458 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 • з 
njem vijeku in Povijest Bosne; izpolnitev mnogih načrtov pa je preprečila prerana 
smrt. 
Rezultati njenega plodnega znanstvenega dela, ki so že postali sestavni del hrva­
škega in s tem tudi celotnega jugoslovanskega zgodovinopisja, bodo ohranjali nanjo 
trajen spomin. 
F e r d o G e s t r i n 
DR. ANTON SVETINA 
Že v navedbi pokojnikovih bivališč v mladih in zrelih letih se zrcali značilna 
mobilnost starejših slovenskih izobražencev, zlasti pravnikov, ki so praviloma opra­
vili precejšen del svoje službene poti na podeželju, zato pa tudi pozneje ostali bolj 
povezani z raznimi inačicami vsakdanjega življenja, kot če bi bili vseskozi delovali 
v kakem centru. Oče, Anton Svetina star., fužinarjev sin iz Bele pri Železni Kapli, 
je kot učitelj doštudiral pravo in bil notar v Železni Kapli, na Vranskem, v Gornjem 
Gradu in od 1898 do smrti (1917) v Pliberku. Tako se je sin Anton mlajši rodil 12. ju­
lija 1891 na Vranskem, šolal pa se je v Gornjem Gradu in Pliberku. Srednjo šolo je 
obiskoval in končal v Mariboru, pravne študije pa opravil z diplomo na Dunaju 
(1910—1915). Med njegovimi učitelji so bili pravni zgodovinarji Hans Voltelini za 
nemško pravno zgodovino, Sigmund Adler za avstrijsko državno zgodovino in Ernst 
von Schwind za nemško zasebno pravo. Po diplomi je bil Svetina vpoklican v vojsko. 
Ob razpadu monarhije je stopil v upravno službo, ki ga je od 1918 naprej zapore­
doma privedla v Črnomelj, predplebiscitni Velikovec, Mursko Soboto, Ptuj, Šmarje 
pri Jelšah, Laško, Celje in Ljubljano. Od 1939 do 1942 je bil okrajni glavar v Črnom­
lju, nato je delal do 1945 v Ljubljani pri upravi premoženja optantov v sestavu Po­
krajinske uprave in do upokojitve leta 1946 kot pravni referent v raznih gospodar­
skih podjetjih. Kot upokojenec je honorarno delal v odvetniški pisarni in pri Zavodu 
za socialno zavarovanje; 1. septembra 1950 je nastopil delo pri Mestnem arhivu v 
Ljubljani, kjer je honorarno delal do 7. oktobra 1952, nakar je še nekaj let sodeloval 
brez določnega delovnega časa. Hkrati in pozneje je neutrudno opravljal še druga 
dela, nazadnje, preden je začel omejevati svoje široke aktivnosti, kot tajnik društva 
visokošolskih profesorjev. Umrl je 17. maja 1987 v Ljubljani, star 96 let. 
Usmeritvi pokojnega Antona Svetine v znanstveno delo je poleg podlage, ki mu 
jo je dajala pravniška izobrazba, botrovalo naključje: kot okrajni glavar v Beli Kra­
jini je dobil v roke tri rokopisne knjige iz 18. stoletja: zapisnike metliškega mestnega 
sveta in zapisnike gorskih pravd graščine Krupa. Takoj je spoznal pomen teh virov 
za pravno zgodovino. Posebno gorske pravde so tedaj po zaslugi Metoda Dolenca (ki 
je znal na svoje delo na področju pravne zgodovine pritegniti pozornost širokega 
kroga bralcev) veljale za nekako utelešenje slovenskega prava in zato posebno obe­
tajoč predmet znanstvene obdelave. Tako se je Svetina odločil, da na podlagi naj­
denih virov napiše disertacijo. Metod Dolenc, ki mu je bil na fakulteti glavni pred­
met kazensko pravo, je malo pred Svetinovo odločitvijo umrl. Edini nosilec predmeta 
pravne zgodovine v ožjem pomenu besede (t. j . brez romanistike in kanonistike). pa 
je bil Janko Polec. Polec je bil Svetini dober mentor, tematika pa ga najbrž ni pre­
tirano ogrela in svetoval je Svetini, naj doktorat rajši doseže s tem, da opravi edini 
še manjkajoči, pravnozgodovinski rigoroz, saj je dva že opravil na Dunaju. Za Sve­
tinovo vztrajnost je značilno, da je res opravil rigoroz in dosegel doktorat (1943) da 
pa je kljub temu tudi dokončal delo na belokranjskih virih in rezultate objavil kot 
samostojno knjigo v samozaložbi. Tako je, star čez petdeset let, stopil v znanstveno 
delo na področju pravne zgodovine, stroke, ki se ji pri Slovencih ni bilo nikdar treba 
bati prevelikega navala raziskovalcev. 
