kr. samostojne nemško-slovensko gimnazijske razrede v Celju se bo vršilo dne Iti. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne, in sicer od 8. do 10. ure v I. razred, od 10. do 12. ure pa v II., III. in IV. razred. Po vpisovanju v I. razred sledijo sprejemni izpiti. š Umrl je v graški bolnišnici nemški deželni poslanec in tovarnar ter župan na Muti, Oton Erbcr, v 67. letu starosti. Truplo prepeljejo iz Gradca na Muto. Pokojnik je bil hud nasprotnik vsega slovenskega. š Poročil se je g. Ludovik Petrič, učitelj v Konjicah, z gdčno Kristino Brcgant istotam. š Iz šole. Za pravega gimnazijskega učitelja jc imenovan dr. Oton Leit-geb na državni gimnaziji v Mariboru. š Roparski napad ciganov. Iz Ptuja: Od zadnjega živinskega sejma se je vračal proti domu veleposestnik Martin Ilernec iz Stanošine, občine Sedla-Šek—Nova Cerkev. Na cesti ga je napadlo več ciganov, ki so mu grozili, da ga zakoljejo, ako jim takoj nc izroči svote 1200 kron, katero je na sejmu skupil. 50 letni cigan Šandor Vikolič iz Ma-ce na Hrvaškem je skočil k Hernecu ter mu hotel s silo iztrgati denarnico. Hernec, kateri je imel čez ramo obešeni dve volovski verigi, se mu je postavil v bran. Nastal je med njim in Nikoličem boj. Ko je prišlo po cesti več ljudi, so cigani zbežali. Stražmojster Feliks Zcatar je takoj s kolesom zasledoval cigane, ujel Nikoliča, ga zvezal in od-vedel k sodišču v Ptuj. Drugim ciganom se je posrečilo uteči na Hrvaško. š Grozilna pisma in požari. Iz Ormoža: V sosednji vasi Vinica ob hrva-ško-štajerski meji so raztrošeni po cesti listki, v katerih se grozi, da mora po malem zgoreti cela vas Vinica. In res začne večkrat kje goreti. Šele 3. t. m. je pogorelo pri nekem posestniku. Te dni so zopet našli na cesti tako grozilno pismo s sledečo vsebino: »Hiša za hišo mora pogoreti in nazadnje me boste videli skočiti v ogenj«. Podnevi in ponoči straži vas 12 mož. Ljudstvo je zelo razburjeno. Najbrže sc gre tu za kakega blaznika. š Napad, iz Dobovc pri Brežicah poročajo: Zdi se nam včasih, da smo v Albaniji. Enega zadnjih večerov sta zopet napadla dva zlikovca posestnika Jurkasa iz Mihalovec, ko je ravno stopil iz Petanove gostilne. Obdelala sta ga z noži tako strašno, da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. Do-bovsko orožništvo naj bi malo bol j pazilo na razno tičke, ki preže za mejami, kakor zver na svoj plen. š Izpred celjske porote. Pred celjsko poroto se je imel zagovarjati dninar Andrej Pavlič iz Sela pri Vranskem. Znan je kot nevaren tat in je bil zaradi tatvin že 21 krat kaznovan. Kradel jc posebno po Savinjski dolini in okrog Trbovelj. Sodni dvor jc stavil porotnikom vprašanje glede tatvin iz navade, katerega so potrdili. Pavlič je bil nato obsojen na dve leti težke ječe. š Umxl je v .Tuvanju pri Ljubnem po dolgi, mučni bolezni posestnik Janez Poličnik. š Umeščenje. V soboto, dne 31. avgusta je bil v stolni cerkvi v Mariboru po stolnem župniku kanonično umeščen za župnijo Sv. .Tošta na Kozjaku č. g. Franc Letonja, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu. Koroške novice. k Zastrupila se je v St. Salvatorju kmetica Jožefa Jauernegger, ki se je s koso v prst urezala. Zapušča moža in tri otroke. k Obsojen je bil v Celovcu 20 let stari pekovski pomočnik Leopold Majcen iz ptujske, okolice, ki je bil že večkrat kaznovan, na 14 mesecev težke ječe, in sicer zaradi tatvine, javnega nasilstva in lahke telesne poškodbe. k Dobernlg je bil imenovan za častnega člana celovške občine in je ob tej priliki izrekel žel jo, naj se mesto diplome nakaže gotova vsota za dobrodelni namen. Občinski svet je dne 3. t. m. na-'menil 10.000 kron za »Dobernigovo ustanovo«. k Smrtna nesreča. V Sv. Mohorju jc pri ranžiranju vojaškega transportnega vlaka prišel 191etni železniški uslužbenec Sigfriod Pottauer, domačin, med dva voza, ki sta ga zmečkala. Primorske vesli. p Ponesrečen avstrijski parnik. Parnik »Avstrijskega Lloyda«, »Mo-star« je zadel v neapeljskem pristanišču ob neko skalo in je pod vodno črto preluknjan. Parnik so prepeljali v ladjedelnico, kjer ga bodo 10 dni popravljali. p Rojenih je bilo lani v Gorici 72i, med temi mrtvih 51. Umrlo je lani v Gorici 830 oseb (442 moških, 388 žensk). Porok je bilo 185. p Umrl je v Kopru tukajšnji meščan Krebs, laški liberalni nacionalcc, svojčas župan v mestu Krku. p V morje so padli četrtek ponoči konj, voz in voznik Henrik Zupančič, uslužben pri Schiviju. Voz in konj sta utonila, voznika so pa rešili, škode jc 1500 Iv. Novice s Hrvaškega. h Skrivnostna afera. Nek dalmatinski list poroča, da je samomorilni poizkus vseučiliškega profesorja Ror-auerja, ki se nahaja zdaj v blaznici v Stenjcvcu, v zvezi z neko pikantno afero, cla pa državni pravdnik z ozirom na to, da so Rorauer in consortes bili vla-dinovci, noče uvesti preiskave. h Za obsojene dijake v Jukičevem procesu je splitski občinski svet soglasno votiral 1000 K. h Albanski katoliški škof akader-ski, Vijedija, jc došel na potu k evha-rističnemu kongresu na. Dunaju v Zagreb in sc nastanil v nadškofijski