Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 19. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 12. APRILA 1912. ALI BO ŠTRAJK KMALU KONČAN?! Smrtonosen rudnik. Duluth, Minn., 6. apr. — Toliko člo-I veških žrtev je zahtevalo med zadnjimi I osmimi meseci poslovanje velikega Norman-rudnika blizu Virginije, Minn., da so dedne lastnice preklicale zakupno pogodbo z Oliver Iron Mining-družbo (United States Steel-korpora-cijo). Preklic je bil vložen dne 15. februarja, toda listine niso bile izpolnje- UPANJE NA PORAVNAVO RASTE I ne do danes. Ni bilo samo veliko človeških žrtev i v poslovanju rudnika med zadnjim letom, pravijo lastnice, marveč delo v rudniku se je vršilo na "brezoziren, | nevaren in poguben način", trdijo. Philadelphia, Pa., 9. apr. — John P. Preklic zakupne pogodbe bo Oliver-White, predsednik združenih premo- družba gotovo pobijala v sodiščih, je Sarjev ameriških (United Mine Work-1 bilo naznanjeno danes. Pravijo, daje ers of America), in uradniki premo- prošnja za preklic pogodbe samo prv garskih unij iz okoliša trdega premoga korak v smer; tožbe za dobitev velike Jfc dospeli' tekom današnjega dne v | odškodnine od Oliver-družbe za "sla- Zastopniki premogarjev in rudniških posestnikov se spet pogajajo v Philadelphiji. Obe stranki bosta menda nekoliko po-1 pustili in sklenili mir. ^ icKuin uaiiiibiijcgti v odškodnine od Oliver-družbe za iiiiladelphio, da prično jutri posveto- bo Upravo" lastnine. vanja, ki imajo odločiti, ali bo pred1 'ednom dni pričeti štrajk premogar-ski trajal samo kratek čas, ali se raztegne čez daljšo dobo. Zastopniki Premogarjev se bodo posvetovali z delegati rudniških posestnikov o novi Pogodbi, ki ima nadomestiti staro, dne 1. aprila poteklo Vprašan o zadevi, jc odvetnik H. B. Fryberger, zastopnik dednih lastnic, rekel: Ta rudnik je posloval med zadnjim letom na pogubonosen način. "Naši inženirji so me poučili, da bo stalo dedne lastnice pol milijona do Predsednik White je izjavil nocoj, larjev, opremiti rudnik tako, da bo STRAŠNA POVOBENJ OB REKI MISSISSIPPI. 30 ljudi usmrčenih, 30,000 brez strehe in mnogo nad $10,000,000 gmotne škode. Katoliška cerkev v Z. D. Po "Official Catholic Directory" za leto 1912., ki izide te dni (P. J. Kenedy and Sons, Barclay Str., New York), znaša število katoličanov v Združenih Državah vštevši otroke, ki se v poročilih zaveznega cenilnega u-rada ne vštevajo, 15,015,569. To po-menja pomnožitev v prošlem letu za 396,808 duš. Pomnožitev v zadnjih VODA PREDRLA MNOGE NASIF E desetih letih znaša 4,038,812, ker je le- 1902. pri Wiltziusu izišli "Cath. Vlada odposlala cela krdela reševalcev v prizadete okraje. Memphis, Tenn., 8. apr. — Vsled dvotedenske povodnji v dolini reke Mississippi je 30,000 oseb brez strehe, 2,000 štirijaških milj zemlje poplavljene, 30 oseb je utonilo in gmotna škoda znaša nad $10,000,000. Te številke so uradno določene po vladnih inženirjih in državnih uradnikih, ki nadzorujejo reševalna dela v poplavljenih pokrajinah. Voda prodira v Arkansas skozi tri prelome v nasipu južno od Memphi-sa, in več sto štirijaških milj zemlje je snoči poplavilo vodovje. Železniški promet v prizadetih o-J krajih je dejansko ustavljen. Na sto- da bodo on in uradniki premogarskih lahko posloval brez skrajne nevarno- - - . y smrtni nevarnosti ......... človeško življenje. Devetnajst | ^ y do]enjem Missouriju unij raznih okrajev stavili za podlago sti za dogovoru zahteve, kakor v zadnjih mož je bilo usmrčenih med zadnjim konferencah z zastopniki rudniških letom in v enem tednu je padlo 200,000 Posestnikov, jtekel je, da ostane de- tonov kamenja dvajset minut potem, lo v rudnikih ustavljeno v slučaju, če ko je šestdeset rudarjev odšlo z dela." Se ne doseže sporazum, in da se ru- Dedne lastnice rudnika so Leon darji ne bodo poslužili po Erdmano- Iron Co., Higgins Iron Co. in Gilbert zakonu pristojnih jim pravic. Niti Investment Co. Oliver Mining-druž Predsednik Taft, niti polkovnik Roose- ba ga ima v zakupu izza dne 18. apri-Ve't nista v svojih številnih govorih | ia 1893. zadnjih dni omenjala delavskih štraj- kov, ki so deloma nastopili, deloma. . __.. » Pa pretijo gotovim okrajem in obrt- Vz0rni štraJkarJ« nijam. Predsednik združenih premo-1 Yale, B. C., 4. apr. — Uradniki zveze PREDVOLITVE V DRŽAVI ILLINOIS. Roosevelt zmagal v prvem prvotnem glasovanju o predsedniških kandidatih. Z OGROMNO VEČINO 140,318 GL. garjev je rekel, da je rudarjem popol- "Industrial Workers of the World noma mogoče, rešiti zadeve v svoje hmaj0 štrajkujoče železniške delavce lastno zadovoljstvo, da ni vzroka za pod strogim nadzorstvom, vsled česar Posredovanje po zavezni vladi. Zah- vlada vzoren red, in nijeden ni bil are-teve, ki se predlože jutri zastopnikom tjran. rudniških posestnikov, so bile sestav- Štrajkarji ne smejo použiti več nego 'jene v mesecu januarju po rudarjih iz dva "drinka", ne smejo kupiti nobenih okoliša trdega premoga na konferenci p;jaj v steklenicah ter niti orožja niti v Pottsvillu, in so: streliva prinesti v mesto. "Enoletna pogodba. Osemuren de- ya]e je kakor kaka sociališka repu-javnik za vse delavce brez razlike de- biika v malem. "Industrial Workers' ta, katero opravljajo v rudnikih. Pri- ;maj0 med sabo izurjeno posebno po- _____ Poznanje delavskih unij, katerim pri- ijc;j0i ki ima po ulicah redno obhodno j begnili in zapustili vso svojo lastnino. stoja pravica, v mezdnih vprašanjih v stra£0. ___ _ I Mnogo živine je poginilo v vodovju ^lmenu članov voditi pogajanja in sa-mostalno odločevati. Nadalje naj ima- Štrajk železničarjev? Jo unije pravico, da smejo pobirati . Prispevke od članov kot neposredne Washington, D. C., 10. apr. - Spor davke med vzhodnimi železnicami in njihovi- "Povišba plač za najmanj 20 odstot- mi strojevodniki je dosegel kritičen kov višek. Predsednik Taft in drugi vlad- Najmanjša plača $3.50 za vse ru-U uradniki so se posvetovali danes z severozapadnem delu države Tennessee in v Arkansasu. V mnogih krajih so se rešili prebi-vavci na strehe. Memphis, Tenn., 9. apr. — Po semkaj dospelih poročilih je glavni nasip dve milji severno od Golden Lake, Ark., in približno 50 milj severno od Mehphisa predrt. Vodovje se vliva čez celo ozemlje, katero bi imel nasip ščititi pred povodnjijo. 45 mest bo deloma pod vodo. Kraj Marked Tree, Ark., bo prejkone popolnoma poplavljen. Telefonska poročila svare prebivav-ce ogroženih okrajev še o pravem času. Splošno se upa, da se prebivav-cem mest in vasi, ki se nahajajo v nevarnosti poplave, posreči, rešiti se na višje ležeče okolice, preden onemogoči beg povodenj. V neposredni bližini nasipa ležeči okraji so bili strašno opustošeni. Nepripravljeni prebivavci so naglo po- Pozneje: Telefonske žice, ki vežejo Marked Tree in Wilson, je odtrgalo in odneslo naraslo vodovje. Škoda po tej povodnji bo velikanska. Sedaj že je živine uničene za več milijonov dolarjev. Rešilne ekspedicije so na poti v ogrožene kraje. V Memphisu se vrše priprave, da se spravijo poplav-ljenci pod streho. Velike žage, ki se nahajajo v priza- ta Directory" precenil število katoličanov na 10,976,757. Duhovnikov je v Združenih Državah 17,491; ali 407 več nego pred enim letoin. Od teh pripada 12,996 posvetnemu in 4495 redovnemu duhovništvu. Nadškofov je v tej deželi sedaj 14, od teh so trije kardinali. Poleg teh sta še nazovna nadškofa Keane in Spalding, ki sta odložila pastirsko palico. Število škofov znaša 97; mnogi izmed njih so namestni škofi. Ob sestavljanju šematizma je bila samo ena škofijska stolica, ona v Brow.nsvillu, Tex., izpraznjena. Od tedaj se je u-stanovila nova škofija v Nebraski, za katero nadpastir še ni imenovan. Vrhu tega se je število škofov med tem pomnožilo za enega po imenovanju na-mestnega škofa v Ogdensburghu, N. Y. Nadopata sta v tej deželi dva, opatov je petnajst. Novi šematizem našteva 13,939 cerkva, 478 več nego izdaja za 1911. leto. 4683 od teh cerkva je misijonskih in podružnic. 83 duhovnih semenišč kaže 6006 dijakov. 229 colleges je na razpolaganje moški katoliški mladeži, 701 akademija ženski; župnijskih šol je 5119 s skupaj 1,333,786 učenci. Potem je 289 katoliških sirotišnic s 47,-111 sirotami. Število vseh župnijskih šolarjev, učencev in učenk višjih uči-lišč ter otrok v kat. dobrodelnih zavodov znaša skupaj 1,540,049. Katoličani se razdeljujejo na večje države takole: New York, 2,778,076; Pennsyl vr.nia, 1,619,920; Illinois, 1,447,400; Massachusetts, 1,381,212; Ohio, 745,-271; Louisiana, 583,000; Wisconsin, 556,703; Michigan, 554,320; New Jersey, 502,000; Missouri, 455,000; Minnesota, 447,280: Connecticut, 412,973; California, 399,500; Texas, 300,917; Iowa, 261,625; Maryland, 260,000; Rhode Island, 255,000; Indiana, 227,-6§5; Kentucky, 158,915; New Mexico, 140,573; Nebraska, 180,755; New Hampshire, 126,034; Maine, 123,547; Kansas, 121,000; Colorado, 105,000. Za guvernerja rep. Deneen in dem. Dunne, zadnji katoličan. - ■»j.iiuiijau i.a i u . .I'D ,1. darje, in $2.75 za vse v rudnikih zapo- uradniki železnic in zveze Brother- slene delavce " hood of Locomotive Engineers . Tako zastopniki delavcev, kakor tu- javijo da ^ predsednik ali med- za vež mili_ di delegati rudniških posestnikov goje državna trgovinska komisija prejkone največje upanje in pričakujejo, da se imenovala komisijo, she™ oni ki je doseže sporazum, ki zadovolji obe I poravnavala premogarski straj k pred stranki. V korist delavcem in delo- "<*aj leti. _ Take komisije baje želita dajavcem je, omejiti štrajk na kolikor obe stranki. Pričakovati je odločitve mogoče kratek čas. Ali se bliža knec štrajku? Philadelphia, Pa., 10. apr. — Upa-nJe na mir in skorajšnjo vrnitev k delu Po rudnikih v okolišu trdega premoga Se Je danes povečalo. Ko se je spet pričelo pogajanje, pre trgano dne 15. marca, je George F. v kratkem. Eksplozija. Youngstown, O., 4. apr. — Iz neznanih vzrokov nastala eksplozija je razdejala stiskalnico Burtonove smod-nikame blizu Quakertowna, Pa., danes Baer,"" predsednik"* Reading^užbV, I zarana. En delavec, imenoma Andrew Predlagal v imenu operatorjev, naj Kurzig, je bil usmrcen in dva druga sPorna vprašanja razreši razsodišče, sta bila težko ranjena. Razun tega se to je, da naj štrajkovna komisija, ki pogreša neznanec, ki je bil videti blizu je poravnala štrajk leta 1902., preišče kraja nesreče, in bati se je, da je bil sedanje razmere in odloči, ali je po-1 raztrgan v kosce trebna kaka prenaredba v tedanjih do- °čilih komisije. I Manjši bankovci, Odklanjanjo operatorsko ponudbo. V razpravi, ki je sledila, so rudarji Washington, D. C., 9. apr. — Za-takorekoč odklonili to ponudbo (in kladni tajnik McVeagh predloži kon konferenca se je končno sporazumela, gresu predlogo, po kateri se ima dati "nenovat; pododbora v presojo rudar- papirnemu denarji z vrezki vred manjših zahtev s pravico, priporočati pred šo obliko. °ge za poravnavo. Namerava se, sedanjo velikost 7.23x Pododbora sta bila potem imenova- 3.04 zmanjšati na 6x2'/2 palca. "a >n po kratki skupni seji so se odgo- G. McVeagh misli, da se s to novota-do jutri opoludne r|j° P"llrani deželi vsako leto $600,000. Razun ponudbe, naj se poravnava Zakladni tajnik bi lahko odredil prelomih vprašanj izroči štrajkovni ko- membo oblike zaveznih bankovcev J*""*'. ni bil stavljen noben predlog, brez nadaljnje dovolitve, toda glede .da radovoljnost, s katero so name- papirnega denarja narodnih bank po 111A >. ! - I. 1.* 1 .1" . .. ' . .,11« K n.i [f An^ jonov. Reševanje dokaj uspešno. Vicksburg, Miss., 10. apr. — Velika množica moških, ki nametavajo nasipe proti deročim tokom narasle reke Mississippi je nocoj na delu ob pritokih od Helene, Ark., proti jugu. Preteča kriza zadnjih štiriindvajsetih ur je prestana z začasno zmago. Nasip v Miller's Bendu, blizu Green villa, Miss., se drži krepko. Zla poročila so se raznašala glede položaja v Greenvillu. Pa niso potrjena. Velik del doline ob reki Yazoo severno od Vicksburga je poplavljen po odtokih. V tej dolini je imel polkovnik Roosevelt svoj lov na medvede pred več leti. Ženske kupujejo salune. Minneapolis, Minn., 7. apr. — Ženske mesteca Excelsior nameravajo kraj "osušiti", četudi bi morale pokupiti vse salunske licence po $1,500 vsako. Sestava tega načrta je posledica nedavne volitve, v kateri so v Excelsioru, nekaj milj od tukaj, zmagali 'mokraši', ko so bili več let brez pivnic. "Vojska" se je pričela zadnji teden na shodu temperenčnic, na katerem je govorila prof. Marija L. Sanford z vseučilišča minnesotskega in nujno priporočala ženskam, pregovoriti mestni odbor, da odkloni vse prošnje za licence; a če treba — je rekla profesorica — naj pokupijo licence same. Washington, D. C., 8. apr. — Družba Rdečega križa je odposlala danes na daljnjo denarno pošiljatev na Kitajsko, namenjeno za žrtve vsled lakote. Z danes odposlanimi $5000 je ameriška družba Rdečega križa poslala pomožnemu odboru na Kitajskem skupaj $120,000. Jeni nadaljevati razpravo zahtev, se matra za dobro znamenje. Morda kaj popuste, ričakuje se, da se ponudijo kaki Pusti v sejah pododborov. Kaki po-v..stl> to je še uganka, ali rudarji pra-J°. da gotovo pričakujejo lOodstotno p°v,šbo v plača{; °'eg mezdne zahteve je ona za pri-Znanje unije glavna ovira na poti uo sporazuma. ko °n"dka> izročiti zadevo štrajkovni 8em,sii'> ostane na razpolaganje, in če Pododbora ne bosta mogla spora-, nieti, se ponovi predlog, da se skliče 0lnisija. >, Izgredi med rudarji. Rred°lmdsville> W" Va- 10- aPr" — Iz" pr k' so se Pričeli pri Mound City-na®jm?8°vniku tu blizu snoči, so se ]a a'Jevali danes. Dva moška sta bi-dru a?Je.na v spopadu snoči in sedem nes'^1'1 k"0 baje poškodovanih da- trebuje dovoljenja državnih zakonodaj stev. __ Linčan. Shreveport, La., 9. apr. — Ko je bila obtožba, podana proti črncu Tomažu Niles, 29 let staremu, češ, da je naslovil na neko belo mladenko žaljivo pismo, radi pomanjkljivih dokazov u-maknjena, je bil oproščenec ponoči tiran pred mesto in tamkaj linčan. Zapuščeni črnec je bil obešen na drevo in besneča množica je potem streljala nanj z revolverji. Vladna pomoč za poplavljence. Washington, D. C., 8. apr. — Bri-gadni general W. H. Bixby, načelnik inženirjev, se je podal v poplavljene okraje ob reki Mississippi, in je prevzel poveljstvo nad častniki in moštvom svojega zbora, ki izvršujejo po pravljalna dela. Predsednik Taft se je dal skoro vsako uro obveščati o napredku reše valnih del v okolišu strašnih povodnji, in general Bixby je dal na razpolago zaveznemu poglavarju specialni zemljevid pokrajin južno od Caira, na katerem so zaznamovani vsi jezi in nasipi, ki jih utegne soprizadeti pre lom velikih vladnih nasipov na obeh bregovih reke Mississippi. Generalni poštar je nujno naročil poštarjem po plavljenih okrajev, naj se ne strašijo nobenih naporov, da bodo žrtve povodnji redno dobivale pošto. Filipinska vojska. Washington, D. C., 5. apr. — Dne 1. julija zadobi veljavo preuredba zaveznih čet na Filipinih. Na otočju preostanejo dva polka konjištva in štirje pešpolki — natanko polovica sedanje posadke. Preostali polki pa se povišajo na vojni stalež, vsled česar ostane število pušek v resnici isto. Angleški štrajk je končan. London, 6. apr. — Sklep rudarske zveze, ki je bil sprejet danes popolu dne in ki naroča premogarjem vrnitev k delu, je donesel neizmerno olajšbo deželi. Dokončanje premogarskega štrajka odpravlja pogubno obsedo deželnih obrtnij. V Škociji se povrnejo premogarji rudnike v ponedeljek, a ker je ta dan praznik na Angleškem in v Wallesu, se štrajkarji ne vrnejo k delu do torka, Pričakovati je, da bo koncem tedna poslovanje v rudnikih popolno. $120,000 za Kitajce. Chicago, 111., 11. apr. — Theodore Roosevelt, izbranec illinoiških republikancev za predsednika, je zmagal pri torkovih prvotnih volitvah v štiriindvajsetih izmed petindvajsetih kon-gresnilrsiistriktov in v 91. izmed 102 okrajev v državi. Volilni izidi kažejo, da je premagal predsednika Tafta v prvotni volitvi z večino nad 140,000 glasov. Roosevelt je imel v okraju Cook večine 35,000 glasov. Po dosedanjem seštetju glasov, ki je iz 60 odstotkov volilnih okrajev popolno, so dobili: Roosevelt ....... .............267,426 Taft .........................126,928 La Follette .................. 