»Metlika« je solidno delo: avtor dobro bere in razume vire, snov pametno raz­
poreja in — morda tudi pod Polčevim vplivom — ne zapada Dolenčevemu nagnjenju 
k retoriki in večkrat varljivi, na intuiciji temelječi improvizaciji. Tudi pozneje je 
Svetina hodil bolj po Polčevih kot po Dolenčevih stopinjah: držal se je virov, ni iskal 
sinteze, bil je zadržan pri iskanju problemov in jih ni reševal s kombiniranjem 
podatkov. 
Da »Metlika« ni ostala sama, je med drugim zasluga Jožeta Šorna, ki je kot 
pravkar diplomiran zgodovinar po smrti mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča 
do svojega odhoda k vojakom nekaj mesecev v letu 1950 vodil Mestni arhiv. S pod­
poro načelnika oddelka za kulturo Zvoneta Miklaviča je začel širokopotezno snovati 
Institut za zgodovino Ljubljane, ki naj bi se organiziral v Mestnem arhivu, a potem 
osamosvojil. K institutu v ustanavljanju je bil med drugimi pritegnjen tudi Anton 
Svetina. Ta se je lotil izpisovanja podatkov iz zapisnikov ljubljanskega mestnega 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 459 
sveta, v katerih je od 1521 naprej nakopičenega veliko gradiva. Iz teh podatkov je 
objavil vrsto detajlnih informacij o gradivu za razne panoge zgodovine, sestavil pa 
tudi obsežen pregled podatkov za ustavo in upravo mesta Ljubljane od začetka 16. 
do srede 18. stoletja, ki še ni v celoti objavljen. Objavili pa smo nekaj let pozneje 
v seriji publikacij Mestnega arhiva njegovo obsežno in najbolj dozorelo študijo, na­
stalo na podlagi zapisnikov, ki obravnava sprejem v meščanstvo in pravni položaj 
ljubljanskih meščanov od 16. do 18. stoletja. Gre po mojem mnenju za najboljše Sve-
tinovo delo in za enega izmed tehtnih prispevkov k slovenski pravni zgodovini. 
Ustanavljalno navdušenje iz leta 1950 se je kmalu poleglo, ustanovitev Instituta 
za zgodovino Ljubljane ni dobila potrebne podpore in predvsem ne denarja, Mestni 
arhiv se je moral posvetiti reševanju ogroženih arhivskih fondov. Mislim, da smo v 
tem položaju znotraj arhiva dosegli primerno ravnotežje med znanstvenim in arhiv­
skim strokovnim delom, pri tem pa je Svetina še nekaj let koristno sodeloval tako 
pri raziskavah kot pri sestavi arhivskih pripomočkov (imenski indeksi k rokopisnim 
knjigam 16. stoletja), kolikor so pač dopuščali spreminjajoči se predpisi o honorar­
nem delu. 
Zgodovina Ljubljane ga je pripeljala do tega, da je zanimanju za pravno zgodo­
vino pridružil še svoje veselje do lova, in tako je nastala serija krajših člankov o 
lovu in ribolovu. Za pomembne članke o zgodovini lovstva na Slovenskem je 18. no­
vembra 1974 prejel Plaketo revije Lovec II. stopnje. 
Anton Svetina se je vedno čutil Korošca. Kot koroški rojak je bil v času svojega 
službovanja v Velikovcu 1919/20 član Narodnega sveta za Koroško, pozneje j ) a je bil 
dolga leta član upravnega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Ze kmalu 
po osvoboditvi je, kot se spominja njegova družina, v dogovoru s Prežihovim Voran-
com prevedel nekaj njegovih del v nemščino. Prevodi naj bi izšli v Vzhodnem Ber­
linu, vendar je načrt zaradi situacije, nastale po resoluciji Informbiroja, propadel. 
