Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANA, 15. januarja 1927.
Posamezna številka 2 dinarja.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Reševanje propadajočega prometa.
Od prevrata sem pa do danes so sc vrstili na ministrskih sedežih prometa mnogoštevilni ministri. In vsi ti ministri niso podali toliko okovanja in prave skrbi za povzdigo prometa, za zboljšanje službenih odnosov o-sobja, da bi lahko z mezincom odrinil.
Od leta do leta te kratke dobe — saj še niti deset let ne moremo šteti — se je promet pogrezal. Ministri pa in razni ljudje okrog njih so pa rastli in dobro jim je bilo in dobro jim je še danes, ko je promet že čisto na koncu, ko vlaki ne smejo več voziti s prejšnjo brzino, ko železničarji gladujejo in nimajo obleke, ko ni materijala za popravljanje, ko »nema kredita« za plačila-
Moderna država se trudi, da zboljša svoje stanje v vseh ozirih. In eden iz glavnih panog zboljšanja je promet. Ako vozijo vlaki točno, brzo, brez nesreč, ako so vozne cene nizke, ako je osemurni delavnik v veljavi, da si lahko oddahne, izobražuje, potem vsakdo, ki se pelje po taki državi in skozi tako državo odnese najlepše vtise in jih raznese po svetu. In ugled in veljava take države raste.
Pri nas pa je ravno nasprotno.
Z zedinjenjem je nastala Jugoslavija. Vzhodna in zapadna kultura sta se našli v eni državi. In da bi to pametni ljudje in državniki hoteli vsaj videti, bi bilo dobro. Ali strankarske strasti, veliko kričanje o nacionalizmu in trkanje na svoje prsi je oživljalo vse drugo, ravno pravega ne. Mnogokateri in marsikateri, ki ni prej, ko je avstrijsko-ogrski bič visel na naših plečih, si upal spregovoriti v uradu slovenski, ko je celo zatiral slovenščino, se je sedaj razkoračil in je bil in je celo Orjunaš. Saj je sedaj to celo državotvorno, koristno, niti Najmanj nevarno.
In tako so ti ljudje stopali na prva mesta v državi, imeli stike z državniki, ki so jih zopet poslušali in jim vse njihove laži in denuncijacije verjeli, Nikogar pa ni bilo, ki bi resno in odločno pokazal, da smo Slovenci bili deležni zapadne kulture, da so Srbi zopet deležni vzhodne kulture. Da so naše navade, razmere, običaji drugačni, kakor so navade, razmere in običaji Srbov, Nikdo si ni upal povedati, da smo mi Slovenci iz balkanske primitivnosti že ven in daleč naprej. Da je vplivala na nas nemška korektnost, točnost in natančnost, to reči pa se je zdelo že izda-jalstvo. In vendar je res, zakaj bi se potem tajilo. Zahtevalo se je, da se mi tega odrečemo in sprejmemo balkanske navade- Ko bi se to dalo kar tako sprejeti, bi bilo vse v redu. Ali to je, da se ne da. Kar je slabega, to še že gre in se precej hitro sprejme, ali kaj je dobrega, se ne da v doglednem času sprejeti.
In tako se je zgodilo in se dogaja, da ministri in generalni direktorji in razni visoki gospodje okrog ministrstev jemljejo pravico za pravico železničarjem. Slovenskim, bosapskor hercegovačkim in hrvaškim namreč-Srbski železničarji ne poznajo teh pravic. Njim se ne vzame ničesar. Če se srbskim železničarjem kaj malega zboljša, in se to zboljšanje upelje za celo državo, pomeni to za slovenske, hrvaške in bosanske železničarje zgubo, odvzetje že pridobljenih pravic. Dokaz je to svoječasna upeljava delavskih »hišnih legitimacij«. Mi smo imeli »ukoričone«. Srbi niso imeli nobenih. Dobili so »lisne« in mi smo zgubili »ukoričone«, Provizijski sklad smo imeli. Niso ga imeli .Srbi. In ker
ga oni nimajo, ni ga treba tudi. nam. Tako mislijo gospodje. Delavski pravilnik smo imeli. Vzeli so ga, ker ga tudi tam doli nimajo- Zato imamo pa urnine. In tako dalje. Preveč je vsega, da bi našteval.
Imeli smo pragmatike», dobro pragmatike. Tam v Srbiji je niso imeli. Pa se je sprejela nova pragmatika, a s tem se je nam vse poslabšalo. Marsikatero ugodnost se nam je z novo pragmatike vzelo. A najlepše je bilo to, da smo bili tri leta nestalni. Za srbske železničarje je to vseeno. Oni so bili tudi prej nestalni, a mi ne. Pragmatika je določala razne pravilnike. Pa je preteklo tri leta in naša nestalnost se je podaljšala še za nova tri leta. A pravilniki se niso izdelali.
Med tem časom so se pa dogajale razne afere. Milijoni so se trosili neznano kam, korupcijske afere so bile na dnevnem redu. Okrog ministrstva, generalne direkcije in okrog drugih direkcij so se posamezniki bogatili-Saj dokazuje zadnja zagrebška premogovna afera najnovejše. Zarade Radeta Pašiča v dobavkah in drugih, so znane. Časopisje jih je vedno polno. In ni čuda, da so dohodki železnic v Jugoslaviji manjši od izdatkov, da vlada deficit.
Kredit je jel primanjkovati. Nastopila je doba z geslom »nema kredita«. In začelo se je štedenje. Sledenje od čisto napačne strani. Namreč štediti so začeli pri železničarjih.
Vsak minister, ki je nastopil, je obljubil osobju vse, počenši od slav-noznanega Jankoviča z velikanskim plakatom. Izvršil ni nobene druge obljube, kakor kar se je tikalo kazni. Tista obljuba se je pa izvršila točno, še pretočno. Drakonske kazni so se izrekale, za vsako malenkost se je diktirala kazen. Diktirala se je in še se diktira celo neupravičeno, brez točne preiskave in pravične sodbe.
Promet je pa propadal vedno dalje. Saj ni kredita za popravila. Saj ni kredita, da bi se delavstvo plačalo tako, da bi lahko dobro izvrševalo službo. Lačen človek slabo dela. Kdor ima polno glavo skrbi, kako prehraniti družino, ta ne more biti z vsemi mislimi pri službi.
Prišlo je še dalje. Že itak primanjkujoče osobje se ima reducirati. Torej redukcija osobja naj zboljša promet. Reducirali so, ali morali so jih sprejeti nazaj — promet je to zahteval. Odvzemimo premije, znižajmo plače. Kapitalizem ne da nič iz svojega, le od proletariata išče nadomestila. Iri znižali so. Sedaj gladujejo železničarji še bolj, kot kedaj poprej, delati pa morajo takorekeč noč in dan, a blagajne niso zato nič polnejše, promet pa vseeno propada. Lotili so se zakona, pragmatike. Prej je bil vedno zakon svet, sedaj je navaden papir. In to, kar določa on, se ne da. 20°/0 doklade ukinjajo, dopustov ne dajejo, zahtevajo pa službo točno in še več, nego zahteva predpis.
In v tem kaosu je nastopil mini-stersko mesto vojni general, aktiven vojak-
Različni komentarji so se čitali in se čitajo po časopisih. Protesti, zasmehi, govori se o diktaturi. Dobro. Ali nam železničarjem, nam proletarcem, ki vemo, da je v kapitalistični družbi vseeno, kdo sedi na ministrskem stolu, ker on mora in bo delal tako, kakor zahteva kapitalizem in se nas bo izkoriščevalo naprej, bolj ali manj, to ni važno.
Izdal je že okrožnico, znamenito, ki je vredna Jovanovičevega velikega
plakata. Mi pa vemo, da se bo izvršilo in vršilo po isti okrožnici samo to, kar se tiče kazni. Drugo bo pa ali zaspalo ali se spremenilo. On zahteva, da se imajo izdati vsi pravilniki, ki jih določa zakon, Ali se bodo? Kdo ve. Ako se bodo izdelali brez uvaže-vanja »Ujedinjenega Saveza Železničarjev« kot razredne organizacije, bodo vsi reakcionarni.
Naslikali smo v glavnih potezah vso sliko stanja železničarjev v Jugoslaviji. In vidimo, da iz vsega sledi le samo eno, pa naj še morda tako zapiramo oči, naj se še morda tako sami sebe tolažimo, da bo bolje, in to je, da smo le mi sami kovači svoje usode in svojega položaja.
Z zaprtimi očmi to še vidimo in čutimo. Mi se moramo postaviti na lastne noge in računati le na svojo lastno moč. Mi moramo postaviti zoper vse to brezpravje in krivice in zoper vse to izkoriščanje naših delovnih moči mogočno stavbo, ki bo
lahko kljubovala. Mi moramo našo organizacijo postaviti na tako mogočno stališče,da bo moral računati na njo vsak general, če tudi bo trikratni minister in vsak generalni direktor in vsak direktor in vsi. To govorimo zelo resno in zelo nujno- Vsak posamezni železničar naj si to dobro prečita in si dobro premisli, kako mu gre, in kako bi bilo, če bi stal kakor skala in bi bil član organizacije.
Zato, železničarji, člani organizacije, oklenite se je še trdneje, bodite vsak posameznik v nji mogočna sila.
In vi železničarji, ki šč gledate od strani in samo uživate koristi, ki jih pribore organizirani vaši tovariši, stopite v bojne vrste, da bo moč mogočnejša.
In vi, ki tavate v raznih drugih organizacijah, ki nimajo namena in volje in cilja delavstvu ustvariti boljšo bodočnost in znosno sedanjost, krenite k nam. Čas je skrajni. Zakaj generali postajajo ministri.
Iskrenost ujedinjevalne akcije.
Ko se je 1925. leta začelo zedinjevanje strokovnih organizacij, je nastal velik krik med vrstami raznih voditeljev razdrapanega strokovnega in političnega delavskega gibanja.
Delavstvo se je navduševalo za to zedinjenje, voditelji so pa: eni diplomatski šli z delavstvom, v srcu seve skeptični, drugi pa so na ves glas vpili o nekakšni likvidaciji, izdajstvu in kaj vem, kakšne vse »kulturne izraze so še rabili.
Ali zedinjenje se je izvršilo. Če ne tako popolno, kakor bi to moralo biti, pa vsaj takšno, kakršno je bilo mogoče pri takšnem protivljenju gotovih voditeljev. Rezultati pa se vidijo sedaj, da je bilo tudi v takem razmerju narejeno dobro in koristno delo.
In ljudje, ki so glasno vpili o izdajalstvu in likvidatorstvu, o nepravilnosti, itd., so po preteku še ne enega leta zapazili, da so ostali sami. In spustili so se v beg za delavstvom, da ga dohite in se mu zopet poskusijo postaviti na čelo. Začeli so veliko agitacijo in kričanje: Za popolno ujedinjenje. Za ujedinjenje URSSJ. in CRSOJ.
Pisali so in še pišejo velike članke, sestavljajo resolucije, iščejo privržencev, ki naj jim verjamejo in z njimi sedaj tu sedaj tam proglašajo, da sta se tam in tam združila odbora obeh organizacij v enoten itd.
Angažirali so takozvane nevtralne sindikate, h katerim spada tudi dobroznani »Savez grafičnih radnika Jugoslavije«. Ta je sodeloval za akcijo ujedinjenja že pri prvem t. j, 1925. leta započetek ujedinjenja, a je, ko je nastopil resen trenotek, idejo včlovečil, odstopil f»1 še danes ne pove točno in z argumenti zakaj. Sedaj ti nevtralni sindikati zopet delajo široko akcijo za zedinjenje CRSOJ in URSSJ, dasi še ni nikjer pojasnjeno točno in z argumenti, zakaj je 1925. leta CRSSJ (namreč del njegov) odklonil zedinjenje in bil — pa če še to tako zanika — proti zedinjenje sploh in zato ..tudi tako nastopal.
Kar se je tudi poskušalo našo organizacijo vleči v to kampanijo, ko vendar poznamo prav dobro vse intrige iz leta 1925, ko smo se obrnili dne 29. okt. 1926, št. 557 na »Savez Grafičkih Radnika Jugoslavije« v Zagreb« in na »Savez bankovnih činovnika v Zagreb«, da zvemo, ali je sedaj resna volja po zedinejnju ali zopet nekak manever. Ker, to povdarjamo, mi bi se takoj, ako bi uvideli resno in iskreno stremljenje za popolno strokovno ujedinjenje, zavzeli zanj in delovali zanj, a igrača pa ne bomo in nočemo postati nikomur.
Naše pismo obema zgoraj navedenima organizacijama je bilo sledeče:
Cenjeni sodrugi!
Ker se zadnje čase veliko govori in dela za zedinjenje CRSOJ in URSSJ in, ker zato Vaša organizacija daje iniciativo, se obračamo do Vas, s prošnjo, da nam izvolite sporočiti Vaše mnenje in stališče, k sledečim točkam:
1.	Zakaj ni prišlo do popolnega zedinjenja CRSOJ in GRSJ lansko leto, ko se je vršil kongres zedinjenja?
2.	Zakaj se ni zedinila Vaša organizacija, ko je vendar ona sodelovala pri statutu in se je ta statut na kongresu zedinjenja sprejel? Ali morda to ni istina?
3.	Kakšni so sedaj razlogi, da ste zopet pokrenili vprašanje popolnega zedinjenja in v čem tiči ovira, da do tega ne pride?
4.	Kako si predstavljate popolno zedinjenje in na kakšni podlagi, da bi ono ne trajalo samo 24 ur?
5.	Ali se Vi, ko pride do zedinjenja po Vaših predlogih, zedinite ne oziraje se nato, ako bi morebiti zopet kaka grupa ali frakcija ostala izven zedinjenja?
Oprostile nam, da stavimo ta vprašanja. Odgovor in to prosimo točen odgovor je zelo velikega pomena za nas zlasti, ako bodo odgovori konkretni in v razmerah, v katerih živimo izvršljivi in sprejemljivi.
Potrebni so nam pa konkretni odgovori in piše o popolnem zedinjenju in mi vemo, da je 50 odstotkov tega govorjenja in pisanja samo govorjenje in pisanje, resne volje in želje pa ni.
Sodružne pozdrave:
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije v Ljubljani.
Odgovora na to pismo smo čakali in čakali. »Organizirani Radnik« se nas je že zato enkrat spomnil, pa tudi »Enotnost« v decembru nas nekaj dolži, zakaj ne objavimo odgovora. Odgovor je pa težko objaviti, če ga ni. Naposled je »Savez Grafičarjev« dne 5. jan. 1927, br. 10 odgovoril:
Dragi drugovi!
Vaš smo dopis od 29. okt. pr. g. primili, ali nas morate izviniti što Vam več ranije nismo dali odgovor na postavljena nam pitanja. Bili smo i previse okupirani unutarnjim poslovima našega Saveza, koji su nam apsorbirali sve vreme, stoga smo morali sve stvari odložiti za kasnije, a isto tako i Vaše pismo. Time se na aktu-elnosti nije ništa gubilo, jer pitanje ujedinjenja sindikalnog pokreta jeste uvijek aktuelno.
Na postavljena pitanja dakle dajemo sledeči odgovor:
ad 1. Krivnja da nije došlo 1925. godine do potpunog ujedinjenja CROSJ i GRSJ svaka strana svaljuje na suprotnu grupaciju. Naše je pak mišljenje, da krivnja leži na o b a dela radničkog pokreta. Koji deo nosi manju a koji veću krivnju, nuzgređno je ovoga momenta a nije ni moguće utvrditi. Istina je da obim stranama očevidno postoji pomanjkanje ljubavi za proletariat i da oba dela inauguriraju politiku koja je daleko od istinitog interesa radničkog pokreta,
ad 2. Naš se Savez nije ujedinio, jer je uvidio da kongres ujedinjenja nije postigao onaj cilj kojim je išao, i što je uprkos kongresa ujedinjenja ostao jedan znatni dco radničkog pokreta van toga ujedinjenja.
ad 3. Razlog da smo ponovno pokrenuli pitanje potpunog ujedinjenja jeste potpuno logičan. Kongres ujedinjenja nije postigao svoj cilj i što je socijalni položaj radničke klase zbog rascjepa sindikalnog pokreta svaki dan teži i teži, očevidno je potrebno da se nastojanje za konsolidacijom sindikalnoga pokreta ponovo oživi. Smatramo da je za to pozvan pre svega naš Savez, jer je ostao neutralan i jedinstven. Pored toga je naš Savez od početka radio na ujedinjenju radničkog pokreta i bilo bi pogrešno ako bi to skinuli sa dnevnog reda u momentu, kada ta misao dozrijeva u najširim radničkim masama. Uzroka, da do ujedinjenja još uvek ne dolazi, imade mnogo, i njih je u jednom
dopisu navesti veoma teško. Ti su uzroci osobnoga značaja, formalnosti, ideološke razlike, spor izmedju internacionala i još mnogo drugih,
ad 4. O tome kako si predstavljamo ujedinjenje, govore dosadašnje naše rezolucije po tome pitanju. U toliko nisu detaljne, lako se nadopune u momentu kada postane pitanje oblika ujedinjenja aktuelnije i ovisno je još od predloga koji će se postaviti obe grupacije. Za bolje razumevanje prilažemo rezolucije usvojene po tome pitanju (Grafički Radnik broj 27. od 26. jula 1924, broj 6. od 11. febr. 1925, broj 39. od 3. okt. 1925, broj 30. od 31. jula 1926. te proglas neutralnih sindikata izdan u oktobru pr. godine).
ad 5. Da li će se naš Savez priključiti ujedinjenom sindikalnom pokretu, ako ostane izvan ujedinjenja kakova grupa ili frakcija, o tome će odlučiti naredni kongres. (Podčrtali mi.)
U koliko su Vam pored toga potrebne još neke informacije i detaljno obrazloženje o stajalištu našega Saveza, to Vas molimo da stupite u vezu sa članom naše Centralne Uprave iz Ljubljane, drugom Drag. Kosem (Cankarjevo nabrežje 7).
S drugarskim pozdravom za:
Savez Grafičkih Radnika-ca Jugoslavije v Zagrebu.
Kakor se vidi iz dopisa, se je sicer odgovorilo na vse točke. Ne bomo tu povdar-jali ali točno in konkretno, ker si to vsak, ki mu je res mar enoten pokret lahko sam odgovori in uvidi. Samo točko 5 še omenimo. Ona pove tako jasno, da je akcija ujedinjenja neke vrste zabava. Ker, kdor se hoče ujediniti, ne bo govoril o kongresu, ne bo on rekel, nego bo že imel točen mandat članstva t. j. kongresa. Tako se na primer vrši kongres, redni kongres »Saveza Grafičkih Radnika« v februarju (ako smo prav informirani) a ujedinjenje CRSVJ in URSSJ pa se, recimo, izvrši že aprila. In sicer če se tu ena grupa, iz razlogov kakšnih koli ne ujedini, bo »Savez Grafičara« ostal neuje-dinjen dokler zopet ne pride drugi februar in njegov redni kongres, ki bo šele odločil, ali se sploh ujedini.
Torej takšne akcije prepuščamo ljudem, ki nimajo drugega dela.
Ko dobimo odgovor od »Saveza bankarskih činovnika«, ga tudi priobčimo.
Povemo pa h koncu še to: Mi smo za pravo in popolno ujedinjenje obeh vrhovnih strokovnih instanc, iskreno in z željo, da se proletariatu koristi in ga okrepi v borbi z kapitalizmom. Ko smo se mi ujedinjali, nismo iskali dlak v jajcu in študirali razne dogme, nego si podali roke in odslej delamo združeni. Igračkati se pa ne maramo.
Zagrebška premogovna afera.
Država oškodovana za nad 22 milijonov dinarjev. Direktor zagrebške železniške direkcije Jovanovič in načelnik mašinskega odelenja inž. Cvetkovič odpuščena iz železniške službe.
Že v zadnji številki smo poročali o nedopustnih manipulacijah, ki so se vršile pri zagrebški direkciji in katere so že svoječasno dvignile veliko prahu, a se jih je kmalu zatušalo. — Osnovala se je posebna družba, ki je z velikim dobičkom in provizijami prodajala železnici slab in neraben premog seveda po visokih cenah, a gospodje na direkciji, ki so poleg svoje plače uživali še visoke provizije, vsega tega niso videli. Da provizije niso bile majhne, je razvidno iz tega, da se je enemu samemu uradniku po njegovi lastni izjavi ponudila stalna provizija po Din 5000 mesečno, ako o celi zadevi molči.
Na drugi strani pa je bilo tepeno nižje osobje, v prvi vrsti strojevodje in kurjači, ki vsled slabega premoga niso mogli vzdržati voznorednega časa ter so izgubljali premije in plačevali visoke denarne kazni, v par slučajih bili celo odpuščeni iz železniške službe. Dolgo je trpelo osobje, se pritoževalo, iskalo pravice, a je ni našlo. In tudi obsodba, katero je javnost pozdravila, temu osobju ni dala
zadoščenja, mu ni povrnila ne denarnih kazni, ki jih je plačalo in ni restavrirala marsikatere eksistence, ki je bila zgubljena, S polovično sodbo, dasi jo imenujejo »strogo in pravično, ki je zadela v gnezdo korupcije« se mi ne zadovoljimo, dolžnost uprave je, da popravi sedaj tudi vse krivice in zapostavljanja, da anulira vse nezakonite premestitve in vsaj deloma popravi prizadeto gorje.
Državni svet je obsodil direktorja Dimitrije Jovanoviča, načelnika Cvetkoviča, uradnike Vajdo, Nemčiča in Radoševiča, na odpust iz službe brez pravice do pokojnine, uradnike La-žiča, Gjorgjeviča, Brkiča in še dva druga pa na kazensko upokojitev ter znižanje pokojninskih prejemkov za 20% za dobo treh let.
Pričakujemo, da se bo sedaj obnovila subotiška aiera in da tam ne bo ostalo le pri upokojitvi direktorja. Pazili pa bomo tudi, da mariborska afera ne zaspi, ampak da pride do temeljitega razčiščenja, čeprav to nekaterim ne bo ljubo-
Strokovni vestnik.
Novi pravilnik za prinadlei-nosti in vlakospremno osobje.
Nismo mnogo pričakovali od novega pravilnika, ko je pa izšel, pa odkrito povedano, nas je razočaral.
S starim pravilnikom nismo bili zadovoljni, ker nam za življenje izven doma ni dajal zadovoljive odškodnine, ter smo pri vsaki priliki to na-glašali. Pri sestankih so vlakosprem-niki zahtevali deputacije na ravnateljstvo, na gen. ravnateljstvo, k ministru itd. Zahtevali so, da pošiljamo še poleg tega pismene vloge in predloge, imeli smo mnogo denarnih izdatkov, samo da prepričamo merodajne činitelje, da je potreba, da se pravilnik popravi in prejemki zboljšajo.
Končno je uprava v resnici popravila in izdala nov pravilnik, takega, da je z njim spravila ljudi v še večje nezadovoljstvo, kakor prej.
V tem pravilniku je tudi govor o premiku v medpostajah, ter smo bili trdno prepričani, da ga nam bodo sedaj, ko so ga priznali, tudi plačali, toda kruto smo se varali. Premik se nam je po direkcijski okrožnici štev. 173 III. 1926, št. 37.821 1926 na podlagi odloka Gen. direkcije G. V- F. O. št. 17857 z dne 10. dec. 1926 popolnoma ukinilo.
Torej tako. Pravilnik, kakor ga mi tolmačimo, nam dovoljuje in priznava premik v medpostajah, naknadna naredba ga nam pa več ne priznava. Priznava se ga v istem svojstvu in pri isti službi in vlaku, drugim kategorijam, nam pa, ki isto-tako delamo, če še ne več, sigurno pa v večji življenjski nevarnosti, se pa glasi odgovor, vi ne dobite nič. Ljudje božji, kje naj iščemo pravice.
Naj se pogleda samo statistiko nesreč na železnici, pa bomo takoj videli, da se zgodi največ nesreč ravno pri premiku. Poglejmo mlade ali stare sprevodnike invalide, enemu manjka roka, drugemu noga, tretji je drugod poškodovan. Koliko je pa takih, ki jih ne vidimo več, in st> bili pri premiku poslani v prerani grob. To vse so dobrote premika, to vemo mi, ki opravljamo to službo, seve da tega neve stručnjak, ki sedi sedaj na železniškem ministrskem stolu, in se vrši premik daleč od njega.
Zgubili smo popolnoma vso vero v te stručnjake in te vrstice niso namenjene njim, da jih prepričamo, ker oni so gluhi in slepi ter popolnoma nesposobni in vsi naši opomini in članki v časopisu, deputacije v Beogradu niso zalegle nič, ter jih nismo mogli prepričati, jih tudi ne bomo več ! poskušali. Te vrstice so namenjene vlakospremnikom, da uvidijo, da po dosedanji poti ne moremo doseči ničesar, ampak edino v združitvi vsega voznega osobja cele države v enotni razredni organizaciji, ki bo lahko šla v boj za naše.
Le tukaj je naša moč, s katero bomo zahtevali takojšnjo uveljavljenje naših upravičenih zahtev, le na to se moramo zanašati, le to je naš up, lastna moč. Vse drugo je nič, je hinavščina, ki se prej ali slej bridko maščuje-
Mi odslej naprej odklanjamo kilometrino, odklanjamo premik, vse to pustimo stručnjakom, da oni delajo kilometre in premik, naj jim dobro tekne, mi zahtevamo nazaj urnino. Urnino moramo izvojevati in jo tudi bomo, to je naša trdna volja. Potem ne bo več govora o premiku, kilometrih, to vse prepuščamo drugim.
Sodrugi na delo tedaj. Vozno osobje mora biti elita v razredni organizaciji, mora biti najmočnejši steber,
na katerega se bo vse drugo naslanjalo, da bomo lahko sebi in tudi vsem drugim koristili.
Sekcija vlakospr. osobja.
RoCne svetiljke za službene vozove pri tovornih vlakih.
Toliko časa, dokler so imeli vlakovodje pri tovornih vlakih svoje svetiljke petrolejke, so še imeli v redu razsvetljavo v službenih vozeh. Ker so pa bile petrolejke nevarne radi ognja, jih je uprava prepovedala in nadomestila z svetiljkami na olje, katere je že tudi pred vojno dobo imela v uporabi. Svetiljke kot take bi bile dobre, ali k temu je treba človeka, kateri bi jih pošteno popravljal in tudi v redu držal. Te svetiljke so popolnoma v zapuščenem stanju, ker je uprava že itak stare dobila, sedaj jih pa še nihče ne popravlja in si mora vsak predstavljati, da so popolnoma razbite, olje teče od njih na vseh koncih in krajih tako, da ga pri večini svetiljk več izteče, kakor pa pogori. Vlakovodje imajo še to delo, da si z papirjem ali pa cunjami mašijo, da jim ne teče po mizi olje,
Ali je mogoče za to popravilo treba posebnega kredita ali pa moža, ne. Da mi ne bode kdo očital, da znam samo kritizirati, a povedati, pa ne kako se to popravi.
Evo ti braćo takole napravi, vzemi svetiljko v napoljenem stanju in si jo oglej najprvo, ako kaj pušča, si tam zaznamvaj, potem pa jo zalotaj. Drugič jo prižgi, pa bodeš videl, kako da gori. Če slabo gori, pa začni premikati tisto okroglo stvar, kjer je cilinder nataknjen, gor in dol, ko bodeš zadel, da lepo svetlo gori, v tisti visokosti pa potem pusti in malo zalotaj, pa se ne bode nikamor več premikalo-. Za tistih 30 svetiljk, katere ima na primer Ljubljana gl. Kol., bi to delo trajalo, ako se jih dnevno 6 popravi in pregleda, celih 5 dni. Ako pa nimate niti toliko kredita in pa smisla za popravo ene stvari, katero tako nujno v službi potrebujemo, ker imamo povečini samo nočne tovorne vlake, potem pa prvega nabiralno polo položite pri izplačilu, pa vam bodo vlakovodje od tistega pol para poviška darovali za popravo svetiljk.
Sedaj pa preidemo še na olje. Vlakospremno osobje bi rado poznalo tistega, kateri olje prodaja in onega, kateri ga prevzema. Ena postaja ima včasih boljega, druga pa popolnoma za nič.. Eno ne gori, drugo se pa kadi, da je ročna svetiljka takoj čisto okajena. Vprašamo javno, kakšen kvalitativni stručnjak prevzema olje? Zaradi tega olja se že pritožuje, ka- j teri ima s kakšno svetiljko na olje : za opravit. Prometniki hodijo že s ^ samimi svetiljkami k vlakom, vlako- | spremniki pa komaj, da bi si sami pri- ! žigali in pa snažili svetiljke- Vse se pritožuje, celo same postaje pošiljajo pismene pritožbe, pa vse nič ne pomaga
Najbrže bo potrebno, da pošljemo popoldne gospodom na direkciji naše zakajene svetiljke, da se sami prepričajo, kako se pri njih dela.
Vlakovodja Martin.
Pred redno skupščino bolniške blagajne.
Za nedeljo, dne 20. febr. 1927 ob 9. uri dopoldne je sklicana v Ljubljani redna letna skupščina bolniške blagajne z dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora,
2.	letni obračun,
3.	poročilo nadzornega odbora,
4.	proračun za leto 1927 28,
5.	samostojni predlogi,
6.	eventualnosti.
Na tej skupščini bo dal odbor obračun o prvem letu delovanja, zajedno pa mu imajo dati skupščinarji in vsi železničarji direktive za uspešno in koristno delo v letu 1927.
Večina načrtov, ki smo si jih zasnovali na lanski skupščini ni bilo izvršenih, a za to ne zadene krivda so-drugov, ki so jih izvolili, ker ti so povsod in na vseh mestih energično zastopali težnje vseh železničarjev, žal pa ni bilo ne potrebnega umevanja, še manj pa potrebne energije pri centralnem odboru v Beogradu.
Že na skupščini v Beogradu je kompaktna nacionalia večina šla preko predlogov, ki jih je stavilo naših 5 sodrugov, šla je preko najvitalnejših zahtev vseh železničarjev, češ da bo že novi odbor in izredna skupščina vse rešila.
Gospodje direktorji in višji uradniki v centralnem upravnem odboru, ki so istočasno glavni funkcijonarji zveze, pa so po skupščini le prehitro pozabili na obljube ter na težnje in zahteve osobja in niso započeli potrebnega odprtega boja z upravo — z ministrstvom. — Nova uredba o bolniškem zavarovanju se pripravlja in prizadeti o njej, do danes še nismo poučeni, ker g. minister tega ne dopušča.
Hranarina ni povišana in še so posamezne direkcije, kjer čakajo ljudje cele mesece na hranarino, da o zobnem in specialnem zdravljenju sploh ne govorimo. Svesti smo si, da bode to postopanje odprlo oči tudi železničarjem širom Hrvaške, Vojvodine, Bosne in Srbije, ter da bodo pri prihodnjih volitvah poslali v Beograd mesto »stanovskih tovarišev« zavedne sodruge, ki bodo takoj započeli delo za zboljšanje razmer v bolniški blagajni ter jo res pretvorili v socialno institucijo, v kateri bodo odločevali železničarji in ne g. minister sa-obračaja.
Na skupščino v Ljubljano in na glavno skupščino v Beograd bodo šli sodrugi, ki ste jih za to pooblastili, z zahtevami, ki ste jih stavili vi, železničarji, in sicer:
za spremembo uredbe in pravilnika o bolniškem zavarovanju,
za samoupravo bolniške blagajne,
za 100% hranarino za vse dni v mesecu,
za brezplačno zdravljenje obolelih v toplicah in sanatorijih.
Prosti dnevi premikaiev in kretnikov v Ljubljani glavni kolodvor.
Z ozirom na ukinjenje prostih dni je centrala predložila direkciji naslednjo intervencijo, ki je bila med tem že ugodno rešena:
In zopet se je odprla jama . . . Proletarska bolezen je ubila novo žrtev. Naš sodrug, predsednik celjske podružnice „Ujedinjenoga Saveza Železničarjev Jugoslavije“
IVAN MIVŠEK
brzojavni mojster dri. železnice, činovnik lil. kat.
je umrl 11. januarja 1927. Pogreb se je vršil v četrtek, 13. januarja 1927, iz ljubljanske bolnice na pokopališče pri sv. Križu. Med mnogoštevilnimi sodrugi, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, je bila korporativno celjska podružnica z zastavo in ljubljanske sekcije z venci in zastavo. Pevsko društvo „Cankar“ mu je zapelo „Vstajenje duhov“.
Počivaj, sodrug, v miru.
Centrala U. S. Ž. J.
»Gospodu načelniku saobračajnega odelenja direkcije drž. železnic,
Ljubljana.
Z brzojavko, naslovljeno postaji Ljubljani glav. kolodvor, ki se glasi:
»Vsled občutnega pomanjkanja na postajnem in vlakospremnem osobju se s takojšnjo veljavnostjo ukinejo mesečni odmori premikal-nega in kretniškega osobja.
Benedek s. r.«
je postaja Ljubljana gl. kol. ukinila vsemu kretniškemu in postajnemu osobju redne mesečne proste dneve.
Prepričali smo se na licu mesta in ugotovili, da momentane ni pomanjkanja osobja, ker je promet nižji kot pred mesecem dni in je gospod načelnik ponudil osobju o Božiču že redni dopust za leto 1927, kar v slučaju pomanjkanja osobja nikakor ne bi bilo mogoče-
Premikalno osobje postaje Ljubljana gl. kol., ki dela v treh skupinah, šteje skupno z dvema premikačema, ki vršita dnevno službo na dovlačil-nicah, 53 mož za katerih nadomesto-vanje je bilo potrebnih 5 mož in kret-niško pa 30 kretnikov, ki so jih nado-mestovali 3 nadomestniki. Za nado-mestovanje se je toraj rabilo 8 mož, ki se morajo pravzaprav šteti v tako veliki dispozicijski postaji kot redni naraščaj za slučaj vpokojitev itd. in se je te pridelilo: 5 k vožnji in 3 v skladišče, oziroma se jih rabi za na-domestovanje dopustov.
Poleg tega pa je ravno kretniška in premikalna služba v zimskem času dosti bolj odgovorna a zajedno napornejša, ki fizično popolnoma izrabi ljudi. Delati morajo službo v megli, ali snežnem metežu, ko so ves čas službe v smrtni nevarnosti. Napenjanje trajanja službe v takih prilikah more le neugodno vplivati tudi na razvijanje prometa, ker od fizično preizrabljenega človeka ni pričakovati trajnega produktivnega dela, pač pa povišanje staleža bolnih ter pro-'”e^e nezgode, ki bi bile ravno posledica izčrpanih živcev.
Vse to pa odpade, ako ima osobje dva prosta dneva mesečno, ko se lahko popolnoma odmori in zopet čvrsto nastopi službo.
Z ozirom na prednavedeno se obračamo do Vas, gospod načelnik, da tako v interesu osobja kot službe same, ukinete zgoraj citirano brzojavko.
Akcija kretniškega in premikalnega osobja.«
Iz okrožnic.
Sklepni sprevodnik — vporaba za to službo sposobnih uslužbencev.
Vsem postajam in gg, šefom prometne službe.
Ob priliki aktivne kontrole 'in preiskave nezgod se je ugotovilo, da se vporablja za službo sklepnega sprevodnika zavirače in mlajše vlakospremnike, kateri ne poznajo v zadostni meri predpisov in se tudi ne zavedajo odgovornosti in službenih dolžnosti sklepnega sprevodnika. Člen 101 točka 7 prometnih predpisov predpisuje, da mora biti zasedena zavora signalnega voza po zanesljivem uslužbencu, člen 85 točka 3 ome-njehega pravilnika pa, da mora imeti praviloma vlakospremna skupina poleg vlakovodje še enega, za službo vlakovodje sposobnega uslužbenca.
Z ozirom na navedene določbe in ker je bilo površno službovanje sklepnega sprevodnika že često povod raznim nedostatkom in celo nezgodam prav resnega značaja, odrejamo, da mora vršiti službo sklepnega sprevodnika definitivno nastavljeni, že starejši uslužbepec, ki razmere na progi in v postajah popolnoma pozna in je povsem zanesljiv. Vlakospremne skupine je takoj tej odredbi primerno preurediti.
Vpoštevanje predmetne odredbe bodo nadzirali gg. šefi prometne službe in organi aktivne kontrole direkcije.
Direktor: Inž. Knežević s. r.
1.	Novi predpisi za sprejem v žel. službo in z,a ponovne preiskave po žel. zdravnikih. — Tiskovine.
Vsem službenim edinicam in gg. žel. zdravnikom!
Po novem »Pravilniku za zdravniški pregled žel. uslužbencev« od 1. jul. 1926 M. S. Br. 9190,26 mora biti vsprejemna preiskava za železniško službo posebno točna in temeljita ter vestna. Zato se sme začasno za preiskavo novinca oziroma kandidata za vsprejem rabiti le še isko-vina »Mnenje za sprejem novinca« j.Fč d r' 28/1920) dokler ne 'izide nova .' ' . r' 9190/26-obr. 1.) Nedopustne so tiskovine F 41a in F 126 bivše južne že-iezmee.
Po obrazcu 28 je vsakega preiskali samo ob v sprejemu, torej samo enkrat, za kar plača kandidat 20 Din žel. zdravniku.
Vsaka izvanredna ponovna preiskava se sme začasno vršiti le po obrazcu 28a, »Mnenje za ponovne preiskave« {ko izide, se nadomesti s tiskovino M. S. Br. 9190/26 obr. 2).
Za vsakoletne perijodične ponovne preglede izidejo mesto dosedanjih »Izkazov« obr. F 106 bivše juž. žel. nove tiskovine M. S. Br. 9190/26-obr. 3) »Seznam ponovnih pregledov«, katere morajo službene edinice naročiti in poslati do polovice januarja ždi. zdravnikom ob jednem s podatki prejšnjih pregledov (člen 5 pravilnika).
Ti perijodični ponovni pregledi se vrše za eksekutivno osobje vsako leto in sicer do konca aprila. Žel. zdravnik določi dneve preiskav dogovorno s šefom službene edinice, kateremu vrne^ po končanih pregledih v zaprti kuverti kot zaupljiv akt »sezname« ob jednem s prejšnjimi izvidi, ki so mu bili poslani in ta mora postopati v smislu navodila na tiskovini.
Izvanredni ponovni pregledi se vrše po členu 20 novega pravilnika
a)	če so za krajšo dobo sprejeti uslužbenci zaposleni preko 6 mesecev ;
b)	pri prestopu iz skupine II ali III v skupino I oziroma II;
c)	če se uslužbenci po umirovljenju ali odpustu vračajo v žel. službo;
č) po odsluženju kaderskega roka, po mobilizaciji ali končani vojni;
d)	če se sumi, da je uslužbenec duševno bolan;
e)	če je bil uslužbenec dolgo bolan na kron. boleznih ali aktualnih infekcijskih bolezriih, osobito tudi na živcih, ledvicah, vsled zastrupitve z alkoholom ali nikotinom, vsled poškodb oči ali sluha, odnosno pretresa možganov;
f)	če se sumi, da ni dorastel svoji naporni službi ali dane razlikuje barv in ne vidi ali ne sliši dobro.
Za direktorja: Inž. Schneller s. r.
2.	Imenovanje komisije za odločitve glede pritožb zoper ocene.
Vsem službenim edinicam!
Generalna direkcija državnih železnic nam je dostavila prepis rešenja APO. br. 22.993/26, s katerim se je imenovalo pri oblastni direkcijli državnih železnic v Ljubljani v komisijo za odločitve glede pritožb zoper letne ocene sledeče člane:
Gosp. inž. Dimitrija Kneževića, oblastnega direktorja, gosp. dr. Aleksandra Faturja, načelnika administrativno-prav-nega odelenja, gosp. Srečka Benedka, načelnika prometnega odelenja, a za namestnika gosp. inž. Matka Schnellerja, pomočnika direktorja in gosp. inž. Antona Dolinška, načelnika mašinskega odelenja direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Direktor: Inž. Knežević s. r.
3.	Pojasnila k novemu »Pravilniku sporednih prinadležnosti«.
Pojasnila k novemu »Pravilniku« spored-rednih prinadležnosti.
Vsem postajam!
Z dnem 1. decembra 1926 je stopil v veljavo nov »Pravilnik sporednih prinadležnosti državnih saobraćajnih ustanov«, kateri je bil objavljen v »Službenih novi-nah« štev. 23/1926. Ker se določbe tega pravilnika v marsičem razlikujejo od določb prejšnjega, podajamo v naslednjem glavne spremembe odn. potrebna tolmačenja.
I.	Potni i selitveni troški:
L Cilj službenega potovanja mora biti oddaljen več kot 2 kilometra od meje območja onega mesta (kraja), v katerem uslužbenec stalno službuje.
2.	Brez predhodnega odobrenja generalne direkcije državnih železnic more trajati službeno potovanje največ 2 meseca.
3.	Dnevnice se dele v polne za prvih 15 dni in v. skrčene za nadaljne dneve potovanja.
4.	Zopetno potovanje po istem poslu in potu po prekinitvi prvega potovanja za 30 ali manj kot 30 dni se smatra kot nadaljevanje prvotnega potovanja.
5.	Potovanje izven državne meje v obmejne postaje (kraje), oddaljene manj kot 10 kilometrov od državne meje, je smatrati kot potovanje v tuzemstvu.
6.	Troškovni pavšal se deli v polnega in skrčenega; prvi pripada za prvih 15 dni potovanja ali boravljenja po drž. poslu ter se računa kot dnevnica, skrčeni pa samo za čas stvarnega potovanja v dnevih, ko uslužbenec prejema skrčene dnevnice.
7.	Za selitvena potovanja, povzročena vsled nastopa službe, ki je bila razpisana, uslužbencu ne pripadajo niti potni, niti selitveni troški.
8.	Nujno opozarjamo na člen 32, ki govori o zastarelosti potnih računov.
9.	Po čl. 35 je dovoljena akontacija na potne troske samo tedaj, če je tozadeven kredit angažiran. Za nadomesto-vanja se angažira kredit na podlagi tozadevnih brzojavk odn. dopisov. Postaje naj zato zaprosijo le za slučaj akontacije na selitvene troske pri računskem odseku saobračajnega odelenja za angažiranje potrebnega kredita. Na odnosni priznanici, na podlagi katere se izplača uslužbencu akontacija, je zabeležiti številko brzojavke odn. dopisa, s katerim je bil kredit angažiran.
10.	Dnevničarjem (in tudi delavcem), kü vršijo službo reguliranih uslužbencev (t. j. uslužbencev na sistemiziranem mestu) in ki imajo predpisane izpite (velja tudi usposobljenostni izpit), pritičejo dnev-
nice in troškovni pavšali uslužbenca, Katerega delo vrše, vendar po najnižji položajni plači dotične kategorije.
11.	Dnevnice in troškovni pavšali pritičejo uslužbencem v vseh slučajih, ko imajo za potovanje veljaven nalog, torej tudi za zdravniški pregled, poziv k skušnji itd.
12.	Potovanja, započeta pred 1. decembrom 1926 in zaključena po 1. decembru 1926 se računajo po novem pravilniku.
13.	Sestava troškovnikov in platnih spiskov ostane neizpremenjena kot do-sedaj, vendar je od 1. dec. 1926 naprej predlagati troškovnike delavcev, katerim pritičejo popotnine po čl, 42 Pravilnika odn. točki 10 te okrožnice, v redno likvidacijo, jih torej ni več zaračunati v platneni spisku za delavce.
14.	Radi neprestanih razlik v poročilih o osebnih spremembah med domicilnimi in substitucijskimi postajami odrejamo na tem mestu, da mora šei substitu-cijske postaje na potovalnem nalogu sub-stitut avpisati, kakšno službo je substitu-
iral (opravljal), kakor tudi čas (od......
do...........) zadnje službene ture. Brez
tega pravilnika dnevnic ne bodemo priznali. Nadomestnih mora zato ob priliki odhoda v substitucijsko postajo dobiti potovalni nalog v roke.
15.	Računi za stvarne selitvene troske (prenos, pakovanje itd.) morajo biti predpisno kolekovani, izstavljeni od raču-nopolagačev (ne od uslužbenca samega), zaračunani zneski likvidirani in od občinske oblasti glede primernosti cen vidirani.
II. Kilomeiraža.
1.	Po novem pravilniku pripada kilo-metraža vsem uslužbencem, ki so jo prejemali dosedaj. Razlika obstoja le v tem, da so določene za razne vrste vlakov in za razne funkcije službe različne postavke.
2.	Vozno osobje nima prava do odškodnine za premik v med- ali dispozicij-skih postajah, o čemer nas je obvestila G. D. z odlokom G. D. F. O. št. 17857 z dne 10. dec. 1926. Premika zato ni več vpisovati v vozne knjižice.
3.	Delavci, ki opravljajo službo vozo-piscev, nimajo prava do kilometraže (glej čl. 46, odst. 2).
4.	Kot dispozicijske postaje v smislu čl. 51 pridejo v poštev iste kot dosedaj okr. 76/III-25).
5.	Opozarjamo posebno na točke e), ž), 1) in m) člena 52.
6.	Vozopiscem (postavljenim na zakon) se računa kilometraža po istih smernicah, ki so veljale do sedaj.
7.	Podatke v vozne knjižice je vpisovati smiselno čl. 49 ter posamezne rubrike temu primerno nadpisati. V rubriko 5 je vpisovati števila prepotovanih kilometrov z ekspresnimi, brzlimi in potniškimi vlaki, v rubriko 6 števila kilometrov z mešanimi in brzotvornimi vlaki in v rubriko 7 številka kilometrov z ostalimi vlaki. Za slučaje, kadar opravlja vlakospremnik v isti računski dobi več funkcij, n. pr. nekaj voženj kot sprevodnik in nekaj voženj kot vlakovodja, je uporabljati za vsako funkcijo posebno knjižico, katero je na pročelni strani primerno označiti n. pr. »kot sprevodnik« in »kot vlakovodja«.
8.	Lokalne proge je ločiti kot dosedaj.
9.	V izkazih premikaških doklad obr. GKMS 9a je rubriko za podatke nadpre-mikačev (rukovaoc manevre) posebej nadpisati (ker manjka v izkazih sedanje oblike tozadevna rubrika).
10.	Izkaz o delu in zaslužku obr. Prom. 70 smo založili na novo ter ga do-pošljemo prizadetim postajam za prvo potrebo ex offo, nadaljno pa je naročiti predpisanim potom ob določenem terminu. Ta izkaz je izpolniti točno po rubrikah tako, da je vpisati najprvo vlakovodje, potem sprevodnike in manipulante), nato zavirače. Vse navedene je smatrati kot skupino L Kot skupino II je vpisati nato postajno osobje. Vsako skupino je za sebe zaključiti.
Enako je sestaviti za vsako lokalno ali malo progo, ki pride v poštev, izkaze ločeno od drugih prog.
Po prejemu nove zaloge te tiskovine je uporabljati izključno le to.
11.	Plačilne spiske za kilometražo je sestavljati kot dosedaj. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da je treba v notranjosti platnega spiska za vsako lokalno ali malo progo uporabljati posebno vertikalno rubriko.
III.	Doklade za nočno delo.
Po novem pravilniku pripada doklada za nočno delo vsem uslužbencem, ki so jo prejemali dosedaj, poleg tega pa tudi dnevničarjem (in delavcem), kadar vršijo službo reguliranih (sistemizliranih) uslužbencev in to po postavki, določeni za u-službenca, ki je normiran za dotično mesto. Potemtakem dobijo te doklade od L dec. 1926 naprej dnevničarji (in delavci), ki opravljajo službo blagajnikov, br-zojavcev, svetilničarjev, vratarjev, vozo-piscev, čuvajev, tranziterjev, slug itd.
Zaračun doklad za nočno delo ostane kot dosedaj.
Direktor: Inž. Knežević s. r.
4. Udeležbe uslužbencev pri drugih podjetjih:
Vsem službenim edinicam!
Člen 76 zakona o državnem prometnem osobju določa, da železniški uslužbenec ne more imeti poleg svoje redne službe nobene- druge sporedne, razven ako mu pristojna oblast to izrecno dovoli.
Ker se v poslednjem času dogaja, da so uslužbenci udeleženi pri raznih podjetjih bodisi na lastno ime bodisi kot tihi družabniki, prepovedujem v smislu čl. 76 zakona o državnem saobračajnem osobju
izvrševanje vseh obrti, trgovskih in indu-dustrijskih poslov itd. pod svojim ali tujim imenom.
Izjema je dovoljena udeležba le pri železniških zadružnih podjetjih .
Radi revizije preklicujem s tem že izdana dovolila.
Interesiranci naj zaprosijo vnovič za dovolilo .
Direktor: Inž. Knežević s. r.
Iz intervencij.
A. Uspeh intervencije:
1.	Kurilnica Novomesto, Maribor.
Po dolgih intervencijah smo uspeli, da se je popravila več sodrugom v kurilnici Novomesto, Maribor urnina, vendar je popolni uspeh tu nemogoč, ker se uprava vedno izgovarja na pomanjkanje kreditov.
2- Ukinjenje omejitve pri podeljevanju premij v kurilnicah.
Doslej se je smelo zaračunati pro-fesionistom v kurilnicah maksimalno 20—250/0 premij, kar pa je sedaj direkcija z veljavnostjo od 25. dec. 1926 ukinila ter se bodo torej premije za okroglo eno tretjino povišale. Zajedno dobe premije tudi pomožni delavci pri obdobnih in tekočih popravilih. S tem se bo vsaj nekoliko popravil položaj dela osobja v kurilnici Ljubljana I, II in Maribor.
3.	Preklic redukcije dveh pomožnih delavcev v kur, Ljubljana I. Tu sta bila reducirana dva pom. delavca, oba oženjena s po enim otrokom ter smo po več intervencijah uspeli, da sta ostala še nadalje v službi.
4.	Prosti dnevi kretniškega in premikalnega osobja v postaji Ljubljana gl. kol. so bili ukinjeni s posebno brzojavko, češ, da je pomanjkanje osobja in prevelik promet.
Z intervencijo (glej »sekcija premikalnega osobja«) smo popolnoma uspeli in je osobje dobilo proste dneve nazaj.
5 Intervencije glede prostih dni in čezurnega dela premogarjev, snažil-cev itd. v kur. Ljubljana L ter prostih dni kretnikov in premikačev v kurilnici v Ljubljana L še niso rešene, ter smo jih ponovno urgirali.
Novo vložene intervencije:
A)	pri ministru saobraćaja:
1.	radi novega pravilnika o voznih ugodnostih, da naj se povrnejo osobju stare pravice nazaj,
2.	radi pravilnika sporednih prinadležnosti, zlasti kilometraže in nočnih doklad,
3.	radi izplačila miloščin milošči-narjem.
B)	pri direkciji drž. žel. Ljubljana:
1.	radi končne ureditve davka za leto 1925, ker nekateri davčni uradi (Ljubljana, Maribor, Ptuj) ponovno zahtevajo plačilo davkov in groze z eksekucijo, dasi dotični delavci v letu 1925 niso prišli za davek v poštev,
2.	radi izplačila trošnin delavcem, ki hodijo iz Ljubljane (kurilnica) na-domestovat v Borovnico,
3.	radi premogovnih premij za nadkurjače v Borovnici,
4.	radi dodelitve postajnega delavca v post. Borovnica, kjer je odšel eden k vojakom,
5.	radi redne podelitve personalnega premoga osobju v Videm-Krško-
6.	radi nameravanega povišanja najemnin za železniški svet,
7.	radi zadev vlakospremnega o-sobja v Pragerskem (kožuhi, ranži-ranje vlakov).
Dopisi.
Pragersko. Razmere, ki so nastale pri nas v zadnjem času, so tako neznosne, da jih je treba pogledati malo bližje. Zadnja redukcija v kurilnici Pragersko, katera je dovršena na popolnoma nezakon. podlagi, je dokaz, kako malo so zmožni naši predpostavljeni izvrševati zakone. Ukinjeni so nam prosti dnevi, kateri nam po Pravilniku pripadajo in so torej za nas premogarje zakonska dajatev. Pa kaj je zakon za gospodo na direkciji? Oni smejo zakone kršiti, najslabši delavec pa ve, da se morajo izvrševati in če se to zahteva od nas delavcev je sramota za gospode, če jih kršijo, kajti oni bi morali z dobrim vzgledom nam pokazati red in disciplino v izvrševanju uredb. Odpustili so dva moža, dva pa premestili, na
drugi strani pa imamo nadomestnike iz Maribora, katerim dajejo dnevno 35 Din dijet, medtem ko premeščeni delavec samo 32 Din zasluži dnevno. Tako se pravi pri gospodi štediti!? Toraj ni čuda, če nema para. Sramota je, da znajo to samo naši stručnjak! v 20tem stoletju- Na drugi strani pa hočejo s svojo plemenito inteligenco uvesti še hujši pritisk za večjo produkcijo. Pa saj vas poznamo vi kapitalistični hlapci in priganjači, ki, dasi ste inteligentni, se nočete zavedati, da ste inteligentni sužnji kapitala. Ravno isto je na postaji Pragersko. V času pred vojno je bilo na Pragerskem še enkrat več osobja zaposlenega, kakor danes, pa je upravljal post. blagajno sam načelnik in blagajnik. Danes so kar 4 na istem mestu. Tam redukcija ni potrebna, pač pa za delavce 24—24 urni delovni čas, kakor nikjer, ker se v resnici štedi, vrhutega pa morajo skladiščni delavci dostikrat delati čez ure in sicer brezplačno. V obljubljeni deželi in državi pravice	in	poštenosti in
smo učakali razočaranje. Zgubili smo	skoraj vse	prejšnje pra«
vice, ki smo jh uživali pod prejšnjo upravo. Štedi se na naš račun in sicer v dobrobit, reakcije, protekcije, tatvine in goljufije, Ti železničar pa trr in reci: živela reakcija in nezakonitost. Reci svoji mačehi, da si je že davno sit do grla in pokaži s tem, da stopiš v razredno bojevno organizacijo v Sav. žel. Jug., katere cilj je osvoboditev proletariata izpod kapitalističnega jarma.
Jesenice. Za nedeljo, dne 30- jan. 1927 sklicuje tukajšnja podružnica USŽJ občni zbor, ki se bo vršil ob 15. uri v prostorih gostilne pri Mesarju. Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. poročilo nadzorstva, 3. volitev novega odbora, 4. položaj železničarjev in ukrepi organizacije. Dolžnost vseh službe prostih sodrugov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Poroča delegat centrale.
Grožnje. Hitro se razvija naš Savez. Z naglimi koraki se bližamo času, ko bo jugoslovanski železničar stopil na plan in tirjal svoja prava, ko si bo potom svojega Saveza u-stvarjal in ustvaril boljšo eksistenco in solnčieišo bodočnost. Tega se mnogi zavedajo in — bojijo. Na vsak način bi hoteli uničiti ali vsaj preprečiti to mogočno gibanje. In pri tem delu jim pomagajo železničarji sami, pomaga jim cela železničarska organizacija. Kakor nekdaj, tako je počela neka organizacija tudi sedaj vršiti svoj judežev posel. Dobrodošla so jim vsa sredstva. In pričela je z najogabnejšim, ki ga je zmožen človek — z denunciranjem. Izdala je »zaupno« okrožnico, ki naj bi bila začetek pogroma proti funkcionarjem in agilnim članom Saveza, torej proti onim našim sodrugom, ki se najbolj bore za nas — železničarje. 0-pozarjamo tukaj tudi na slučaj predsednika ene mariborske podružnice: Denuncirali so ga pri policiji, da je leta 1920, ob času stavke, podiral mostove, rušil železnice, delil orožje in vodil stavko v Mariboru. V resnici pa naš sodmg tedaj sploh še ni bil v Jugoslaviji! Mnogo je še takih slučajev in »intervencij« za koristi železničarjev! Ampak prišel bo dan obračuna . ■ .
Na drugi strani se poslužujejo vseh mogočih groženj, da bi nas oplašii. Posebno našim najagilnejšim sodrugom grozijo s peklom in hudičem. V svojem glasilu so celo javno grozili uradnikom, ki se »drznejo« organizirati v Savezu. Enkrat za vselej naj bodi povedano, da se mi groženj prav nič ne bojimo! Ker pa so postali nekateri »funkcionarji« v zadnjem času naravnost nesramni, jim povemo to-le:	Kdor ima maslo
na glavi, naj ne hodi na solnce. Če to ne bo zadostovali, bomo javno razkrili »delovanje« nekaterih gospodov in potem bo joj! Bojimo se, da bodo morali pričeti nekateri študirati fotografiranje, posebno pa tisti del, ki se mu pravi »camera obscura« (temnica).
Sicer pa, kakor že rečeno, se mi groženj prav nič ne strašimo. Naš odgovor je podvojeno delo za naš Savez! Naša dolžnost pa je, da po-
jasnimo vsem železničarjem delovanje te organizacije, da strgamo kopreno raz oči onih železničarjev, ki še niso sprevideli, da ta organizacija končno popolnoma izgine.
Za to, sodrugi, na delo za Savez! S ponosnim in vedrim čelom si pripravljamo na borbe, ki nas čakajo, na borbo za pošten kos kruha, na borbo za človeku primerno življenje!
Žel. uradnik.
V Ormožu imamo še enega možakarja, ki mu je delavec ali nižji u-službenec trn v peti; ima tudi navado, da rabi zavoljo lepšega sledeče izraze, tudi po gostilnah, mi smo žolti oni so pa vsi rudeči. Zato mu bo neki artist odpel sledeči napev:
Kad pred kućnim vratim stojiš
in se svoje žene bojiš,
odbila so več tri sata,
pa znaš stalno bit če rata,
pamti, trebaš li kuraže,
samo jedno tu pomaže,
prije nego pojdeš kuči,
Ujedinjenog železničara si naruči.
Delavec.
Celje. V nedeljo, 30. januarja 1927 ob pol 9. dopoldne se vrši javen železničarski shod v Celju, v gostilni Zeleni travnik. Železničarji, pridite v obilnem številu, zakaj razmere v katerih sedaj živimo zahtevajo, da strnemo in ojačimo svoje vrste v organizaciji.
Kurilnica II. Po dolgem času se oglasimo zopet nekoliko iz naše kurilnice. Pri nas, sodrugi, so čudne razmere. Imamo polno »žutih« organizacij. Ali naš položaj se zato nikakor noče zboljšati, čeravno vse te žolte trde, da delajo za železničarje. Pač pa je vsak dan več gorja in neprilik. Denun-čijanstvo cvete, da bi človek mislil, da se vežbajo zelo dobro v špijonaži proti svojim kolegom-lrpinom. Delamo in delamo, ali plačuje se nas zelo slabo. In to vse zato, ker nimamo moči, da bi svoje sile prodali tako drago, kakor so vredne, a jih moramo prodajati za mal denar. Razdvojenost med nami je tega kriva in nerazumevanje pomena prave organizacije. Kedaj se bomo spametovali? Redaj bomo razumeli, da je le v enotnosti moč?
Profesionist kurilnice II.
Železničarji progovnih sekcij. Ker smo preživeli tekoče leto 1926, si marsikateri gospodar dela račun, kaj je pridelal, premišljuje težave in veselje preteklega leta; tudi marsikateri železničar je istega mnenja, ali njegovo premišljevanje je klaverno, ker ne zna povedati nič dobrega, ampak samo tarnanje, izkoriščanje, uboštvo ga tira v obup, ker n'ima zaupanja, da v novem letu doživimo kaj boljšega. Že stara navada se opazuje med narodom, da si želijo ob koncu starega leta vesele praznike pa zdravo in srečno novo leto, Toraj pripisal bi se tak pozdrav tudi železničarjem, saj menda tudi ti ljudje spadajo med narod. Ali čujte glas vpijočega v puščavi ali glas obupanega železničarja. Prepričani smo, da marsikdo skrbi za te praznike, da kaj boljšega pripravi, da si z veseljem potolaži svoj trud v preteklem letu. Kako in s kakšnim veseljem si pa naj tolaži svoj trud in naredi prijetne praznike železničar, posebno kategorija progovnih delavcev, katere se prisili praznovati v zadnjem mesecu decembru nič več kot celih osem neplačanih dni. S kakim veseljem naj tak delavec revnega stanu preživi in če še ima večje število družine ako ima pa cel mesec 31 drii? Pa to še ni zadosti. Kruta roka železniške uprave ni bila toliko prijazna v preteklem letu, da bi praznik dne 17. decembra naznanila pravočasno, ampak gnalo se je delavce ob dotič-nem dnevu na določeni kraj ob jutranji uri in ko pridejo na mesto, se fim šele tedaj reče, da je danes praznik in da delo počiva. In šle so te barabe s praznimi petami in dolgim nosom od koder so prišle. Vse drugače pa izgleda ob času kake nezgode, katera se pogosto prikaže, posebno dandanes, kjer ni kredita, ne za te delavce, ne za material, niti za potrebno orodje. Ti trpini morajo vedno biti pripravljeni, ko zaropota glas, da je tam in tam proga pretrgana ali če si kak višji organ izmisli, da mu ni kaj po njegovi volji urejeno. Ni takega praznika, ni take temne noči, ne slabega vremena, da bi se smel zoperstaviti. Pri tem pa še za taka naporna dela, če gospodje niso Židane volje, zaračunajo kakor se jim poljubi. Vendar bi marsikateri od teh delavcev hotel znati, kaj je zakrivil, da se tako kruto postopa z njim, zakaj ravno delavec na železnici mora prisiljeno praznovati one praznike, katerih privatni ljudje ne praznujejo. Ali rii to nekaj nepopisnega za dobo dvajsetega stoletja in za narodno državo, katera ne pozna in ne sliši joka in vzdihovanja revne družine ob praznikih ob času veselja kapitalistov. Marsikateri prizadeti si bo te prizore v srce vtisnil in obžalujemo, da se kaj tacega dogaja v sredini Slovenije pod sekcijo Ptuj. Sramotno pa je za one tovariše, kateri se nočejo zavedati svoje dolžnosti in ne poznajo svojega poklica in neorganizirani tavajo v temi v škodo samega sebe in svojih tovarišev. Opozarjamo Vas, spregledajte v novem letu. — Progovni delavec.
Razno.
Vsem sodrugom za novo leto.
Potrebno je, da sc grupirate strokovno, da se organizirate politično, ker se morete edino na ta način orientirati v zamotanosti
današnjega življenja. Organizacija je edina pot, edino sredstvo, ki vam daje smer in cilj, ki vam kaže, kjer in kod vam je hoditi, da dosežete cilj svojega razrednega boja: oblast, ki vam pritiče po vseh naravnih zakonih. Težka in ostra je ta borba, to sami čutite. Ona zahteva vseh vaših sil. Le celi možje jo morejo voditi uspešno. A tudi pod-ležete včasih. Zakaj? Sile, ki ste s njimi razpolagali ,so bile premajhne. Da, vi ste organizirali politično, vi ste organizirali strokovno, vi ste borci!. Za borbo pa vam ni potreben samo razum, samo program! Treba 'am je tudi izobrazbe srca. Kultura vam je potrebna. Samouke, iz vas samih izrastle, vaše lastne kulture ste potrebni. Samostojna naj bo, neodvisna od one solzave meščanske kulture v zakrpanem, zanikarnem plašču, ki komaj pokriva njeno garjevo nagoto, njeno laž in hinavstvo. Ob tako »plemeniti« kulturi se ne bodo ogrela vaša srca. Ona vam je tuja, ker je niste ustvarili vi sami, ker so jo skrpali drugi. Morda so bili še bolj lačni, kot vi, a bili so slepi in gluhi ... Ti so jo ustvarili brez vas in proti vam. Seveda se niso zavedali tega.
Vi imate svojo kulturno organizacijo in delujete v njej zase in zanjo. Toda veliko vas je, ki jo zanemarjate in ji morda plačujete samo članarino. Kaj ne? In vendar uspeva, čeprav vas je premalo, ki se zanimate zan^ Toda še manj zanimanja imate za svoj pevski zbor. Niso tudi redki med vami, ki ga sploh ne poznajo. Tudi on obstoja in to vsled idealizma svojih pevcev in podpornikov, ki mu omogočajo življenje.
Take so razmere, v katerih se razvija delavska pesem, ona, ki je poklicana, da vam budi srca, da vam krepi duha, da vam daje sil. Vi jo radi poslušate, morda vam je potrebna, ali morate ji, slabotni, kakor je še, pomagati, da razmahne vse svoje sile. Ona naj bo izraz, ona naj bo utrip našega srca.
Poglejte sodrugi, kaj vse store meščani za svoja pevska društva! Ni jim treba članarine; podpirajo jih prav izdatno. Tudi država jih podpira in to, o ironije, tudi iz ; vaših žuljev, iz izdatkov, ki jih vi plačujete. No, vam ni do državne podpore ne morda zato, ker je ne dobimo, ampak zato, ker lahko stojimo na lastnih nogah. Sami hočemo ustvariti in gojiti svojo pesem, ker
hočemo, da ostane naša, da ji ne bo nihče razun vas samih kumoval.
Lepa je naša pesem, poznate jo. Lepa je In uspeha ima. Ni na mestu vaš dvom. da delavec ne more tako peti, kakor pa kak meščan. Da težje sicer, a vendar lahko enako uspešno! Posebno pa še, ker ne pojete, ker vam je dolg čas, ampak, ker so vaša srca žejna pesmi.
Rekli smo: naša pesem ne potrebuje državne podpore, mi potrebujemo samo delavcev, vas pevcev! Mnogo vas je, ki znate večalimanj peti; vas vabimo, da stopite v naš krog, da bo mogočneje orila naša pesem, da bo hitreje budila srca. Najva s ne vodijo pri tem malenkostni oziri komoditet-ampak razredna zavest, ona železna zavest, ki vam daje poguma v vseh vaših bojih. Zavedajte se, da vam je treba tudi kulture, ne samo uma. Iz srca si želimo, da ne izostanejo uspehi našega klica, da se vas bo vsaj nekaj oglasilo, vsaj nekaj odzvalo.
Poglejte, sodrugi, samo češke, poglejte samo ruske delavce! Kake zbore imajo! Vpoštevajo jih In z lahkoto tekmujejo j. vsemi meščanskimi zbori. To naj bo naš cilj, naš ideal: ustvariti močan pevski zbor izobraziti ga pevsko do skrajne možnosti, da ga boste poslušali ne samo v zabavo, ampak, da vam bo njegovo petje tudi duševna hrana, užitek srca!
-Zato, sodrugi, vas ponovno vabimo, da se pridružite nam. Sprejemamo vas z odprtimi rokami. Nihče naj se ne pomišlja in naj pride takoj. Mi čakamo na vas .
Opomba; Sprejemanje novih članov je vsak torek in četrtek ob 8. uri zvečer v Delavskem domu, Marxov trg, II. nadstr.
Zahvala. Stropnik Jože, železničar v .pokoju se zahvaljuje veseličnemu odboru USŽJ, ki mu je daroval za novo leto W0 D.
Odvetniška pisarna
sprejme uradnico začetnico. Pogoji: delna srednješolska izobrazba, slovenščina, nemščina, strojopis in stenogralija. Ponudbo z navedbo znanja, izobrazbe, starosti in službenih pogojev na upravništvo pod .odv. pis.*
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Franc Mikec v Ljubljani.
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.
Lastnik in izdajatelj:	Konzorcij
I
Sp
sp
m
I
I
I
I
I
is
S
MEDNARODNO MAŠKERADO
Hii«
priredi godbeni odsek „Ujedlnjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije“ v Ljubljani dne 1. februarja v gornjih prostorih Narodnega doma.
Na sporedu je sreiolov z mnogoštevilnimi dobitki. Poje delavsko pevsko društvo „CANKAR“. Igra lastna godba na pihala.
Dama, ki dobi največ razglednic pri šaljivi pošti, dobi lepo darilo. Najlepši maski se prisodi s posebno komisijo krasno darilo. Začetek ob 19. (7.) uri zvečer.	Konec ob 3. uri zjutraj.
Vstopnina za osebo 10 Din. V spremstvu dame 15 Din.
Pijača (prvovrstna vina) in jedila v lastni režiji
Čisti dobiček je namenjen novoustanovljeni godbi U. S. J. Ž.
i
tl
i
i
*
P
IS
I
§i
M
äi



Minister saobraćaja: Ker je jedino politika uničila naš promet, odrejam, da se sedaj lokomotive sploli ne smejo baviti s politiko.	(»Koprive*]: