«5k.STV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. nroldne in od 5. do 6. pO| oldne vsak dan razen nedelj m sr'i7 ni kov. Rokopisi sc no vračajo. Nefrnnkirana pisma se ne I.	sprejemajo	:	:	:
KARM'NINA • celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-O .r«ko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K V40 mesečna 1< 1 80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• / .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ \ %
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburfjovi ulici štev. 6, n., in araduje za stranke od 8. do j 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana
:::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ————— Reklamacije lista so poštnine proste.	■
Stev. 614.
V Ljubljani, v torek dne 24. junija 1913,
Leto DL
Rešitev iz ljudstva.
V	petek, preden se je državni zbor razšel, je podal sodrug dr. Adler v imenu socialnih demokratov predlog, da naj se^ skliče prihodnja seja zbornice na dan 8. julija. Socialistični predlog je bil odklonjen. Pr. Adler seveda sam ni tipal, da bo sprejet, kajti kadar naše meščanske stranke kapitulirajo pred vlado, tedaj kapitulirajo temeljito in najmočnejša lokomotiva jih ne bi premeknila s stališča strahopetnosti. Vkljub temu je bil Adlerjev predlog potreben, da se je mogJa konštatirati možatost junakov, ki oblitt-bujejo pri volitvah ljudstvu zlate gore. pa se v parlamentu zganejo kakor pipec, kadar grof Stiirgkh malo zarolmi.
Dr. Adler je dejal, da gredo socialistični poslanci z občutkom sramu na počitnice, katerih ne morejo preprečiti. In dejali bi, da je bilo tisti trenotek vse zbornice sram. Kajti te zgodnje počitnice pomenijo zmago grofa Stiirgkha nad parlamentom, poraz državnega zbora in izraz njegove neskončne slabosti. S tem, da so se poslanci dali poslati domov, so priznali tako nemoč. tako klavrno nebogljenost, da m mogoče nič druzega, kakor da jih je sram.
Socialistov pri tem ne zadene krivda. Hoteli so delati, zahtevali so nadaljevanje zasedanja, če pa je večina poljubila zato grota Stiirgkha, dasi je sama izjavljala, da je zasedanje že meseca julija potrebno, jo zadene vsa odgovornost za strahopetno ponižanje in za
oškodovanje ljudstva.	.
Pustimo za danes na stran vprašanje, koliko nujnega dela ostane vsled teh izsiljenih počitnic nerešenega. Še važnejše je morda vprašanje. koliko ugleda je izgubil državni zbor m koliko se je ojačil absolutizem, ki venomer ruje in snuje pod odejo, navideznega, nikoli pa odkritosrčno ne priznanega konstitucionahzma. Povsod bi se morda čudno zdelo, da se po skoraj petdesetili letih ustave še govori o absolutizmu. V Avstriji se žal mora govoriti o njem, ker še ni premagan vkljub odgovornemu ™mi-strstvu, vkljub parlamentu in vkljub splošni volilni pravici. Pa ne le da ni premagan; sedr-tiejši ie postal, še s smelejšimi korak, se izkuša-
približati svojemu cilju- M v Stttrgkhova vlada je bila že ob nastopu pozdravljena s splošnim nezaupanjem. Ko je baron Oautsch odstopil v skoraj nerazumljivi nervoznosti. ga je spremilo kakor beseda odpuščanja priznanje, da ni hotel rabiti § 14. In ko je njegov naiični minister zasedel izpraznjeno mesto, je Was Z?s5 deželi, da prihaja s § 14. v žepu. Ali erof Stiirgkh ne vlada s tem onnnoznim paragrafom. To se pravi: On ne izdaja ordonanc na njega podlagi namesto zakonov. Le v zepu ga ima. In kadarkoli izkušajo mescanske stranke nokazati malo svoje volje, seze grof Sturgkh v žep. gospode poslance pa spreletava zona, kakor da tiči tam nabit revolver. ^
Med vlado in parlamentom je stiastcn boj, ne zaradi nasprotnega naziranja o tem ali onem
predmetu, ampak zaradi temeljnega vprašanja: Če ima v Avstriji odločevati parlament ali vlada.
Zagrizen je ta boj, kakor da gre za življenje in smrt; igro pa dobiva vedno in vedno vlada. Poraz sledi v parlamentu porazu, samozavest vlade in njena moč narašča, državni zbor pa postaja od dne do dne brezpomembnejši. Le ma-šina je še. ki glasuje od slučaja do slučaja za to ali ono vladno zahtevo; kadar je ponižno izvršila predpisano nalogo, ugasne grof Stiirgkh ogenj pod kotlom in mašina se da postaviti v kot.
Ta parlament nima ne volje ne moči; in kolikor v njem oboje peša, toliko bolj narašča sila vlade. Za oči imamo še parlament, dejansko imamo absolutizem.
In iz tega državnega zbora ni več pričakovati rešitve. Slabost meščanskih strank je že prevelika. Kapituliranje jim je postala navada, same ne verjamejo več v možnost poguma. Zdaj se že ne more govoriti o boju. Sic volo, sic ju-beo — pravi grof Stiirgkh; in: Zgodi se tvoja volja, o gospod! — odgovarjajo meščanske stranke. Ce pa ni rešitve iz parlamenta, mora priti od drugod. In samo ljudstvo je more poroditi.
So li volilci poslali v državni zbor poslance, zato da delajo vsaki vladi štafažo in izpolnjujejo niene ukaze kakor rekruti? Leta 1848. so se avstrijski narodi na barikadah bojevali za ustavo. Imajo li 1913. leta parlament zato. da pomaga povzdigniti absolutizem? Zakoni iz ljudske volje so bili ideal naših dedov. Naj li vnuki mirno gledamo. da ni ljudska volja toliko vredna kolikor oslova senca, medtem ko kakšen Berchtold lahko kakor Bog odločuje o usodi narodov in kakšen Stiirgkh odpira in zapira vrata parlamenta kakor pastir, ki goni čredo iz hleva in v hlev?
Samo iz ljudstva more priti rešitev, ki je mogoča, ako se razširi socialistična misel v zadnjo vas, aiko se vsak prepričan sodrug loti dela in pripravita tla do prihodnjih volitev, ako se vsi. ki so se naveličali tega klavrnega življenja, zbero okoli zastave socializma.
Kaj pomenijo vsa malenkostna vprašanja dnevnih prepirčkov, če je na kocki svoboda ljudstva? Z najraznovrstnejšimi vladami smo imeli izkušnje; vse so bile bivstveno nasprotne parlamentu, vse so služile reakciji, ki vodi v absolutizem. In kaj čaka avstrijske narode, ako bo smela peščica predrznih kreatur odločati brez ljudske besede, so nam svarilno pokazali zadnji meseci.
Ako nimajo meščanske stranke poguma za boj. ga imajo socialisti. Močna socialna demokracija v državnem zboru pomladi tudi ta parlament in ga postavi na lastne noge, da bo sposoben boja za pravice ljudstva, za svobodo in napredek, boja zoper reakcijo in absolutizem.
Zrakoplovi za vojsko.
Tisoč in tisoč let ie človeštvo sanjalo in hrepenelo, da bi se moglo brezperotno bitje, ki ga teža z vso silo privlači na zemljo dvigniti iz prahu in poleteti v zračne višave kakor ptic. Na zemlji ie premagal vse daljave. Nešteta sredstva ie izumel za premikanje, po suhem m po vodi lahko potuje iz kraja v kraj, v zemeljske globočine si zna izkopati pot in v ledeno puščavo je prodrl na skrajnem severu m na skrajnem jugu. Ali dolgo je trajalo, preden je dobil tudi ozračie v svojo oblast, in ko je prvi od č/oveške roke sestavljeni aparat ne le obstal v zraku, temveč splaval po volji njegovega vodi-t.elja neodvisno od vetrovih struj, ie bil lo eden največjih triumfov človeškega dr.lia.
Misliti bi bilo. da bo prvo vprašanje ob taki iznajdbi, kakšen dobiček da bo imelo človeštvo od nie, kakšna revolucija bo nastala v prometu, koliko udobnosti bo porodila, koliko bo znanosti olajšanega dela. Ali družabne razmere so zas e na tako pot. da so vsa ta vprašanja zaostala za drugim, ki sili v ospredje, kadaikoh iztrga človeški um prirodi kakšno novo tajnost. Militarizem je hotel vedeti, kaj bo on profitiral od
epohalne iznajdbe.	,	.. ,
Čudno življenje živi to človeštvo! Ustvarjeno je za to zemljo, na kateri ie posamezniku odmerjena dosti pičla doba. prekratka, da bi mogel spoznati svoje domovanje, še veliko bolj prekratka, da bi se mu mogel um naužiti vsega, po čemur hrepeni tembolj, čimbolj okuša znanje, ki mu je omogočeno. Bilo bi pač razumljivo, če bi človek vložil vse svoje sile. da bi podaljšal svoje življenje in se združeval in organiziral, da bi čim uspešneje dosegel ta namen. Vsakovrstne pripomočke mu daje veda; krepkejše zdravje in daljše življenje ne bi bila^ nikakršna utopija. Ali kako malo je prizadevanje za ohranitev življenja, in koliko ga je za ugonabljanje, za ubijanje in uničevanje! Kdor vpraša naturo, čemu ie ustvarila človeka, pa se ozre po velikanski organizaciji umora, si ne more zatauti resnice, da smo zašli v blaznost.