palači. S škofom jc prišlo tudi 70 Albancev. h S tira je skočil v Vlaški ulici v Zagrebu tramvajski voz. Kriv je mo-torski vodja, ki jc znan kot hitri vozač. Nesreča se ni zgodila nobena, pač pa se je 30 pasažirjev polotila velika panika. Voznika so odpustili. h Nesreča v Hercegovini. Vojak Bernard Eppstein 67. pešpolka je padel v Celenkl 60 m globoko in se ubil. h Železnica Belcvar—Grubišnopo-lje. Hrvaški listi poročajo, da normalno napreduje gradnja železniške proge Belovar—Garešnica—Grubišnopolje ter da bo mogoče del progo, ocl Belovara do Velikega Grjevca še letos otvoriti. Razne stvari. Nesreča v rudniku Leus zahtevala 71 žrtev. Strašna nesreča v rudniku Leus pri La Clarence je zahtevala 71 smrtnih žrtev. Listi zdaj poročajo, da jo je general Chapel napovedal z dnem 3. septembra. 17 ljudi zgorelo. V nekem kraju pri Peterburgu je zgorel skedenj, v katerem je spalo veliko delavcev. Po dosedanjih poročilih je zgorelo 17 delavcev. Samoumor ustanovitelja neomal-thuzianisma. Ustanovitelj neomalthu-zianističnega gibanja Pavel Robin se je, kot poročajo iz Pariza, zastrupil v noči od sobote na nedeljo. Robin je bil 75 let star. Pavel Robin je ustanovil 1. 189(5 proti Bertillionovi »Alliansc Nationa-lc«, ki je imela namen, zvišati število porodov na Francoskem, »Ligue de Re-generation Nationale« v Parizu. To društvo je imelo namen, pridobiti novih pristašev za neomalthuzianisem. Robin je namreč trdil, da srednja frekvenca rojstev ni odločilna za'število otrok pri posameznih rodbinah. Po dvootroškem sistemu moro imeti osmi del vseh družin po 16 otrok, ako so ostale družine brez otrok. Robin je smatral torej kot pristaš naukov Mal-thusa za narodno dolžnost, zmanjšati število rojstev. V resnici pa je Robinov neomalthuzianisem vzrok propadanja francoskega naroda. Predober preiskovalen sodnik zaprt. V Sevastopolju so zaprli preiskovalnega sodnika mornariškega sodišča Lubina, ker je v zapisnikih milejše opi-saval krivdo 300 radi upora zaprtih mornarjev. Senzačen umor v New Yorku. Dne 15. julija jc bila umorjena v New Torku Ogrica Roža. Szabo, rojena Men-tsehik. Umor je bil skrivnosten in morilčevo zasledovanje zelo težavno. Na to, cla jc bila umorjena, so prišli po dejstvu, da sc ni pripeljala 11. avgusta iz Amerike v Trst, kakor je prej naznanila svojim sorodnikom na Dunaju. Sorodniki so poizvedavali, kaj jc z njo in dognali, da se je sredi julija vozila po morju z newyorškim odvetnikom Gib-sonom, ki je izpovedal, da jc utonila. Gibson je čez nekaj dni pri petih bankah poizkušal dvigniti 10.000 dolarjev (100.000 K), ki jih je imela Szabo naloženih. Izkazal se je z mrtvaškim listom in z oporoko Szabovc, ki ju jo ponaredil in je res pri štirih bankah dvignil denar. Newyorška in dunajska policija hI a dognali, do jo Gibson res prekucnil čoln. v katerem se jc vozil s Szabovo in da jc umoril tudi nekega železniške- ga uradnika, da dvigne njegov v neki banki naložen denar. Gibson je minuli teden pobegnil iz New Yorka. V avtomobila ponesrečen francoski poslanik. Francoski poslanik Barrčre v Rimu je bil lahko ranjen, ker je zadel njegov avtomobil v nek drug avtomobil. Šofer jc baje mrtev. Ponesrečen aviatik. V Sianeju je padel aviatik Hart 65 m globoko. Hart je nevarno poškodovan. 50milijonski konkurz. V Berolinu je postal insolventen špekulant s stav-bišči Philippsthal. Pasiva znašajo 50 milijonov mark. Več večjih bank je prizadetih. Pogorela je papirnica v Wilzhausu, Škoda znaša 300.000 K. Zažgal jo je 15-lctni delavec Bcimcscli. Napad »bolnika« na zdravnika. V, Hamburgu je prišel k zdravniku dr. Paulsenu neki mož, ki je zdravniku rekel, da ga bole pljuča. Ko ga je zdravnik preiskava 1, mu jo »bolnik« nastavil na čelo revolver in zakričal: »Denarja hočem!« Zdravnik mu je z roko izbil revolver in mu dal 4 marke, s katerimi je pobegnil. Dnevne novice. - EvhaiisUčni kongres. Šele danes so po velikih težavah in na posredovanje poslanca Gostinčarja, ki se jo dva dni zapored odpeljal na Dunaj, do-šlc vse pristopnice z legitimacijami vred za kongres. Na deželo se razpošljejo še danes, če bo lo mogoče delo zmagati, vse; ljubljanski udeleženci, kateri jih šc niso vzeli, naj pa pridejo ponje jutri v pisarno. — Za stanovanja pa na vse prošnje in pritiske doslej nismo mogli izvedeti naslovov. Oni udeleženci torej, ki odpotujejo že te dni na Dunaj, preden tukajšnji odbor dobi naslove, naj gredo — drugače jim ne moremo pomagati — sami vprašat za svoje stanovanje v pisarno odbora za stanovanja, ki jc v Wallnerstrasse št. 8, pri tleh na levo. Ta Wallncrstrasse jc v I. okraju, in sicer ako se gre ocl cesarskega dvora po Kohlmarktu na Graben, je to s Kohlmarkta stranska ulica na levo roko. — Pripomniti treba šc to, da ne bo mogoče toliko sob z eno posteljo preskrbeti, kolikor se jih je zaželelo; marveč zadovoljiti sc bo treba s sobami, v katerih so po dve, tri ali štiri postelje. — Skupna stanovanja (Massenquar-tiere) pa sploh ne bodo odprta pred sredo večerom. Kdor izmed teh, ki se jc priglasil za skupna stanovanja, gre na Dunaj pred sredo, mora si do srecle skrbeti za stanovanje sam. V sredo zvečer ob 7. uri 30 minut naj pa pride na južni kolodvor, ko pride kranjski skupni vlak; takrat bo izvedel, kje jo njegovo skupno stanovanje. —■ Oni, ki so ali šc bodo plačali po io K za skupna stanovanja in skupno hrano, dobijo kupone (rdečo listke) v potrdilo, na katere naj pazijo, cla se bocio na Dunaju z njimi izkazali, cla imajo pravico do stanovanja in lirane. Če. gospode pa prosimo, naj teh 10 K poberejo od vseh, ki so sc priglasili za skupno stanovanje in hrano. — Druga pojasnila jutri. -!