43,757 Rooseveltova večina........140,318 V deželni konvenciji bo po navodilu glasovalo za Roosevelta 56 izmed 58 illinoiških delegatov. Washington, D. C., 10. apr. — Senat Združenih Držav bo moral računati z obsodbo Lorimerja in lorimerizma po republikanskih volivcih illinoiških. Lorimerjevi dnevi kot člana "največje svetovalne skupščine na svetu" so šteti. Tako se je govorilo danes v glavnem mestu. Washington, D. 10. apr. — Izidi illinoiških prvotnih volitev so napravili silen vtis v obeh strankah, republikanski in demokratični, in vse kaže, da bosta nominirana polkovnik Theodore Roosevelt v Chicagi in Champ Clark v Baltimoru. Chicago, 111., 11. apr. — Po zadnjih izkazih o izidu torkovih prvotnih volitev v državi Illinois so dobili glasov: Za guvernerja: Republikanci — Deneen, 156,590; Wayman, 64,311; Small, 82,664, Hurburgh, 39,255; /ale^ 45,780; Jones, 22,576; Brown, '26,103; Davis, 6,575; Deneenova večina, 73,-926. Demokrati — Dunne, 129,742; Alschuler, 87,854; Caldwell, 60,543; Dickson, 7,743; Dunneva večina, 41,-888. Za predsednika: Republikanci — Roosevelt, 267,246; Taft, 126,928; La Follette, 43,757; Rooseveltova večina, 140,318. Demokrati — Clark, 211,809; Wilson, 77,781; Clarkova večina, 134,-028. Za Z. D. senat: Sherman, 182,129; Cullom, 123,861; Magill, 82,159; Sher- manova večina, 58,268. * * * Kandidat Dunne — katoličan. Kandidatom dem. stranke za guvernerja v državi Illinois je bil nominiran E. F. Dunne, bivši dolgoletni chicaški sodnik in župan. Dunne je dobil več glasov, kakor skoro vsi njegovi tekmeci. Tudi Hearst-ovi "Yellow Journals" niso mu nič škodovali. Ker je sodnik Dunne katoličan in pošten mož, zato ga že sedaj smelo priporočamo za izvolitev, ker to je najlepša prilika, da dobi država Illinois katoličana za guvernerja. Upamo, da bo tu3i izvoljen meseca novembra. Slovenske novice. — Iz Clevelanda, O., se nam poroča: Čuje se od strani, da se ustanovi nov list v Clevelandu, kateri bo delo- 4t val v prid vsem Slovencem brez izjeme. — V mestecu Claridge, Pa., se je primeril strašen umor. Dne 1. aprila zvečer sta šla rojaka Jožef Lovrin iii Matija Petek skupaj proti domu. Blizu doma je skočil naenkrat pred nju s sekiro Jožef Erjavec, ki je začel sekati po Matiji Petku. Ta je zadobil tako hude poškodbe, da je na mestu izdihnil. Kakor se čuje, je hodil mo-rivec že dlje časa čakat svojo žrtev. Jožef Erjavec je sedaj pod ključem; umor je že priznal. (Po G. N.) Slovenski štrajkarji zmagali. Indianapolis, Ind., 10. apr. — Kakor je bilo poročano prejšnji teden, da smo livarji v tukajšnji National Mail-cable Castings Co. zaštrajkali, naznanjam, da je sedaj po enem tednu štrajk končan in sicer z zmago delavcev. Družba ima pri tem nekaj tisočakov zgube. Štrajk je bil jako miren, tako da bi človek mislil, da imajo delavci samo praznike, ne pa boj za svoje pravice. Štrajkarjem gre vsa čast in hvala, posebno ker so dobili velik vpliv med drugorodci, posebno med domačini (to je, Amerikanci). Za časa štrajka imeli smo tudi "skabe", žali-bog tudi par Slovencev. Pa pustimo jih na miru, saj veste, kam spadajo. Drugič kaj več o vsej zgodovini štrajka. — Poročevalec. Prestolni dedič v nevarnosti. Dunaj, 6. apr. — V neposredni smrtni nevarnosti je bil prihodnji prestolni dedič, nadvojvoda Karel Franc Jožef. Mladi nadvojvoda se je nahajal na posebnem vlaku, namenjen iz Kolomeje, Galicija, v Hrow k svoji soprogi, rojeni princesinji <£i.ti Bourbonski. Sredi vožnje je bil' nadvojvoda prisiljen k povratku. Posebni vlak je srečal drug vlak na istem tiru. Resnično v zadnjem hipu se je še posrečilo strojevodji, ustaviti posebni vlak, v katerem je potoval nadvojvoda. Sicer bi bilo usodepolno trčenje neizogibno, ker sta vozila oba vlaka s polnim parom. Manj srečno se je končal drug železniški dogodek, ki se je primeril v drugem okraju gališkem, pri Tarnopolu. Tam sta dva vlaka trčila vkup z grozno silo.' Nič manj nego dvajset oseb je bilo težko poškodovanih. Veter prenesel hišo z družino. Chicago, 111., 7. apr. — Piš je vihral črez severna predmestja chicaška pozno včeraj popoludne. Lesena poslopja je trgal vihar iz njihovih temeljev, dimnike je metal raz strehe, okna je razbijal in rastlinjake rušil. Tudi strela je delala škodo. Več oseb je bilo ranjenih. Najzanimivejši prizor se je primeril blizu kraja Niles Center na farmi Petra Tilges. Farmar, njegova žena in peteri otroci so bili v mali hiši iz hlodov, ko je bila dvignjena v zrak in prenesena 200 črevljev, preden se je spet doteknila tal. Vsi člani družine so bili lahko poškodovani; dva otroka sta se opekla, ko sta padla s pečjo skozi pod, ko se je hiša doteknila tal. Dr. Sunjatsen doma. Nanking, 7. apr. — Dr, Sunjatsen, bivši predsednik kitajske ljudovlade, se je podal danes v spremstvu svoje soproge in svojih otrok v Vušang. Narodni zbor jc potrdil imenovanje Alfreda Sze za trgovinskega ministra, in se je odgodil. Prihodnja seja bo v 15 dneh v Pekingu. V mestu vlada popoln mir, oblastva brzdajo potepuhe s pomočjo novoustanovljene policije in čet. Štiri re publikanske vojne ladje s tritisoč dobro oboroženimi vojaki na krovu so bile odposlane v Tatung. O nemirih Spet snežni viharji. Dunaj, 6. apr. — Iz mnogih delov dvojne monarhije se poroča o zopet-nem nastopu zime. Galicija je posebno prizadeta. Tam so prav hudi snežni viharji, da hujših ni bilo že dolgo zaznamovati, povzročili silna opustošenja. Promet je tupatam popolnoma pretrgan. Tako je gališko glavno mesto Lvov samo popolnoma zaprto od vnanjega sveta. Ponesrečen Ljubljančan. S povratkom snežnega vremena zopet pričeti zimski sport je zahteval na žalost več žrtev. Iz Inomosta na Tirolskem se brzo-javlja, da je referendar Sailer iz Stutt-garta strmoglavil in storil smrt. Prevzel je bil vodstvo petnajsterih ski-tekačev. Drug ponesrečen vodnik ski-tekačev je bil ljubljanski profesor Cerk. Vodil je skupino šestnajsterih gimnazijcev v Karavanke, gorenjske planine. Na Stolu je presenetil družbo plaz. Pro fesor Cerk je bil na mestu usmrčen, dočim so se gimnazijci še o pravem času rešili v neko planinsko kočo. 300 oseb utonilo v Nilu. Kairo, Egipet, 9. apr. — Veliko število potnikov nekega izletnega parni-ka je snoči utonilo, ko je trčil vkup z nekim drugim parnikom 15 milj seve-rozapadno od Kaira in nekaj milj od Jolietske novice. _ Včeraj dopoludne ob 11. uri je prinesel "The Chicago Daily News" v Joliet "extra"-brzojavko: "Madrid, Španija, 11. apr. Papež Pij X. je mrtev, po neki brzojavki iz Rima, ki so jo prejeli danes v papeški nuncijaturi." —Urednik Am. SI., Rev. John Kranjec, je hitro vprašal po telefonu nadškofijskega kancelarja chicaškega in tam so že imeli iz Washingtona preklic brzojavke in veselo naznanilo, da se sv. oče počuti popolnoma zdravega. —G. John Jerman, gostilničar, 1112 N. Chicago St., je bil tudi naročil mal oglas v program za "Revčka Andrej-čka", ali po neljubi pomoti sestavlja-čevi je njegov oglas izostal, kar dobri gospod gotovo oprosti. — Kongresnik Copley je bil nominiran v torek z ogromno večino glasov nad Connom. Njegova večina v celem okraju Will znaša nad 5,000 glasov, dočim je znašala pred. dvema letoma samo 400. Farmarji so splošno volili zanj, ker je stal v kongresu zoper kanadsko reciprociteto. Stara ma-šina je dobila nov udarec. Državnim pravdnikom rep. stranke je bil nominiran R. W. Martin, ter je dobil skoro še enkrat toliko glasov kot S. W. King, ki je nastopil kot kandidat one stare mašine. Kandidatom za koronerja je spet nominiran W. C. Wunderlich, ki je porazil onega Wernerja, ki je sovrag foreignerjev", kakor zadnjič omenjeno. Tako je tudi prav! Naš rojak in dolgoletni tajnik naše tiskovne družbe, g. Viljem Grahek, je bil nominiran od dem. stranke kandidatom za okrajnega zemljemerca (serveyor). On je pristen amerikanski Slovenec ter eden najodličnejših mož naše naselbine. Bil je rojen in vzgojen v državi Illinois, a vendar govori slovensko tako gladko kakor vsak starokrajski rojak; tudi ga ni nikjer sram materinega jezika. Zdaj je vposlen že več let kot pomožni mestni zemljemerec (assistent city ingen-eer) v Jolietu. Pozna ga vsak rojak v Jolietu, zato volimo vsi njega, da bo dosegel svojo zeljo, ki je tudi želja vseh rojakov. Tudi kandidat za aldermana II. warde na republikanskem tiketu, g. John Težak, se priporoča slovanskim volivcem. in pretečih vojaških uporih se poroča' Klyuba. Pamik je imel na krovu 300 odondod. pasažirjev, ki so baje vsi utonili. — G. Jos! Wolf, znani bartender in naš rojak, je dobil sina. Joliet, 111., 10. apr. — Velika noč je za nami. Praznik vSeh praznikov', ki ga kristjani križem sveta praznujejo vsepovsod kar najslovesneje v spomin veličastnega vstajenja Gospodovega, s katerim je zmagovito dokazal svoje božanstvo in dovršil delo odrešitve človeštva, smo dostojno obhajali tudi v Jolietu. Vse cerkve in posebno katoliške so kar tekmovale med seboj v sijajnosti velikonočnih obredov, vendar se je tudi letos obhajala Velika noč najlepše v naši cerkvi sv. Jožefa. Tako se glasi splošna sodba iz ust drugorodkinj, ki znajo tako stvar najbolj nepristransko presoditi. Božji grob v naši cerkvi je imel toliko privlačnost, da se je pred njim zbiralo v pobožnosti ženstvo iz celega mesta ves veliki četrtek in petek. Naše čč. šolske sestre spet zaslužijo javno pohvalo, da so nam priredile tako krasen božji grob, da si krasnejšega v naših razmerah skoro misliti ne moreš. Sredi zelenih palm, dišečih hiacint, velikonočnih lilij in drugega cvetličja so brlele voščene sveče pred grobom Njega, ki je umrl iz ljubezni do človeštva in potem iz groba zmagoslavno vstal. K vstajenju v naši cerkvi v soboto zvečer se je zbrala cela fara, tako da je bila cerkev prenapolnjena. Procesija z vstalim Zveličarjem ter Najsvetejšim v spremstvu mnogoštevilnih masnih strežnikov in belooblečenih deklic, ob pritrkavanju zvonov in radostnem razleganju zmagoslavne pesmi, je napravila najgloblji vtis na prisotno občinstvo, med katerim je bilo tudi mnogo drugorodnega sveta. Cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom g. organista George Malovrha je storil svojo dolžnost v polni meri in žel splošno pohvalo; petje je bilo tako lepo, da je navdušilo vse pevce izven pevskega zbora za pristop k istemu, in če se ta lepa namera uresniči, potem utegnemo v kratkem doživeti tudi kak koncert. Naš g. župnik, Rev. John Kranjec, se je potrudil na vso moč, da so se vršili vsi velikonočni obredi z največjo slovesnostjo in v najlepšem redu. In naš g. kaplan, Rev. Jos. Pollak, je zaključil svoje postne govore s popolnim uspehom ter zopet dokazal, da je eden najlv-^Vh cerkvenih govornikov slovens . » Ameriki. Pohvalo pa zasluži tudi cela naša fara, ki se je v tako obilnem številu udeleževala vseh slovesnosti. Spet se je pokazalo, da je naša jolietska naselbina med prvimi v svoji verski gorečnosti in ljubezni do Boga. — Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. vabi tem potem še enkrat slavno občinstvo k predstavi "Revčka Andrejčka", narodne igre s petjem v petih dejanjih, ki se bo vršila na prihodnjo ali belo nedeljo, dne 14. aprila, popoludne ob dveh in zvečer ob osmih v Sternovi dvorani. Vstopnice po 75, 50 in 25c bodo na prodaj tudi pri blagajni pred vsako predstavo. Čisti dobiček je namenjen za nakup velikega oltarja v naši cerkvi sv. Jožefa v spomin pok. Rev. F. S. Šusteršiča, ustanovitelja naše fare, in že samo zato je pričakovati najobilnejše udeležbe od strani našega slavnega občinstva, ki je vedno pripravljeno podpirati svojo cerkev. Drugi vzrok, da smemo pričakovati najobilnejše udeležbe, je pa igra sama. Tako lepe igre, zanimive od začetka do konca, kakor je "Revček Andrejček", še ni bilo videti na našem odru v Jolietu. Njeno vsebino podajemo spodaj. Uloge so vse v dobrih rokah in naučene tako, da bo slavno občinstvo gotovo zadovoljno z vsemi igravci in igravkami. Njihova imena so natisnjena v krasnem spominku ali programu, ki se bo delil v nedeljo in je vreden, da si ga vsakdo ohrani v spomin. Pri obeh predstavah bo sodelovala med odmori in deloma tudi med prizori najboljša godba. Nekaj posebnega bo tudi petje dekliškega zbora, ki je v zvezi z igro. Začetkom vsake predstave bo tudi primeren nagovor, ki ga bo imel gl. tajnik K. S. K. J., g. Jos. Zalar. Slavno občinstvo je naprošeno, da zasede vse prostore o pravem času, kajti prva predstava dolge igre se prične točno ob 2. uri popoludne in druga točno ob 8. uri zvečer ter bi bilo zelo neprijetno za igravce in poslušavce, ako bi se igra motila z zakasnelim prihajanjem posameznikov. Na svidenje torej o pravem času v nedeljo popoludne in zvečer! —Vsebina igre "Revček Andrejček". Jože Jeklen, posestnik in župan v Bohinju, je imel dve hčeri, Ano in Fra-nico. Obedve je snubil Grešnik, posestnik in Jeklenov sosed, pa brez uspeha. Ana se je omožila z gostilničarjem Domnom. Franico pa je rad imel Pavel, veliki hlapec pri Jeklenu. Toda trdosrčni in ošabni župan ni maral hlapca za zeta. Hudobni Grešnik je iz maščevanja spletkaril in pripravil Jek1e*» tako daleč, da je svojo hčer Franico zapodil od hiše. Nesreč-nica je hotela iti v smrt, pa rešil jo je Revček Andrejček, in končno se je združila z ljubljenim Pavletom. — To je na kratko vsebina igre, ki pa je raz-pletena na dolgo in široko z mnogimi vmesnimi dogodki, žalostnimi in veselimi, ki pa so r tesni zvezi z glavnim dejanjem. Vrste se silno zanimivi prizori iz kmečkega življenja v starem kraju, kjer so hlapci še nekaki sužnji v očeh ošabnih gospodarjev in morajo na stara leta beračiti. Tak berač j« bil Andrejček, ki pa je imel tako dobro srce, da je storil vse za srečo drugih. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. priredi svojo veselico v proslavo 201etnice svojega obstanka v soboto zvečer, dne 13. aprila, v Sternovi dvorani. Glej vabilo na 5. str. — Gg. brata Mirko in Stevo Seljan, slavna hrvatska preiskovalca Afrike in Južne Amerike, sta se mudila te dni v "Jolietu kot gosta hrvatskega g. župnika, Rev. Violiča. V njegovem spremstvu sta si ogledala med drugim tudi tiskarno Ani. SI. Prihodnjo nedeljo bosta imela predavanje o svojem potovanju v Gary, Ind. Predzadnjo nedeljo sta predavala v Chicagi, kjer so ju tamošnji Slovani sprejeli navdušeno. Svoje obljubljeno predavanje pred jolietskimi Slovani pa bosta imela brata Seljan zadnjo nedeljo tega meseca, dne 28. aprila popoludne v Sternovi dvorani. Več o tem izporočimo. Danes samo še omenjamo, da bodo vse tozadevne priprave v rokah posebnega odbora iz zastopnikov vseh slovanskih rodov v Jolietu. — $596 v dragotinah so odnesli neznani vlomilci v nedeljo zjutraj dra-gotinarju Kiepu, ki ima svojo proda-jalnico ob Chicago cesti sredi mesta. To so morali biti predrzneži prve vrste! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jurkovič Rudolf, Lo-renc Andro, Ognanovič Marija, Rusi-nek Jan, Termovič Mike. Od sv. Vida, Cleveland, O. — Prosim, gospod urednik, da mi daste malo prostora v vašem cenjenem listu. Rad bi sporočil tudi drugim Slovencem, kako smo praznovali tukaj Velikonoč. Že veliki teden vršili so se cerkveni obredi, kakor po navadi in ljudstvo je prihajalo, posebno zadnje tri dni, v obilem številu. V petek je bilo morda več kot pet tisoč ljudi počastit sv. križ. Vstajenje Zveličarjevo smo praznovali v nedeljo zjutraj ob pol šestih. Že ob petih je bila cerkev natlačena do zadnjega kota. Straža pri Božjem grobu je nastopila zelo dostojno ob določenem času in se redno menjala. Stražo je preskrbelo društvo sv. Alojzija in mora jim vsak priznati, da so storili svojo ulogo lepo in redno, za kar se jim tudi toplo zahvaljujemo. Za kinč pri Božjem grobu pa so dobro skrbele dekleta. Prinesle so vsakovrstnih lepih svežih cvetic in palm, s katerimi so se pozneje tudi okinčali alt rji. K večji slovesnosti je mnogo pripomoglo lepo petjv.. Pod vodstvom g. M. Holmerja je novo organiziran zbor izvršil vse petje čez teden in v nedeljo z najboljšim vspehom. S tem pa se nam tudi obeta še nadaljše lepo petje, katero je vselej Bogu v čast, vernikom v pobožno spodbujo in pevcem v ponos. Naj bi se zbor pridno vadil in postal prvi izmed vseh slovenskih zborov, saj je tudi pri največji slovenski fari v Ameriki. Da ne pozabim, omenim takoj tudi cerkvene odbornike. Ti so imeli dosti opravka z velikonočno kolekto! Pobiranje je sicer pusto delo, delo, ki privabi zelo malo hvaležnosti. Vendar pa bi že zaradi neprijetnosti tega dela morali biti hvaležni tem možem, da vzamejo nase to sitnost in se potrudijo v prid fare, ker je vse le prid cele fare, do-čim imajo oni zase le trud. Hvala jim torej še posebno! Tudi ministrantov ne smemo izpustiti brez besede časti-tanja, kajti vedli so se prav lepo in dostojno, kar ni ravno najložje pri tolikem številu. Bilo je ministrantov vseh skupaj 38. Pri procesiji za vsta-' jenje šli so najprvo trije ministranti s j križem, potem kakih dvanajst parov j belo oblečenih deklic z venci na gla-I vah, za njimi zopet toliko belo oprav-'■■ ljenih dečkov s širokimi rudečimi tra-I kovi čez ramo in za njimi trije mini-I stranti v belih oblačilih, ki so nosili : vstalega Zveličarja; za temi so hodili ' drugi ministranti s svečami in kadilom in nazadnje duhovnik z Najsvetejšim. Procesija je bila slovesna in krasna in le škoda, da je naša cerkev toliko premajhna in da radi tega ni mogla procesija iti po vsej cerkvi. Po vstajenju je sledila sv. maša s pridigo in zopet druga maša ob osmih, katere so se vdeležila ženska društva. Ob deveti uri je bila maša za šolske otroke in ob desetih peta sv. maša za moška društva. Vsa katoliška društva so se zbrala v Knausovi dvorani in so potem skupno z godbo na čelu korakala v lepem sprevodu v cerkev. Posebno pozornost je vzbujalo društvo sv. Alojzija s svojimi ličnimi uniformami. Čast vam fantje in možje katoliških društev, da se ne ustrašite javno pokazati vašega prepričanja! Velikonočna kolekta je prinesla $1097 brez otroške kolekte, katera znaša sama okrog $100, kar je gotovo dober dokaz marljivosti naših Slovencev. Seveda, tukaj ne vštevamo onih, ki niso darovali ničesar ali pa po nikelnu. Čudno pa je vseeno, da tisti ljudje, ki le po centih ali po nič dajejo za cerkev in šolo, so pri vsem njihovem šte-denju denarno in drugače na slabši podlagi kakor oni, ki dajejo, čeravno služijo enako in morebiti še več kot oni, ki se brigajo, da storijo kaj za Boga in narod. Torej katoliški Slovenci, le neustrašeno tako naprej! Kar bodete storili za šolo in cerkev, od tega ne bodete nikdar škode trpeli; kar žrtvujete za. Boga in narod, to vam bode Bog in narod zopet povrnil pc vaših otrocih. Vam drugim pa, k vedno poprašujete: kaj imamo od tega, ki podpiramo cerkev in šolo — odgovorimo z enakim vprašanjem: kaj pa imate vi od tega, ki podpirate pi-vovarnarje in druge taka dobra (??) podjetja? Pred vsem pa: kaj pa imate pričakovati? Tukaj nimate nič, potem boste imeli še menj ko nič — ali pa le preveč. V čemur sejete, v tem boste želi. Vsejedno pa upamo, da se vam oči odprejo, predno bode prepozno. Ottawa, 111., 8. apr. — Kdor išče, najde; kdor trka, se mu odpre. Tako beremo v sv. evangeliju. Tudi jaz, g. urednik, na vaše uredniške duri potrkam in upam, da mi dovolite vstopiti z mojim dopisom v vašo tiskarno in vam sporočiti, kako sem letošnje velikonočne praznike obhajal med svojimi ožjimi rojaki v La Salle, 111. V nedeljo ob polu šestih zjutraj je začelo pri farni cerkvi sv. Roka z zvonika tako lepo potrkavati in vabiti v hram božji, da počastimo vstalega j Zveličarja, in zdelo se mi je, da sem v svoji rojstveni vasi; se mi je kar milo1 storilo, ko senrvidel, da se ljudje tru-j moma zbirajo v cerkev. In ob šestih I zjutraj se je začelo vstajenje našega Gospoda s slovesno procesijo po cerkvi. In skoro orgle zadonijo in pevci zapojejo: Zveličar gre iz groba i. t. d. Vstalega Zveličarja je nesel g. M. Urbanija, potem so šli cerkveni odborniki z gorečimi svečami in od štirih društev bandera, potem šolske deklice v belih oblačilih in z venci na glavi in cvetlice v rokah, in čč. šolske sestre so šle z deklicami in potem so šli mimo ministranti in duhovnik z Najsvetejšim. Po končani procesiji se 1 je začela najsvetejša daritev sv. maše. In pri pridigi nam je duhovnik v jedrnatih besedah pomen vstalega Zveličarja povedal, da je za nas od mrtvih vstal in nas večnega pogubljenja rešil. Po končani službi božji si opazil vernike, ko so se veselih in zadovoljnih obrazov vračali vsak na svoj dom. Dobrega dušnega pastirja imajo, Rev. A. Kastigarja, in vnetega pridigarja za izveličanje njemu izročenih ovčic. Še omenim, da čč. šolske sestre zaslužijo pohvalo, ko so za ta dan tako lepo okrasile altarje s cvetlicami, in šolske otroke so lepo izučile, da se je procesija vršila v najlepšem redu. Tudi cerkveni pevci in pevke zaslužijo hvalo, ko so tako vneti za petje. In 121etna deklica, ki je na koru orglala, je lepo izučena tudi v petju. Po dokončani sv. maši me je povabil g. M. Basal na obed, na "žegen" in smo se prav dobro imeli; se mu lepo zahvalim, njemu in njegovi soprogi za prijazen sprejem in žegen. Bil sem tudi na obisku pri g. Vencelnu Obid in njegovi soprogi, gej. Tereziji Obid, doma iz Babinega polja. Ne veste, kako veselje je bilo, ko ss nismo videli enajst let in prav nič se nismo poznali in dosti smo se zmenili od naše rojstne fare. Tudi pijače in prigrizka smo imeli dovolj, da smo se okrepčali. Igral je tudi na harmoniko, da smo se boljše zabavali. Tamošnji rojaki so tudi v društvih dobro preskrbljeni, imajo veliko društev na razpolago. Jaz sem prepričan, da vlada med njimi bratovska ljubezen in da se zavedajo, da so sinovi in hčere majke Slovenije in da ljubijo svetinjo svete vere in tudi ljubijo svoj materini jezik. Končno se zahvalim vsem prijateljem in znancem za piruhe in žegen. posebno pa dekletom, ki so me obdarovale s piruhi, da bi še mnogo let! Pozdravljam vse rojake in rojakinje, najbolj pa fante in dekleta. In tebi. A. S., želim, da bi zahajal v vsako slovensko hišo. Franc Žagar, Box 77. Slavnost zasaditve prve lopate za železniško progo Novo mesto-Metli-ka-deželna meja v Novem mestu. V zgodovini Dolenjske in v prvi vrsti Bele Krajine ostane z neizbrisnimi črkami zapisan dan 23. marca 1912. Večdesetletna želja Belokranjcev po zvezi z ostalim svetom se je uresničila ta dan, ko se je zasadila prva lopata v zemljo, po kateri ima teči nova železnica. A ta dan ni samo važen za Dolenjsko in za Belokrajino, ta dan je velikega zgodovinskega pomena za ce lo deželo, da za celo državo. S to žc leznico bodo južne dežele zvezane s Slovenijo in z ostalo Avstrijo in ta vez pomeni močno utrjenje pozicije kranjske dežele in cele države. Zato se nam zdi potrebno, da slavnost tega dneva malo -natančneje opišemo. Okolu 11. ure dopoldne so se zbrali udleleženci te slavnosti v poslopju, kjer se nahaja c. kr. železnično gradbeno vodstvo. Med slovesnim zvone-njem se poda nato g. prošt dr. Seb. Elbert s kapiteljsko duhovščino na slavnostni prostor v mestnem drevoredu, da izvrši tam blagoslov. Za njim gredo drugi ud-leženci in dostojanstveniki, na čelu jim deželni predsednik ekscejenca baron Schwarz in deželni glavar dr. Ivan Šusteršič. O-kolu slavnostnega prostora je zbrana vsa šolska mladina in meščanska garda z godbo, red pa napravlja požarna bramba. Med blagoslovom poje moški zbor pevskega društva in dijakov pod vodstvom kapiteljskega organista g. Hladnika znano kantato iz psalma 126.: "Ako Gospod ne zida hiše". Ko je blagoslov izvršen, pozdravi vse u-deležence slavnosti nadinšpektor g-Teodor Opitz. Z vzklikom: "Zum Wohle, Ehre und Nutzen des Vater-landes!" zasadi nato prvo lopato deželni predsednik baron Schwarz. Za njim zasadi drugo lopato deželni gla- var dr. Ivan Šusteršič z vzklikom: "Na čast, blagor in procvit kranjske dežele!" Tema pa slede dvorni svetnik Galambosch, ravnatelj c. kr. državnih železnic v Trstu, stavbeni nad-svetnik Bertele pl. Grenadenberg, glav ni voditelj vse zgradbe, dvorni svetnik pl. Šuklje in končno, nadinšpektor Opitz. Ob sklepu zakličejo vsi na poziv g. Opitza trikrat "Živijo!" cesarju, godba pa zaigra avstrijsko' himno. Po dovršeni slavnosti defilira meščanska garda pred dostojanstveniki, godba svira koračnico, zvonovi pa slovesno zvone, naznanjajoč dolenjski metropoli, ki je vsa v zastavah, in ž njo vsej Dolenjski zgodovinsko tako imeniten in pomenljiv dan. Slavnost je nekoliko motil dež ki je padal že vse dopoldne; kljub temu pa je bila udeležba zelo velika. Poleg že navedenih udeležencev smo opazili novomeškega o-krajnega glavarja barona Rechbacha in črnomaljskega okrajnega glavarja g. Domicelja, grofa Chorinskyja in Kuenigla, dežel, odbornika dr. Lani-peta, oslance Jarca, Dularja, Matja-šiča, Dermastio in Višnikarja, iz uprav n ga sveta dolenjskih železnic smo opazili pl. Šukljeja in dr. Tavčarja, dalje zastopnike dolenjskih mest Novo mesto, Črnomelj in Metlika. Ob eni uri popoldne vršil se je v Tučkovih prostorih slavnostni banket, ki so ga napravili udeležencem slavnosti gradbeni podjetniki ing. dr. A. O. Samohrd, P. Biedermann in Komp, ter Josip Lončarič. Pri banketu je svirala godba meščanske garde, dekleta v narodni noši so pa stregla gostom. Udeležilo se je banketa 54 oseb. Prvo napitnico na cesarja napravil je deželni glavar dr. Šusteršič: "Vaša ekscelenca, velečastiti gospodje! Kadarkoli se ob slovesnih prilikah sesta-nejo avstrijski državljani, tedaj se izreče prva beseda presvitlemu vladarju. Današnji dan je zgodovinski dan za našo deželo in zgodovinski dan za našo državo. Prične se zgradba železnice, ki nas popelje tja do Adrijan-skega morja, ki bo vezala južne dežele k naši monarhiji. Zato je ta dan vele-pomemben dan. Saj tesno združenje južnih dežela z monarhijo je utrjenje pozicije naše države in tudi kranjske dežele. In hvala za to gre v prvi vrsti našemu presvitlemu vladarju. Belokranjska železnica je v prvi vrsti delo vladarjevo. Velik dolg dolgujejo naše dežele svojemu vladarju. Z belokranjsko železnico pa smo se znova zadolžili pri svojem vladarju. Ozrimo se torej s hvaležnim srcem gori na cesarski Dunaj, kjer modro in krepko vlada in krmari našo državno ladjo naš presvitli cesar, ki je zgled vsem drugim vladarjem in dvignimo svoje čaše ter zakličimo: Njega Veličanstvo cesar Franc Jožef I. Živijo! Živijo! Živijo! — Obenem predlaga, naj se odpošlje sledeča brzojavka: Njegovemu ces. in kralj, apostolskemu Veličanstvu Frančišku Jožefu I. Schoen-brunn. Povodom krasno uspele slavnosti zasaditve prve lopate za železnico Novo mesto — Metlika se kranjska dežela hvaležno spominja očetovske skrbi Vašega Veličanstva in prosi božjega najobilnejšega blagoslova ma-ziljeni glavi modrega in dobrega očeta svojih narodov. Bog ohrani, Bog blagoslovi, Bog obvaruj Vaše Veličanstvo! — Šusteršič, deželni glavar." Potem govori novomeški prošt dr. Seb. Elbert, ki omenja, kako zapuščena je bila Dolenjska, zlasti še Bela Krajina, ki 40 let ni videla v svoji sredi deželnega predsednika. Napije navzočemu dež. predsedniku baronu Schwarzu, ki je po tako dolgem času prvi prišel med zapuščene Belokranjce in mnogo pospešil gradnjo belokranjske železnice ter mu obenem častita k imenovanju tajnim svetnikom. Odgovori mu v slovenskem jeziku deželni predsednik baron Schwarz, ki omenja, kako se je pred 44 leti izrazila prvikrat želja o gradnji belokranjske železnice, danes pa se uresničuje ta želja. Za njim govore še stavbeni podjetniki dr. A. O. Samohrd, stavbeni nadsvetnik Bertele pl. Grenadenberg, Jos. Lončarič, dvorni svetnik pl. Šuklje, ki v kratkem opiše zgodovino te železnice, dvorni svetnik Galambosch, poslanec Jarc, nadinšpektor Opitz, metliški župan Jutraš in novomeški župan Rosmann. Nadinšpektor Opitz prebere pismo železniškega ministra Forsterja, kjer se ta zahvaljuje za povabilo k tej slavnosti in se opravičuje, ker se je ne more udeležiti. Na predlog dvornega svetnika pl. Šukljeja mu pošlje dež. glavar pozdravno brzojavko. Brzojavno je pozdravil slavnost tudi sekcijski šef žel. ministrstva Kosinski. Ko se k sklepu deželni glavar zahvali še enkrat vsem faktorjem, ki so pripomogli, da je ta slavnost tako lepo uspela, se razidejo udeleženci. Zasajena je torej lopata za zgradbo te tako važne železniške proge. Dal Bog, da bi se započeto delo izvršilo brez vseh nesreč! Po dveh letih pa veselo pohitimo po novi železnici tja na jug, da podamo roko svojim bratom Hrvatom. "Slovenec". Od milijonarja na berača. Razdrapan, telesno in nravno popolnoma propadel, je bil Col. William Wayne Belvin, bivši milijonar, železniški predsednik, Wall Street-speku-lant in član Lotos kluba, zaradi beračenja ob 34. Str. in Broadway, New York, ker ni mogel plačati neke v yorkvillskem sodišču prisojene mu globe $5, poslan v prisilno delavnico, s katero se je že po lastni prošnji seznanil v zadnjem decembru, da je bil med mrzlo letno dobo občuvan vsaj stradanja in zmrzovanja. Z 19. leti dedič $600,000, je poizkušal iz neke stare virginske rodbine izhajajoči in v neki vojaški šoli odgojeni mladenič svojo srečo najprvo v trgovini s tobakom, potem je uspešno špekuliral z zemljišči in končno na lorzi v Wal; streetu, kjer si je v kratkem pridob: nekaj milijonov. Northern Pacific-polom ga je stal $425,000, druge izgube so sledile mali na mah in tudi njegovo zadnje podjetje, bančna menjalnica v Londonu, se je ponesrečilo. Ko se je vrnil od tam, je podala njegova soproga razporočno tožbo proti njemu. Sledile so potem razne tožbe proti njegovim dolžnikom, in končno je mož izgubil vse. Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. -vabi k- dramatični predstavi ki jo priredi v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa za nakup velikega oltarja v spomin pok. Rev. F. S. Šusteršiča na belo nedeljo, 14. aprila 1912 V STERNOVI DVORANI, JOLIET, ILL. SPORED: 1. Nagovor .........................................g. Josip Zalar. 