Pač pa je v dunajski reviji Stimme der Frau 1959—61 izšlo nekaj teh prevodov in 
Založba Drava v Celovcu je 1983 objavila prevod Požganice (Die Brandalm), ki ga 
je po Svetinovem rokopisu za tisk priredil Peter Wieser. Koroška zavest se je odra­
žala tudi v Svetinovem znanstvenem zanimanju, zraslim iz ugotovitve, da je v Ško­
fijskem in Kapiteljskem arhivu v Ljubljani veliko krajevno pomembnega gradiva 
tudi za Štajersko in Koroško. Tako je objavljal prispevke h krajevni zgodovini v raz­
nih periodičnih publikacijah, pri čemer je posebno rad obravnaval prav koroške 
kraje. Njegovo zagnano delo mu je prineslo priznanje zlasti s tem, da je 6. aprila 
1984 postal častni član Kluba koroških Slovencev. 
V več kot štiridesetih letih, ki jih je preživel kot upokojenec, je ustvaril lepo 
vrsto del in dejaven je ostal do visoke starosti. Da jo je dosegel in pri tem izjemno 
dolgo ohranil ustvarjalnega duha, je gotovo v zvezi z njegovo občudovanja vredno 
agilnostjo, ob čemer pa ne gre podcenjevati njegovega urejenega družinskega živ­
ljenja. 
Pravnozgodovinsko znanost, ob njej pa vrsto sorodnih strok je Svetina opozoril 
na obilo dotlej neznanih virov in iz njih izluščil številna nova spoznanja, ki so sicer 
večidel lokalnega značaja, a po svoji uporabnosti več kot lokalnega pomena. Brez za-
nesenjaštva in prenagljenih sklepov je Svetina vedno ostajal na realnih tleh. Pri tem 
je prišlo do veljave dobro znanje nemščine in starejših pisav. 
Do znanstvene dejavnosti ga ni obvezovala nikaka glavna službena ali poklicna 
dolžnost, prav tako pa ne želja po (za taka dela vedno preskromnem) honorarju, tem­
več sta ga gnala zanimanje in veselje do dela. Poudarek na teh nagibih je morda 
najlepše priznanje, ki mu ga moremo izreči. 
Samostojna publikacija 
Metlika, dve razpravi iz pravne zgodovine mesta in okolice, Ljubljana 1944, 151 stra­
ni. 
Razprave in članki 
Življenje proletariate v Ljubljani leta 1639, v: Tovariš 7 (1951), št. 14, str. 222. 
Protestantizem v Ljubljani, v: Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 161— 
174. 
Prispevki k starejši zgodovini odvetništva v Ljubljani, v: Pravnik 9 (1954), str. 214— 
224. 
Iz pliberške kronike, v: Koledar Slovenske Koroške 1954, str. 73—78 (o očetu kot 
prvem slovenskem notarju v Pliberku in avtobiografsko). 
Lov in ribolov v Ljubljani in okolici od 16. do 18. stoletja, v: Lovec 38 (1955/56), str. 
171—175. 
Ljubljanski mestni piskači in ljubljanski mestni godbeniki, Slovenska glasbena re-
460 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 
vija 3 (1955), št. 3—4, str. 28—29; 4 (1956) Glasbeno-knj. del, št. 1, str. 3—5. 
Prispevki k zgodovini ljubljanske strelske družine, v: Strelec 3 (1956), št. 1, str. 28— 
30. 
Predpisi o lovu in ribolovu na Štajerskem v XVII. stoletju, v: Lovec 39 (1956/57), str. 
234—238. 
Lovski red za Štajersko iz 1695. leta, v: Lovec 39 (1956/57), str. 298—301. 
K snovi za roman Požganica, v: Jezik in slovstvo 2 (1956—57), str. 185—189. 
Predpisi o lovu v XVIII. stoletju, v: Lovec 39 (1956/57), str. 359—363. 
Pravice in dolžnosti ljubljanskega deželskega sodnika, v: Kronika 5 (1957), str. 45— 
47. 
Triglav — simbol starih kranjskih grbov, v: Planinski vestnik 13 (1957), str.436—440. 
Kranjska zakupna lovišča v sredini XVIII. stoletja, v: Lovec 40 (1957/58), str. 119— 
123, 156—159. 
Lov na Cerkniškem jezeru okoli leta 1700, v: Lovec 40 (1957/58), str. 300—304, 332— 
336. 
Odlomki iz pravne zgodovine mesta Ljubljane od XVI. do XVIII. stoletja, v: Kronika 
12 (1964), str. 205—208. 
Razvoj lovske pravice na Slovenskem Štajerskem, v: Lovec 47 (1964/65), str. 108— 
110. 
Lov in ribolov v Mežiški dolini ob koncu XVI. stoletja, v: Lovec 48 (1965/66), str. 
110—113. 
Pogoji za sprejem v meščanstvo in pravni položaj ljubljanskih meščanov od 16. do 
18. stoletja, v: Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega, Razprave zv. 2: Iz sta­
rejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, Ljubljana 1971, str. 155—208. 
Katera gora na Koroškem je Mons Jjinensis, v: Kronika 21 (1973), str. 153—154. 
Katera gora na Koroškem je Mons sJunensis, v: Koroški koledar 1974, str. 113—114. 
Odlomek iz zgodovine Gornjega Grada, v: Kronika 22 (1974), str. 86—91. 
Prispevki k zgodovini Pliberka in okolice, v: ZC 28 (1974), str. 223—268. 
Prispevki k zgodovini Smihela pri Pliberku, v: ZC 29 (1975), str. 277—297. 
Iz zgodovine Pliberka in okolice, v: Slovenski vestnik 30 (1975), št. 45—50; 31 (1976), 
št. 1, 6, 7, 16. 
Nekaj mojih lovskih spominov, v: Lovec 58 (1975—76), str. 206—209. 
Iz zgodovine lova pod Triglavom, v: Lovec 58 (1975—76), str. 332—336, 364—368. 
Prispevki k zgodovini Črne in Vogrč na Koroškem, v: ZC 30 (1976), str. 299—318. 
Prispevki k zgodovini Smihela pri Pliberku, v: Slovenski vestnik 32 (1977), št. 2—15. 
Prispevki k zgodovini Vogrč, v: Slovenski vestnik 32 (1977), št. 16—21. 
Prispevki k zgodovini Crne na Koroškem, v: Slovenski vestnik 32 (1977), št. 22—29. 
Prispevki k zgodovini Beljaka in okolice, v: Slovenski vestnik 32 (1977), št. 47—52; 33 
(1978), št. 1—12. 
Prispevki k zgodovini Sentruperta pri Beljaku, v: ZC 32 (1978), str. 413—428. 
Prispevki k zgodovini Sentruperta pri Beljaku, v: Slovenski vestnik 35 (1980), št. 1— 
10. 
Prispevki k zgodovini Skočidola, v: ZC 34 (1980), str. 101—117. 
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo, v: ZČ 34 (1980), str. 313—325. 
Prispevki k zgodovini Skočidola, v: Slovenski vestnik 35 (1980), št. 45—51 ; 36 (1981), 
št. 1—2. 
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo, v: Slovenski vestnik 36 (1981), št. 49—52; (1982), 
št. 1—3. 
Nekaj spominov na koroški plebiscit, v: Koroški koledar 1981, str. 105—115 (avtobio­
grafsko). 
Umazane plebiscitne kupčije. Zivaipriča koroške tragedije /zapisal/ France Stele, v: 
Dnevnik (30/1981), št. 284 (s sliko). 
Prispevek k zgodovini St. Stefana v Ziljski dolini, v: Slovenski vestnik 37 (1982), št. 
40. 
Prispevek k zgodovini St. Stefana v' Ziljski dolini, v: Kronika 30 (1982), str. 23—24. 
Prispevki k zgodovini Dvora nad Vrbo, v: ZC 36 (1982), str. 103—123. 
Prispevki k zgodovini Dvora nad Vrbo, v: Slovenski vestnik 38 (1983), št. 18—30. 
Prebivalci Kranja v letu 1754, v: ZC 37 (1983), str. 273—284. 
Članki v Slovenskem biografskem leksikonu (vsi s. v.): Svetina, Anton, star.; 
Skarja, Ivan; Stuhec, Anton; Stuhec, Ivan; Subelj, Ivo; Sorli, Ivan; Volkar, Andrej; 
Vodopivec, Fran; Travner, Martin; Trenz, Franc Jožef; Volčič, Edvard; Vončina, 
Ivan; Tomšič, Stanko (soavtor F. Vatovec); Unger, Viljem; Ullepitsch, Karel; Wenger, 
Kari. 
Krajše biografske beležke o Alojzu Potočniku (Slovenski Poročevalec 15/1954, 
št. 91 z dne 18. 4.), Stanetu Sotošku (Gozdar, vestnik 15/1957, str. 88—89) in Gregorju 
Cremošniku (ZC 34/1980, str. 351—352). 
S e r g i j V i l f a n