- Kranjski šolski sveti, ki so dobili te dni pisma za naročitev Slomškovih podob šolskim otrokom, naj bi blagohotno naročila takoj izvršili, da se more hitro določiti naloga tisku. Zavednosti Noben naš član in somišljenik bi ne smel imeti ročnega zapiska, ki ga tiska »Učiteljska tiskarna«, pač pa žepni zapisnik, ki ga letos zopet, v drugo izcla »Slomškova zveza« in se tiska v »Katoliški tiskarni«. Krajni šolski sveti, kateheti in drugi naši ljudje, bodite tedaj toliko samozavestni in ne pustite so terorizirati ocl liberalnih šolskih voditeljev. Letošnji žepni zapisnik bodo zelo praktičen in v njem bodo tudi imenik članov »S. z.« — Voditelj. + Glasilo jugoslovanske socialne demokracije je strašno sitno. Kakor stara čvekulja vsak dan kaj novega iz-takne, da o tem po svoje filozofira: danes socialno vprašanje na Japonskem, jutri razredno justico v Nemčiji, pojutrišnjem jekleni trust v New Yorku. Človek bi nič ne rekel, čc bi teh stvari par dni preje ne bral v »Arbeiterici« ali pa v »Ncue Zeit«, in sicer v veliko bolj kratkočasili obliki. Ampak »Zarja« ko-nečno lahko svoje bravce, katerih itak ni veliko, mori, kakor hoče, nedopustno pa je, da jc obenem tudi skrajno sirova. Tako n. pr. zadnji čas na prav pro-staški način sramoti evluiristični kongres, dasi ji ta verska prireditev m prav nič mar. Morebiti socialni filozofi pri »Zarji« še, ne vedo, da je »Kampf« napisal dve dolgi razpravi o tem predmetu, ki sta sicer silno plitvi, pa sa' brez posebnih zabavljic — tisto naj V1'0' piše in sodrugi bodo za dva tedna oskrbljeni z gradivom, primernim za njihovo inteligenco. Toda »Zarja« je, odkar je gospod Kristan v Ameriki, šo veliko bolj propadla. Danes n. pr. priobčuje nek mazaški članek o tem, kako je katoliška cerkev učila moriti kralje, bodisi z bodalom ali s strupom, in navaja pri tem celo škofa Luciferja Kala-riškega! — Kaj vse pri »Zarji« ne vedo! To je učenost, da ji ni para. Razume se, da je vsa ta storija posnota po kaki plesnjivi brošuri, kakor so jih pred 50 leti veliko producirali, in da ni niti en citat resničen. Če bo šlo tako naprej, utegne »Zarja« mesto glasila za delavce postati edino koncesionirana centrala za ves slovenski šund. — Podpora pogorelcem v Tomače-vem. Notranje ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom dovolilo pogorelcem v Tomačevem pri Ljubljani 1500 K državne podpore. — Ljudsko šolstvo. Kranjski deželni šolski svet je odredil, da se na ljudski šoli v Čemšeniku ustanovi poseben oddelek za šolske otroke iz vasi Znojile, okraj Kamnik, ter nastavi provizo-rično učiteljsko moč. — Prov. učitelj in voditelj na enorazrednici v Preski Andrej Vilfan je v isti lastnosti prestavljen na dvorazrednico v Šmaiinem pod Šmarno goro. — Pospeševanje industrije na Tirolskem. Mestno zastopstvo v Ali je sklenilo pospeševati naselitev in razvoj novih industrij v mestu s tem, da novo nastalim tovarnam zagotovi za dogovorjen čas prostost mestnih tloklad, ter da jim daje električni tok za lastno ceno in pitno vodo brezplačno. V posebnih slučajih odstopa tudi potreben stavbeni svet za nizko ceno ali brezplačno. — Popravljene laži. V »Slovenskem Narodu« z dne 29. avgusta t. 1. št. 197, je izšla notica o izletnikih društva iz Viča v Bohinj; ker je v tej notici omenjen tudi hotel »Zlatorog«, kakor da bi izletniki ne bili plačali, zatorej s tem potrdim, da so dotični izletniki vse pošteno plačali in se sploh zelo vljudno obnašali. — Ukance na Boh. jezeru, dne 3. septembra 1912. — Josip Rauhekar. — Umrla je 5. t. m. ga. Marija Bon, soproga občeznanega trgovca in posestnika na Raki, Vinkota Bon. — Odmevi občinskih volitev v Mostah. Danes dopoldne je bil pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obsojen c. kr. pismonoša Avgust Heuffel na 24 ur zapora ali 20 K globe, ker je bil ob priliki občinskih volitev v Mostah zmerjal z raznimi psovkami usnjarja Bi-tenca v Vodmatu, ki je bil kandidat S. L. S. — Umrl je na Rakeku po dolgi in mučni bolezni posestnik in občinski odbornik Jakob Ivančič. Pogreba se je udeležil skoro ves občinski odbor z županom ter velika množica domačinov. Občina mu je tudi poklonila lep nagrobni venec. Pokojni je bil tih in miren značaj, obče priljubljen in zvest prijatelj S. L. S. — Nesreča na železniški progi Treb-nje—Št. Janž. Danes, dne 5. septembra ob pol 2. uri popoldne je pridrdral žel. stroj pri zarezi Hrastovica-Most s tako hitrostjo in brez vsakega signa-1 a, da se voznik, ki je vozil čez odprto prevozno progo, ni mogel več umakniti. Stroj je enega konja, ki je bil vreden D00 kron in last Janeza Povšeta iz Mokronoga, na mestu razmesaril, drugega konja, hlapca in pasante pa zmetal ob želez. mejo. Ker je bila krivda le pri strojniku, je ljudstvo silno razburjeno in se slični slučaji ponavljajo. Čudne so res razmere na tej železnici. Čuje se tudi, da gredo strojnik in kurjač v gostilno, med tem ko stroj brez varstva na progi stoji. Prosi se tudi temeljite preiskave od strani orožniške postaje v Mokronogu. — Umrl je nenadoma v Planini kneza Windischgraetza uradnik Peha-ček, star 66 let. — Nežo Burja, ki je na Rečici na Bledu umorila svoje štiri otroke, so danes pripeljali v blaznico na Studenec. — Nesreča vsled avtomobila. Ko se je 48 let stari hlapec Ignac Štcrovnik Iz Stožic št. 26 danes ponoči med 1. in 2. uro peljal s praznim vozom na polje po mrvo. mu na državni cesti blizu smodnišnice pride nasproti avtomobil. Hlapec pade z voza, si zlomi levo nogo in poškoduje na ostalem telesu. Avtomobil je last grofa Thuna z Dunaja. — Nesreča pri delu. Drolca Janez, 38 let starega Žagarja, je v Kamniku pri vodni žagi nek hlod vrgel na žago, da si je zlomil desno nogo in se hudo poškodoval na glavi. — Bob v Kamniški Bistrici sc priredi v slučaju ugodnega vremena, v nedeljo, 8. t. m. Dopoldne ob 9. uri sc vrši v tukajšnji kapelici služba božja. Popoldne planinska veselica na prostem in v koči z izbranim sporedom. Za zabavo in dobro postrežbo bode najbolje preskrbljeno. K obilni udeležbi na bistriški bob sc uljudno vabijo vsi urija- telji divne Kamniške Bistrice. — Mar. Jerajeva, oskrbnica Bistriške koče. ZovellSCe zapuščene in zanemarjene češke mladine. Šelo štiri leta deluje v samoti in na tihem v čeških Budejevicah društvo »Serafinsko delo ljubezni« za varstvo zapuščene, zanemarjene ter pokvarjene češke mladine. Pri vsej svoji skromnosti — rekli bi skoro nepoznano in nepripoznano — je doseglo to človekoljubno društvo kaj lepih uspehov, ki upravičujejo k najlepšim nadam. Od svojega početka pa do današnjega dne se je zavzelo društvo že skoro za 100 zapuščenih, zanemarjenih in pokvarjenih otrok. Zdaj ima v svoji zaščiti 63 otrok, ki jih vzgaja deloma v lastnem detinskem zavetišču v Sušici na Šumavi, kjer ima manjše posestvo, deloma jih ima v oskrbi pri poštenih kmečkih družinah, deloma v strokovnih vzgojevališčih in po sirotišnicah na Češkem in Moravskem. Naše poročilo hočemo omejiti lo na dve miniaturni sliki. V januarju leta 1913 bo tri leta tega, kar se je društvo »Serafinsko delo ljubezni« zavzelo za Anico Kovarikovo, zdaj trinajstletno deklico iz Čiliane. To vam je neznatno dekletce, ampak pestre preteklosti. Očeta ni imela, mati ji je kmalu umrla, a skrbnik se je za njo malo brigal in tako je prišla v roke brezvestnim ljudem, ki je niso pošiljali v šolo, ampak pridrževali so jo doma, da je krave pasla in — kradla. Ako ni prinesla, kar ji je bilo ukazano, je bila pa tepena. Ni čudo, da se je naposled desetletna Anica naveličala službe, kjer ji jc bila v plačilo le — palica. Ušla je od malopridnih ljudi ter se okoli potepala, beračila in ko jc pritisnil glad. tudi — kradla. Tako je prišla v Sušico, kjer jo je prijela policija ter v prosincu leta 1910 izročila v otroško zavetišče v Rumenih Dvorcih. Tu je ostala do konca avgusta 1910. leta in človek bi bil mislil, da se je privadila na pošteno življenje. Plašen ptiček, rojen v gozdu, je navajen na svobodo in prosto naravo, ako ga pa kdo ujame in zapre v kletko, je žalosten in čaka prve ugodne prilike, da uide iz tesne gajbice v zeleno goščavo, kjer bo zopet veselo žrgolel. Prav taka je bila s Kovarikovo Anico. V zavetišču rume-nodvorskem ji je bilo všeč: najedla sc je vsakpot do sitega, tepli je niso in na zelenem travniku je z drugimi otroki vred lahko poskočila. A večji respekt je imela pred bližnjo vaško šolo, kamor hodijo otroci tudi iz omenjenega zavetišča. Kakor pribita mirno sedeti nekoliko ur dan na dan, pa paziti na pouk učiteljev, je bilo za Anico nekaj groznega. In — izginila je nenadoma, kakor bi se v zemljo vdrla. Šele čez pet mesecev v svečanu leta 1911. so jo zopet našli v neki oddaljeni gorski vasici. Poslali so jo zopet najprej v Sušico v Rumene Dvorce, nato pa v sirotišnico v Češko Budejevice, kjer vrata zapirajo skrbno, da bi ptičica ne ušla. Tukaj je naposled pod skrbnim nadzorstvom čč. sester Boromejek postala iz plahe kukavice domača priljudna lastovica. Privadila se je na red in mirno delo in veselje do potepanja je prešlo samo ob sebi. — Anico Kovarikovo je v marsičem prekosil Francek Nikodym, zdaj štirinajstletni v Hosinu rojeni deček. Vsled obsodbe c. kr. okrajnega sodišča v Čeških Budejevicah je bil s svojim mlajšim bratom vred zaradi tatvine zaprt štiri tedne. Oba sta majhne, slabotne postave, kakor bi ne znala do pet šteti. V šoli sta se slabo učila. Rada sta izostaiala od šolskega pouka, zato pa sta kazala večjo nadarjenost v tatinstvu. Koliko je moglo sodišče sploh dognati, sta pokradla mlada uz-moviča do 360 K, ali upravičena je sumnja, da imata na vesti najmanj še enkrat toliko nakradenega denarja, ker sta svoje zgloglasno rokodelstvo že od svojega osmega leta sem izvrševala. Žalostno karakterizira družinske razmere faktum, da sta se dečka od pomladi do zime po cele tedne podnevu in ponoči okrog potepala in se stariši niso nič za nju zmenili. Kadar je bilo lopo vreme, sla prespavala noči v prosti naravi, na primer v mestnem parku, kjer ju je naposled zalotil tamos-nji paznik ter odvedel v justično palačo. Sodišče se jc obrnilo na deželno komisijo za varstvo otrok in deželno popravnico, ali nikamor niso marali mladih kaznjencev. Zato se je pa zavzelo za nju društvo »Serafinsko delo ljubezni« ter jc dalo starejšega v vzgo-jevalnico »Pri dobrem pastirju« v Pragi, mlajši pa je ostal šo svoboden, ker ga ni hotel tudi za dobro plačo noben zavod spiejeti, a društvo »Serafinsko delo ljubezni« samo nima za enkrat še svoje vzgojevalnice za podobne nesrečneže: zavetišče v Rumenih Dvorcih jc določeno lc za deco, ki ni šc izprijena. Pokvarjene otroke ima društvo v vzgojevalnih zavodih — kjer plačuje za nje— tako dolgo, da se docela poboljšajo, na kar jih da v pouk kakšnemu rokodelcu ali v službo, a pazi na nje, dokler niso polnoletni. Zdaj se uče rokodelstva (trgovina, mizarstvo in. čevljarstvo) trije dečki; v službi so pa en deček in dve deklici. Delodajalec je dolžan napeljavati jih k dobremu, jim sam kupuje obleko in kar jim je treba, ostali denar pa pošilja društveni upravi v eško Budejevice, ki ga za nj nalaga v hranilnici. Tako pridejo, kadar dorastejo, do nekaj gotovine, da si lahko omislijo svoje ognjišče in bodo tem potom prisiljeni k poštenemu življenju. — Društvo »Serafinsko delo ljubezni« si zadnji čas prizadeva, da bi ustanovilo tudi svojo vzgojevalnico za zanemarjene in pokvarjene otroke. ljubljanske novice. lj Vojaška nastanitev. Vse one stranke, stanujoče v mestnem okrožju ljubljanskem, katere so za časa letošnjih vojaških vaj tranzenalno prenočile bodisi častnike, moštvo ali vojaške konje, oglase naj se radi izplačila na-stanjevalnih pristojbin od sobote, d n e 7. t. m. d a 1 j e z dokazili o nastanitvi v nastanj ovalnem uradu mestnega magistrata (pisarna mestnega ekspedita) od 8. do 2. ure popoldne ali od 5. dp 6. ure zvečer. lj Šahovski mojster dr. Milan Vidmar priredi v soboto, dne 7. t. m. ob pol 9. uri zvečer v kavarni »Evropa« simul-tansko produkcijo, kjer bo igral sočasno s poljubnim številom nasprotnikov. Podpisani odbor vabi vse prijatelje šaha k udeležbi ter naj po možnosti vsakdo šahovnico seboj prinese. — Odbor »Ljubljanskega šahovskega kluba«. Teieionska in Hrzojavne poročilo. GROF STtfRGKH OSTANE. Dunaj, 6. septembra. »Neue Freie Presse« poroča, da ostane grof Sturgkli na čelu kabineta, pač pa odstopi trgovinski minister Rossler. Baje bo njegov naslednik sekcijski šef Seidler. PROTI HOCHENBURGERJEVEMU JEZIKOVNEMU UKAZU. Praga, 6. avgusta. Češki listi odločno protestirajo proti jezikovnemu ukazu, ki ga je izdal v zadnjem času ju-stični minister dr. Hochenburger sodiščem na Češkem in v katerem se graja, da je neko sodišče, ki je prej dosledno odklanjalo vloge v deželnem jeziku, ki v dotičnem sodnem okraju ni navaden, v nekem posameznem slučaju sprejelo tako tožbo. Ukaz obenem naroča predstojnikom okrajnih sodišč, da naj v izogib nasprotujočih si sklepov istega sodišča s poukom vplivajo na posamezne sodnike in potom razdelbo sodnih opravil in s pridržanjem razsodbe sebi samim v posameznih pravnih zadevah skušajo pospeševati in do-sezati enakost pravosodja. URADNIŠKA PRAGMATIKA. Dunaj, 6. septembra. Grof Pacc jc izjavil, da govorice o koreniti izpre-membi uradniške pragmatike po gosposki zbornici ne odgovarjajo resnici. Povedal je, da je že izgotovil svoje poročilo in da se je v njem strogo držal sklepov poslanske zbornice. Izprcmem-be, kolikor jih je v njegovem poročilu, obsezajo le najpotrebnejše stvai'i in gotovo ne bodo ovirale izvedbe uradniških predlog ter se nanašajo edino le na zapreke, ki bi mogle onemogočiti sankcijo, kakor je vlada že povdarjala tekom razprave v poslanski zbornici, kakor koalicijski paragraf in deloma tudi čakalne roke pri časovnem napredovanju. Grof Pacc je izjavil, da bo podpiral veljavo predlog ocl 1. junija t. 1. dalje. NEMŠKI JURISTOVSKI KONGRES ZA SMRTNO KAZEN. Dunaj, 6. septembra. Shod nemških juristov in sodnikov sc je na podlagi referata dr. Kalila iz Berolina s 159 proti 158 glasovom izrekel za smrtno kazen. OBČINSKE VOLITVE V GRADCU. Gradec, 6. septembra. Za občinske volitve, ki se začno 17. t. m., sta liberalna in neodvisna krščansko-socialna stranka za tretji razred sklenili kompromis proti socialni demokraciji. Kandidatov v tretjem razredu je 16. RAZPRAVA PROTI POLICIJSKEMU NADKOMISARJU. Gorica, 6. septembra. Goriškega policijskega nadkomisarja dr. Casapic-cola je tožil laški podanik Scarmignan radi razžaljenja časti. Scarmignan jc bil namreč izgnan iz Avstrije. Pred več pričami mu je dr. Casapiccola. dejal, da je bil v Tridentu policijski špijon ter da takemu človeku, ki svoj narod izdaja, nič nc zaupa, ker jc sposoben za vsako dejanje. Vsled tega je Scarmignan tožil dr. Casapiccola. Obravnava sc je vršila v petek, 5. t. m. Dr. Casapiccola je prečital neko Scarinignano-vo pismo, v katerem ta laški podanik povdarja, kako jc v Tridentu policiji pomagal vohuniti nad Lahi, ter da je kot stavec pri kršč.-soc. listu »Popolo« izdajal, kdo je spisal kak članek. Sodnik je na podlagi tega dokaza resnice oprostil dr. Casapiccola. Scarmignan bo moral pa čez mejo. ZARADI RAZŽALJENJA VELIČANSTVA. Trst, 6. septembra. Pred tukajšnjim sodiščem je bil rcgnikolo zidar Pavel Jannoni radi razžaljenja veličanstva obsojen na štiri mesece težke ječe in izgon. SUFFRAGETKE TEPENE. London, 6. septembra. Na nekem zborovanju so suffragetke demonstrirale proti ministru Lloyd Georgeju. Nato so navzoči planili po suffraget-. kah, jim strgali obleko s telesa in jih pretepli. RUSKA VLADA DEMENTIRA. Peterburg, 16. septembra. Oficielno poročilo izjavlja, da so vesti o uporu ruskega črnomorskega brodovja brez vsake podlage. (Dementijem ruske vlade ni veliko verjeti.) FRANCOZI PRODIRAJO V MAROKO. Pariz, 6. septembra. Generalni rezi-dent Lyautcy je polkovniku Manginu zapovedal, da odrine proti Marakešu. PANIKA MED ROOSEVELTOVIM GOVOROM. London, 6. septembra. Med govorom kandidata Rooscvelta se je nek konj splašil in se zaletel v tribuno. Na-, stala je divja panika; 37 ljudi je poho* jenih, mnogo ranjenih. ,.-,> HAMBURŠKI ŽUPAN UMRL. Hamburg, 6. septembra. Zupan svobodnega mesta Hamburga, Burcli« liardt, je umrl. ROPARSKI UMOR. Diisseldorf, 6. septembra. Tu je bil trgovec s cigarami Linden umorjen in oropan. Dva osumljenca so zaprli, , TATVINA DRAGOCENOSTI. Llssabon, 6. septembra. V samosta-. nu v Arajosu so pokradli kelihc in po. dobe v vrednosti 50.000 frankov. VRHLICKY BOLAN. Praga, 6. septembra. Pesnik Jaro-slav Vrhlicky je težko obolel. Gosnodarslvo. Angleška banka. Dne 29. avgusta je zvišala Angleška banka svojo obrestno mero od 3 na 4%. Sicer se to ni zgodilo docela nepričakovano, vendar je pa presenetilo dejstvo, ki bi imelo nastopiti z ozirom na druga, leta šele jeseni in pa, ker bi si sedaj banka lahko pomagala z izdajo zakladnili listov, Slednje bi bilo ugodnejše za državo, vendar so bili merodajni trgovinski oziri ravnateljev banke, ki se volijo že od ustanovitve banke v začetku osemnajstega stoletja sem, samo iz števila največjih londonskih trgovcev. Izključeni so vsi bankirji, ki tudi z malimi izjemami — Rothschild — ne smejo biti v upravnem svetu državne banke. Upravnemu svetu in ravnateljstvu so torej takorekoč že od doma dobro zna-i nc razmere angleške in svetovne trgovine ter uporabljajo njih člani svoje znanje v korist banke. Tako je bilo tu-; di v zadnjem slučaju zvišanja obrestne mere. Žetev na celini je bila letos zgod^ nejša nego prejšnja leta, pa je zato tudi jesenska potreba po denarju postala prej nego sicer občutna. Angleška banka mora imeti pripravljeno svoje zlato za Južno Ameriko, Indijo in Egipt ter jc zato tako hitro zaprla z višjim diskontom Evropi pot do svojih blagajn. Zadnja 3% obrestna mera jc bila v An-, gliji v veljavi od 9. maja, medtem ko se je pred to dovolil denar po 31/1>%. Lani je imela Angleška banka 3c/o do 21. septembra in jc šele tedaj postala po-t treba po denarju nujnejša. Takoj po zvišanju v Londonu, sa na Dunaju poskočile angleške menice ocl 2411 na 2412 K za funt šterlingov. Vsled dogodkov v Londonu se jc zvišal tudi dunajski privatni diskont za 1 šestnajstinko, tako da znaša sedaj 47/j odstotka. Praktičnega pomena je vpra-i šanje, kaj bo storila naša državna ban-, ka ob tem položaju na svetovnem trgu, ako zviša svoj diskont, bi to pomenila poostrenje sedanje denarne napetosti in še večjo uporabo kredita v vsakem posameznem gospodarstvu. Najbrže pa Avstro-ogrska banka ne bo sledila angleškemu vzgledu, ter bo vzdržala je* sen s sedanjimi 5 odstotki; nasprotno pa pričakujejo, da bo nemška Državna banka posnemala Angleško, kakor se je to enako zgodilo mesca maja ob zni-. žaiiiu diskonta od 3iuool na 3 odstotke. Obrt. Obrtna preizkušnja. Dno 29. septembra ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolcka prosta. Preizkušnja za čevljarske pomočnike se vrši v Ljubljani dne 17. septembra, preizkuševalno delo je izvršiti do dne 15. septembra. Oprostni-na vajencev jc dne 16. septembra. Pojasnila se dobe pri zadružnem načelniku Josipu Breskvarju Sv. Petra cesta 31, ali pa pri načelniku preizkuševalne komisije, Mateju Oblaku, Kongresni trg. Društvo. Ustanovno zborovanje društva absolventov kranjskih kmetijskih šol se vrši v nedeljo, d n e 15. s e p t c m -b r a t. 1. o b 10. uri d o p o 1 d n c v prostorih hotela »Štrukelj« v Ljubljani. Prosimo vse bivše učence, da se zborovanja gotovo udeleže in prijavijo udeležbo zaradi skupnega obeda. — Za pripravljalni odbor: Anton Globelnik. »šišensko prosvetno društvo« je priredilo preteklo nedeljo veselico v Zg. Šiški. Veselica je kljub slabemu vremenu lepo uspela. Bodi izrečena tem potom zahvala vsem članicam, ki so sodelovale in pevkam in pevcem Blaž-Potočnikove čitalnice v št. Vidu, ki so s petjem največ pripomogli in povzdignili veselico. Glasbo. * Slovenski pevski zbori naročite »Slovenske narodne pesmi«, nabral in harmonlziral Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Zbirka obsega naslednje skladbe: 1. Vodica med gorami. — 2. V Ljubljanco pridem čez goro. — 3. Prišle so nove novice. — 4. Oj srečne so ribee. — 5. Tam so štirje fanti, vsi v zelenem gvanti. — 6. Sinoči je pela. — 7. Bog je pa stvarnik moj. — 8. Tri tičicc. — 9. Spazila sem Janka. — 10. En pastirček kravce pasel. — 11. Ljubi očka, ljuba mamca. — 12. Stoji, stoji ravno polje. — 13. Ostani sinko, Janko, tu. — 14. Oj Ive, k nam na kres! — 15. Preljubi ti ženin. — 16. Ena ptička priletela. — 17. Marija je po polju šla. — 15. En očka ima sinčke tri. Vsak ljudski oder naj bi prepeval te krasne narodne pesmi! En izvod 70 vin., s pošto 3 vin. več, 10 izvodov 6 kron, s pošto 20 vin. več. — Naročila na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. ' Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zvezek. Besede zapisal dr. J. Dcbevcc, harmoniziral in uredil Marko Bajuk. založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 60 vin. Gospod Bajuk ima za razvoj slovenske narodne pesmi veliko zaslug. V vseli, kar jih je dosedaj izdal, se kaže enega najboljših harmonizatorjev. V tem zvezku sta se oba gg. prireditelja zelo ozirala na to. da sta podala našim pevcem v besedilu kakor v harmoniza-ciji zares tako pesem, kakor jo naš narod poje. To je pravo pristno narodno blago in je za pravo narodno pesem velike važnosti. — Napevi so povečini povzeti iz cerkniške okolice in jih je v tem zvezku 24 in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Napevi, kakor je sklepati niso nič spremenjeni Dodisi v besedilu ali melodiji in so taki, kakor jih poje naše ljudstvo. Priporočamo te napove kar najtop-leje vsem našim pevskim zborom. Opozarjamo jih posebno na to, da jih z mirno vestjo lahko proizvajajo, ker sc v besedilu no nahaja nič spodtakljive-ga. Kakor jc rečeno, je pa ta zbirka tudi za iolklorista velikega pomena in upati je, da naša narodna pesem še ne bo utihnila. Gospod prireditelj pa naj še dalje zbira narodne bisere, da sc Dtmo pozabljivosti. * Deset pesmi k blagoslovu. Za mešani zbor zložil Anton Grum, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K. Ti napevi bodo cerkvenim pevskim zborom zlasti po deželi izborno vstrezali in dobrodošli. Ne samo radi tega, da so zloženi v lahkem in melodijoznem slogu, temveč posebno še zato, ker ima vsak napev po tri kitice, kar smo pri vseh dosedaj izišlih blagoslovuih napevih zelo pogrešali. Upamo, da bodo naši gg. organisti radi segali po teh primernih in lepih napevih ter jih z veseljem izvajali v čast in slavo med nami pričujočega Zveličarja. Dalje prav toplo priporočamo deset obhajilnih pesmi in 2 v čast presve« temu Srcu Jezusovemu od istega skladatelja. Tudi li napevi so molodijozni iu prav lahki, ter bodo svojemu namenu vsestransko kar najbolje služili. Cena partituri 1 K. Dobivajo in naročajo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Književnost. * Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Priredil dr. Josip Lesar, častni kanonik, profesor bogoslovja itd. v Ljubljani. Nova izdaja evangeii-jev je ravnokar dotiskana z novimi, zelo razločnimi in za ta namen posebej izdelanimi krasnimi črkami. Sploh jo vsa zunanja oprema dragocena in prikladna vzvišeni vsebini. Knjiga jc odobrena in postane vir in podlaga božje besede med Slovenci. Cone so sledeče: Platno, rdeča obreza 4 K 50 h; umetno usnje, zlata obreza 6 K 50 h; izdaja v najfinejšem (japan) papirju, šagrin, zlata obreza 8 K. Knjigo je založila »K a t o 1 i š k a B u k v a r n a« v L j ub-ljani in bodo vezani izvodi 10. t. m. na razpolago. Naročila so že danes sprejemajo. * Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor mladeničem slovenskim. Spisal P. A. Puntigam. Cena 1 Iv 20 vin., vezano 1 Iv 80 vin. To je krasna knjiga; življenjepis hrvaškega mladeniča, ki naj bo vzor našim slovenskim mladeničem. — Ena misel iz predgovora, naj zadošča, da bo slovensko ljudstvo pridno prebiralo to knjigo. Večjega ponosa ni za noben kraj, ne za župnijo, ne za deželo, ne za narod, kakor če ima dobro mladino. — Največja sreča vsakega človeka je srečna smrt. Poleg srečne smrti jc pa človekova največja sreča lepo preživljena mladost. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani po zelo nizki ceni. Voditeljem tretjega reda priporočamo knjigo: »T i s c h 1 c r. II a n d b u c h z u r L e i t u n g d e s d r i 11 e n O r -d c n s des hI. F r a n c i s k u s s a m m t 150 P r e d i g t s k i z z e n f ii r d i e O r d e n s v e r s a m m 1 u n g e n.« Cena 10 K, vez. 12 K, po pošti 42 vin. več. Ista je ravnokar izšla v šesti predelani in pomnoženi izdaji, katero jc aprobirala sv. kongregacija. Načrti za govore niso primerni samo za zborovanja tretjega reda, temveč tudi za Marijine družbe ter za mladeniška, delavska in stanovska predavanja sploh. Pridige sc dobe tudi v samostojni knjigi, in sicer stane izvod 6 K, po pošti 42 vin več. Obe knjigi se dobita v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Gojitelji krščanske misli vprašujejo ob priliki evharističnega kongresa po primernih spominkih. Za ta slučaj sta pač najprimernejši Lintelovi knjižici: »Mladini«, ki stane 30 vinarjev, (20 izvodov ali več pa po 25 vinarjev) in »Staršem in vzgojiteljem«, ki stane 25 vinarjev, (20 izvodov ali več pa po 20 vinarjev). Ob knjižici govorita o potrebi pogostega svetega obhajila za mladino. Razširjajte te dve knjižici, da se pokažejo blagodejni vspehi pomembne odredbe svetega očeta v pogostem svetem obhajilu. Dobe. se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 30G-2 m, sred. tlak 736-0 mm j Stanje - Cas opa- i baro-X- zovauja ; metra — ' v mm Tempe-raturu po Celziju \ elrovi Nebo a si = « •r c 13 " z > - t. 5 9. zveč. | 733'2 15-4 brezvetr. jasno 1 7. zjutr.! 732'5 'l 2. pop. j 730-8 130 sl. svzh. oblačno 0 0 11-3 sr. sever dež Srednja včerajšnja temp. 16-1°, norm. 16-3°. ki zna pisati na stroj, išče odvetniška pisarnica dr. Josip Wilfana, v Trstu. Zahteva se znanje slovenske, poleg te pa nemške ali laške stenografije. Vstop takoj. Plača po dogovoru. 2798 se pod ugodnimi pogoji proda. - Več pri g. J. Kolariču, mizarskem mojstru v Mariboru. 2757 (t) Verravqt železnato J{ina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet borni oki Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. g. in Itr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. ■ Odda se takoj dobro vpeljana Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)! 2641 Sprejme se 2785 Vstop takoj. Naslov pove upravništvo „Slovenea" pod št. 2785. Veletrgovina sšpecerijo in z deželnimi pridelki ahtoh mm, ceh, Mil cesta štela n Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežini špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur sc lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velcčastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in čruge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreCe, ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.— do 15— Kron 100 kg. 2973 Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto. Ugledna rodbina sprejme za pri-= liodnje šolsko leto nekaj = deklic na stanovanje in hrano. JVCesečnine Je 45 Jfasov pove iz prijaznosti upravništvo ,,Slovenca" pod št. 2751. 2751 4 Christofov učni zavod Sodna ulica štev. 2, upisuje celi september vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. Tedenskih uCnih ur 48, šolnina nizku. Revnim gojenkam se šolnina pri. merno zniža, dve istUi se pa sprejmete brez« plačno in je tozadevne prošnje vložiti do 15. .septembra. Šolsko leto se prične 1. oktobra (1. i. 11. zjutraj. 2791 3 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša preljubljena mati, oziroma soproga, gospa Marija Bob roj. Avscc dne 5. t. m. ob 12. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 3(5. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjke se bo 7. t. m. ob 8. uri dopoldne po blagoslovu v župni cerkvi na Raki prepeljalo na pokopališče v Šmihelu pri Novem mestu, kjer se bo v družinsko rakev k večnemu počitku položilo. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljeno rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. Raka, dne 5. septembra 1912. Vinko Bon soprog. Vinko, Minka, Valerija otroci. 2818 Št. 1064/m. š. sv. Na pomožni šoli za manj nadarjene otroke se prične šolsko leto 1912/13 v ponedeljek, dne 16. septembra Vpisovalo se bo v šolskem poslopju IV. mestne deške ljudske šole Na Prulah št. 13 (pri tleh) v nedeljo, dne 15. septembra 1.1. od 9.—12. ure dopoldne. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 3. septembra 1912. 2817 Predsednik: pr. Ivan Tavčar, 1. r. Št. 1063/m. š. sv. se takoj odda. Igriška ulica štev. 6, desno, pritličje. 2622 Šolsko leto 1912/13 se prične na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah dne 16. septembra 1912 s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v smislu § 33. dokončnega šolskega in učnega reda dne 13., M. in 15. septembra 1912 v šolskih poslopjih in sicer dne 13. in 14. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, dne 15. septembra pa od 9. do 12. ure dopoldne za L mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 17; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti štev. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (v II. nadstropju); za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na Prulah št. 13; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško osemrazrcdnico v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško osemrazrcdnico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 2. septembra 1912. 2815 Predsednik: Dr. Ivan Tavčar, 1. r. Odgovorni urednik: Miha Moškerc. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Izdaja konzorcij »Slovenca«*.