2. Narodna igra s petjem v petih dejanjih: Revček Andrejček «► Osebe: Gospod Zvitorog, bogat zasebnik...................g. John Longflos. Gospod Planinec, njegov prijatelj................g. Anton Kočevar. Jože Jeklen, posestnik in župan v Bohinju.............g. Filip Gorup. Njegovi hčeri: Ana ........................................gdč. Marija Klepec. Franica ...................................gdč. Ivanka Dečman. Pri Jeklenu: Dekle: Jerica .....................................ga. Helena Vičič Špela ..................................gdč. Ana Brunskole Reza ..................................gdč. Antonija StukeL Marica ..............................gdč. Elizabeta Grahek. Neža, stara ubožica pri Jeklenu..............ga. Marija Golobitsh. Pavel, njen sin, vel. hlapec pri Jeklenu..........g. Frank Drašler. Hlapca: Anže ....................................g. Frank Kostelec. Šimen .....................................g. John Drašler. Nosan, občinski birič ..............................g. Frank Blatnik. Grešnik, posestnik in Jeklenov sosed.................g. John Jelenič. Lovro Domen, gostilničar v Št. J?nžu...............g. John Pasdertz. Ivanka, natakarica pri Domnu.....................gdč. Marija Bezek. Občinski siromaki: Andrejček ......................................g. Frank Skole. Matija ----•.....................................g. Frank Sodeč. Janez .............................................g. Josip Grill. Lovca: Strel .........................................g. Frank Blatnik. Logar ...........................................g. John Težak. Hlapci in dekle pri Jeklenovih. — Lovci in kmetje. Dejanje se vrši v Bohinju na Gorenjskem. DVE PREDSTAVI: ZAČETEK TOČNO OB 2. URI POPOLDNE IN OB 8. URI ZVEČER. VSTOPNICE PO 75, 50 IN 25c. Pripravljalni odbor: MARIJA GOLOBITSH, MARIJA PASDERTZ, ROSE BRUNSKOLE. u I i Čudovita sprememba; Mr. Mihael Ihnat, mednarodni ustanovitelj Združenih Rudokopcev Amerike, katerega naslov je Pleasant City, O. piše: "Jaz sem bil utrujen, slaboten in onemogel zadnjo spomlad ampak Severov Kričistilcc (Severn's Blood Purifier) je napravil čudovito spremembo v mojemsistemu in se zdaj počutim kot bi bil prerojen. Poznam Severova Zdravila že čez 22 let in lahko rečem,da so pomagala v vsakem slučaju, ki je prišel pod mojo nadzorstvo." Zdaj je 6as, da vznniCH Severov Kričistilec (SEVERA'S BLOOD PURIFIER) tisto izborno spomladansko zdravilo in splošno preustrojilo. Odstrani nečistosti iz krvi, napravi (la opahki in bule izginejo, prežene obtfntek opeha-nosti ki je tako navaden v tem času leta. En dolar stelenica. S vsako steklenico dobiš knjižico tiskano v tvojem jeziku in katera vsebuje mnogo dragocenih nasvetov. Prodajajo ga lekarniki povsod. Ako vam trgovec ponudi kaka druga zdravila namesto Seveio^'1-ne vzemi jih. Kadar potrebuješ posebni zdravniški svet, piši na W. F. Severa Cc. V KRANJSKO, — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh od 12. do 21. marca 110 Slovencev, 329 Hrvatov, 50 Bolgarov, 520 Mace-d'^Jicev in 200 Italijanov, a vrnilo se iz Amerike v istem času 89 Hrvatov. — V Ameriko so jo hoteli popihati, se predno so pokusili vojaški kruh, Jakob Pasič iz Štkavca pri Semiču, Janez Malenšek iz Goliš v občini Semič, v črnomaljskem okraju in Anton Zagorc, rojen v Doljni Prekopi in pristojen v Št. Jurij pri Krškem. Namero pa jim je tik pred odhodom na ljubljanskem južnem kolodvoru preprečil stražnik Večerin s tem, da jih Je aretiral in izročil sodišču. —Škofijska kronika. Šematizem ljubljanske škofije za leto 1912 kaže sledeče številke: škofija šteje 299 župnij; Sgupnija Lom se je na novo ustanovila, W3 župnij je izpraznjenih. Dalje šteje: 1 vikariat, 3 samostojne kapelanije, 1 je izpraznjena, 16 ekspozitur, med njimi je 7 izpraznjenih, 235 kaplanij, 95 je izpraznjenih, 30 manjših benefi-C1jev, ki iz večine nimajo lastnega duhovnika; samostanskih cerkva je 11, podružnic 1001, 229 manjših kapelic.— puhovnov šteje škofija 733, med njimi je 135 redovnikov. Usmiljenih bratov je 17, uršulink 189, karmeličank 16, u-smiljenk 345, šolskih sester 80, križark I®- — Drugovercev šteje škofija: Protestantov približno 400, nezjedinjenih Grkov okrog 290, judov okrog 145. Poleg tega je okrog 360 uniatov (katolikov grškega obreda). — Automobil med Štajersko in Kranjsko. V Št. Gothardu in Trojanah se je porodila prav potrebna ideja, da bi se ustanovila akcijska družba, ki bi preskrbovala automobilski in pp-stni promet med Ljubljano in Celjem Po lepi Dunajski državni cesti. — Zlate iz srednjega veka je izkopala na vrtu svoje hiše Neža Mežik v Ratečah na Gorenjskem. Zlasti so nekoliko večji kakor nikljaste dvajsetice ter se na njih čitajo v gotskih maju-skulih napisi ogrskih kraljev Žige, Ladislava in Matija Korvina, ki so vladali od leta 1382. do 1490. — Ohranitev Lattermannovega drevoreda. Votline v starih drevesih Lattermannovega drevoreda nameravajo zabetonirati. Pravijo, da bodo tako drevesa ohranjena vsaj še 50 let. — "Trubarjev park" nameravajo v seji občinskega sveta imenovati park nasproti "Narodnega Doma" v Ljub ljani. Državna podpora. Notranje ministrstvo je dovolilo 1800 K državne podpore posestnikom v Starem Logu, Mali Gori, Novih Lazih, Kočevski Reki, Brigah, Željnem in Dolgi vasi, ki so bili avgusta leta 1911. oškodovani vsled toče. — Prestolonaslednik pohvalil Pogačnikov govor. Trst, 22. marca: Potem, ko se je izpustil novi dreadnought Tegetthoff" v morje, je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand nagovoril med drugim poslanca Hrva-sko-slovenskega kluba Pogačnika, s katerim se je obširno pogovarjal o brambni reformi in izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad zadnjim Po-gačnikovim govorom o brambni reformi. v — Prvi slovenski docent na zagreb ski univerzi. Dr. Botrurnil Vošnjak j<_ dobil veniam legendi kot docent na zagreb. jurid. fakulteti za splošno drž. Pravo. Dr. Vošnjak je prvi slovenski docent na zagrebški univerzi in bo "nel svoja predavanja, ki se prično 1 Poletnem semestru, deloma tudi v slo venskem jeziku. V pokoj namerava stopiti dežel-"°sodni svetnik g. Kobler in otvoriti v Ljubljani odvetniško pisarno. ~~ Smrtna kosa. V Ljubljani so u-tt\.-1i - nič-, oa\' Fajd'Sa, hišna posest-: . let stara; Matija Novak, po-k Stnikov si", 24; Neža Lavrič, delav- ' 4[; Jera Poljanšek, delavka, 23; ton Vi Gab električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško. Za nadaljne informacije, cene i» vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. J OLIET, ILL ^tlEIIIIlIllJIltlllJIIIlflflillllllOttlUElIHIJUIHHlIUtlDItllllllflinfl 1 Kadar se mudite na vogalu | Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. s = Fino pivo, najboljša mna in smodke. Wm. Metzger = Ruby and Broadway JOLIET POZOR. ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por* terjevo pivo, izvrstno žganje, dontait ritio in prodajal dišeče amodke. Prodajam premoč. ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St N. W. Phone 825 Joliet, I1L Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chio&go Sts. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre- Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina rina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So Chicago, ni Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMj VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 brez vsake9a odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM. TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA « t sem svojim premoženjem, ttmUmm S« MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi m Um vojake — je IZKLJUČENA. Denar poiiljajt« p* POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKL PRI BAN. KI zahtevajte odločno, d« so Tia pošlje domr le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako dru(o mu| varno "šparhaso". NAM PA TAKOJ PI&XTE, PO KATERI banki Mi-no s« Vaa d—ar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Aiflerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-iMtoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem doma 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chncago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. »»pili in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. ?ri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Bopise in novice pnobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa — ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. C«aik ra oglase pošljemo na prošnjo. se AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. ffce first, -largest and the only Slo wtian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Stovenie-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application Prva in edina slovenska unijska tiskarna. ^trades . r council > CERKVENI KOI-EDAR. 14. apr. Nedelja Tiburcij. 15. " Pondeljek Anastasia. 16. " Torek Drogo. 17. " Sreda Rudolf; Anicet. 18. " Četrtek Apolonij; Elevet. 19. Petek Leon IX., papež. 20. " Sobota Marcelin; Sulp. NAUK ZA BELO NEDELJO. U - Božja previdnost ni brez vzroka pripustila, da je bil sv. Tomaž neveren napram trditvi apostolov, da je Gospod res vstal. Ta apostol je se svojim dvomom bolj trden dokaz temeljne resnice naše sv. vere, kakor pa vsi drugi apostoli se svojo vernostjo. Res je sicer, da so najbolj srečni oni, ki otroško vero verujejo vse, kar sv. cerkev verovati zapoveduje, oni, ki svoje čute in svoj razum podvržejo naukom sv. cerkve, kakor veruje dobro dete vse, kar mu mati pove. Tim globoko vernim dušam kliče Jezus: "Blagor jim, kateri niso videli, in so verovali!" Vendar pa tudi preiskovanja o verodostojnosti pričevanj in dokazov za j-esničnost naše vere ne moremo in ne smemo grajati, ker nas opominja sv. Pavel rekoč: "Vaša vera naj bo pametna!" Hvale vredno je torej, ako v verskih rečeh rabimo svoj razum, toda zloraba razuma v tej zadevi je pa pogubna in graje vredna. Kaj naj rečemo o onih, ki hočejo verovati le to, kar morejo razumeti in zavračajo vse, kar presega razum, kaj o onih, ki imajo za sramotno verovati vse to, kar presega razum, kar naše oči ne vidijo in naša pamet ne more razumeti in ki zaradi tega zametujejo vse skrivnosti naše vere. Take vrste ljudje so podobni sv. Tomažu v današnjem evangeliju, tudi ti govore: "Jaz ne verujem ničesar razun tega, kar vidim in kar razumem." Poglejmo, kako krivična je ta trditev. Vera ni veda, ki bi se dala dokazati, kakor se dajo dokazati resnice v računstvu ali pa naravoslovju. Predmet vere je Bog in naše razmerje do Boga. Bog pa ni le neskončen v svojem bitju, marveč tudi neskončen v svojih popolnostih. Trditev: jaz ne verujem v Boga, ker ga ne vidim, je neumna. Ko bi ti videl Boga, bi Bog ne bil več neskončno popolni Duh, marveč bil bi malik, kakor so jih imeli pagani. Vera ni veda, je marveč vklonitev našega razuma Njemu, od katerega smo sprejeli življenje in vse, kar imamo. Svoj razum pa moramo vkloniti v ven, ako hočemo postati enkrat večno srečni. Ko bi se Bog razodel popolnoma našim čutom (kar je mimogrede povedano nemogoče, ker končno, omejeno bitje neskončnega bitja itak zapopasti ne more), potem bi naša vera ne bila več zaslužljiva. Saj pravi Jezus v današnjem evangeliju: "Blagor jim, kateri niso videli, in so verovali!" Sicer pa tudi v naravnem redu verujemo eden drugemu. Otrok veruje materi, učenec učeniku, bolnik zdravniku. Nihče izmed nas ni videl Cezarja, Aleksandra Velikega, Napoleona in vendar veruje vsak zgodovinarjem, ki nam o tih možeh sporočajo. Mi, ki živimo na enem mestu, verujemo vse dogodke, ki so se zgodili drugje. Mi tega nismo videli, pač pa verujemo, ker nam drugi sporočajo. Ako tedaj verujemo že v navadnem življenju pričevanju druzih, ne da bi morali sami se prepričati z lastnimi čuti, zakaj bi to zahtevali v verskih resnicah? Ti veruješ, da ima elektrika veliko moč in vendar elektrike ne vidiš. Ti veš, da magnet k sebi vleče železo in vendar ne veš, kaj je bistvo magnetizma; le v verskih rečeh bi pa hotel verovati le to, kar moreš potipati se svojimi rokami in kar moreš gledati se svojimi očmi! "Mi zahtevamo dejanj in ne besed!" ogovarjajo drugi. Krščanstvo ni le pojem, ni le beseda, marveč je dejstvo, ki se je vršilo na svetu v središču svetovne zgodovine. Premišljuj to dejstvo od katerekoli strani hočeš, vsik-dar t-i ostane to dejstvo božje in nadnaravno. Kako bi sicer mogel dokazati s človeškimi močmi obstoj krščanstva, naglo razširjenje Jezusove vere potom dvanajsterih priprostih mož, pričevanje neštevilnih mučencev vsake starosti in vsacega stanu, ki so dali svoje življenje za to vero? Kako je mogoče, da obstoji cerkev, kljub vednemu nasprotovanju in preganjanju. Krščanstva si ne moremo drugače razlagati kakor ako rečemo, da je delo božje. Ako pa je delo božje, ali je potem res nespameten oni, ki veruje? "Jaz verujem le, kar morem razumeti. Ako bi veroval to, česar ne morem razumeti, bi delal krivico svojemu razumu in njemu, ki mi je dal razum; torej ne morem verovati v skrivnosti, katerih je vse polno v naši veri." — Ali so le v veri skrivnosti? Skrivnosti so povsodi; skrivnosti so v vednostih in v naravi. Kdor zametuje verske skrivnosti, naj bo vsaj dosleden in naj zavrže tudi druge skrivnosti. Ako bi pa hotel to storiti, bi moral zavreči solnce, ki nam sveti, ogenj, ki nas greje, zemljo, ki nas hrani. Bistvo najnavadnejših reči in stvari je naši pameti nerazumljivo. Skrivnost so nadalje celo naši čuti, naš vid, naš posluh, skrivnost je naše prebavanje in naše celo življenje. In vendar verujemo posameznim vedam, ki razpravljajo reči, katerih bistvo je skrivnost, le veri naj bi ne marali verovati! Sicer pa ko bi oni, ki zametujejo skrivnosti, mogli namesto njih postaviti kak sistem, ki bi nam dal povoljen odgovor na najvažnejša vprašanja, potem naj bi že bilo. Toda prav oni, ki zametujejo verske skrivnosti, morajo pripoznati druge. Ako Boga ni, kdo je vstvaril vse? Slučaj? Kaj pa je slučaj? Filozof Pascal piše: "Človek nam je, ako zavržemo skrivnost izvirnega greha, še večja skrivnost, kakor izvirni greh sam." Sicer pa so ravno skrivnosti najboljši dokaz božjega značaja naše vere. Vera brez skrivnosti bi ne bila božja vera. Ker pa Bog sam hoče, da je naša vera pametna, zato je dodal skriv nostim toliko vunajnih dokazov in pričevanj, da so vse te resnice popolnoma verjetne in verodostojne. Nevera je torej nespametna in f»o-miljevanja vreden je orli, ki je zavrgel varno voditeljico sv. vero. Ogibajmo se tovaršije z onimi, ki rtas hočejo oropati najdragocenejšega zaklada, SV. vere. Čislajmo in cenimo črez visoko ta najdragocenejši zaklad iff varujmo ga! Od hudobije in dolgotrajnega življenja v grehu do nevere je le en korak, kajti vera brez dejanj' je mrtva. Kakor hitro počneš prezirati božje in cerkvene zapovedi, bo» začel tudi dvomiti o verskih resnicah. Dragi bravec, ali hočeš ohraniti zaklad sv. vere? Ako hočeš to, tedaj se na-vzemi duha Kristusovega! Duh Kristusov je dull zatajevanja, ponižnosti, usmiljenja in ljubezni. Ako bomo ljubili zatajevanje, ako bomo ponižni, u-smiljeni in polni ljubezni, tedaj bomo pravi posnemovavci Kristusovi. "Kdor nima duha Kristusovega" — piše sv. Pavel — "ta ni njegov." REV. JOS. POLLAK. je bil vedno čuvar zakona, je moral starček občutiti kot britko žalitev. Po vsej človeški izprevidnosti utegne omenjeno pismo pomeniti zadnji politični čin cesarja Franca Jožefa. Kakor zadnje ponovilo in posnetek zgodovine življenja, prebogatega na delu in trpljenju, je videti pisanje. Da bo zadnji politični čin, to daje tej izjavi značaj oporoke. Vedno čuvar zakona; s tem je podana bilanca življenja in vsebina dolge vlade. To se ima tudi dediču naznačiti kot vodilo. In da zapusti nasledniku dedino nepri-krajšano, da se mu ničesar ne prikrati na pristojnih mu pravicah, zato je nastopil starček proti takemu poizkusu z vso odločnostjo. Tragika in viteštvo, ki sta spremljala življenje cesarja Franca Jožefa izza dne, ko je vzel kot šele osem-najstletnik slovo od svoje mladosti, obdajata tega čisto posebnega vladarja tudi še na pragu v zadnje in morda prvo pokoj išče. Polno tragike in viteštva je tudi o-menjeno pismo, politična oporoka cesarja Franca Jožefa I. IZČRPANI PREMOGOVNIKI. CESARJA FRANCA JOŽEFA OPOROKA. Ponovno se je šepetalo v zadnjem času o tem, da današnjo politiko avstrijsko določa potreba po miru in pokoju starčka na habsburškem prestolu. Cesar Franc Jožef da se protivi, tako se je govorilo, vsem odločnim sklepom in da se z boječnostjo svojih koro 82 let ogiba vseh možnosti kake homatije. Ali v stališču, katero je zavzel cesar nasproti krizi na Ogrskem, povzročeni po brambni reformi, ni ničesar opaziti boječnosti in omahovanju. V spornem vprašanju med pravicami ogrske rone in ogrskega državnega zbora je ogovoril odločilno besedo. Razglasil je svoj trdni sklep, odreči se vladanju, ako bi Ogrsko hotelo kroni pravice prikratiti. Lastnoročno pismo, katero je naslovil cesar na novoimenovanega ministrskega predsednika ogrskega, je popolnoma navdano z odločnostjo in vendar tudi s turobnostjo. Popolnoma z občutjem moža, ki je posvetil svoje dolgo življenje dolžnosti in mora sedaj, ko se že hočejo odpreti vrata, za katerimi sedi na sodniškem stolu svetovna zgodovina, doživeti še dvom o resnosti svojega čuta dolžno sti. Potrebo, pozivali se na svojo dol goletno vlado v izpričanje dejstva, da Novo izvoljeni predsednik British-Association, profesor Sir William Ramsey, je na 81. letnem zborovanju navedene družbe, ki je nedavno zborovala v Porthsmouthu, razpravljal v svojem nastopnem govoru "o virih energije" ter pri tem govoril o izčrpanju angleških premogovnikov, kar se lahko zgodi v relativno kratkem času. Tozadevni govor je vzbudil v angleški industrijski državi popolnoma umljivO zanimanje, zlasti ker je Sir Ramsey svetovno poznan znanstvenik. Dotični odstavek govora angleškega učenjaka se glasi: Imamo v nam poznanem svetu samo omejeno zalogo nakopičene energije, na britskih otokih pa celo zelo omejeno, namreč naša premogovna polja. Letna množina premoga, za katero se zmanjšuje zaloga, je v zadnjih 40 letih zelo enakomerno rastla, o čemur se vsak lahko prepriča iz poročil kraljeve komisije o pridobivanju premoga. Leta 1870 so na Angleškem izkopali 110,000,000 ton premoga in od onega časa se je množina pridobljenega premoga zvišala za 3,300,000 ton vsako leto. Uporabljena množina premoga v sedaj otvorjenih premogovnikih znaša približno 100,000 milijonov ton. Lahko je izračuniti, da bo premoga, ako bo pridobivanje rastlo v sedanjem razmerju, popolnoma in povsem zmanjkalo v 175 letih. Toda, se mi bo odgovorilo, odstotni narastek pridobljenega premoga bo postal manjši! Zakaj? V teku zadnjih 40 let se ni pokazalo nobeno znamenje kakega popusta. Pozneje nekoč seveda bo postala uporaba premoga manjša, to pa zato, ker bo postal premog vsled bližnjega izčrpanja dražji. No, sam sem poznal nekega riiOŽa, čegar oče se je boril v 451etni vojski na strani pretendenta približno pred 170 leti. V življenju posameznega naroda pA je 175 let kratka doba. Uporaba premoga se veča celo vedno hitrejše. Od leta 1905 do 1907 je narastla množina v združenem kraljestvu pridobljenega premoga od 236 dO 268 milijonov ton, kar je enako 6 tonam na posameznega prebivalca, m«d tem ko se je pridobilo v Belgiji okofi tri in pol tone na posameznika, v Nemčiji dve in pol tone in v Franciji eno tono. Nasa premoč v trgovini in naša moč v svetovni tekmi z drugimi ev--ropejskim« narodi je, v kolikor moremo pokazati in spoznati, neoporečeno odVuna od vsakokratne cene našega premoga. In ako se ta cena na podlagi bližnjega izčrpanja naših premogovnikov zviša, potem moramo pričakovati' lordi prihoda lakote in aboštva.— V na daljne m govoru je izjavil Sir Ramsey, da se- je na njegovo inicija-tivo" osnoval v angleški' znanstveni družbi poaebem o€bor, 1cr ima nalogo izkazati nove vire energije m ki smatra za nadomestile- slerfeče vire kot primerne: plima in oseka, notranja gorkffta zemlje, veter,, satmrraa toplota, vodna moč, razširjenje gozdov in poraba lesa m šote za kit rjavo i- t. d. NOV SOLNČNI STROJ. Moderna, tehnika si je stavila nalogo, poiskati in izrabljati nove vire mehanične silie, da cxlstrani- pravočasno nevarnost bankerota, ki jr preti po skoraj izčrpanih premogovih izkopih. Nedavno so- poročati o velikem načrtu na Schleswig-Holsteinskem, izrabljati plimo in oseko kot vir mehanične sile, d lines bomo govorili o važnem poizkusu izrabljanja sol učne gorkote. Že dolgo se trudijo izrabljati gorko-to solnčnih žarkov za izparjenje vode, torej kot gonilno silo. Začetkoma so skušali rešiti ta problem s pomočjo ja-mastili zrcal ali steklenih leč, s katerimi so koncentrirali solnčne žarke v parni kotel. Kmalu so pa uvideli, da tens potom ni mogoče doseči uvaževa-nja vredne ekonomične gonilne sile. V zadnjih letih so pa prijeli nekateri amerikanski inženirji to vprašanje o-stavi na tri gotove številke pet kr01 Deček pa je izgubil listek z napisani® številkami ter je stavil tri polj«'"1' številke na prihodnje praško srečka- nje. Ko je prišel domov, ga je strova žena seveda pošteno ozmerja'1' poslala ga še enkrat s svojimi štev kami v loterijo, mu dala vnovič Pet kron in rekla, da prejšni riskonto l^' ko obdrži zase ter da mu bo pet kr"" odtrgala od njegovih prihrankov. jenec se je vsled tega počutil sevedJ zelo nesrečnega. Lahko si pa Pr' stavljamo njegovo veselje, ko je Pozneje zvedel, da so njegove števil prišle in da je dobil 19,994 kron 88 vin-Da je imela, mesarica zelo duhovit"' braz, ko je zvedela o vajenčevi sred' si lahko mislimo. "Amerika in Amerikanci". Drugi zvezek veleznamenite knj'?8 "Amerika in Amerikanci" izide ba'e v kratkem. Kakor našim čitatelje111 znano, bo knjiga obsegala dvanaj5 zvezkov. Prvi zvezek smo dobi!' 1 Ameriko sredi meseca februarja ter )e bil sprejet z občno in veliko poln'3'0 od vseh slovenskih časopisov. Ali ste že naročili prvi zvezek? Stane sani® 30c, a kdor si ga naroči, mora vZ£" vse zvezke. Naročilo vnaprej na ce knjigo pa stane samo 3 dolarje. ročnino pošljite na naslov: Rev. J- ' Trunk, Beljak — Villach, A«st"a' Europe. Ali ste že doposlali kake slik« 21 knjigo? Požurife se! Kožne bolezni. . Grde opahke, srbečico, t!$i}, sj t&k, ogrce, in veliko drugih srbeč' kožnih bolezni uspešno odprav« Seve rovo Mazilo za kožne bolezni (Seve ra's Skrn Ointment). Odpravi čico, ozdravi rudečico in pusti mehko in belo. Navod o rabi v M*-žici v škatlici. Cena 50 centov. Pr daja se v lekarnah povsod1. Izdeluj W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la- fjfc* fif* ffr Hb fšb Hk* dfr fi* ffr Obleke za pomladiti leto Imamo največjo zalogo obfek v Jolietu; imamo tudi najnovejše izdelke na trgu. Lahko tudi do-kažemo da je naše blago bolje kot čegavo drugo, tudi lahko dokažemo, da »o nase cene vedno nižje kot drugod. Naše obleke se prav prodajejo. Naše obleke so vedno trpežne. 1 Naše obleke so vedno najlepše. Pri nas imamo nižje stroške; kupimo več blaga naenkrat, kot katera druga prodajalna v mestu, za to dobimo vedno ceneje kot drugi. Laiiko vam pokažemo nove modele vseh barv, velikosti in cen.. Cene za može $8.00 do $25.00 za dečke $3.00 do $ 6.00 A! Dobro boš oblečen, če boš kupil in nosil eno naših Kuppenheimer oblek. GIMBLE KLOBUKI EDE SRAJCE THE EAGLE 410 N. Chicago St. MATT. SIMONICH, Mg**- Ko Sr K« ****** JEDNOTA Bell Phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana t državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I- podpredsednik:............Frank Boje, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. \3možni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. ........ NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn. -- POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 137-46th St., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: .Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio. !?; Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. ^ Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. bodeš: Prav si imel, hvala ti iz dna srca! Pozdravljam vse cenjene sobrate in sosestre po širni Ameriki naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi, vrli Am. Slovenec, pa mnogo predplačnikov. J. A. Kosec, I. tajnik. Zahvala. Ob priliki prerane smrti najinega ljubega sinčka Jožefa, ki se je od nas preselil v sveta nebesa dne 2. aprila v starosti 7 mesecev, se najiskrenejše ] zahvaljujeva vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za tolažbo ob tej izgubi. Zahvaljujeva se tudi g. Johnu I Plut, ga. T. Dumgham in Phoenix Horseshoe Co., ki so darovali tako | krasnih cvetlic. Vsim še enkrat iskrena hvala! Joliet, 111., 6. apr. 1912. Jakob in Ana Plut, žal. stariši. zdravilno grenko vino, ki vam popolnoma izčisti prebavni ustroj, ga okrepi in izpodbudi k njegovemu rednemu delu. Prav dobro je za želodec, za jetra in za drob, za revmatične in ne-vralgične bolečine, kakor tudi za ščipanje in krče. Zboljša vam slast in o-krepi telo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. IZ URADA GL. TAJNIKA. V štev. 15 Jednotinega glasila z dne 15. marca 1912 je bilo objavljeno iz Zahvala. Podpisana se najiskrenejše zahvaljujem slavni K. S. K. Jednoti, ki mi je tako hitro izplačala posmrtnino za mojim pok. soprogom Ivanom Pe- Imeniten glas. "Ali mislite, profesor," je vprašal za godbo goreč dečko, "da lahko kdaj kaj storim s svojim glasom?" "Well," je bil previdni odgovor, 'morda utegne priti prav v slučaju ka-cega ognja." Hitreje kakor blisk. Moj sinko," je rekel varčni oče svojemu sinu, "ekspresen vlak drdra naglo, blisk je znan po svoji hitrosti, rovšek, potom slov. dr. sv. Jožefa št. 2 repatice lete po vesmiru da prelete mi Jolietu. lijone milj na uro; ampak, primeroma Raditega to slavno Jednoto pripo-1 povedano, vse te stvari so polži, da, ročam vsem rojakom in rojakinjam v Ameriki kot najboljšo mater v slučaju nesreče. Joliet, 111., 8. apr. 1912. Ana Perovšek, Joliet, 111. Žensko, ki ma največ nakitja polži, sinko moj." "Zakaj, oče," je odgovoril mladi mož, leno pušeč smodko, "kaj pa gre hitreje kakor blisk?" 'Petak, kadar je enkrat menjan, sinko moj." Praktičen. 'Bratje in sestre," je začel znan pridigar necega dne, "čul sem mnogo pri-tožeb o dolgosti mojih pridig; zato sem sklenil, uvesti reformo. Vbodoče se bo kolekta vedno preštela, predno začnem svojo pridigo, in čim manjša urada gl. tajnika sledeče naznanilo: Vsem članom glavnega odbora K. S. K. Jednote sem danes odposlal po Wells Fargo Express Co. pisalni papir in koverte. Ker sem dobil od različnih društev naznanje oziroma pritožbe, da niso prejeli poslanega papirja in kovert, vsled tega prosim, da slavna društva jemljejo vpoštev, da je bil papir in koverte razposlan le ČLANOM GLAV NEGA ODBORA ali GLAVNIM URADNIKOM JEDNOTE ne pa na vsa društva. Ce se naznanilo zgoraj imenovanega dne v štev. 15 Jednotinega glasila pazno prečita, se bode vsakdo lahko prepričal, da je bilo razločno poročano komu se je pisalni papir in koverte poslal. Naj to zadostuje v odgovor in pojasnilo na vsa vprašanja od strani društev. Jednako sem prejel tudi mnogo in različnih vprašanj radi PODPORE ZA OPERACIJE, katero Jednota plačuje svojim članom. Radi tega pro sim vse cenjene člane K. S. K. Jednote, da vpoštevajo sledeče: Na jednaj-stem gl. zborovanju Jednote z dne U. okt. 1911, je predlagal sobrat in delegat Russ, da se bratom, kateri imajo kilo in se podvržejo operaciji, kakor tudi za vse druge notranje operacije plača samo enkrat $100.00 iz poškodnm-skega zaklada. Ta predlog je bil podpiran od del. Thomas in Jerman in tako sprejet. (Glej zapisnik jednajstega gl. zborovanja stran 23.) Kakor se mi poroča se ta sklep od strani članov tolmači tako, da je vsak član K. S. K. Jednote opravičen v slučaju operacije do zgoraj omenjene pod pore. Vsled tega naj mi bode dovoljeno omeniti, da kakor razvidno iz zapisnika, se plačujejo podpore za operacijo iz poškodninskega sklada. Radi tega je popolnoma jasno, da so tacih podpor ali odškodnin deležni in do istih opravičeni le člani in članice, ki so zavarovani (e) proti poškodbam. Ases-ment za poškodbe se razpisuje le na one člane(ice), ki se v ta namen zavaru jejo, ter so tudi le ti do podpor plačljivih iz poškodninskega sklada opravičeni. Torej denar nahajajoč se v poškodninskem skladu pripada članom in ■članicam poškodninskega oddelka, ker ga oni vplačajo. Kako mora torej jeden ali drugi član zahtevati podpore ali odškodnino za operacijo, ki naj se plača iz poškodninskega sklada, če pa on ni član poškodninskega oddelka in 3ie plačuje asesmentov v ta namen. Stvar je popolnoma jednostavna in lahko razumljiva. Nihče ne more zahtevati zavarovalnine, če za isto ni zavarovan. Nihče ne more od Jednote zahtevati odškodnine za poškodbe, če proti tacim ni zavarovan in ne plačuje asesmentov zato. Vsled tega naj blagovolijo vsi člani in članice K. S. K. Jednote vpošte vati, da do odpor proti operacijam, do kakoršnih so na podlagi pravil opravičeni, se plačujejo in so istih deležni le ČLANI IN ČLANICE POŠKODNINSKEGA ODDELKA. To pa radi tega, ker se podpore za operacije plačujejo iz poškodninskega sklada. Torej vsak član ali članica, ki hoče biti deležen(a) tacih podpor naj se čim-preje zavaruje proti poškodbam. Društveni tajniki (ice) se prosijo, da članom in članicam na sejah to po iasnijo in razložijo, kar bode odstranilo nepotrebne sitnosti in povpraševanja, kakor tudi vsa napačna domnevanja in mišljenja. Z bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. je izsledil sotrudnik lista "Excelsior". | bo kolekta, tem dalja bo pridiga." Lahko si mislimo, da je ta ženska Američanka. Je neka gospa W. L. Farmarska. Bagessen v Surah Cityju, ki je lastili- Urednik necega kmetovalskega ča ca biserov v vrednosti 8 milijonov in sopisa je prejel sledeče vprašanje: dijamantov v vrednosti 2 milijonov. "Vsako jutro, kadar grem iz hiše, naj-Vse njeno nakitje tehta nič manj kot dem dve ali tri svoje kokoši ležeče na 30 funtov. Koliko nosi naenkrat hrbtih. Nikdar več ne vstanejo. Kaj teh dragocenosti na sebi, se žalibog ne je vzrok?" poroča, pač pa, da se Mrs. Bagessen Urednik je odgovoril: "Vaše koko-vozi na plese in enake prireditve zara-1 ši so mrtve." di svojega nakita vedno v oklopnem avtomobilu in da pleše samo takrat, I Če prebrisan Slovenec Nemca slo-ako je obdana od svojih zasebnih de- vensko uči, tektivov. Življenje te bogate okinča-1 pr; gra(]nji neke železnice je nad OTVORITEV Slovenske gostilne -BO V- soboto 13. mal. travna 1911 Godba bo svirala ves dan. Pečenka za prigrizek. Najboljše pijače. Največ zabave. «i ROJAKI, SLOVENCI IN HRVATI DOBRODOŠLI Louis 1 SC«i • • • "Meet Me Face to Face" 200 Jackson St. Joliet 0*0**0*0*0*0«<>*0*<>*0*0*0*0*0»0*0*0*0*0*0»0*0*0*0*0*0l I Joliet Citizens Brewing Co- I North Collins St., Joliet, 111. ne žene zaradi tega ni ravno bogve z;ral delavce inženir-Nemec. Priganjal kako prijetno, toda na nobeno slav- je siovenske delavce k delu po nemško nost ne more iti brez nakita, ker zah- Deiavc; pa So se mu smejali. Inženir teva tako njen soprog. Ta je namreč je prosji nato nekega drugega, naj ga velik podjetnik in če bi prišla njegova nauč; nejjaj slovenskih besed, da bi žena na kako slavnost brez slovitega mogei priganjati delavce. Ko se je dragega nakita, bi vsi mislili, da stoji Uez dva dnj naučil, je vpil nad delavci: njegovo podjetje pred bankerotom in "Kranjska pošast, le počasi, teden je da so biseri že šli rakom žvižgat. Tako dolg, gospodar pa slabo plača! vsaj poročajo listi. Izseljevanje zgornjeavstrijskih rudarjev na Nemško. Iz Linca poročajo: V premogovnikih v Wolfsbergu in Tomasroithu je o-pustilo 30 rudarjev delo ter'se izselilo z družinami vred na Nemško. Izse ljevanje rudarjev iz Zg. Avstrijske zavzema vedno večje dimenzije. Šele pred kratkim se je izselilo 40 družin na Nemško. Samoumor socialističnega defrav-danta. Iz Lyona poročajo, da se je ravnatelj tamošnjega socialističnega lista "Eclair Sozialist" Henry Mafroure u-strelil 21. marca. Mafroure je bil tudi ravnatelj zveze zavarovalnic proti og- V vozu električne. Koketka, ki v vozu m dobila več sedeža, zbode sedečega gospoda: "Neotesani ste, ker ne veste, da se mora dame pustiti sedeti." Gospod: "Oprostite, že enkrat sem pustil eno sedeti, pa mi še sedaj m odpustila." Mestna frajla. "Mama! Ta gospod, ki je sedaj iz stopil, me je, ko smo se vozili skoz tu nel, poljubil." "Nesramni človek! Zakaj pa mi nisi to takoj povedala?" "Ker, ker sem mislila, da pride še— en tunel!" IPiite "Elk: Br and" ;pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Veliko Veselico -PRIREDI- Društvo sv. Cirila in Metoda itev. 8, K. S. K. J., Joliet, 111. -OB PRILIKI PROSLAVE- ♦ Društvena vast l Joliet, 111., 11. apr. — S tem se vsi člani društva Vit. sv. Jurija, št. 3 K. S. K. J. v Jolietu, uljudno obveščajo 111 opominjajo, da se udeleže skupne sv- spovedi v soboto zvečer dne 13. Aprila in skupnega sv. obhajila v nedeljo jjutraj dne 14. aprila, in sicer °mo stopili k mizi Gospodovi med °smo rrašo. ^ Smislcm pravil dr. Vit. sv. Jurija št. ' "lir a vsak član udeležiti skup- lle«;\sv. »bhajila. Vsi člai naj pridejo v dvorano sta-e cerkveob 7.45 uri zjutraj v nedeljo £ sicer vs v navadni obleki — rez unifome, da skupno odkorakamo cerkev Upam, da se udeležite pol- n°stevilno. 2 bratskin pozdravom Anon Nemanich, predsednik. Joliet, m, ,o. apr. _ (Vabilo na eselico.