Osvojitev zraka je prvi trenotek privabila militarizem. Medtem ko je ostalo letanje po zraku za meščansko življenje še skoraj brez
prak,:'”ega pomena, dasi bi svetovnemu prometu . liko mogočno koristilo, so se vojske polastile čudovite iznajdbe in se pripravljajo za klanje v zraku.
Tudi Avstrija ima svoje vojaške pilote. Ve lik park letalnih strojev je nakupljen za militaristične namene. Ali naenkrat ne zadostujejo gospodom aeroplani. Pred kratkim ie bil na Dunaju nemški grof Zeppelin s svojim velikanskim zrakoplovom, in prav ob tistem času ie šel po časopisju glas. da namerava avstrijska vojna uprava nakupiti pet takih zračnih ladii za človekoljubne namene militarizma.
Govoriti vojaškim bogovom o bremenih, ki jih prenaša ljudstvo le še s skrajnim naporom in ob zanemarjanju mnogo važnejših potreb, je brez pomena, ker ima militarizem za to le gluha ušesa. Za skrbi in težave ljudstva se ni nikoli brigal. Ali v tej stvari je nekaj druzega. kar bi moralo tudi vojaške učenjake odpraviti od te misli. Tak »Zeppelin« je sicer jako lepa reč in stari nemški grof. ki ga je izumel. zasluži priznanje in slavo in hvaležnost človeštva. Ali za vojne namene so njegove zračne ladje brez pomena in vsaka krona, ki bi jo država izdala za njih nabavo, bi bila vržena v vodo. Takih kron pa bi bilo treba preklicano veliko, zakaj en sam Zeppelinov zrakoplov velja najmanje miljon. pristan, v katerem se more varno shraniti, pa še več. Pravili pa so. da hočejo nakupiti šest takih ladij in iili namestiti v šestili mestih. Finančna plat tega načrta je jasna.
Vsa ta zračna mornarica pa bi bila kar za parado. Tak Zeppelinov zrakoplov ie blizu 200 metrov dolg in ima do petdeset metrov v premeru. Pač te to impozanten ptič, ali v slučaju vojne mu ne bi velikost nič koristila, pač pa bi bila lahko njegov pogin. Kajti taka ladja ie velikanski cilj. ki ga ni težko zadeti. Tu prva krogla ga lahko uniči. En stre! — in ponosnega zrakoplova ni več.
Tudi gibčnost takega velikana ie omejena. Ko se ie Krof Zeppelin pripeljal na Dunaj, ie silno presenetil Dunajčane, kajti pričakovali so ga šele drugi dan. A ker je bilo vreme v pon-deljek ugodno, ga je Zepi>elin hitro izrabil, pa
ni hotel čakati do torka. In res so morali njegovi ljudje drugi dan, ko so sc vračali, izbrati za svoje potovanje povsem drugo smer. nego so jo bili nameravali. Plavali so v torek veliko počasneje kakor v pondeljek, in če bi bil prišel močnejši veter, bi bili morali najbrže med potjo še enkrat izpremeniti smer ali pa se predčasno spustiti na tla.
Neprimerno svobodnejši je mali samolet, ki frči resnično kakor ptič po zraku, ne le pred vetrom, ampak tudi proti vetru, hitreje kakor zrakoplov. In dočim plava Zeppelin par sto metrov visoko, se dvigajo letalci do deset kilometrov v zrak. En sam pilot, ki se dvigne nad zrakoplov, ga pa lahko uniči, medtem ko je njegov stroj tako majhen cilj, da skoraj brez strahu pred tujim orožjem lahko križari po zraku.
Na Zeppelinovih zrakoplovih hočejo namestiti številne strojne puške. Ali kaj naj to pomaga, če je nemogoče zavarovati ogromni balon zoper napade? Ako dobi velikanska oblačna cigara luknjo, da izpuhti plin, }i vse strojne puške nič ne pomagajo.
Ne gre torej le za to. da bi veljala nabaval takih kolosov lepo število miljonov. ki ne rastejo ljudstvu na gnojišču. Vsi miljoni za take zrakoplove bi bili žrtvovani brez vsake koristi, tudi brez koristi za militarizem. Za prometne potrebe v miru bo Zeppelin morda jako dober; za vojsko ni za nič. Vsakega vinarja bi bilo škoda. In že zdaj se mora energično protestirati zoper take nakupe, s katerimi bi se denar metal skozi okno.
Kmetijska šola na Grmu.
Dr. Slane.
(Dalje.)
Tako je imel evropski kmet v Rodbertu Jagetzovu. nemškem veleposestniku in bivšem nemškem ministru, svojega dobrega prijatelja.
Ta je leta 1858 do 1869 razmotrival življenje kmeta in ta je zahteval, da se kmetija varuje kot najtrdnejša podlaga vsega gospodarstva, da se je ne sme pustiti zadolžiti več, kakor do polovice vrednosti kmetovega zemljiškega imetja, da država posojuje kmetu denar in si ga vrača po davkih v manjših zneskih in da se naj tudi dote druzih otrok plačujejo po državi. Kmetija je po Robertu Jagetzovu javnega pomena in vsa javnost naj pripomore, da se utrdijo njena gospodarska tla. Ta Robert Jagetzow je bil tudi učitelj Marxa, Engelsa, prijateljev fabričnih, rokodelskih delavcev.
In v dolgovih je iskati in najti vse bolezni naše kmetije. V zadolžnici zavit prihaja v gospodarstvo naš kmet kot samostalen gospodar. In potem mora po večjem kupiti črn kovčeg in ž njim oditi iz ljubega domovja v tuje. daljne kraje. Izseljevanje, grozen kapitel v zgodovini slovenskega kmeta! — Biti »roka« in nič kot »roka«! — S svetilko, privezano na glavi, pol nag leže delati s krampom globoko doli v zemlji, ali prenašati razbeljeno železo v grozna vročih fabrikah. slovenski kmet, zaslužil si boljše življenje! Svojo ženo. otroke pustiti, jih prepuščati drugim, kar iz njih storiti hočejo. grenko je! — Izseljevanje, prokleti zlodej, ki manjšaš našim kmetom veselje do kmetije, ki jih odvajaš od delovanja na njej! — O tem naj vsak Slovenec premišljuje; največja škoda, ki jo povzroča grozno izseljevanje našega kmeta na Vestfalsko in v Ameriko je to. da ubija v naših izseljencih veselje do kmetovanja. Mlad že potuje naš človek tje v Ameriko. Zaslužiti hoče. da se plačajo doma dolgovi, dote in se kaj zida. Vse iz tlakarske dobe je bilo za nič, vse se mora novo postaviti, da je človeku stanovati v pravi hiši in živini v dobrih hlevih. In drugi, tretji sinovi, ki ne dobijo domače kmetije, ti gredo zgodaj stran od doma v Ameriko, malokateri sc vrne z veseljem do kmetovanja v svojem srcu domov. Dekleta, lepša, trdnejša, pametnejša dekleta gredo za fanti v Ameriko. Pridne matere, gospodinje so v tujini, ali izgubljene so po večjem kmetiji v domovini. V luteranski dobi so jezuiti, so avstrijske vlade dosti slovenskih protestantov izgnali iz naših dežel, puščale so s tem narodovemu organizmu, jemali mu dosti dobre krvi. ker protestanti so bili pametnejši, izobraženejši kakor katoliki, vsaj učiti so se hoteli brati, pisati in druzega; — veliko škode so g. katoliki prizadjati s tem pregonom narodu; ali stoletno izseljevanje našega kmeta v nemške, ameriške kraje je najhujše, kar se more pripetiti narodu. In to izseljevanje je povzročilo revo, revo pa pomanjkanje občne in strokovne izobrazbe našega kmeta. Ako sc to izseljevanje, ki že kakor kužna bolezen na naši kmetiji žre. ne zajezi, potem res ne bo treba več kmetijskih šol, tedaj še bo želja kakega rojaka izpolnila, da je šolanje kmetu strup.
Slovenci imamo nekaj kmetijskih šol. Po mojem mnenju so le-tc najvažnejše v naših deželah in kak dober učitelj na njih, učitelj, kakor je bil naš Rihard Dolenc, mi je več vreden, kakor najduhovitejši ravnatelj gimnazije stare uravnave, ki kakih 10 abiturientov vsako leto izgajati pomaga, zraven pa veliko število fantov za uboge pisarje ali vojake, orožnike. Slovenec namreč je bil. le in bo po največ kmeti-
ški delavec, na kmetiji je pravo produktivno delo za Slovenca. Slovenec ni rad bival v obzidju mest. A poznal je spretnosti marsikaterega rokodelstva in bil je dober kmetijski delavec, kolikor je mogel biti po šoli izkustva. Je in bo pri nas nekaj industrijskega dela; ob važnem morju bivamo in ob in na njem bo Slovencc postal važen človek, ali tudi tam bo Slovenec kot kmet imel najboljše odjemalce svojih proizvodov. Kmetija je pri nas najstalnejše, najboljše sredstvo preživljanja, vanjo še ne sili tujec, razen kar ga je na veleposestvu, vanjo morda še nc bo prodiral v doglednem času, ker ima še v svojih krajih dosti prostora. Morda pride Nemec iz rajha. ta nima dosti kmetijske zemlje in bo moral ustaviti svoje romanje v fabrike.
—	In naše ozemlje je vrtnarska hiša. vse sadeče rodi in kraji so na naši zemlji, v katerih se iz-rcjajc vse domače živali; imamo dosti razne divjačine, imamo vse vrste rib in vina, kako' si želi najrazvajenejši jezik, goltanec. V teh naših krajih se bo vrtnarsko kmetovalo, redila bo svoje delavce kmetija na slovenskih tleh dobro, ako bodo šolani kmetje. Za to gre! Dajmo našemu kmetiškemu fantu šolo za pridobitev občne in šole za pridobitev strokovne izobrazbe! Odprte glave so. Dajmo našemu kmetiškemu dekletu te šole. najboljše kmetice, gospodinje bodo postale! Združujmo fante v kmetijskih šolah; ne veste, kako se v njih učijo strokovnih ved, kako se vadijo v njih v tehniki kmetiških del. vadijo v disciplini; ne veste, kako se v njih zbuja ponos kmeta, veselje do kmetovanja, kako se v niili goji bratstvo mladih mož. ki imajo enako delo pred sabo, enako bodočnost! Kdor je bil kedaj gojenec nekdanjih škofijskih kon-viktov, ta ima velik zaklad lepili spominov, bratskega. vzajemnega življenja in za veliko mu niso na prodaj ti spomini. — Fant je fantu učitelj in v takih družitvah mladi človek spoznava, da ptsamezen človek nič ne pomenja. da je vse na svetu vzajemno delo. vse kar sc je lepega, dobrega pripravilo in sc pripravlja, vzajemno delo vseh delavcev. Vzemite mladini ta čut vzajemnosti in oropali ste jo najlepšega in najboljše pripomoči v pridobivanju življenja v letih trdnega dela v svoji obrti. Slovenski narod je kmetiški narod, dobra urejena kmetija ne bo potrebovala toliko jetničarjev v svojih duhovnikih in advokatih in kakor se že zovejo <1 stražarji kmeta na Slovenskem, da nc postane prevzeten; — dobra bogata kmetija na Danskem že ne potrebuje več meščanskega trgovca, nc gostilničarjev, katerih je pri nas na stotine v malem okraju, ne potrebuje advokatov in čil protestantovski duhovnik zadostuje tisočim kmetom. Danska kmetija je bogata, ona prereja svoje kmete bogato. Ni jim treba vsega mleka oddajati mlekarnam, kakor nekje na Slovenskem, kjer najslabši kavini. čajni surogati otrokom nadomestiti imajo mleko, iaice. Na danski kmetiji so ljudske, so kmetijske šole vseh vrst v velikem čislu, fant in dekle sta gojenca teh šol. Vsi stanovi se zanimajo za njo. Celo mornarji se udeležujejo predavanj na teh kmetijskih šolali. Enaka sredstva izobrazbe za fante in dekleta! In ni kmetije na svetu, na kateri bi kmetiška mladež s tolikim veseljem tekmov::!:’. kdor bo boljša in več živil, živali izgajati pomagal! In razveseljevanje mladih in starejših je na danski kmetiji nebeško lepo; to so prave ljudske veselice, katerim prisostvuje lepa. zdrava, dobro rejena, čedno oblečena mladina in se starejši tiho veselijo take mladine in takega razveseljevanja.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Afera Kamile Theimerjeve postaja čudno romantična. Snočnji »Slov. Narod« priobčuje sledečo kurijozno vest: »Zaupno vam naznanjali;, da si nekateri gospodje belijo glave, kako bi dobiii v roke pisma, ki jih ima g. Tliei-merjeva. Na Dunaju ie dosti barab, ki bi pri njej vlomile, da bi pisma ukradli. Pri ti priliki bi se lahko še kaj hujšega zgodilo. Prosim nujno, da to dami naznanite. Ignotus.« To je vsebina dopisnice. ki jo je dobilo uredništvo »Slov. Naroda« in je meni poslalo. Kakor se to na prvi pogled neverjetno zdi. popolnoma izmišljeno to svarilo morda le ne bo. Ker sem bila v zadnjem času opetovano posvarjena in sicer od popolnoma resne parlamentarne strani, je navse-
zadnje le mogoče, da kdo celo na kaj takega misli, saj imam s pismi, ki jih hranim, ne le eksistenco gotovih gospodov v rokah, nego cele stranko in saj je nravni nivo gotovih gospodov kakor se je že pokazalo med mojo časniško kampanjo, zelo nizek, da se pa gotovi gospodje in barabe, ki naj se angažirajo, ne bodo zastonj potrudMi napraviti pri meni, ne ravno nenevaren vlom, jim tem polom naznanjam, da dotična pisma žo nekaj dni niso več v mojem stanovanju, nego sem jih s spomenico o vzrokih mojega časopisnega boja izročila njega ekscelenci gospodu justičnemu ministru. Kar se tiče dopisnice same, sem jo po nasvetu justičnega ministrstva takoj poslala na mesto, ki je za take stvari kompetentno in ki bo storilo nadaljne korake. Nekaj veselega ie pa le na tem dogodku:
ta namreč kaže* cla v klerikalnem taboru že čutijo. kako se jim maiejo tla pod nogami. — Ca-milla Theimer.
— Iz deželnega odbora — seja dne 21. junija 1913. Ankete strokovnjakov za kuharske ■in gospodinjske tečaje, ki jo je sklenil ljubljanski občinski svet na predloir g. btefeta. se deželni odbor ne udeleži, ker skrbi sam za take ■tečaje. — Zborovanja deželne zveze kranjskim obrtnih zadrus: dne 30. junija se udeleži deželni odbor. — Glede enoodstotnega prispevka zavarovalnic v gasilski fond, kakor ga določa deželni zakon iz leta 1911., se sklene, da se bo vporabljal za podpore ponesrečenim gasilcem še preden izide opravilnik, ki ga izda deželni odbor sporazumno z deželno vlado. — Rešijo se razne prošnje za podpore. — V deželnem proračunu se je nahajala postavka za prispevek h gradnji obrtne šole v Ljubljani. Ker je sedaj dozidana državna obrtna šola. se sklene (proti predlogu dr. Novaka.' naj se prispevek izroči mestni občini ljubljanski, ki je doprinesla ogromno žrtev za to šolo), to postavko iz proračuna črtati. - Vloga dramatičnega društva, ki !ja.vlja, da predstav ne more več prirejati v deželnem gledališču, se vzame na znanje. Dr. Novak opozarja, naj se glediščnemu vprašanju posveti pozornost; deželni glavar dr. Šušteršič meni. da se bo o tem govorilo, kadar pride s Itake strani iniciativa na deželni odbor. — Deželni odbor ima tiskano poročilo na deželni zbor o svojem delovanju. Dovoli se prispevek za most v Čučii mlaki pod običajnimi pogoji. — Mestna občina Kranj se opozarja, da si ni pridobila dovoljenja deželnega odbora za vporabo 'deželnih oziroma občinskih cest pri zgradbi kanalizacije. Sploh se po vsei deželi konstatira. kje in v koliko se deželne in občinske ceste brez dovoljenja deželnega odbora pri takih in sličnih zgradbah vporabljajo. — Dela za most čez Ca-branko se na novo razpiše. — Na kompetentno ministrstvo se vloži spomenica za preskrbo Kraških voda. — Glede razširjave stavbe domobranske vojašnice stopi deželni odbor v dogovor s c. kr. kmetijsko družbo radi nakupa sveta na Poljanski cesti, ki ie last Kmetijske družbe.
— Avstrijski militarizem. V Striemicu na češkem je skočila v vodo rudarjeva žena Sva-čekova. V smrt jo je gnala beda. V marcu letošnjega leta je bil vpoklican njen mož k izrednemu službovanju k 11. gorsko topničar-skemu polku v Sarajevo. Zena in trije otroci so ostali doma brez vseh sredstev, ker ni mogel oče ničesar več zaslužiti. Zena je pač prosila za podporo, ki jej postavno gre, a ni dobila ves čas niti vinarja. Usmiljeni sosedje so jej prve dni pomagali, čez nekaj časa je pa izostala vsaka pomoč in najkrutejša beda se je naselila iV družino. Mati in otroci so stradali. V svojem obupu je izvršila žena samomor. Da je bila tragika nesrečne družine še popolnejša, je čez dva dni prišla na naslov žene poštna nakaznica s 160 kronami: državna podpora za družine rezervistov. Na nakaznico so napisali »adresati-nja umrla« in jo naslovili na njenega moža v Bosni, ki Je pa bil že izvedel o ženini smrti in je bil na potu v domovino. Dva dni po pogrebu je prišel šel1; mož domov. Od polkovnega poveljstva je dobil pač 14dneven dopust, a niti vinarja za potnino. Na izkaznici za dopust je bilo napisano. da bo erar poplačal voznino, to je bilo vse. Seveda se pri kolodvorskih blagajnah niso ozirali na to, in mož je moral beračiti po Ogrskem. Svaček ne bi bil nikdar prišel do doma, ako bi mu ne bili pomagali železniški uradniki in usmiljeni sopotniki, ki so mu dali za vožnjo. Iz Mosteca je prosil ubogi rudar polkovno po-veljništvo za podaljšanje dopusta, da bo vsaj lehko spravil kam svoje otroke. Še danes čaka na odgovor, čeprav je brzojavil v Sarajevo in oddal brzojav potom okrajnega glavarstva v Mostecu. — Ta dogodek prav jasno izpričuje, kako urni so avstrijski vojaški birokratje, če gre za delavčevo družino. Kaj se sanja tem ljudem o bedi delavske družine, ki jej odvzame militarizem rednika? Tri mesece je ostala žena brez podpore, ali je potem čudno, da je izvršila samomor? Po smrti matere so ostali otroci brez vsake zaščite, a mož dobi Hdneven dopust, namesto, da bi ga popolnoma odpustili iz službe. Mož naj gre domu, a vojaške oblasti mu ne dajo niti vinarja za potnino. In tako berači ubogi rudar od Sarajeva do Mosteca in mora vsakomur razkladati svojo nesrečo, da dobi nekaj soldov. Razklada med vožnjo svojo nesrečo in obenem vso umazanost in brezvestnost avstrijskega militarizma.
— 30 niHjonov kron po nepotrebnem izmeče vsako leto vojaška uprava. Silno patrio-tični list »Linzer Volksblatt«, ki ima tudi ozke stike z vlado, konštatira dejstvo, da je na Avstrijskem v razmerju proti Nemčiji 9000 častnikov in vojaških uradnikov preveč. V nemški armadi. ki šteje v miru 770.711 podčastnikov in vojakov, je na 1000 mož 48 oficirjev; v naši armadi z mirovnim stanjem 400.000 mož, je na 1000 mož okolo 72 oficirjev. Oficirski zbor šteje na Avstrijskem 29.194 oseb. Ako vzamemo, da je od tega števila 9000 oseb preveč in da izda vojaška uprava za vsako osebo na leto povprečno 3400 kron, tedaj izmeče po nepotrebnem 30 miljonov kron vsako leto. Prišteti moramo pa še pokojnine, ker od teh 9000 oseb gre vsako leto precejšnje število v pokoj in potem seveda še znatno naraste vsota. Avstrijski militarizem je torej še vse bolj požrešen kakor militarzem po drugh deželah. Vsaka vojna ladja velja na Avstrjskem šest do osem miljonov več in vsako leto gre okolo 40 miljonov kron za nadštevilne oficirje. Potem ni čudno, da ni za socialne in kulturne potrebe nikdar denarja na 'Avstrijskem.
— Corrlgendum! V članku »Velenakupna družba« je Citati 2 in pol miljarde not (ne: dva }n pol miljona). Prosimo, da si to vsak popravi!
— Ključavničarski mojster Grošelj in ne* deljskl počitek. Predvčerajšnjem v nedeljo je ključavničarski mojster Grošelj v Spod. Šiški ftelal ves dan z vajenci (4) in enim pomočnikom ograjo. Prebito nujno delo Je moralo biti, d« ne velk zanj zakoniti nedeljski počitek.
— Delavski pevsKi zoor. Ker so one z matico »Vzajemnosti« razpuščeni vsi odseki, je moral tudi njen pevski odsek ustaviti svoje delovanje. Potreba pevskega zbora se pa med ljubljanskim organiziranim delavstvom zelo živo občuti. Zaradi tega so se sodrugi iz strokovnih organizacij polotili dela. da ustanove nov pevski zbor, in so že dosegli prvi uspeh. Zbor je ustanovljen in ima vsak torek in sredo ob 8. zvečer vaje v društvenih prostorih v Še-lenburgovi ulici. Sodrugi pevci, ki še niso pristopili, so vabljeni, da se oglasijo, vsi člani so pa naprošeni, da se udeležujejo vaj redno in točno.
— Obsojeni trgovci. V petek je bil pri tukajšnjem sodišču obsojen trgovec Kotnik Lu-dovik iz Šiške zaradi kride in zabranitve eksekucije na tri mesece strogega zapora; žena njegova pa na en mesec, ker je možu pomagala pri njegovem delu. — V Reki pa sta bila 4. junija obsojina lastnika tvrdke Fable & Co. in sicer Enrico Fable na 18 mesecev in Ruggero Cante pa na \2 mesecev, ker sta goljufala kar na debelo. V Ljubljani in na Kranjskem sta oškodovala precei tvrdk za znatne vsote. Menda tudi Gospodarskoz vezo precej. Sedaj sta le pod ključem. Oškodovani ne dobe nič. ker tvrdka ni nikoli nič imela, ampak je le z velikansko reklamo lovila kaline. Niti blaga (krompir, fižol in pod.) ni prevzela, ampak je železtiično avizo naprej prodala.
— Vesel športni pojav. Poroča se nam iz zanesljivega vira. da priredi »Ilirija« tekmo s praškim klubom »S. K. Slavia« v Ljubljani. Pogajanja so kočana in kot termin je določena sreda 2. julija, na kar opozarjamo prijatelje tega športa.
— Nov vlak bo vozil od 1. julija ob nedeljah in praznikih iz Kranja v Tržič.
— Strela je ubila konja. Dne 21. t. m. je šel posestnik Janez Požul iz Vremskega Britofa čez Gabrk proti Senožečam, z dvouprežnim vozom v gozd po drva. Nekako sredi pota je začelo deževati in treskati. Naenkrat je tik pred konje udarila strela in prestrašeni gospodar, ki je sedel na zadnji premi voza, je ves omamljen hotel ustaviti konje, toda ko ste preplašeni živali napravili še par skokov, se je lepša in večja od teli zgrudila na tla ter takoj poginila. Gospodar sam, ter drugi konj sla ostala popolnoma nepoškodovana. Prizadeti posestnik, oče sedmih malih otrok, ima čez 600 K škode.
— Smrtna nezgoda na železnici. V četrtek popoldne je povozil osobni vlak. ki vozi iz Ljubljane proti Trstu, pri kilometru 506.6 slaboumno Ivano Knafeljc iz Št. Petra. Knafeljčeva je šla po progi proti Postojni. Zaradi ostrega ovinka je zapazila vlak šele v zadnjem hipu. Vlaku se je hotela izogniti in je skočila na desno stran, a stroj jo je zgrabil in tako močno zagnal v stran, da je čez nekaj minut umrla.
— Deček ustrelil dečka v želodec. V nedeljo sta se v Stari Loki s flobert pištolo igrala 121etni Pokorn Jožef in njegov prijatelj Ivan Berčič, po domače Čobrov. Čobroveniu se je flebert pištola izprožila in strel je zadel Josipa Pokorna. Pokornu je prestreljen želodec. Smrtno nevarno ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Velik požar. V petek okolo petih popoldne je začelo goreti v hiši Matije Štalcerja v Starem Taborju. občina Cermošnjice. Posestnik Matija Štalcer je v Ameriki, v hiši stanuje le njegova 741etna mati. Ogenj se je tako hitro razširil, da je vpepelil v najkrajšem času 6 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Skoraj vsi vaščani so bili v kritičnem času na polju, zato je zgorelo skoro vse razen živine. Stari Tabor ima le sedem hiš, od teh je ostala le ena z gospodarskim poslopjem. Dva posestnika, katerima je pogorelo vse, sta v Ameriki. Škoda znaša 17.100 K, zavarovalna vsota le 4500 K. Zažgal je sedemletni deček na ta način, da ie zažgal steljo pred Štalcerjevo hišo in ker je bila hiša krita s slamo, se je takoj vnela.
— V tovarni je ponesrečil. V tovarni za papir v Medvodah je dne 20. t. m. ob pol 8. An drej Lustrik, 151etni tovarniški delavec, nategoval papir na valarje. Pri tem ga je pa zagrabil stroj za desno roko ter mu zlomil kost gornjega lakta. Rešila sta ga dva delavca iz tega mučnega položaja Oddati so ga morali v deželno bolnico.
— Nezgoda v vevški papirnici. V soboto je v vevški tovarni ponesrečil delavec G. Meljo, Prestavljen je bil od enega stroja k drugemu, terega pa ni vajen; v naglici, h kateri ravnatelj neprestano naganja delavstvo, je prišel s prsti v stroj in je bila velika nevarnost, da izgubi roko in živjjenje. K sreči je bila pa pomoč hitra in je delavcu samo dva prsta stisnilo.
— Zopet nesreča pri streljanju z možnarjl. Dne 21. t. m. so streljali fantje v Logu pri Litiji za imendan neke posestnice. Pri tem je ponesrečil 151etiii sin posestnika Franca Kokole, da bo skoraj gotovo izgubil vid na obeh očesih Prepeljali so ga v bolnico.
— Tatvina v gradu v Dol. Toplicah. V noči od 20. na 21. t. m. se je v gradu v Dol. Toplicah zgodila velika tatvina. Tat je ali ulomil v Grac ali se v njem skril. Ukradenih je bilo kakih 70 parov srebrnih žlic, vilic in nožev, kuhinjska čisto nova knjiga in še mnogo drugih stvari Na vilicah, nožih in žlicah je urezano »Bad Toplitz«. Vrednost ukradenega blaga se ceni na 600 kron. Pozor pred nakupom!
— Poskušen samomor. V soboto popoldne se je na Prulah obesil mestni delavec J. P., katerega so pa še pravočasno rešili. Ko je že visel na vrvici, sta prišla mimo dva moška, ki sta mu takoj prerezala usodno vrvico.
— Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi ogledati sijajni spored z veliko amerikan-sko levjo dramo »Mojsterskl strel lovca na leve«. Kaže se tudi komični film z Maks Litider-jem »Maks športnik«, ki zbuja mnogo smeha. Ostali spored je prvovrsten: Slikovita Švedska. (Potovalni film.) Avguštin, Junaški tenor. (Vele-komično.) Zurnal Pathč. (Najnovejše, šport, moda itd.) V petek »Zlatnik«. Nordisk-drama.
V	soboto »Ločena od sreče« z Susano Grandah.
—	Lovec na leve v Kino »Idealu«. U tem
znamenitem filmu piše »Kinematographisi.! . Rundschau«: Malokdo ima priliko, da vidi na astne oči usmrtitev levov. V drami »Mojstrski strel lovca na leve« tvrdke Gaumont. pa vidimo to prav živo. Drama ni akt dresure. Zad-iji trenotki, osteklenele oči leva, to pretrese vsakogar. Film odgovarja živi resnici, zato pa tudi tvrdka ni varčevala s stroški. Vsakdo občuduje resničnost filma in vsakdo zre z zanimanjem slike. Lovec na leve je pa tudi slika, ki s svojo lepo. enostavno, a zdravo vsebino učinkuje. Ravno enostavnost dejanj v začetku, dvigne napetost v levji jami k elementarnemu učinku. Trenotek. ki ga preživi žena lovca na eve v jami. prihod lovca, ki ga ie opozoril na nevarnost, žene. njeni klici po pomoči in strah pred nevarnostjo, to je začetek silne napetosti. «i se šele po mojsterskih strelih in po zadnjih utripih levje dvojice razreši. Ta film se priporoča sam. Predvaja sc od danes do Četrtka pri vseh predstavah.
Za odpust rezervistov.
Socialno demokratični poslanec Groger je na seji poslanske zbornice 18. junija vložil naslednjo interpelacijo:
»V mnogih interpelacijah je bilo že obraz-oženo, koliko neznosnih muk morajo pretrpeti rezervisti, poklicani v aktivno službovanje v obmejnih deželah. Neopravičeno pridržanje več sto družinskih očetov po sedem mesecev in še dlje in slabo ravnanje z rezervisti je pahnilo že mnogo rezervistov v obup ali celo v blaznost. Vcjaška pisma, ki jih dobivajo poslanci vseh strank, razodevajo nejevoljo in obupno razpoloženje ubogih rezervistov. Telesni in duševni počitek pridržanih rezervistov je takšen, da je že skrajni čas končati trpljenje.
Tako poročajo n. pr. iz Teoda, da tam pridržujejo ravno družinske očete, čeprav vlada doma v njihovih družinah naj večja beda. V Teodu so rezervisti, ki bi morali skrbeti za štiri do šest otrok, za ženo in starše, kateri so dela nezmožni. Ti ljudje so že do skrajnosti obupani.
Še vse hujše, da naravnost strahotne razmere oni poročajo iz Marmole. Tam Je zblaznelo že več vojakov! V razmeroma kratki dobi so prepeljali v Zagreb tri zblaznele rezerviste, zadnja dva 23. in 24. maja t. 1. Dalje sem izvedel skoral neverjetno vest. da škrope vojake, pri katerih se pokažejo znaki umobolnosti,^ tako dolgo z mrzlo vodo, da so napol mrtvi! Število umobolnih postaja vedno večje, ker pripravlja skrb za vzdržavanje družin uboge žrtve vojaškega nasilstva ob um. Iz teh vzrokov se je baje na vojnih ladjah ustrelilo šest mornariških rezervistov, ki jim je obup potisnil smrtno orožje v roke. Te grozne razmere so nevzdrž-Ijive in zahtevajo takojšnjo odpomoč. ki se doseže le s tem, da se rezervisti odpuste takoj^ Gospoda domobranskega ministra vprašujemo zato:
1. Ali je gospod domobranski minister pn-prav!;en, da uvede takojšnjo preiskavo teli razmer in poroča o uspehu preiskave poslanski zbornici?
2. Ali bo gospod domobranski minister poskrbel. da bodo rezervisti takoj odpuščeni.
Štajersko.
— Otrok je utonil. Iz Št. J ur ja ob j. ž. poročajo: 18. junija je padel 31etni Karl Cujež v Voglajno in utonil. Mati, tratenska mlinarica Čujež, se bo morala pred sodiščem zagovarjati ker je pustila otroka ob potoku brez nadzor-stva.
— Risa so ustrelili ob koroško - štajerski meji v Labodskih planinah. Napravil je med živino na planinah precej škode in so ljudje mislili, da se je zatekel v te planine volk.
Koroško.
— Požar. Pri Krnskem mostu je pogorelo skoro 6 hektarjev mladega gozda. Kako ie nastal ogenj, še ni znano. Škodo cenijo na približno 2000 K. .
— Prijazen sosed. V Rakolčah pri Velikovcu sta se spria zaradi neke malenkosti soseda Iv. Karf in Marija Grosova. Med prepirom je Karf Grosovo napadel in jo tako nevarno ranil na spodnjem delu života, da je njeno stanje zelo opasno.
— Suha skorja. V Regini se je zadavila dveletna Terezija Riepl. ki je bila pri svoji stari materi na počitnicah. Otrok je požrl drobtino suhega kruha, ki mu je obtičala v grlu. Kljub vsem rešilnim poskusom, poklicali so tudi zdravnika, je otrok v eni uri umrl.
prometa je ono _'0 miljonov, od teli odpade po 7 miijonov na klavnico in mlekarno. Po izjalovljenem poizkusu pred tridesetimi leti preskrbuje sedaj zadružna klavnica tretji del vsega konsuina mesa Bazileje in ne doseza le obre-stovanja in amortizacije kapitala in pripisov javnih in tajnih rezerv, temveč dobivajo člani še po osem odstotkov. Število oseb, vposlenih v klavnici, znaša 218 in delovne razmere so za 20 odstotkov boljše kakor v drugih klavnicah. Za prodajo mesa in drugih mesarskih izdelkov je urejenih 27 prodajaln in v 18 prodajalnah razpečavajo poleg drugih življenskih potrebščin tudi mesarske izdelke. Važno načelo za ureditev zadružne klavnice je, da je ne vodi mesarski strokovnjak, temveč trgovec, ki mora biti spreten organizator in prepričan zadružnik. Klavnica »Splošnega koiisumnega društva« v Bazileji ne preskrbuje z mesom le članov v mestu. temveč razpošilja svoje blago tudi 200 ki-ometrov naokolo manjšim konsumnim društvom. Ustanovitev klavnice naj se izvrši le na nujno prigovarjanje članov na glavnem zborovanju, zato da čutijo člani moralno dolžnost vzdrzevati podjetje. I udi pri nakupovanju živin se je izkazal trgovec spretnejšega nego strokovnjak. Približno 90 odstotkov volov in vet kakor 50 odstotkov prešičev nakupujemo v tu-ini, zlasti na Danskem, v Švediji in na Norvc-. škem. Razen tega uvažamo tudi zmrzlo meso iz Argetimje. Velike težkoče povzroča obrat mlekarne. Pred vsem obstojajo težkoče v tem ker je dovažanje mleka nestanovitno Velike množine mleka je treba zato dostikrat predelati v sir, ki ne donaša nobenega dobička. Vkljub temu svetujem vsaki konsumni zadrugi da ustanovi veleklavr.ice in mlekarne V leksikonu zadružnega gibanja ne sme biti besede »nemogoče«.
V	živahni debati, ki se je razvila na pod. agi tega poročila, je povedal dortmudski dele gat Kiolhg, da je »Delavsko konsummo društvo« y Dortmundu ustanovio velik obrat n pitanje prešičev in je doseglo že nr™ leto 10.000 mark (12.000 K) čistega dobička
Tako si pomaga delavstvo vsepovsod, da se resi krempljev trgovskega kapitala.
Goriško.
—	Prijatelje obrtno nadaljevalnih šol vljudno vabimo k sklepu šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu dne 29. junija 1913. ob četrt na dvanajst predpoldne v šolskem po slopju k razstavi izdelkov, ki se otvori po sklepu ter ostane odprta do 4. popoldne. — Šolsko vodstvo.	____
Zadružne klavnice in mlekarne.
Na desetem zveznem zborovanju centralne zveze nemških konsumnih zadrug v Draždanih je poročal sodrug Angst iz Bazileje o zadružnih klavnicah in mlekarnah. Njegovo poročilo Je zelo zanimivo, ker kaže, kaj vse se lahko doseže s smotrenim, solidarnim delom. Zadružna klavnica in mlekarna v Bazileji je last »Splošnega konsumnega društva«. Sodrug Angst je povedal:1
Splošno konsumno društvo je največja gospodarska zadruga mestnega bazilejskega kan tona. ker od 142.000 prebivalcev je 35.000 članov konsumnega društva, to se pravi: skoraj vsi družinski predstojniki. Pri društvu niso včlanjeni le delavci, temveč tudi drugi stanovi in sloii in ored vsem srednji stan. Skupnega
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad „Zarje“
—	—	59.	izkaz:
Bizjan M.
Šiški
čoP; »a2Vd^302čr aVairjrieS!
Gornja Vrtojba 50 vin, Anton Možina učitelj Brietthefr berg 150 vin., Anton Skrilje 550 vin., Jazbec 310 vin Do-lene 30 vin, sodr. Ivančan nabral po shodu vL,los.‘ v gostilni Tanče v Nabrežini 170 vinvvesehJSl Aušiču v Klečah nabral sodr. Uršič 420 vin., veselo orni* pri Lovrencu v Sp, Šiški 204 vin.
Skupaj 275554 + 2836 =277890 vin.
Socialno politični pregled.
-	Izpor lesnih delavcev v Zagrebu zdne
23. nam brzojavljajo iz Zagreba: Tuv itM W pohištv) Bothe je danes izprla 300 delavcev, ker niso hoteli izvrševati dela za obrata v ta-tei ih je stavka. Izpor ima namen zadušiti stav-ko mizarjev pri mojstrih. Boj se vodi za obstanek organizacije. Noben mizar ne sprejme dela v Zagrebu!
Zadnie vesti
TRŽAŠKE OliCiNSKE VOLITVE.
Trst. 23. Današnje volitve iz I razreda so bile zelo razburjene, četudi ni bilo posebne potrebe za to. V mestu je bilo nedvomno da bodo izvoljeni italijanski liberalci; za okolico so nckai govorili, da ie drugi okraj za Slovence v nevarnosti, ali ta govorica je bolj služila agitaciji in draženju. Povzročila pa je vendar veliko razburjenost, mnogo prepirov, tupatam tudi kakšen pretep. Socialisti niso v tem razredu kandidiral', ker v njem sploh ni delavskih volilcev temv^ je to prava kapitalistična kurija. Zato jih je 1^' mala volitev v tem razredu le kot opazovalce. Skrutinij je trajal dolgo. Ko se je razglasil uspeh, se ie pokazalo, da se ni nič izpremenilo; v mestu so izvoljeni italijanski nacionalisti, v okolici pa slovenski narodnjaki. Policijske straže so pomnožene, tudi vojaštvo je v pripravi. Voliti ima še trgovska zbornica štiri člane, in bo nedvomno izvolila italijanske nacionalce Bodoii občinski svet bo torei štel 61 italijanskih nacionalistov, 12 slovenskih nacionalistov. 7 socialistov.
BRATOMOR.
Trst, 23. V ulici Machiavelli je sedel 23letni delavec iz proste luke Anton Erbis mirno v neki gostilni. Nenadoma je ustrelil njegov brat Ml* chael trikrat iz revolverja nanj in je pobegnil. Erbisa so prepeljali v bolnišnico, pa je že na potu umrl. Njegovega brata so pozneje našli in aretirali.
MORILEC FIAMENTINIJEVE PRIJET.
Padova, 24. Včeraj popoldne je na tukajšnjem kolodvoru neki policist opazoval dvoje ljudi, ki sta se mu zdela sumljiva. Po tiralici, ki je bila izdana iz Trsta za morilcem Fiamentini-jeve. se mu je zdelo, da je moški z njim identičen. Neznanec je dejal, da se piše Cavalierj in da nima nič opraviti s tržaškim umorom. Med tem ko ga je policija zasliševala, je pa njegova spremljevalka povedala, da se piše Cesarl In da je morilec Fiamentinijeve. Njegovi sorodnikf niso hoteli nič slišati o njuni zvezi. Dvojica se je bila izselila na Špansko, prišla pa ie potem v: Trst, kjer je vzela stanovanje pri Fiatuentini-jevi. Ker sta bila brez vseh sredstev, je Cesari sklenil umoriti in oropati ženo. V soboto zjutraj je izvršil zločin. Nekoliko urr.panih predmetov sta prodala v Trstu, potem sta se odpeljala v Padovo in tam prodala ostale reči, da bi bežala dalje. Ko je Cesari izvedel, da ie njegova ljubica priznala, ie oriznal tudi on uiuor.
NESREČA NA LETALIŠČU.
Dunaj. 23. Včerajšnji dan na letališču pri Aspernu je bil nesrečen. Pri prvem poletu je nenadoma sainolet inženirja Štancerja, ki je imel s seboj mornariškega poročnika Viljema Ne-palleka. trčil v stroj Francoza Molla. Ta je sicer izkušal umakniti svoi samolet. ali bilo je prepozno. Nagnil je še svoj aparat na stran, ka-rainbola pa ni mogel preprečiti. Molla je imel veliko rano nad desnim očesom, ki je močno krvavela, ni pa nevarna. Drugače je bilo na drugi strani. Stangerjev aparat je popolnoma razbit; Nepallek je ležal ves krvav in nezavesten na tleli, dva koraka dalje je ležal inženir Stanger v krvi. Nepallek ima prebito črepinjo, zdrobljeno čeljust in pretresene možgane. Njegove poškodbe so skrajno nevarne. Stanger ima zlomljeno nosno kost in več prask, ali njegovo stanje ni nevarno. Športni odbor izjavlja, da ie nesrečo zakrivil Stanger, ker se je dvignil v zrak. ko ni bil na vrsti in potem letel v napačni smeri.
Zadnji dan.
Dunaj. 23. Danes se je zaključil letalni teden. Obisk je bil izredno velik.
SAMOMOR PODPOLKOVNIKA.
Dunaj, 23. Podpolkovnik Lebel od VII. oddelka v vojnem ministrstvu se je danes dopoldne v uradu ustrelil. Pravijo, da je bil Lebel že dlje časa zelo potrt in da je bila njegova družina v velikili skrbeh zanj. Pred kratkim je prišla njegova soproga v vojno ministrstvo in prosila. da naj pregovore Lebla. da gre na dopust. Predstojnik VII. oddelka je nato Leblu priporočil. naj vzame dopust. Lebel je izjavil, da poide na dopust, ko izvrši nekatera nujna dela. Nato je pa le prosil za trimesečen dopust, ki so mu ga tudi dovolili. Danes bi bil moral nastopiti 'dopust. Prišel je ob osmih v urad. nekaj časa delal in se nato ustrelil z repetirno pištolo. Lebel je bil strokovnjak za puške in ie služil 35. leto.
Dunaj. 24. O Leblovem samomoru se poročajo: Lebel je prišel v urad in se pogovarjal s tovariši. Nato je imel službeni razgovor s predstojnikom oddelka Kisom. Potem ie odšel v svojo sobo. rešil dva akta, ki so ju pozneje našli na njegovi mizi. Ko so hoteli vstopiti v njegovo sobo, so videli, da je soba od znotraj zaklenjena in so šiloma odprli vrata. Na stolu pred pisalno mizo je sedel Lebel s strelno rano v prsih, brov-ning ie ležal na tleli. Od oficielne strani zatrjujejo, da je vzrok samomora doslej nepojasnjen. Vojaška komisija je takoj preiskala sobo In pisalno mizo. ako ni pustil samomorilec kakšna poslovilna pisma. Našli niso ničesar. Lebel je bil oženjen in oče treh otrok. Njegovo truplo so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA V BOSNI.
Sarajevo, 24. Pri železniški nezgodi pri Prenju so se ponesrečili: četovodja Folkenvolk jt Štajerskega, lajtnant Emanuel Mašek od 51. pehotega polka in gospodična Pavla Winkler-jeva z Dunaja.
TURŠKA ZAROTA.
Dvajset smrtnih obsodb.
Carigrad. 24. V procesu proti morilcem Mahmud Ševketa je vojno sodisce 20 obtožencev obsodilo na smrt; med njuni pa ies osem kon-tumaciranih. Med obsojenci je tud, Damad Šalih paša. Sultan doslej se m potrdil sodbe.
Princ Sabah Edin.
Carigrad 24. Princ Sabah Edin je poslal vojaškemu guvernerju pismo v katerem pravu da ni imel z atentatorjem nobenih stikov. Pac pa so ga bili prosili za denarja.
PORTUGALSKI SOCIALISTI.
Lizbona, 23. Danes se je v Opor tu otvoril kongres socialistične stranke. Navzočih je 150 'delegatov. Poslanec sodrug Manuel Silva je podal poročilo o položaju in naglašal. da zahtevajo razmere v deželi, da dobe socialisti v vseh javnih zborih močno zastopstvo.
eksplozija.
Dva delavca mrtva.
Essen, 24. V vestfalsko anhaltski tovarni za razstreliiva je včeraj eksplodirala večja množina dinamita in je razdejala vse poslope. Dva delavca sta mrtva, mnogo le težko ranje-
NESRECA ALI UMOR?
Berlin. 24. Včeraj so našli pred neko hišo v Gutenbergovi ulici v Charlotteuburgu 201etno služkinjo Ano Mullerjevo s strelno rano v vratu inrtvo ležati. Neki policist je pravil, da sta ga dva neznanca ob kritičnem času vprašala za kakšnega zdravnika. Pozneje sta se na policiji zglasila dva moža in pripovedovala, da sta spremljala dekle na dom in ji kazala revolver. Pri ogledovanju se je samokres sprožil m krogla je zadela dekle v vrat. Iskala da sta zdravnika, pa nista našla nobenega. Oba moža sta z Ogrskega doma; pišeta se Griinfeld in GroB ter obiskujeta trgovsko visoko solo. Z Ogiskega sta pobegnila. Policija je Griinfelda izpustila, GroB oa ji je sumljiv in ga je pridržala.
MAROCANSKA VOJNA.
Španska zmaga.
Madrid. 24. Višji komisar v Tetvanu poroča, da ie španska kolona v nedeljo naletela v okraju Burbon Evrijah na močan oddelek Kabilov. Vnel se je ljut boj. v katerem šo Španci popolnoma norazili sovražnika. Nato so se vrnili v svoj tabor. Španci imajo dva mrtva In 35 ranjenih, med njimi več častnikov.
DEVET OSEB UTONILO.
Newmadrid (Misouri), 23. Inšpekcijsko la-dijo, last vlade, je silen vihar razbil. Devet oseb je utonilo.
KONČANA STAVKA.
Milan. 24. Stavka v tovarni za avtomobile v Turinu je končana. Trajala je tri mesece.
VOJNA NEVARNOST MED ZAVEZNIKI.
Pašičeva demlsija.
Belgrad, 24. Tukajšnje časopisje liravi. da je ruski poslanik Hartvvig že v petek izročil srbski vladi kategoričen poziv ruske vlade, naj brezpogojno in brez pridržka pritrdi razsodbi, ki jo izreče ruski car. V soboto je imel ministrski svet sejo in Pašič je živahno nastopil za to, da se izpoini ruska zahteva, ker bi bila vojna z Bolgarsko neizogibna. Nekateri ministri so odgovarjali, da bi Srbija s tem zapustila svoje stališče. Vojni minister general Bojanovič je upozarjal, na razpoloženje armade (kako znajo taki liudje svoje mnenje in mišljenje peščice slavohlepnih oficirjev prikazovati kot »razpoloženje armade«! Seveda na Bolgarskem ni nič boljše!) — Ker noče na noben način opustiti s krvjo osvojenega ozemlja. ( Torej na kri še kri!) Bojanovič je odklonil vsako odgovornost ^za posledice in je ponudil Pašiču svojo demisijo. Pridružila sta se mu justični minister Poličevič iti poljedelski minister Kosta Stojanovič. Ker se ic pokazalo tako nasprotje v krilu vlade, je ministrski predsednik Pašič predložil kralju deml-sijo celokupnega ministrstva. Kralj je povabil predsednika skupščine Andro Nikoliča in vodjo mladoradikalne stranke Ljubo Davidoviča k sebi. Nikolič je svetoval, naj se zasliši mnenje skupščine. Davidovič je izrekel mnenje, da naj se sestavi nova vlada zopet iz staroradikalne stranke, ker bodo vse opozicionalne stranke podpirale vlado, ki bo zastopala življenske interese Srbije.
(V Srbiji je nekoliko petelinov in na Bolgarskem je nekoliko petelinov. Ti kukurikajo tako glasno, kakor da bi bili do vsej deželi sami petelini. In ker bi se petelini za vsako ceno radi tepli, bi bilo najbolje, zbrati srbske in bolgarske peteline, pa naj se med seboj ravsajo, kolikor jih veseli. Naroda naj pa puste v miru. Zakaj če petelini ne bi kukurikali in če jih nekateri perverzni prijatelji takih bojev ne bi hujskali, bi se Srbi in Bolgari prav kmalu pobotali — pa še »blagodušncga carja« ne bi bilo treba.)
Spalajkovič zunanji minister?
Belgrad, 24. Srbski poslanik v Sofiji Spa-lajkovič se inudi od nedelje tukaj. Ministrskemu predsedniku Pašiču je poročal o stališču Bolgarske napram zadnjim srbskim predlogom. Nato ga je kralj sprejel na avdienci. V novi vladi ima Spaiajkovič boje prevzeti ministrstvo za zunanje zadeve.
Srbija mobilizira Arnavte?
Valona, 24. Poročila, ki jih je dobi! Isa Bo-Ijetinac, pravijo, da je poklicala Srbija na tisoče Albancev pod orožje in jih poslala na bolgarsko mejo.
▼
Pošljite naročnino,
če ie še niste!
w
Novice.
* Železniška nesreča. Iz Sarajeva, dne 23., poročajo: Ponoči ob dveh je vsled padca skale na tir pri postaji Prcnj ponesrečil osebni vlak. Ker je premalo čuvajev na tej progi, niso mogli strojevodje pravočasno o nezgodi opozoriti. Prevrnila se je lokomotiva in prvi vozovi. Kurjač in uradnik N. Huša, oče osmih otrok, sta bila ubita, tri osebe težko, veliko lahko ranjenih. Med ranjenimi .se nahajajo:	trgovec	Kovačevič iz
Tuzle, neki WeiB iz Sarajeva, Handrak iz Sarajeva, žena železniškega nadinspektorja Michla, •prometni kontrolor Hermanek, strojevodja Cer-lanth, vlakovodja Folkenvok iz Štajerskega, neki Hamdja iz Tuzle, Dunajčanka Pavla Winkler. Ana Martinovič. poročnik Mašek od 51. polka v Mostaru. Štirje vlaki z zdravniki in obvezami so se odpeljali iz Mostarja in Konjice na kraj nesreče. Vsled padca skale se je porušil tudi nek mali most čez Narento.
* Velik požar v Carigradu. V okraju Kasim Paša v Peri je zgorelo 40 hiš, ki so bile večinoma lesene.
* Družina strada — oče v norišnici. „Hr-vatski Dnevnik" poroča: ..Predvčerajšnjem je zblaznel v Novem Sarajevu vojak — rezervist rumu nske narodnosti in so ga vojaki zvezanega odpeljali v bolnišnico. Prijatelj tega vojaka je povedal, da so povzročila blaznost rezervista poročila njegove družine, ki živi doma v največji bedi. Obenem nam je povedal, da ta slučaj ni osamljen v poslednjem času med vojaštvom". — Avstrijska vojna uprava uvažuje veliko trpljenje vojaštva ob meji in je podelila vsakemu rezervistu, ki je bil zadnje mesece v aktivni službi — spominski križec I
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Posestvo se proda
zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiša št. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilenska luč itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajalniškimi prostori, pripra\na za vsako trgovino ker leži ob Tržaški cesU. — Hiša št. 116 na Glincah ištotam z veliko delavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Tribuč-u na Glincah št. 37.
Delavska hranilnica in poso- jilnica v Gorici------------------------------
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
vabi na
ill. redni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo 29. junija ob 9. dopoldne y prostorih zadruge v Gorici Via Tre Re 16|I.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrditev letnega računa.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Sklepanje o predlogih članstva.
Idrija'
V „Grapi* proda se pod zelo ugodnimi po goji hlev s šupo. Na hlev bi se lahko z malimi stroški zidalo še eno nadstropje za stanovanje. Poleg hleva je tudi mali vrtiček. Ceno in pogoje se izve v okrajni hranilnici in posojilnici v Idriji
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Pisarnovodjo
m
izurjeno stenografinjo
• v v
isce
odvetnik dr. Fran Šolar
v Trstu, ulica Farneto št. l/n. USTastop talcoj.
Stavbene parcele
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS, TRIBUČ, ::	na	Glincah	štev.	37.
!•»•»	>'1M
Edna posebnost) likerja je
Zdravnik želodca.
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
m
<y£iy§> (jguia^o TZkik®)
Naznanilo in priporočilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila popolnoma prenovljeno
gostilno Krušič prej Peklaj
Točila bodeva najpristnejša dolenjska in goriška vina iz dobro znane Mulllerjeve kleti. — Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila.
Za obilen obisk sc toplo priporočata
Ivan in Ana Krušič
Moderne srajce - bele in barvaste,
z 10°|o popustom
v modni in športni trgovini
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in :::	stalnih	cenah	:::
nasproti
P. Magdič, Ljubljana, J
poste.
St. 1378.
Razpis.
Mestna občina v Idriji namerava svoje poslopje št. 509 dograditi v stanovanjske namene,
V to svrho se razpisuje oddaja del, ki so proračunjena kakor sledi:
1. Zidarska dela..........................................................‘	•	45774	K 46 v
2. Tesarska dela............................................................105Q6	„	80	„
3. Krovska dela..............................................................   3143	„	50	„
4. Kleparska dela  ............................................................  4068	.	66	,
5. Mizarska in ključavničarska dela............................................. 9236	,	80	,
6 Pleskarska dela.............................................................. (435	»	50	„
7. Steklarska dela.............................................................. ^02	„	—	.
8. Pečarska dela................................................................ 2272	„	—	„
9. Slikarska dela...................................................  .	.	.	.	1068	„ 20 .
10. Razno ....  .......................................................... .	.	556	„	33	,
Skupaj .	.	78964	K 25	v
Od vsote za zidarska dela se odračuni vrednost že stoječega zidišča, ki se bo moglo porabiti pri novi zgradbi.
Pismene, vsa ali posamezna dela obsegajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne proračunjene cene, se naj dopošljejo
do 30. Junija 1013
županstvu v Idriji.	...	.	.	..
Ponudbe, kolekovane s kolekom za eno krono, je doposlah zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzem zgradbe občinskega poslopja št. 509 v Idriji."
V ponudbi mora poudnik izrečno izjaviti, da so mu stavbni pogoji v vsej vsebini znam m da se jim v slučaju prevzema zgradbe brezpegojno ukloni.	.	.	.	.. ,
Ponudbi je dodati kot varščino 10 odstotnih stavbnih stroškov v gotovim ali v sirotinsko
varnih papirjih po kurzni vrednosti.	..
Občinski odbor ima pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ah cene.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Idriji.
Mestno županstvo v Idriji,
dne 17. junija 1913.
Zupan: Ivan Štraus.
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim jamstvom)
Vried velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene:
Konfekcijski oddelek:
Ootove obleke za moike iz najmodernejšega blaga
Ootove obleke za dečke.....................
Ootove obleke za deike s kratkimi hlačami
Koatuml za otroke..........................
Povrinlki In raglani za moške..............
Molka obeke iz platna......................
Obleka za dečke............................
Koatuml za otroke..........................
Sacco Alpagas črni, modri In alvl v veliki izberi,
meter od
do
K 32 80 naprej . 1650	„
. 12— .
.	6—	K	15—
, 28 — . 50'4-. 14-50 naprej
n 9— .
.	1-40	.
Obleke po meri:
Izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno izdelane.
Moške obleke	ševiota....................
Moške obleke	iz	počeaane	volne	.	.	.
Moike obleke	Iz	počeaane	volne,	modre
Moška obleke	Iz	črnega priketa Itd.	.	.
Povrinlki In raglani za moške ....
K	48—	naprej
.	52-50	.
»	48 —	,
,	55-50	.
.	55	.
Oddelek manufaktur:
Volneno blago za Zenske oblake:
ševlot modri in barvani.......................
Drap da Dame...................................
Oroaa de Coth..................................
Alpaea (llster)................................
Popellne, v barvah in čml......................
Volle Iz volne.................................
Mouaseline, gladki In risani...................
meter od . K 2— 2-10 4-50 2-20 2-20 1-28 2—
K
Svilnato blago:
Ponges v barvah Ducheaac za bluze Svile In mousseline v izpreminjevalnlh barvah
Svile za podloge v barvah....................
Topelln-Eolicnne.............................
Duchenae Brillant, gladki....................
Svila llberty, črtana........................
Taffelas visoki za krila.....................
Crolse le svile v izpreminjevalnlh barvah Taifetas črtan (novost za bluze) . . .
meter od
K MO , 2-20 , 1-60 . 1-60 ,	5-20
do
4-50
3-50 7—
4— 3-40 150 3-50
do
1-60
3—
3-30
2-20
6—
3— naprej 3-40	;
2-80 K 4— 3*80 naprej 2-80 K 4—
Blago iz platna:
Panama, beli in barvani .... Etamlne, barvan (visokost 120 cm) Marqnesette iz črne volne . . . Eponge, beti in barvani ....
Volle lz bombaža..........................
Brillantln, beli in barvani . . .
Brilantin prozorni........................
Tercaile v najlepilh risbah . . .
Batiste gladek ln risan...................
Llberty za bluze..........................
Šerpe iz platna in lall (fantasle) . Šerpa lz barvane garza ....
meter od
—•96 2— 4—
3— —•52 -•72
1-20 —•52 -•80 1*10
4-50 3-50
do
k i-ao
-•70
-90
1»
130
9—
5—
Čipke za bluse in okraske..........................................»	1*—	»	6 —
Vrhutcga se izdelujejo ženske obleke..................................„	36—	naprej
Oddelek pokrival:	komad	od	do
Mornarske kape iz slame za aečke....................................K	HI	K	MO
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord . .	.	,	3—	,	11 —
.Vcslarske* kape iz slaine za dečke ln moške..........................,	2—	naprej
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah . .	.	.	2"—
Slamniki, panama za moške................................................  15—	K	40—
Klobuki iz	platna za	moške	in	dečke.................................l-50	naprej
Klobuki iz	platna, garnirani	za	otroke In dečke.....................  3"90	naprej
Kape iz sukna in iz platna za dečke.......................................—'80	»	3—
Mornarke iz platna, bele In naravne, za	oprati......................1‘90	naprej
Kape iz platna in svile za moške.....................................	1’—	»	8—
Burski klobuki iz kože In platna za dečke.............................. 1'—	.	6—
Klobuki iz klobučevine letni od prvih Italijanskih tovarn	.	,	3”—	,	9*—
Klobuki trdi (katranirani) od 1. zadruge klobučarjev na Dnnaju	»	4*60	,	10*80
Specialiteta trdih klobukov angleških In	francoskih	...»	—	, 11*60
Dežniki iz	pavole za	moške	In	ženske..............................  2‘50	,	4’—
Dežniki Iz	polžidc....................................................  4*60	,	8—
Dežniki iz	Žide...........................................................t—	. 12—
Dežniki-palicc za moške..................................................11*80	11*4018*-
Palice za Izprehod....................................................,	—'30 naprej
Oddelek obuval:
Specialiteta amerikansklh obuval Iz ševroa ta bok«
Čevlji .Derby* za moške......................................
Čevlji z gumbi, krasni.......................................
Čevlji .Tiiumph*.............................................
Čevlji z elastičnima stranicama ’............................
Ženski Čevlji amerlkanske In francoske form«.
Ženski, čevlji .Oscaria*.....................................
Zenski čevlji »Chevreauz*....................................
Zenski čevlji .Chevrette*....................................
Čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji .Derby* z gumbi, .Triumph* Itd........................
Čeveljčki za otroke . . . .  ................................
čevlji, nizki amerikanskl, črni in barvani za dečke "ta moike
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chavraauz-
kalp. par od
K 11-90 . U— , 12-90 .	3-70
K 10-40 . 10— .	090
do K 15— . 16— . 15-80
. 13—
K 13— , 15-00 . 12—
čevlji	nizki	za	ženske,	.Derbv*.............
Čevlji	nizki	za	ženske	z gumbi
Čevlji	nizki	za	ženske,	odprti .........
Obuvala za otroke — čevlji tantasia, v barvah
čevlji Iz platna Itd.
la
K 7— K 11— ,	1* ,	5—
. 11« , 16—
■a In Oscarie: par od do K O— K 14— , 9« . 15-60 , 7*40 . 11-70
beli — sandali —
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.