} Iruštvo sv. Cirila in Me- sel• St 8 KS" K- J' l,riredi ve,ik» ve" Hco v preslavo 201etnega društvena obstanki in v korist svoje bla-e v sobao, dne 13. aprila ob 8. zvečer v Stemovi dvorani. "Uri veseici bode zabave dovolj: ■cev' pet^e' gtyor in srečkanje za $10 feel"1' lgrala 50(le orkestra Jos. Stu- Ve^ab'Jo se n. to veselico vsa slo-lci„- t ruštvater vsi rojaki in roja-hr.,i- V J°lietu in okolici, kakor tudi Hrvati. a dobro postiežbo jamči Pripravljalni odbor. WCkdale' In- apr.—Dr. sv. Treh sVo Št' 98 K- S- K- J- ie sklenilo na li vJe' niesečni redni seji, da bomo ime-scuco 20. apri.a, ki se bode vršila med sobratoma Josipom Birsetom in Frank Hočevarjem. Zatorej so vabljeni vsi člani in članice in drugi rojaki in rojakinje iz Rockdala in iz bližnjega Jolieta. Imenovanega društva člani so pod kaznijo,' kateri se ne udeleži veselice, $1; samo bolezen in delo o-proste kazni. Veselica se prične ob 7. uri zvečer. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice in vse rojake in rojakinje ostajam udani sobrat John Snedic, tajnik. Sheboygan, Wis., 9. apr. — (Uradno sporočilo tajnika društva sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J.) Sporočam o društveni seji od 8. t. m., katera se je vršila v najlepšem redu. Začetek seje je bil točno o drugi uri popoldan in je trajala točno doS. ure. Izvolili smo nov gospod, odbor, v katerega so izvoljeni sledeči bratje: Bogolin Anton, 1521 So. 11th St.; Pluth Marko, 602 111. Ave.; Metelko Josip, 1021 In-Indiana Ave.; rednik, June Ignac, 214 N. Waller St., vsi v Sheboygan. Imamo pa še za voliti, kar pa upam trdno, da se bo tudi zgodilo pri prihodnji seji. Sprejeli smo 5 članov in dve članici. Predlaganih je bilo 15 novih u-dov in sicer 13 moških in 2 ženi. Društvo šteje 25 članov in 9 članic. Čast Bogu, da tako napredujemo, da bi le še tisti, kateri se še dosedaj ne zavedajo neprecenljive vrednosti znamenja sv. križa, spoznali, da sami sebi škodujejo, ter čem prije stopili pod krila matere naše slavne Jednote, katera tako materinsko skrbi za svoje otroke. Ker se je tudi zima prestrašila pomladanskih dnevov, prestraši se tudi Ti, brat po Kristusu, odpri svoje srce in spusti v njega toploto, katera se Ti ponuja, ne zamudi jo sprejemati ne le z eno, pač pa zagrabi z obema rokama in drži, da ti jo niti rjoveči lev ne iztrga in odnese v divjo puščavo; in smelo Ti rečem, danes ali jutri rekel Zvit župnik. "Zmirom so knofi med ofrom! Pre-nju, ki jo subvencionira francoska via-1 sneti nagajivci! Bom jim že poma-da z letnimi 20,000 franki. To subven- gai!" Se je jezil župnik, cijo je Mafroure poneveril. Ker ni v par tednih pride zopet darovanje, mogel pojasniti, kam je prešel vladni t0 pot za afrikanske misijone. In denar, je izvršil samoumor, da se iz- župnik je naznanil i?- lep?; ogne sodišču. | "Danes oSem dni je — poslušajte— ofer! Ofer je! Ste slišali? In sicer — Dolgovi belgijske princesinje Lujize. "Petit Parisien" poroča: Grofica Štefanija Lonyay je zato predlagala so-1 ^^ Vimajo obleke," ne knofov pri o torej ofer — za afrikanske misijone! Za zamorce v Afriki! To Vam pa prej povem: Zamorci v Afriki hodijo dišču kuratelo svoji sestri Lujizi, da ji reši zadnje ostanke premoženja njenega očeta. Kar je dobila po kraljevi smrti, je že vse izginilo in živi Lujiza zdaj v največji bedi. Likvidacija očetove zapuščine še ni končana in je že zarubljenih šest in pol milijona dolga, ki še ni izplačan. Iz rok upnikov bi pa radi iztrgali približno 8 milijonov kron, ki jih bo Lujiza podedovala, ko umrje njena teta, mehikanska cesarica Karlota. bleki, zato Vam ni treba darovati — knofov!" — In od tistega časa ni bilo več knofov med ofrom Zaje s 1500 kronami. Interesanten slučaj se je zgodil te dni v Kojetinu. Ondotna posestnica Kogfalikova je dvignila v hranilnici v Uhžicich 1500 kron. Denar je zavezala v ruto in šla proti domu. Naenkrat je zagledala poleg ceste zajca. Ležal jc, kakor bi bil mrtev. Prijela ga je ter ga zavezala v rutico, v kateri je imela zavit denar. In tako je šla proti domu ter se veselila dobre večerje. Toda kar naenkrat se je zajec zbudil, skočil z naročja ter odnesel žene ruto in 1500 K. Pač srečen lovec, ki ga bode dobil! Računi o gosposkih zakonih. On: "Pa, draga moja, najini računi za obleko so za ta kratek čas že na rasli na tristo kron!" Ona: "Mili moj! Saj so to skupni izdatki!" On: "Seve! Toda zame je pa samo ena kravata za 89 vinarjev zraven!" Imaš kaj lastnine? Vsakdo ima nekaj lastnine. Tisti, ki ne skrbe zanjo, jo navadno izgube. Najboljša lastnina vsakogar je njegovo zdravje. Čc istega ne zanemarja in če hitro prežene poprilično neraz-položenje, ima veliko upanja na dolgo in srečno življenje. Prvi znak neraz-položenja je navadno delna ali popolna izguba slasti in moči in energije, glavobol, zoprn okus v ustih, nečist jezik, zapeka. V takih slučajih pričnite takoj uživati Trinerjevo ameriško Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111 svoje dvajsetletnice v soboto 13. aprila 1912 V bivii Golobičevi dvorani. .... - _:_* Na programu bo slov. govor in petje. Srečke se bodo vlekle za $10 cekin I Srečke »o veljavne za vstopnice. Mnogo zabave in okrepčila. Vti »obrati in rojaki, ter rojakinje se uljudno vabijo na to R«iq veselico, JOSIP KLEPEC, javni notar, Joliet, 111. PRATIKE Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti vsakdo, ker prodajamo jih eno za 5c. 25 za SI, Pišite po nje danes. AMERIKANSKI. SLOVENEC, Joliet, Illinois. .Iouctju. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. Edini Slovenski zlatarski trgovec ur verižic in prstanov in vsakovrstne zlatnine. Se vam priporočam rojakom in rojakin|am da se pri meui oglasijo če potrebujete k »j zlatnine predno zane-set e svoj denar.tujoem. Moja" zlatuina je popolnoma jaračena, moji stroSki so mali; za-vol t«ea dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, El- fiu, Waltham, Ham ton in Illinois. Imam na ibero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače jludl ue pa tujoe. Pri roeni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po z;edlnjenlh državah. FRANK BAMBIČ 306 Granite Si. JOLIET, ILL. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, Joliet. A Prijateljem in znancem naznanjal* da lem kupil Mauserjev talun, kjer mm lahko najdete vaak čas in ae okrepčat*. V zalogi imam najbolj ia vina in drag« pijač«. •J? •i? i? YEST Kitajska pravljica. 1 a i Jjv £5 Ta dogodba se je vršila v starih, starih, nepozabnih časih, ko se še ni pisalo letopisov. Tudi v onih časih so delali ljudje neumnosti, toda nobenega ni bilo, ki bi zapisoval te neumnosti. Radi tega smatramo mogoče lastne pradede tako pametnim. V teh starih, nepozabnih časih je prišla vest na svet. Rodila se je v neki tihi noči, ob uri, ko vse — premišljuje. Reka misli v mesečni svetlobi, trsje, trava, nebo, vse misli po noči. Radi tega je tudi lahko mirno. Čez dan šumi vse in živi, in po noci molči vse in premišljuje. Buba misli, v kako pisanih barvah se prikaže kot metulj. Rastline iznajdujejo po noči cvetli ce, slavčki pesmice in zvezde — pri-hodnjost. In v taki noči, ko je vse premišljevalo — je pa prišla vest na svet. Mesec je pobelil njen obraz in zvezde so prižgale ogenj na dnu njenih oči. In tako je potovala vest po svetu. Godilo se ji ni dobro in ne slabo. Živela je kot sova. Čez dan ni hotel nihče govoriti z vestjo. Nihče ni imel časa za to. Tu so nekaj zidali, tam nekaj podirali. Vsak se je branil z rokami in nogami: "Ali ne vidiš, kar se dogaja okrog in na okrog? Tu se vlači kamenje, tam prihajajo konji. Dobro moramo paziti, da se ne ponesrečimo. — Kdo ima tedaj dovolj časa, da bi govoril s seboj, — o vest?!" Po noči pa se je gibala vest popolnoma neženirano. Posečala je najbogatejše mramorne palače in najubož-nejše koče. Prav na lahko se je dotaknila speče osebe. Vzbudila se je oseba, opazila v temi žareče oči in vprašala: "Kaj hočeš?" "Kaj si napravil danes?" je vprašala vest s tihim glasom. "Kaj sem napravil!? Mislim, da nič kaj posebnega!" "Pomisli!" "Mogoče, da sem..." Vest se je oddaljila k drugemu in ni ga bilo človeka, ki bi lahko še zaspal, kogar je vzbudila — vest. Celo. noč je premišljeval o tem, kar je delal čez dan. In mnogo, česar ni mogel slišati v drvenju in vrvenju dneva, je slišal v tihoti premišljajoče noči. Le malo ljudi je lahko mirno spalo. Vseh se je polastila brezspalnost. Celo bogatim niso mogli več pomagati ne opij in ne zdravniki. Celo modri Li-hancu ni vedel nikakega sredstva proti tej zlobni brezspalnosti. Lihancu je imel več denarja, več njiv, več hiš kakor drugi. Radi tega so ljudje mislili: Ako ima vsega več kakor drugi, mora imeti tudi več razuma. In imenovali so Li-hancuja modrijana. Toda ravno Lihancu je trpel najbolj na brezspalnosti, a ni vedel, kaj mu je napraviti proti njej. Vsi so bili njegovi dolžniki in vsi so delali svoje celo življenje, da so poravnali svoje dolgove. Tako modro je ukrenil Lihancu. Ko modri mož je vedno vedel, kaj ima storiti. Ako ga je okradel njegov dolžnik in ako so ga zasačili, pretepel ga je Lihancu v svoji modrosti do krvi, da je služil drugim za vzgled. In čez dan se je zdel zares zelo moder: kajti ljudje so se ga bali. Po noči so se pa podile Lihancuju vse druge misli po glavi. "Zakaj krade? Ker nima ničesar jesti. In zakaj nima ničesar jesti? Ker nima časa, da bi kaj zaslužil: cel dan ne more nič drugega začeti, ker mora \ racati svoj dolg s svojim delom." Modri Lihancu se-je moral večkrat smejati. "Dobro! Izkaže se, da me je okradel in jaz pa sem temu kriv!" Smejal se je, zaspati pa vendar le ni -mogel. In tako daleč so prignale brezspalne noči Lihancuja, da je vkljub svoji veliki modrosti naznanil nekega dne: "Vsa polja jim vrnem, vse hiše!" Sedaj so pa začeli upiti sorodniki našega Lihancuja: "To ima od brezspalnosti. Brezspalne noi!". ie odgovorila vest. "Jaz sem vest!" "In po postavi si izpridena ženska. raostava se glasi: Ako pride ženska po noči k tujemu možu, — smatra naj se jo izprideno in naj se jo vrže v ječo! Torej si izpridena ženska, ako li nočeš biti tatica!" "Jaz, izpridena ženska!" je zavpila rest. "Kaj misliš vendar?" "Ah, ti nisi ne izpridena ženska, ne tatica, ti se le nočeš ravnati po postavah. Tudi za ta slučaj je poskrbljeno v postavi: Kdor se noče ravnati po postavah, je hudodelec in zapreti ga je treba. Zvežite to žensko in pahnite jo v ječo, kot hudodelko, o kateri se sumi, da je tatica in nemoralno ženšče in o kateri se je ravnokar dognalo, da se upira našim postavam!" In zvezali so vest in jo vrgli v ječo. Od tega časa ne nadleguje vest nikogar več. Nehali so misliti na to. Tu pa tam se zgodi, da zavpije kak neotesanec, ki je nezadovoljen z mandarinom: "Vi nimate vesti!" In takoj se mu pokaže pola, na kate ri je zabeleženo, da je vest zaprta. To je .toliko, kakor: "Mi imamo vest, ako jo lahko drži mo zaprto!" In neotesanec molči. Izprevidi, da imajo mandarini prav. In ljudje žive od onega časa dalje prav mirno, mirno! Ne tako strašno. Angleški spisal F. Phillips. Pc»l. PoJravsk'. Prodajaluica je bila velika, opremljena z zrcali in električno osvetljavo ter z izhodiščem na široko ulico. Lastnik, master Harding, je začel svoje dni trgovino zelo skromno. Govorili so, da je hodil naokrog s telit nico na glavi, toda sedaj Hardingova prodajalnica ni imela tekmecev. Harding je stal kakor mejnik, po katerem so kazali mimogredočim pot. Takoj za Hardingom so se tresli drobni ba-rantači, a to ne brez vzroka. Meso je prodajal za celi "pens" ceneje nego sosednji mesarji. Cena, po kateri je prodajal kruh, je privajala najbližje peke kmalu v hišo za delavce. Škornje, tkanine in različne drobne reči je prodajal po tako nizki ceni, da so se najbolj krotki konkurenti zgražali in obupovali. Toda Harding se ni brigal za nič. Edino, za kar se je zanimal v življenju razun denarja, je bila njegova hči. Imel je samo eno. Matevž Harding je bil debel in neokreten, Sibila pa tanka in gracijozna. Master Harding je bil oduren človek z malimi, poželjivimi in prešinljivimi očmi. Sibila pa je bila kaj mična deklica in oči je imela kakor košček modrega neba. Hardinga je vsakdo sovražil, Sibilo pa je imel vsakdo rad. A pri vsem tem sta oče in hči zelo ljubila drug drugega. Oče se je kazal pred oboževano hčerko le od najboljše strani in Sibila ga je smatrala za najboljšega, za najbolj velikodušnega človeka, katerega nihče ne zna oceniti, toda to je trajalo samo dotlej, dokler se ona ni zaljubila. Zaljubila pa se je v Karlesa Boron-sa, sina malega trgovca s papirjem, Hardingovega soseda, in master Harding je izjavil hčerki, da jo rajši vidi v grobu, nego bi jo imel dati sinu drobnega prekupca, ki nima kredita niti za sto funtov šterlingov. Brezdvomno pa je Sibila podedovala po očetu krepak značaj, ki ga je privedel od tehtnice do — skladišča; naj je pa bilo kakor je hotelo, povedala je očetu, da ne preneha ljubiti Kar-' lesa in da je pripravljena čakati dotlej, da bo zmožen preživeti svojo ženo. "Jaz ne prelomim dane besede", je dejala. "Jaz tudi ne prelomim svoje", je mračno omenil oče. "Rajše te vidim mrtvo. Zapomni si to, gospodična!" Sedela sta skupaj v sobi za goste pri toplem ognjišču, kakor navadno ob večerih. Na mizici pred Hardingom je stala steklenica "whisky", kotliček z vodo, citrona in sladkor. Bil je navajen na poslednjo pipo tobaka izpiti na noč kupico "groga". Da napravi konec temu razgovoru, je začel greti vodo. Deklica je vstala, se približala očetu in pokleknila predenj. "Oče", je rekla ljubeznjivo, "dovoli mi, da vzamem Karlesa. Saj ga ljubim." "Budalost", zakriči Matevž jezno. "Ker ga ljubiš, ga tudi nehaš ljubiti.. . Ali je mar malo ženinov na svetu in to še bogatih?" "Jaz njega nikdar ne neham ljubiti, a tudi on mi ostane zvest. Oče, v tvojih rokah leži sreča vsega mojega življenja! Ne huduj se! Premisli si vse dobro!" Master Matevž je vdaril z roko ob mizo s tako močjo, da je vse zazvonilo. "2e enkrat sem dejal", je zakričal, "da ti ne boš Boronsova žena, prise-žem ti to. Če ga pa vzameš brež mojega dovoljenja, pa živi kakor hočeš! Radi mene celo lahko umreš od sladu z možem in otroci vred. To je moja zadnja beseda!" Vstala je bleda in s stisnjenimi zobmi. "Ne, jaz ga vzamem!" je rekla, "to je moja zadnja beseda!" In šla je iz sobe. Master Harding je dvignil obrvi ter se zagledal v posodo za vodo. Vedel je, da je lijegdva hči krepkega značaja; znano mu je bilo, da jo Karles ljubi. Stari Borons je bil že dopoldne prišel prosit dovoljenja za ženitev. Kako prepreči ta zakon? Na kak način? Master Harding se je zamislil ter delal različne načrte. Niti za trenutek ni pomislil, da so njegovi dokazi podli in prezirljivi. On je le premišljeval in premišljeval, a konečno jo je pa le iztuhtal. Od tega dne naprej si je postavil nalogo: ubiti s svojo trgovino starega" Boronsa z vsemi mogočimi sredstvi. Skladišča Hardinga so se napolnila s papirjem, s pisalnim orodjem, s črnilom in z različnimi albumi. Ako je revni starec odnehal pri kakem predmetu ter ga prodajal po šest pensov, je Harding odločil isti reči ceno štiri in pol pensa. Borons je bil pripravljen dajati blago za isto ceno, toda Harding je se bolj znižal ceno. Zgubo si je pa nagradil s čim drugim, toda za Boronsa je pa bila usodepolna. Zanj je pomenilo to popolno ugonobljenje. Starec ni prenesel tega udarca ter je umrl. Navajen je bil zreti v oči vsakomur, ker vse svoje življenje ni delal dolgov, zato ni mogel preživeti te sramote, ki mu jo je povzročilo ban kerotstvo. Umrl je in njegov sin, ki je sicer podedoval pošteno trgovino, je bil prisiljen vdinjati se za pisarja pri odvetniku, ker razun skromne plače ni imel nikakih sredstev za življenje. Sibila je zapustila očetovo hišo, ko je še malo poprej povedala očetu takšnih besed, da jih niti on, niti ona nikdar ne pozabita. "Ti si vzrok smrti starega človeka Boronsa!" je rekla Sibila. "Imaš njegovo smrt na vesti. Nočem bivati dalje pod tvojo streho, nočem nositi o-bleke, ki mi jo ti kupuješ, nočem jesti tvojega kruha. Rajši umrem od gladu ob enem s Karlesom, kakor živeti v tem razkošju, ki ga imam od tebe." Master Harding je začel kričati, ropotati, ona je pa vztrajala pri svojem. "Jaz ne ostanem — ne morem ostati!" Na ta način je prišlo uprav narobe. S svojo trdovratnostjo je Matevž le pospešil poroko svoje hčerke z mladim Boronsom. Vendar namesto skromne zadovoljnosti, v kateri je mogel živeti mladi par, je morala pričeti življenje v tesni sobici z dohodki petnajst šilingov na teden, katere je prislužil sedaj Karles. Sibila je po cele dneve pisala pisma na podlagi inseratov v časopisih ter si pridno iskala kako delo. Toda delo se ni dalo tako lahko najti. Dela ni niti za izkušene roke, Hardingova hči pa v delu ni bila- izkušena. Toda naposled se ji je posrečilo najti delo v nekem fotografičnem zavodu, kjer je opravljala knjigovodstvo, dopisovanje, sprejemala prišlece in tudi zaslužila s tem po en funt šterlingov na teden. Tako sta preživela mlada zakonska leto dni. Proti koncu leta je prišla Sibila v take okoliščine, da je morala pustiti službo. Rodila se ji je hčerka. Mlada žena je cele tri tedne visela med življenjem in smrtjo. Ker se ni odločila, da bi šla v bolnišnico, je ležala po cele dneve in stokala sama v svoji sobici, v ozki, temni, poprečni ulici, odvisna od gospodinje, stanujoče poleg njih. Karles pa je sedel v pisarni ter s težkim srcem mislil na svojo ženo. Ze je zastavil vse, kar je mogel. Sebi ni privoščil niti najpotrebnejšega, samo da je le ženi mogel olajšati usodo, toda s petnajstimi šilingi na teden ne opraviš mnogo. Ker je bilo treba plačati zdravnika, zdravila, in stanovanje, je bilo zelo težavno obrniti nekaj za poboljšek življenja. Karles je ves prestrašen o-pazil, da njegova ljubljena žena peša od dneva do dneva. Sibila je umirala; želja njenega očeta se je za polovico že izpolnjevala; umirala je vsled revščine, in to v enem letu po svatbi. Nekega večera je odprla oči in dolgo gledala moža. "Karles!" ga je poklicala. Stopil je k postelji, prizadevajoč si kazati se veselega in mirnega. "Kaj mi poveš, moja duša?" "Karles, kadar umrem, kdo bo skrbel za najino deklico?" "Sibila, prenehaj!" Ni se mogel ubraniti joka. Čutiti svojo onemoglost, to je bilo zanj nekaj strašnega. Toda upal je, da bo še mogoče jo rešiti. Nemara pa mu — master Harding odpusti? Pozno zvečer je že prišel skupno s tastom po ozkih stopnjicah v svoje stanovanje. Treba mu je bilo dolgo in vneto prositi masterja Hardinga. Starec je bil še dolgo hladen in neupogljiv. A naenkrat ga je pa premagal kes in Harding je začel ihteti. "Bog, odpusti mi!" je zaklical. "Pe-ljite me k njej, kmalu, kmalu!" Dolgo sta šla navzgor po ozkih, temnih stopnjicah. Končno je Karles odprl duri. V sobi je bilo temno. Starec je komaj spoznal svojo hčer, ležečo na postelji". "Za Boga, prižgite kmalu svečo!" je dejal s hripavim glasom. Karles se je ob enem ž njim sklonil! rPŽjji k bolnici. Njene roke so ležale na odeji. Oče se je tiho dotaknil njenih rok ter prestrašeno zakričal. Zgrudil se je na kolena, tresoč se in težko dihajoč. Borons je pokleknil k njemu, prizadevajoč si poizvedeti, ali še bije srce mlade žene. Toda žila ni utripala — usta niso dihala. Harding je segel z roko po deteta, ki je ležalo poleg matere. Toda tudi dete je bilo hladno, kakor marmor. Starec je v grozi pogledal Karlesa in razumel vse, tudi dete je umrlo. Harding niti na otroku ni mogel odkupiti svoje krivde, k' jo je povzr, hčerki. Matevž je hotel vstati, t izba se je vrtela ob enem ž njim, strop se je udri, stene so se dvignile, P° citrona in sladkor so stali na Pre)" šnjem mestu. Master Harding se je zraviial in 51 drgnil oči, vlažne od solz. Komaj Je mogel govoriti, tako je bil ganjen- "Imel sem hude sanje, Sibila, ze° hude sanje. Pojdi, ako hočeš, k staremu Boronsu, a povej tudi Karles^ da privolim. Jaz privolim, duša moja- — Lahko ga vzameš!" ---- -i---- Tudi mera! Urednik Kislina: "No! Kako dote' ste pa zopet grizli na tej pesmici- _ Stihotvorec Golomošnik: "Tri svinc" nike dolgo." Prepričan! smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roko prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zauloge.ali p» za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. N ENAVADNA SLABOST Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano TRINERJEVO Zdravilno Grenko Vino 'I o naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti P" U L.. , ' , BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU... VZDIGAVANJU in KOVCANJU. in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH. TR1NERS tlffri bittcr-w1m f * trinenovo Horkev^o ^"'»«<1 b/JOSEPH "RINER SAsUamd A C. JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AYE. CHICAGO, ILL. ft edina slovenska tvrdka Zastave, regal i je, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. ' CENE NIZKE. F\ KERŽE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ KnaBSBBSBSSOBti^ja^^ h malega raste veliko! | P ACtlIX»,__i. i _______• 1 • • A 1 » 1», • . • I • Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na Prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa <-"Smeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. pomini na moje romanje v Sv. Deželo. II f f Rev. Jos. k Pollak. The Joliet | National \ Bank | JOLIET, ILLINOIS I Kapital in rezervni (klad \ $400,000.00. 11 ROBT. T. KELLY, pr-d.. K CHAS. G. PEARCE, kaiir g IIIIllISIIHIIIIIHHUmillllfi S. OLH A, blag . ^ružba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- S S nja in dr"gih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega Zastopnika. -okalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. ^^Naše geslo; Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiuiiiiiiimnnmiiiiiiiiimiiuiiiiS SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. 0 Joliet Slovenic Bottling Co. N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Angleščina brez učitelja! °avodiIu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: v- KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik. 16. Zgodovina in lega Jeruzalema. (Dalje.) Kljub temu pa, da je Jeruzalem sezidan na gorah, vendar nima razsež-nega obzorja, ker je krog in krog obdan od druzih gora. Proti vzhodu je Oljska gora, proti jugu gora slabega sveta, proti zapadu gora Gihon, na kateri je bil maziljen Salomon, proti severu pa gora Skopus, ki prav za prav ni nič druzega, kakor severni del Oljske gore. Vse te hribe ločijo od Jeruzalema jako globoke doline in sicer proti vzhodu dolina Jozafat, proti jugu dolina Hinon, proti zapadu pa Gihon. Le proti severu je visoka planota. Ker so vse tri doline globoke in hribi strmi, se je sovražnik Jeruzalema vedno le od severa mogel lotiti. Mesto je obzidano s 13 m. visokim in skoraj 2 m. širokim zidom, ki ga je sezidal 1. 1534. sultan Soliman na mestu starega zidu, ki je bil vsled starosti razpadel. Turška poslopja in zidovja navadno razpadajo, ker jih nihče ne popravlja; jeruzalemski zid pa je še jako dobro ohranjen, ^fikozi zid v mesto vodi 8 vrat. Celo mesto je razdeljeno v štiri dele, ki se ločijo po veri, šegah in jeziku. Najlepši je del Armencev na Sijonski gori, ki je tudi najvišji. Na vzhodni strani Sijonske gore in v dolini Tiropejon je najbolj vmazan mestni del — del judov; del mohamedanov je krog Omarjeve mo-šeje; del latinskih kristjanov pa okrog božjega groba. Kakor vsako jutrovsko mesto, tako ima tudi Jeruzalem ozke, temne ulice, v katerih je tu in tam prav mnogo podrtij in razvalin. Le novi zunaj mestnega zidu ležeči del Jeruzalema, katerega so v najnovejšem času sezidali evropejci, ima široke, lepe ulice. Po temnih in ozkih ulicah korakajo počasno judje suhega lica in nemirnih, plašljivih oči, kakor bi se zavedali velikanske krivice svojih pradedov. Oble čeni so v dolge halje temne barve. Kakor veselo in živo je po drugih ju-trovskih mestih, tako otožno tiho je v Jeruzalemu. Kar nehote se spomniš besed preroka Jeremije, ki poje: "Vsi, ki po potu gredo, ploskajo nad teboj z rokami, žvižgajo, in se svojimi glavami majejo nad jeruzalemsko hčerjo: Je li to mesto, pravijo, dovr šene lepote, veselje sveta?" (Žal. pes. 2, 15.) — Če korakaš po ozkih ulicah, čutiš pač, kako vlada krog tebe grobna tišina in molk, ki ti vzbuja otožnost in žalost. Ako pa zapustiš tesno jeruzalemsko zidovje in pogledaš na mesto raz katerega iz mej bližnjih hribov, zlasti z Oljske gore, se ponudi tvojemu očesu tako veličasten prizor, da te kar nekako omami in očara. Večkrat sem gledal raz Oljske gore prav od tam, odkoder je gledal Zveličar na Jeruzalem, ko se je nad njim milo razjokal. Gledal sem na sv. mesto, ko so žarki pomladanskega jutranjega solnca poljubljali visoke zvonike, kuplje in vitke minarete, in dozdevalo se mi je, kakor bi gledal —'kakor nekdaj sv. Janez v skrivnem razodevanju — pred seboj ne več pozemeljskega, marveč nebeški Jeruzalem — "dolu grede z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta olepotičena svojemu ženinu". (Razod. 21, 2.) — Ako od daleč gledamo na mesto, moramo vsklikniti, kako lep je Jeruzalem in kako opravičeno je bilo — rekel bi — zaljubljeno navdušenje sv. pisavcev in pevcev, ki so s tako vznesenimi besedami popisovali lepoto tega svetega kiaja. Tedaj spoznamo, zakaj sv. knjige nebes ne primerjajo s kakim jjrugim mestom. Ako pa že pogled na pozemeljski Jeruzalem tolikanj navduši naša srca, kaj bo šele občutilo to vbogo slabotno srce, ko bo zagledalo enkrat duhovni Jeruzalem, nebesa! 17. Sv. Saljvator — Nekateri obiski. Dne 19. februarija smo maševali v prostorni frančiškanski farni cerkvi sv. Odrešenika. Po maši smo ogledali velikanski samostan, ki je največji, kar sem jih do sedaj videl. V tem samostanu prebiva kustos frančiškanske po krajine ali kustodije Sv. Dežele, katerega pa prav takrat, ko smo se mudili v Sv. Deželi, ni bilo doma, bil je na redovni vizitaciji v Egiptu. Samostan je bil silno prostoren in ima za več kakor sto redovnikov celic. Lepa in znamenita je zlasti samostanska knjižnica, ki je jako bogata in silno lepo vrejena. Število redovnih bratov je veliko. Bratje so raznih narodnosti, večino imajo Italijani. Mej lajiki jc pa tudi mnogo Nemcev. Na samostanskem dvorišču je velika tiskarna, katero vodi eden izmed patrov; poleg tiskarne je livarna črk. Tiska se v tej tiskarni arabsko, sirsko, hebrejsko in skoraj v vseh evropejskih jezikih. Črke si vlivajo sami. Tudi knjigoveznica je jako velika in je prav blizu tiskarne. V tem samostanu so pa tudi delavnice za čevljarje, krojače, mizarje, kovače, mlinarje, peke in izdelo-vavce testenin, zlasti Italijanom tolikanj priljubljenih makaronov. Ne goji se pa le navadna obrt, goje se tukaj tudi lepe umetnosti, slikarstvo, kiparstvo in umetno mizarstvo. V raznovrstnih delavnicah dela približno 30 bratov lajikov in 170 delavcev. Domači dečki imajo tukaj lepo priliko, učiti se katerega koli rokodelstva. V samostanu je tudi velika lekarna, katero prav pridno rabijo Jeruzalemci. Poprečno dobi tukaj vsako leto 15,000 bolnikov potrebnih zdravil, večinoma brezplačno. Vsako leto da samostanski lekarnar zdravila na približno 31,-000 receptov. Samostan sv. Odrešenika zdržuje v Jeruzalemu še dva druga samostana, dve sirotišnici, štiri ljudske šole in 388 hiš, v katerih prebiva približno 400 vbožnih družin. Tako skrbi v Sv. Deželi frančiškanski red ne le za dušni, marveč tudi za telesni blagor ne le katoličanov, marveč tudi drugovercev. Stroški za vzdrževanje vsega tega so silno veliki, pokrijejo pa se iz tega, kar se nabere po Evropi, zlasti veliki teden, za varuhe Božjega groba. Samostanska cerkev je farna cerkev za vse katoličane latinskega obreda. Cerkev je nova, ima tri ladije, lepa, slikana okna, prekrasen marmornat veliki altar in visok zvonik, raz katerega prav lepo vidiš na Jeruzalem. Da se je ta cerkev mogla tako lepo sezidati, se moramo zopet zahvaliti velikemu dobrotniku Sv. Dežele, presvit-lemu cesarju Frančišku Jožefu. Prav blizu frančiškanskega samostana je samostanski hospic, katerega so leta 1895 znatno povečali vsled podpore amerikanskih katoličanov. V tem hospicu je prostora za 200 romarjev. Premožnejši romarji dajo nekaj odškodnine, približno 2 dolarja na dan, manj premožni plačajo manj, ubožni romarji pa — in tudi takih je vsako leto veliko — dobe vso postrežbo in hrano zastonj. Kmalu po sv. maši smo napravili potrebne ali vsaj navadne obiske. Spremljal nas je mestni župnik p. Hermet, ki je po rodu Čeh. Najpoprcj smo obiskali jeruzalemskega patriarha, prevzvišenega gospoda Ludovika Piavi iz frančiškanskega reda, ki nas je z veliko ljubeznivostjo in prijaznostjo sprejel. Kakor nam je znano iz sv. pisma je bil sv. apostelj Jakob prvi jeruzalemski škof. Na cerkvenem zboru v Kaljcedonu je bil 1. 451 jeruzalemski škofijski sedež povzdignjen v patriar-hat. Leta 1291 je bežal zadnji jeruzalemski patriarh pred mohamedani v Ako, kjer je pa z mnogimi drugimi beguni vtonif. Leta 1847 je papež Pij IX. po 556 letnem prestanku zopet vstanovil jeruzalemski patriarhat. Patriarhova palača je sicer pripro-sta, vendar pa lepa in prostorna. V tej palači stanujejo patriarh, njegov pomožni škof, kanoniki. Ob jednem pa je ta palača tudi semenišče. Tukaj se vzgojujejo semeniščniki po zimi, po leti stanujejo pa v prijazni vasici Bet-džala blizu Betlehema. Južno od patriarhove palače je na-mestna stolna cerkev. Prava stolnica bi bila cerkev Božjega Groba, ker pa ta ni lastnina katoličanov, so sezidali namestno stolno cerkev, posvečeno 1 1872 na čast Jezusovemu sladkemu imenu. Posebno lep je v tej cerkvi marmornati tlak. Veliki altar iz po zlačenega brona je dar avstrijskega cesarja. Altar Matere Božje je dar Napoleona III., lestenci so pa nadvoj vode Maksimilijana dar. Od patriarha smo šli obiskat avstrijskega nadkonzula našega rojaka preblagorodnega gospoda Pogačarja, nečaka nekedanjega ljubljanskega kne zoškofa Janeza Zlatousta. Tudi ta gospod nas je kot rojake prav prijazno sprejel in večkrat smo bili pozneje še v njegovi ljubeznivi družbi. Popoldne smo obiskali avstrijsko gostišče, avstrijski hospic, ki je res lepa zgradba, na katero smo avstrijanci lehko ponosni. — Vsak popotnik se čuti, ko je v ptujini prišel do zaželje-nega cilja, vendar le nekako ptujega tam. Obdajajo ga ptuji ljudje, ki se ne zmenijo zanj, ptuje navade vidi, čuti se osamelega in toži se mu po domu. Kako dobro de nasprotno popotniku, ako ga sprejmejo na ptujem z izredno prijaznostjo, ako najde tudi tam priljubljene domače navade. To čuti vsak avstrijec v Jeruzalemu, ako je gost avstrijskega hospica. Že v sredi prejšnjega stoletja se je mnogo delalo na to, da bi se zgradilo v Jeruzalemu gostišče za vse narode avstrijske države. Leta 1855 so kupili po prizadevanju kardinala dunajskega nadškofa Otmarja Raušerja stavbni prostor. Leta 1857 so pričeli se zidanjem, ki je bilo pa zavoljo visoko nakopičenega gramoza silno težavno. Manjkalo je voz, ki bi vozili gramoz; odnašali so ga tedaj na kamelah. Delalo je skoraj vedno po 2000 ljudi, zato pa je bilo poslopje že sredi oktobra 1858 dovršeno; stalo je brez notranje o-prave 100,000 dolarjev. Poslopje je 50 m. dolgo in 22 m. široko, jako prostorno. Gostišče je zidano na teraso, ki se pride na njo po stopnjicah vse vkrog ohsajenih z raznimi lepimi cvetlicami. Vrt se razprostira tudi vkrog celega poslopja. — Prvi sad te prepo-trebne stavbe je bil, da je število romarjev silno narastlo. Res je v Jeruzalemu zdaj dosti gostilen, toda v gostiščih najde romar poleg izvrstne postrežbe, za katero skrbe sestre boro-mejke, ljubeznive predstojnike, ki govore naše jezike, in mu vedo svetovati in ga obvarovati, da ne pade v roke neusmiljenim oderuhom. Vodja avstrijskega hospica je bil dr. Fellinger, duhovnik linške škofije, podvodja pa duhovnik celovške škofije Slovenec dr. Erlih. Oba prijazna, ljubezniva gospoda sta nas sprejela kakor ljube rojake in marsikateri izmed naslednih izletov smo napravili v družbi enega ali obeh teh gospodov. V Jeruzalemu so razun drugih žen- skih redovnic tudi sestre sprave (re paratrices), ki zadostujejo se svojim molitvami pred vedno izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom za raznovrstne hudobije, s katerimi žalijo ljudje Boga svojega Gospoda in prihodnjega sodnika. Zadnji predpustni teden je v kapelici teh sester očitna spravna pobožnost, pri kateri se pridiguje vsak dan v drugem jeziku. Ta dan je imel ravno dr. Fellinger nemški govor, pri katerem sem videl tudi pomožnega škofa jeruzalemskega. Ganljivo je tudi petje teh pobožnih redovnic, zlasti so pretresljivi njih zdihljeji: "Gospod, prizanesi jim, ker ne vedo, kaj delajo!" Že popoldne pred službo božjo pri sestrah sprave in zopet po službi božji smo obiskali cerkev Božjega Groba, katero moraš, ako hočeš dobiti vsaj nekaj jasnosti, seveda večkrat obiskati. Kar sem videl pri prvem in naslednjih obiskanjih te najimenitnejše cerkve, popišem tukaj skupno. (Dalje prih.) Garnsey, Wood & Len n on Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET, ILL J. P. l£ING & 0bštev.kaon lesni Clinton in Desplaines Sts. Joliet National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, IE Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Bray-eva Lekarna iSepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1*4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet The Will County National Bank Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarae alo& ter poiilja denar na vse dele av«s&. Kapital in preostanek ?3oo,ooe.« C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. a Kajzerhor se imenuje slovenska gostilna "na hribu", kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba. Anton Dowiak, lastnik 1100 N. Broadway Joliet, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše ms to po aajaižji ceni? Gotovo I V mešalo J. & A. Pasdertz »e dobijo najboljie sveže ia prek* teae klobase in najokusnejše mew. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj it, poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba J* •aše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v aašej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531- N. W. Pfcaae lu« Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bomo vsote} postregli z najnižjimi tržnimi o» aamL Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hii in poslopij mckld ia trdi les, late, cederne stebre, desk ia iiaglne vsake rrste. Naš prostor je na Desplaiaea niiet Miza novega kanala. Predno kupiš LUMBER, cglui a* ,ri nas in oglej si našo zalogo I Mi t« Vemo zadovoljili in ti prihranili d yv. JT. LYONS Naš Office in Lumber Yard na vogla DBS PLAINES IN CLINTON STft Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., rees-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakšf, lastnik. Box 657. Crockett Cat TR0ST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na IM Jefferson Street Joliet IE Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefoa 80& 402 Ohio Street JOLIET, ILL. C. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet 111. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street NORTH CHICAGO, ILL. i Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljia californijska vina. VSI DOBRODOŠLI! S t raka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav.. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Joliet Steam Dye Bo« Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU 8CHAGER North Chicago Street ▼ novi hiši Joliet National Banko. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. MATI. ■■i i n i i r asesffl Edini sin je ležal na smrtni postelji. Bil je to četrti večer smrtonosne bolezni. Soba je bila napolnjena z gor-kim zrakom; strežaji so bili utrujeni in zmučeni. Bolni deček je premikal glavo z ene strani na drugo ter zdihoval. 2e tri dni je samo zdihoval in stokal, a iz-pregovoril ni niti besedice. Oče ni mogel nazadnje že več gledati trpljenja bolnega sina, odšel je ven na vrt,, da se navžije svežega zraka. Zunaj je naletel na smrt, ki se je plazila krog hiše. "Kdo si?" je vprašal v strahu, če tudi je dobro vedel, koga ima pred seboj. "Ti veš!" odgovorila je smrt. "Ali •i že pripravljen?" "Pripravljen?" vprašal je oče boječe in na čelo mu je stopil mrzel pot. "Vzeti moram eno življenje iz te hiše!" je rekla smrt. "Potem vzemi mene!" odgovoril je oče, "toda prizanesi mojemu sinu! Varoval sem ga od zgodnje mladosti, skrbel sem zanj, da je postal velik in krepak, njegovo telo in njegovo dušo sem ojačil. Pazil sem nanj kot na punčico v svojem očesu. Vzemi le mene, smrt!" A neizprosna smrt je iztegnila svojo roko in rekla: "Idi!" Hipno je zavalovila življenja polna kri po žilah očeta in zdelo se mu je prenagljeno, da se je ponudil smrti mesto sina. Bil je mož v najboljših letih. Ozrl se je okoli, videl livade, na katerih se je igral v svojih otroških letih. Tam zadaj se je dvigala, skrita med drevesi, vaška cerkev. Ob njenih nogah so hiteli v daljino valovi srebrne reke in melanholično udarjali ob bregove. Vsa okolica ga je pričela naenkrat zanimati in jasno so mu vstajali pred očmi razni predmeti, ki jih ni popreje — nikdar opazil. Smrt je še vedno držala iztegnjeno roko proti njemu. Oče se je boril sam s seboj, toda čimdalje se je boril, tem slabejši je postajal, tem bolj je naraščala želja, živeti dalje. Tu je bil v vrtu, ki ga je nasadil, zraven je ležal travnik, na katerem se je tolikrat igral kot otrok. Cvetlice so zapirale svoje kelihe in se pripravljale k počitku, vse naokoli je vladala tiho-ta in vsak najmanjši šum, vsak glas se je cul razločno. V daljavi se je oglasil rezek žvižg lokomotive, poznal je vlak, ki je drdral tamkaj mimo in s katerim se je vozil tolikokrat, a odslej m ne bo nikoli več. Kaj naj stori? V svoji duši in naravi ni našel nobenega odgovora. Ptički so se še vedno gugali na vejicah in oživljali drevje in grmičevje, povsod je videl kliti življenje, ki se mu hoče sedaj sam odreči. V hlevu je zarezgetal eden njegovih konj. Zalajal je njegov pes in storilo se mu je milo. "Ali si pripravljen?" vprašala je smrt še enkrat. "Ne, ne — ne morem iti!" je odgovoril tiho. Potem se je pa obrnil in šel s povešeno glavo nazaj v hišo. Ni mogel več iti v sobo, v kateri je ležal njegov sin. Splazil se je v svojo sobo in se vsedel k odprtemu oknu ter poslušal, kako burno mu bije njegovo srce. V bolnikovi sobi pa je sedela mati in obe sestri, da strežejo bolnemu dečku. Ko je legel mrak na poljano, se je dvignila mlajša sestra in odšla na vrt, da bi se razvedrila. Tudi ona je videla sloko postavo in tudi ona je vedela, da čaka na vrtu smrt... "Imeti moram žrtev v tej hiši!" je zopet izpregovorila smrt. "Prizanesi mojemu bratu, vzemi mene!" je zaprosila deklica s tresočim glasom. "Bil mi je brat ne le po rodu, tudi po srcu; vedno sva bila skupaj in ne bo pozabil name." "Torej pojdi z menoj!" je rekla smrt in iztegnila roko. A mladenka se je prestrašila prikaz ni s stegnjeno roko. Ozrla se je proti nebu, posutim z blesketajočimi zvezdami. Iz vsake zvezdice ji je zrlo življenje nasproti, a to niso bile mrzle in mrtve svetlikajoče zvezdice v zimskih nočeh. Videla je v duhu, kakor da bi iztegali spomeniki na pokopališču svar Ijivo svoje prste proti njej. Tamkaj •e je blestela reka, kakor srebro v lunini luči, tamkaj se je vila ozka stezica k bregu, po kateri je hodila vsako jutro iskat mleko za dom. Zazdelo se ji je življenje vendar dragocenejše, srce ji je postalo naenkrat mrzlo in jokaje je odšla nazaj v hišo Pozneje na večer je šla starejša sestra na vrt. Tudi ona je naletela na smrt. "Še vedno čakam!" je izpregovoril tajinstven gost. "Dobro, jaz grem s teboj!" je rekla odločno. "Jaz sem močna, zaradi njega ti lahko zrem v lice. Igrala sva se skupaj, on in jaz, čitala sva iste knjige in naučila sem ga vse, kar sem vedela. Zopet je iztegnila smrt svojo roko ter hotela potegniti k sebi dekle. Tu je pričela sestra na tihem razmi-sljevati. Stala je na pragu v življenje, njeno življenje ni bilo samo njeno, samovoljno ga ni mogla več oddati. Ze je izgubivala pogum ob misli, da se hoče žrtvovati. Kaj naj bo iz njega, ženina? Temna skupina dreves, ki je stala ob cerkvi, jo je spominjala s svo jo senco na njeno sladko tajnost. Tamkaj sta si prvič razodela svojo ljubav, tamkaj sta si prvič obljubila zvestobo. Tam ob strani rase grmiček, s katere- Rezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom, Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih f 1 (yf brez odbitka rentnega davka. 1X1 3 0 Naš zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. ga je vtrgala vzcvetelo cvetko, ki mu jo je podarila v znak ljubezni. Bolni deček tamkaj v zaduhli sobi ne ve še ničesar o sladkostih življenja. Ves opojni vonj cvetočega vrta je silil v njo ter jo vezal z zemljo in njenimi lepotami. Ne da bi rekla besedice, se je obrnila in odšla s solznimi očmi v skrbeh za bolnega brata, vendar pa pripravljena boriti se za svoje življenje. Ob dnevnem svitu je prišla na vrt mati, ki je prej še ukazala drugim, naj pazijo dobro na ubogega bolnika. Vsled solznih oči ni zapazila takoj smrti ter jo je zagledala še-le, ko je stala pred njo. Spoznala jo je takoj. "Vem," je rekla, "ti si prišla ponj: imeti hočeš sploh koga iz te hiše!" Mati se je vzravnala in rekla je smehljaje in mirno: "Jaz sem pripravljena!" Smrt je zopet iztegnila roko, da bi zagrabila svojo žrtev. "Ali smem še prej urediti svoje stvari?" je vprašala mati. "Smeš; čakala bom!" Mati se je vrnila nazaj v hišo. Šla je v vse sobe in shrambe, če je vse v redu. Potem pa je položila svoje knjige in ključe na mizo v sobi starejše hčerke. Nazadnje je šla še v bolniško sobo ter gledala sina z dolgim, ljubezni polnim pogledom. Niti njen mož, niti njeni hčeri se niso upali izprego-voriti besedice, kajti vedeli so vsi trije le predobro, da je mati srečala zunaj smrt in da hoče iti ž njo. Ko je videla mati svojega bolnega dečka, se je spomnila časov, ko ga je še nosila na svojih rokah in smehljaj sreče se je pojavil na njenem licu in našel odsev na bledem obličju bolnika. Cvetlice so začele odpirati svoje kelihe, rahla sapa je zavela in se poigrala z lasmi matere. Še enkrat se je ozrla, videla je vrt, cerkev in bele vaške hiše. Mislila je na svojega moža, na hčere, toda vedela je tudi, da so vsi dobro preskrbljeni in da bo rešila svojega sina. Toda, kje je ostala smrt? Rekla je, da bo počakala! Nikogar ni bilo videti. Po ozki stezici od brega sem pa je nekdo prihajal, "Pripravljena sem!" je rekla mati in iztegnila svoje roke. Tudi neznanec je iztegnil svojo ter —prijel mater. "Moj brat je odšel!" je izpregovoril. "In kdo si pa vendar ti?" je vprašala šepetaje mati. "Jaz sem življenje!" Mati se je nenadoma okrenila in hitela proti hiši. Na pragu je srečala svojega moža. "Pozdravljena bodi!" ji je šepnil, najin sin spi i!" — Cesar ni šel v Wallsee. Dunaj, 6. apr. — Ostro vreme, ki spet pritiska že nekaj dne, je nagnilo cesarja Franca Jožefa, da je preložil običajno velikonočno potovanje v niž-jeavstrijski grad Wallsee ob Donavi. Sivolasi vladar je nameraval, prebiti praznike tamkaj pri svoji najmlajši hčeri, nadvojvodinji Mariji Valeriji, ki je omožena z nadvojvodo Francem Salvatorjem. Cesar je le nerad opustil izvedbo potnega načrta, a se je končno vdal svetu zdravnikov, ki so opominjali k previdnosti. Parnik izgubljen. Montank Point, L. J., 10. apr. — Parnik "Ontario", ki je 600 čevljev daleč od brega zadel ob pečino in se potem užgal, je brez upa izgubljen. Ves naklad, iz bombaža, terpentina, \vhis-ke in smole obstoječ, je v plamenih. Moštvo, broječe 40 glav, je bilo s težavo rešeno snoči. Bogat stric. Iz Linca poročajo: Pred kakimi 30. leti se je izselil popolnoma revni židovski pomočnik Franc Majer iz haus-ruške okolice na dijamantna polja v Južni Afriki. Od tedaj ni bilo o njem nobenega glasu. Pred kratkim je prišlo iz Kapskega mesta uradno poročilo, da je Majer meseca decembra 1911 umrl in zapustil 6 milijonov. Premoženje je zapustil sorodnikoma. Eden je bivši poštni sluga, drugi pa je že umrl in dobi dedščino njegov sin na Virtemberškem. FARME! V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na Kieffer Land Co., Walter, Tex. Josip Klepec javni notar, N. Chicago St., Joliet, III. POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Godba za plese in vse druge aabave, zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijiki ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, I1L_ GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne. NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111. KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Ker mu imam nekaj važnega poročati, zato naj se zglasi takoj. Josip Klepec, Joliet, 111. PRIDNA DEKLE SLOVENSKA dobi službo pri Angležki družini v Kankakee, 111. Dobra plača in tudi dobro je ako ne zna govoriti angleško. Naj se oglasi pri Amer. Slov. RABIM ICROJAČEV (BUSHEL-men), več pove Will. T. Richards, 506 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111. IŠČEM JOŽEFA IVANETIČA DO-ma iz Črešnovca, Dolenjsko. Pred letom dni se je nahajal v Crested Butte, Colo, in sedaj je mi neznano kje. Prosim cenjene rojake kateri ve za njega, naj mi blagovoli sporočiti, ali naj se pa sam javi. John Stariha, Crested Butte, Colo., Box 93. 3-5 RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary's Hospital, Pueblo, Colo. KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi odhoda v staro domovino, ali mi naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St., Allegheny. Pa. 4t NAPRODAJ LEPO UREJENA LE karna, ki ima dober promet Leps prilika za Slovenca. Več pove uprav "A. S." uf* Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVR SO. CHICAGO. ILL. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt* za cene R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Pojdite ali pUite po pravo zdravilo v pravi prostor Tie iff. FlBser Dm Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenek* perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St.. Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1M»L Naie delo je izborno. Podpirajte domačo obrti Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barr, olje* in firnežev. Izvriujejo se vsa kau varska dela ter obeianje stenske** papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376. %J N. W. 927. WWWVWWWWVWWi'wv« Oscar J. Stephen Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiie in pohištva proti ognju, nevihti ali 4rugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko su oko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. Emil Bachman 1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL. Ko se mudite v So. Chicagi, ne po**' bite se oglasiti pri meni. J OS. ANSIK slovenska gostilna mesarija iti grocerija, 89 U Greenbay Ave., So. Chicago, Itt Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŽTAPO-VA itd. Prodaj emo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam pozna tih slovanskih društev. Kam pa greš Jože? D ni gam ne kot k Mat. štefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino. ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajtt se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-n, Pri meni dobite vse kar želite. P* strežba točna, blago najbolje, » ceD najnižje. Popravljamo Delo jamčitf i , ( KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezpl*^0* NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. Joliet, IH^ Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarni + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLlZl 400 Ohio Street Joliet. lila. tU a voi£jm «o lasiM m< REVMATEMV HROMOSn BOLESTI t KOLKU BOLESTH » &ENKIH NEVRALQR PROTINU OTOPLOST1 M&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH t