SLOVENSKI
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—,
iiolletno Din 16.—, Četrt.
etno Din 9___ inozemstvo
Din 64,—. — Poštno-čekovni račun 10,603,
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teieion interurban 113.
Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol stra«
ni Din 1000___ četrt strani
Din 500.., '/a strani Din 250-, 'lit str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
raljevina Jugoslavija.
Upravna razdelitev države
na devet banovin.
Pretekli četrtek (3. oktober) je prinesel velike in važne spremembe v u-pravni organizaciji naše države. Popoldne ob pol šesti uri se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je ministrski predsednik general Peter Živko-vič poročal o novem zakonu, ki vsebuje nov naslov naše države in razdelitev države na devet upravnih področij, ki bodo imela naslov banovin. Rekel je med drugim to-le: »Naša država, ki je bila razdeljena na 33 oblasti, bo v bodoče razdeljena na 9 oblasti, ki se bodo imenovale banovine. S to porazdelitvijo se bo centralna uprava razbremenila, a uprava bo organizirana na enostavnejši in smotrenejši podlagi. S prenosom mnogih poslov s centrale se bo omogočilo hitrejše odpravljanje mnogih poslov, ki so doslej zaradi dosedanje ureditve zaostajali. Pri določitvi meja novih oblasti se je v prvi vrsti upoštevalo to, da bi bile te nove meje čim prirodnejše. Nadalje se je pazilo na to, da se dosežejo čim prirodnejše prometne in gospodarske zveze posameznih krajev z njihovimi središči. Končno se je hotelo novo porazdelitev po možnosti čim bolje prilagoditi potrebam ostale uprave. Da bi se nova razdelitev izvršila čim hitreje in čim lažje, so bile obdržane dosedanje meje posameznih srezov, ker so te meje ustaljene in splošno znane. Zato so bili posameznim oblastim pridelje-ni celotni srezi. Od tega se je odstopilo le tam, kjer je bilo neobhodno potrebno in pa zato, da bi se dosegle pri-rodne meje. Nazivi novih oblasti so se vzeli v prvi vrsti po imenih večjih rek, ki tečejo po njihovih področjih. To pa zato, ker so pri nas že znani in ker na zelo izrazit način obeležujejo posamezne banovine.
Gg. ministri! Pri tej priliki se je neizbežno pojavila potreba, da se tudi v službenem naslovu naše kraljevine o-čituje popolno državno in narodno je-dinstvo. Zato se bo naša kraljevina v bodoče imenovala Jugoslavija. To ime Izraža ne le polno državno in narodno fodinstvo, temveč predočuje simbolič-
no (v znamenju) tudi idejo popolne ravnopravnosti, jednakosti in bratstva nas Slovanov na jugu, Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
Ministrski svet je predlog ministrskega predsednika sprejel in potrdil. Nato je Njegovo Veličanstvo kralj zakon podpisal, ki je naslednji dan izšel v »Službenih Novinah«.
Zakon obsega 31. členov. Člen 1. se glasi: »Službeni naziv države Srbov, Hrvatov in Slovencev je: »Kraljevina Jugoslavija«. Člen 2.: »Splošna uprava v kraljevini Jugoslaviji se vrši po banovinah, srezih in občinah. Banovin je 9, in sicer:
1.	Dravska banovina s sedežem v Ljubljani.
2.	Savska banovina s sedežem v Zagrebu.
3.	Vrbaška banovina s sedežem v Banialuki.
L Primorska banovina s sedežem v Splitu.
5.	Drinska banovina s sedežem v Sarajevu.
6.	Zetska banovina s sedežem v Cetinju.
7.	Donavska banovina s sedežem v Novem Sadu.
8.	Moravska banovina s sedežem v Nišu.
9.	Vardarska banovina s sedežem v Skoplju.«
V	členu 3. se natanko določijo meje posameznih banovin. Kar se tiče glavnega mesta Beograda, odreja člen 4. to-le: »Uprave mest Beograda, Zemu-na in Pančeva tvorijo posebno upravno celoto ter stojijo pod posebno u-pravno in nadzorno oblastjo ministra notranjih zadev in nosijo naslov uprava mesta Beograda.«
V	naslednjih členih (5—20) se nahajajo določbe o delokrogu bana, ki stoji na čelu banovine ter zastopa kraljevsko vlado v banovipi. Ban je izven skupin in kategorij, določenih z zakonom o uradnikih. V zakonu je izvede-
no načelo dekoncentracije politične u* pravne oblasti (prenosa oblasti iz sre-dišča v Beogradu na banovine). Bai| izvršuje posle svoje zakonite pristoj* nosti samostojno in po svoji odgovornosti. Njemu so podrejeni vsi uradi in organi splošne uprave banovin. Ban izvršuje nadzorstvo nad samouprave». V njegovo pristojnost spadajo skoro vsi posli iz ministrskih resorov kmetijstva in javnih del, zatem nadzorstvo nad vsemi delniškimi in drudimi gospodarskimi družbami, posli trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, odločevanje pri obrtnem zakonu, izvrševanje zakonov o šumah in lovu, nadzorstvo nad vsemi državnimi rudniki, vsi posli socialnega skrbstva, vsi posli sanitetne uprave, vsi posli, ki se tičejo osnovanja, ureditve in dela narodnih in meščanskih, državnih in zasebnih in nižjih strokovnih šol, nadzorstvo nad delom in osobjem srednjih' šol, graditev in vzdrževanje vseh šol in njihovo oskrbovanje.
Vse posle, ki se prenesejo od centralne oblasti na bana, izvršuje ban pod vrhovnim nadzorstvom in po navodilih resornih ministrov, toda njegovo delo je popolnoma samostojno. S tem prenosom poslov, ki so bili doslej v pristojnosti centralne uprave, na delokrog bana, se bo v mnogem razbremenila in osvobodila uprava ter bo postala narodu pristopnejša in bližja, S tem se bo uprava pocenila in osvobodila ter bo v bodoče v njej nemogoč zastoj v poslih, ki so doslej delali centralizem pogosto neokoren.
Ker je banovinam dana široka pri-stojnost dela, se bodo na banske položaje postavljale osebe velikega ugleda. Za strokovne posle banovine jim bodo dodeljeni banski pomočniki, ki bodo morali imeti dovršeno pravno visoko šolo in najmanj 12 let državne službe. Službeno osobje v banovini se bo vzelo iz dosedanjih županij, oblastnih samouprav in poedinih pristojnih' ministrstev.
Kakor določa § 20., more minister notranjih zadev po odobritvi ministr-
skega predsednika več okrajev v banovini združiti v okrožni inšpektorat ter mu določiti sedež. Na čelu takega več poglavarstev obsegajočega inšpektorata stoji poseben inšpektor. Dosedanji veliki župani se morejo po odredbi čl. 21. postaviti ali za pomočnika bana ali pa za okrožnega inšpektorja. O-krožni inšpektorji (§ 22.) so pomožni organi bana v vseh poslih javne varnosti in v vseh tistih, ki jih minister notranjih zadev na predlog bana odredi, ter v imenu bana vršijo nadzorstvo nad srezkimi upravami.
Kakor določajo prehodne naredbe, začne poslovanje v banovinah najda-ije v roku 2 mesecev, odkar stopi ta zakon v veljavo, obenem pa preneha poslovanje dosedanjih velikih županstev. Zakon o oblastni in sreski samoupravi od 26. IV. 1922 se ukinja. Osobje
1.400.000, 1,040.000, 800.000,
samoupravnih korporacij stavlja na razpoloženje.
Pripominjamo še, da znaša število prebivalstva v posameznih banovinah: savska 2,320.000, donavska 2,120.000, vardarska 1.405.000, drinska moravska 1,200.000, dravska vrbaska 850.000, primorska zetska 740.000.
Površine posameznih banovin bodo v kvadratnih kilometrih: vardarska 39.566, savska 36.897, zetska 32.322, drinska 29.273, donavska 28.160. moravska 25.721, vrbaska 20.558, primorska 19.417. dravska 15.936.
Okraj Črnomelj pride pod savsko banovino, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Okraj Čabar pride pod dravsko banovino, Mediimurje k savski banovini. Prekmurje se je priključilo naši dravski banovini.
(teles) se S društev Rdečega pomladka je prepovedan«* [Dijaki polagajo po končanem V. razredu dfi plomski izpit in prejmejo v primeru, da so izpit položili, diplomo za učitelje narodniK šol.
Zakon o učiteljiščih.
Njegovo Veličanstvo kralj je 27. septembra na predlog ministra prosvete in po zaslišanju ministrskega predsednika podpisal zakon o učiteljiščih, ki je objavljen v »Službenih No-vinah«. O podrobnostih tega zakona objavljamo naslednje:
Državna učiteljišča z enotnim poukom.
Učiteljišča so namenjena strokovni izobrazbi učiteljev narodnih šol s tem, da se jim posreduje splošna in strokovna priprava, da se jih vzgaja v duhu državnega in narodnega je-dinstva in verske strpnosti ter da se jih pripravi za njihovo nacionalno in prosvetno-kul-turno delovanje med narodom in zlasti £a podeželje. Pouk je na vseh učiteljiščih enoten. Učenci ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine. Učiteljišča so moška ali ženska. V izjemnih primerih se lahko dovoli mešano učiteljišče. Učiteljišča morajo imeti internate, to je. zavode, kjer skupno pod nadzorstvom stanujejo itijaki. Mešana učiteljišča ne smejo imeti in ternata z dijaki in dijakinjami. Minister prosvete bo izdal poseben pravilnik o šolski o-premi, o profesorskih in dijaških knjižnicah, o knjižnici dijaških učbenikov. Profesorske knjižnice se lahko na podlagi posebnega dovoljenja ministra prosvete poslužuje tudi občinstvo v sedežu učiteljišča. Kar se tire zasebnih učiteljišč, se nova ne smejo ustanoviti. Stara, sedaj obstoječa zasebna učiteljišča morejo ostati dalje, ako se popolnoma podredijo predpisom tega zakona.
Dolžnost oblastne samouprave.
Učiteljišča se odpirajo ali zapirajo z ukazom Njegovega Veličanstva kralja na predlog ministra prosvete in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta. Poleg zgradbe za učiteljišče kot tako mora učiteljišče razpolagati s stanovanji za ravnatelja, ekonoma in slugo, ^ziroma za hišnika ter z dvoriščem, vrtom in zemljiščem za praktično vežbanje v poljedelskih predmetih. Poleg učiteljišč obstoja kakor doslej ljudska šola kot vndnica. Vsako učiteljišče ima svoje posebno področje, s katerega sprejema dijake. Zaradi duhovnega je-dinstva in plemenskega zbliževanja lahko minister prosvete dovoli sprejem dijakov in dijakinj z drugih področij. Oblastna samouprava je dolžna staviti učiteljišču svojega oblastnega področja stavbe in potrebno zemljišče za poljedelski pouk na razpolago.
Določbe o pouku In vzgoji.
Pouk traja pet let in ne več štiri leta, kakor doslej. Ta določba velja od sedanjega šolskega leta naprej za vse letnike, torej tudi za tiste, ki že obstojajo. Kakšni predmeti se naj poučujejo. bo določil minister prosvete no zasli-
šanju direktorjev učiteljišč in Glavnega prosvetnega saveta. Gradivo v posameznih razredih bo moralo biti na primerni znanstveni višini. Vsako šolsko leto se naj priredijo najmanj štiri poldnevni izleti in po možnosti vsaj jden celodnevni izlet. Podrobnejše določbe o tem bo izdal minister prosvete. V vsakem oddelku prvega in drugega razreda ne sme biti več kot 40 dijakov, v ostalih pa do 30. Poleg učiteljišča obstojajo vadnice, ki so sestavni del učiteljišča. Pouk na njih se vrši po zakonu o narodnih šolah. Na učiteljiščih se lahko u-stanavljajo posebne šole in tečaji, na primer zabavišča, gospodinjske šole, poljedelske in gozdne šole, pripravljalni tečaji za šole slepih in gluhonemih, šole za nezadostno razvito de-co in drugi gospodarski tečaji za izpopolnitev učiteljskih pripravnikov. Za izobrazbo nastav-nikov na meščanskih šolah se uvedejo na moškem učiteljišču v Beogradu višji učiteljski tečaji, ki bodo trajali dve leti in v katere se bo sprejelo vsako leto do 30 učiteljev narodnih šol z najmanj 3—5 letno službo in s položenim praktičnim učiteljskim izpitom.
Šolsko leto, vpisovanje učencev in dijaSke organizacije.
Šolsko leto se pričenja 11. septembra z vpisom dijakov in se zaključuje z 10. septembrom prihodnjega leta. Vpisi in izpiti trajajo nadalje do 16. septembra. Predavanja prenehajo 10. julija, v V. razredu pa 30. maja. Šolsko leto se deli na tri tromesečja, prvo traja do konca novembra, drugo do konca februarja tretje do konca maja, oziroma do 10. junija. Letni uspehi se sporočajo dijakom 28. junija z običajnimi svečanostmi. Vsako učiteljišče mora natisniti svoje letno poročilo. Počitnice trajajo od 28. junija do 31. avgusta vključno. Ob sobotah popoldne ni predavanj. Minister prosvete bo izdal podrobno odredbo o pouka prostih praznikih. Vpis traja od 11. do 16. septembra s predložitvijo vpisne prijave in potrebnih dokumentov. V izjemnih primerih sme učiteljski zbor dovoliti dijaku vpis do 30. septembra, po tem roku do 10. oktobra pa minister prosvete. V prvi razred učiteljišč se sprejemajo dijaki srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom na podlagi posebnega sprejemnega izpita, ki ga bo predpisal minister prosvete. Nadalje učenci s štirimi meščanskimi šolami, ako položijo peseben sprejemni izpit Učiteljišča ne sprejemajo privatnih učencev, niti dovoljujejo privatnih izpitov. Minister prosvete bo po zaslišanju Glavnega prosvetnega saveta predpisal pravilnik o vedenju dijakov v šoli in izven nje ter o načinu kaznovanja. Dijakom so dovoljena udruženja za nmno in moralno ter telesno izpopolnjevanje, vendar ne na plemenski ali verski podlagi. Članstvo v vseh drueih društvih, z iziemo
V NAŠI DRŽAVI.
O razdelitvi države na banovine po«
ročarno na drugem mestu.
Zaključek pogajanj med nami ia
Bolgarijo. Dne 1. oktobra so bila zaključena v Pirotu obmejna pogajanja med Jugoslavijo in Rolgarijo. Dosežen ie bi! ugoden uspeh glede na razna nerešena vprašanja, zlasti glede na promet na dvolastniških posestvih in glede na varnost ob meji. Naši in bolgarski odposlanci so došli v Pirotu do sporazuma, ki bo predložen obema vladama v odobritev.
Eakor z Bolgari se je poravnala naša vlada z Madžarsko na "ovajanjih v Beogradu, ki so bila te dni zaključena. S posebno pogodbo so urejena vprašanja' obmejnega prometa prebivalstva in blaga med obema obmejnima conama. Urejeno je vprašanje dvolastnikov in vprašanje nadzorstva meja.
trgovska pogodba z Rnmnnijo na vidik«. Potem, ko je naša vlada srečno dokončala trgovinska pogajanja s Španijo, se pripravlja sedaj, da sklene enako trgovinsko pogodbo tudi z Ru-munijo. Rumunija je pred kratkim dobila nov carinski zakon, uvedla nove tarife in določila, da bo tista država, ki po preteku pol leta, odkar stopi zakon v veljavo, ne bo sklenila z Rumunijo trgovinske pogodbe, morala plačevati maksimalne tarife.
Državni prazniki. Njegovo Veličanstvo kralj je podpisal in proglasil zakon o državnih praznikih za državne uslužbence. Po nedeljah, državnih' praznikih, verskih praznikih in dnevih krstne slave državni uslužbenci niso v službi. Državna praznika sta dva: rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja in dan ujedinjenja. Na Vidovdan se bodo vršile po cerkvah službe božje kakor doslej v spomin v vojnah padlili junakov. Na dan državnih praznikov se smejo z državnih zgradb razobesiti le državne zastave. Te zastave se morajo te dni razobesiti z vseh državnih in samoupravnih uradov, kakor tudi raz zgradb javnopravnega značaja, v mestih in trgih tudi z mestnih hiš. Verski prazniki državnih uslužbencev za rimokatoliške so: Rožič (2 dni), Novo leto, sv. Trije kralji, sv. Jožef, Marijino oznanenje, Velika noč (drugi dan), Te* Iovo, sv. Peter in Pavel, sv. Ciril in Metod, Vnebovzetje Marije Device, Vsi svoti in praznik Rrezmadežnega spočetja Marije Device (8. decembra).
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nemški zunanji minister umrl. Dne
3. oktobra je umrl na možganski kapi nemški zunanji minister dr. Strese-mann. Stresemann je bil star 51 let in po celem svetu znana politična oseb-
nost. Leta 1923 je bil pokojni tudi državni kancler. Stresemannova zunanja politika je prinesla Nemčiji sprejem v Društvo narodov, ureditev nemških odškodninskih plačevanj in naslonitev Nemcev na Angleže in Francoze radi ohranitve splošnega miru.
Volilno gibanje na Češkem. Češka je že v objemu volilnega boja. Določeni so že tudi nosilci posameznih list. Nosilec liste čehoslovaške ljudske stranke bo monsignor dr. Šramek, agrarne stranke bivši ministrski predsednik Švehla, narodnih socijalistov dr. Be-neš, slovaške ljudske stranke Hlinka. Čehoslovaške nemške stranke se pri teh volitvah združujejo med seboj.
Tuka obsojen na 15 let. Pred tedni smo beležili vest, da se vrši na Čeho-slovaškem proti bivšemu poslancu in članu slovaške stranke dr. Tuki obravnava, ker je obdolžen vohunstva v prid Madžarske. Obravnava je bila te dni zaključena in dr. Tuka obsojen na 15 let. Radi te obsodbe sta podala ostavko dva ministra, po katerih je bila zastopana slovaška stranka v vladi.
Anglija in Rusija se bosta pobotali. Angleški zunanji minister Henderson in ruski poslanik Dovgaleski v Parizu sta se sporazumela glede postopanja pri ureditvi vseh spornih vprašanj med 'Anglijo in sovjetsko Rusijo. Sporazum obsega pet točk: 1. Točna upredelitev stališča obeh vlad glede pogodb iz leta 1924. 2. Izvršitev priprav za otvoritev pogajanj glede zaključitve trgovinske pogodbe med obema državama in glede sličnih vprašanj. 3. Zahteve obeh prizadetih držav glede državnih in zasebnih dolgov je treba preiskati ter urediti tako kot ostala vprašanja finančnega značaja. 4. Pripraviti ureditev vseh vprašanj, ki so v zvezi s pravico ribolova obeh držav. 5. Uporabo prejšnjih dogodb in dogovorov je potreba znova točno določiti.
Angleški ministrski predsednik v 'Ameriki. Angleški ministrski predsednik Mac Donald je bil sprejet v Ameriki z izrednimi častmi. V zahvalnem govoru je označil predsednik namen svojega ameriškega potovanja z besedami: »Naša naloga je, nadomestiti minljivi sijaj vojaške moči z večno trajajočo slavo miru.«
Poostritev krvavega obračuna med Rnsi in Kitajci. Med rusko in kitajsko armado v Mandžuriji je vladal nekaj časa mir. Po novejših poročilih pa so se ponovili boji med Rusi in Kitajci v Mandžuriji. Sovjetske čete so pričele s topovsko ofenzivo in oplenile mesto Suiynau ob reki Amur.
Sovjsti In novi koledar. Svet ruskih boljševiških ljudskih komisarjev v Moskvi se bavi s popolno preosnovo do-glej na vsem svetu veljavnega koledarja. Po sovjetskem koledarju bo štel teden le pet dni in bosta izginili sobota in nedelja. Leto bo razdeljeno na 72 tednov (dosedaj 52).
Primarij v p. dr. J. Harpf v Slovenj-gradcu ordinira zopet redno od 7. oktobra 1.1. naprej.	1210
Specijalist za ženske bolezni In porod dr. Benjamin Ipavic zopet redno ordinira v Mariboru. Gosnoska ul. 46.
¿SS^MBElJO Psier mmmi
Spominski dan 8. oktober.
Zopet človek iz našega časa, ki se je boril in, kakor se sme upati tudi priboril, do svetosti. Rodil se je 18. decembra 1842 na Bavarskem. Njegovi starši — oče je bil ranocelnik — so bili odločno krščanskega duha in dosledno temu odločno krščanskega življenja. Razen tega je bila v hiši še tudi izvrstna služkinja, ki je bila za odraščajočega Antona — tako je bilo njegovo prvotno ime — pravi blagoslov. V nežni mladosti je nevarno zbolel in zdelo se je, da hoče Bog angelčka k sebi v nebesa. Bog je sklenil drugače; hotel je, da ta duša pride k njemu čista po dolgem življenju, po mnogih in trdnih bojih, po slavnih zmagah.
Z 12. letom je prišel Anton na gimnazijo, ki jo je dovršil vedno kot prvi v svojem razredu. A ni bil odličnjak samo po svojem znanju, bil je vzornik tudi po svojem življenju. Bil je tako skromen, miroljuben, postrežljiv in pobožen, da so njegovi tovariši slutili v njem prihodnjega svetnika. Ni se zato čuditi, da je po končanih gimnazijskih študijah stopil v bogoslovje. Dokončal ga je leta 1866 tako, da je dobil prvo darilo v pridigarstvu. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je bil posvečen za duhovnika.
Kot duhovnik je bil najprvo tri leta kot kaplan na mestu, kjer je lahko pokazal svojo delavnost, neustrašenost, zraven pa tudi mir in ravnovesje svoje duše. Nato je prišel kot prefekt v semenišče, kjer je pomagal vzgajati bodoče duhovnike, pa se je še tudi sam ;zobraževal v svetih vedah naprej, dokler ni leta 1871 napravil doktorat iz bogoslovja. Pri vsem učenju pa ni pozabil na še večjo znanost, na znanost svetnikov, na znanost, ki človeka uči tem lepš«, tem popolnejše živeti. V molitvi, premišljevanju si je pridobival vedno več luči od zgoraj in po tej luči je tudi vedno skušal hoditi.
Ta pot v božji luči ga je naposled privedla v samostan. Vstopil je leta 1875 v strogi kapucinski red. Po enem letu preizkušnje je napravil obljube. Na dan svojih obljub je sebe žtrvoval popolnoma Bogu. Odslej je bila njegova skrb in njegovo prizadevanje, da bi to svojo velikodušno obljubo v vsem življenju čim najpopolnejše izvršaval. 50 let je pater Viktricij, kakor je bilo njegovo redovno ime, deloval v kapucinskem redu. Imel je razne častne in odgovornosti polne službe. Bil je velikokrat učitelj in voditelj novincem, bil je gvardijan ali hišni predstojnik. Petkrat so ga izvolili za provincijala ali predstojnika cele pokrajine in je to službo opravljal 15 let. Vsi njegovi so-bratje so ga imeli bodisi kot svojega tovariša, bodisi kot svojega predstojnika v najboljšem spominu. Povsod so se kazali sledovi njegove nadarjenosti. učenosti n neumornega dela.
A to ni bilo največje v njegovem življenju Največja je bila njegova pobož-nost, njegova navezanost na Boga, njegove čednosti, ki jih je izvrševal v izredno visoki, v junaški meri. Vera je bila življenje njegove duše. Ta vera se je kazala v njegovi iskreni in goreči molitvi. To vero je kazal predvsem pri oltai-ju, ko je opravljal daritev sv. maše, pri kateri se je zdelo, da je popolnoma v zvezi z drugim svetom. Popolnoma se je prepustil v vsem svojem življenju božji previdnosti. V njo je neomajno zaupal in se ji priporočal, če mu je pa pošiljala križe in preizkušnje, jih je voljno sprejemal, ker je bil prepričan, da je vse to v njegovo korist. Gorela je v njegovi duši goreča ljubezen do Boga, posebno do Kristusa v najsvetejšem zakramentu. Bila je vedno njegova velika želja, da bi mogel zadostovati božjemu Srcu za žalitve, ki jih mora prenašati ravno v zakramentu ljubezni. Kakor Boga ie pa ljubil tudi svojega bližnjega. Že kot nežen otrok ni mogel nikogar gledati v nesreči; po svojih močeh mu je skušal pomagati. Z leti in njegovim notranjim življenjem je ta ljubezen rastla. To ljubezen je kazal tudi kot predstojnik svojim sobratom. Nikdar ni koga obsojal radi njegovih napak in ni nikdar o njih govoril. Če je pogovor nanesel na nje, je navadno rekel, da je tak človek siromak, ki potrebuje našega sočutja in naše molitve. Čednost, ki jo je pater Viktricij nad vse ljubil, je biia ponižnost. Ko so mu pri redovni preobleki dali ime Viktricij, je rekel: »Hvala Bogu! To je ime, ki si ga ljudje ne bodo zapomnili.« Vse življenje ni nikdar govoril o svojem delu, o svojih uspehih, najmanj pa še o svojem bogatem notranjem življenju. V teku svojega redovnega življenja je zapisoval svoja pre-. mišljevanja, svoje boje in težave, pa tudi svoje uspehe in zmage. Vse to pa si je beležil samo, da si je lahko dajal odgovor o svojem duševnem stanju, o nazadovanju ali napredovanju. Ko ga je proti koncu njegovega življenja nepričakovano zalotila težka bolezen, ^e svojega strežnika s solzami prosil, naj sežge te njegove spise, da drugi ne bi dobili vpogleda v njegovo življenje. Po naredbi hišnega predstojnika se to ni zgodilo. Kakor v ponižnosti, tako je skušal tudi v drugih čednostih vpodo-biti v sebi podobo Kristusovo. Še malo pred svojo smrtjo je obiskal ves kri-žev pot, ki ga je naslikal nek njegov sobrat. Mislil je, da je čisto sam. v resnici so ga skrivaj opazovali. Šel je od postaje do postaje, zatopil se jte v podobe križevega pota, pri vsaki pa je bila njegova prošnja: »O Jezus, krotek tn iz srca ponižen, vpodobi moje srce po svojem srcu!«
Da, to je bilo življenjsko delo patra Viktricija. In ni bilo za njega to lahko delo, kakor ni za nobenega človeka. Iz njegovih spisov je razvidno, da je imel velike težave, velike boje, a iz vseh je izšel kot zmagovalec — kot. resnični Viktricij.
In kolikor ni on sam v sebi vpodobil Kristusa, to je dopolnil še Bog sam s trplieniem. ki mu ga je pošiljal. Imel
je pretrpeti celo vrsto nadležnih in mučnih bolezni. Razen tega se ga je v zadnjem času njegovega življenja jpolaščala še velika notranja zapušče-inost in žalost. Bil je v svojih telesnih bolečinah in svojem dušnem trpljenju res podoben Kristusu na križu, ki je vzdihoval: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« 8. oktobra leta 1924 je umrl star 82 let. Pokopali so ga prvotno v samostanu Vilstiburg. A ljudstvo, ki je skromnega redovnika vedno častilo kot svetnika in ki se mu je po fcmrti priporočalo v raznih zadevah, je prosilo in zahtevalo, naj se pokoplje ljubljeni pater Viktricij tako, da bodo Imeli vsi dostop do njegovega groba, 6o njegove telesne ostanke prenesli v Samostansko cerkev in jih pokopali plizu kraja, na katerem je rajnik leta in leta blagoslovljeno deloval v spo-Vednici kot dušni zdravnik in pomočnik.
Velika čednost patra Viktricija je bila ponižnost. Nič ni delal radi ljudi, radi posvetne hvale, da bi se lahko postavljal pred svetom. Vse je delal le, da bi bil pravi služabnik božji, vršitelj .volje božje.
Da bi bila to tudi naša čednost, da £je bi mislili pri svojem življenju, pri tvojih delih vedno le, koliko hvale lama bodo prinesla. To je kakor rja, razjeda našo notranjo vrednost, to Jemlje tudi našim delom njihovo vrednost in vsako upanje na plačilo v več-iosti, ker veljajo o takih v farizejski pravičnosti opravljenih delih besede Kristusove: »Resnično povem vam, da |o že prejeli svoje plačilo.«
Rusija. Kak trn v peti je sedanjim nogočnežem v Rusiji vsaka vera, se ridi iz tega, da so otvorili v Moskvi >rotiversko vseučilišče, na katerem )odo pobijali predvsem krščanstvo, Seveda na podlagi »znanstva in resnice«. Poročajo, da se je na to vseučilišče vpisalo že 600 slušateljev in slušate-ljic. — Pretečene dni so poročali, da so se začela med papeževim zastopnikom v Berlinu in tamošnjim ruskim poslanikom pogajanja, da bi vera na Ruskem dobila vsaj nekaj prostosti. Kakor se pa od vatikanske strani poroča, takih pogajanj ni bilo. — Škofu Cieplaku, ki so ga sovjeti obsodili na smrt, so v Vilni, kjer je škof pokopan, postavili spomenik.
Potomec Martina Lutra — katoliški Suhovnik. Kakor znano, je Martin Luter ustanovil protestantsko cerkev. V 18. stoletju se je nek njegov potomec, ki je bil vojak, preselil v Ameriko, kjer e radi usluge, ki mu jo je skazala ne-ta katoliška družina, postal katoličan. )d tega Lutrovega potomca izvira več katoliških družin. Nek pravnuk tega inoža je pred kratkim vstopil v red |y. Benedikta in nosi ime pater Aloj-lij Luter.
Katoliško šolstvo. V Belgiji slavijo letos katoliške verske šole svojo petdesetletnico. Do pred 50 leti je bil v vseh belgijskih šolah verski pouk. Ko $o pa prišli na vlado veri sovražni ljudje, so verouk h šol odpravili. Nato so
katoličani ustanovili svoje lastne šole, ravno pred 50 leti. Verouk se je v šole sicer kmalu zopet vpeljal, a katoliške verske šole so ostale in so obhajale letos z velikimi slovesnostmi svojo 50 letnico. — Na Angleškem tudi vdržu-jejo katoličani svoje lastne šole. A to je seveda za nje zelo veliko breme. Sedaj so pa celo nekatoličani nastopali za to,
da država tem šolam, ki vzgledno vršijo svojo vzgojno dolžnost, da državno podporo. — Na Francoskem so morali ugotoviti zanimivo dejstvo. Od 3721 mladih ljudi, ki so se prijavili na visokih šolah, da se bodo učili latinskega in grškega jezika, jih je bilo 900 iz državnih šol, 2821 pa iz katoliških zasebnih.
Za vzpenjalo na Pohorje.
PODPISOVANJE ZA POHORSKO VZPENJA60 KREPKO NAPREDUJE.
Eden izmed nabiralcev podpisov je imel tekom par ur nabiralno polo polno. Oglašajo se pridno tudi vrli Zagrebčani, veliki ljubitelji našega zelenega Pohorja, z znatnimi zneski. Upati je torej, da bode vsaj to podjetje, ki bode poleg drugih velikih v Dravski in Mežiški dolini ostalo v domačih rokah. Kakor znano, je velikanski svinčeni rudnik v Mežici last Angležev, velika jeklarna in premogokop v Guštanju last Avstrijcev, ogromna elektrarna na Fali v rokah Švicarjev, znatna tovarna za karbit in dušik pa tudi večinoma inozemsko podjetje. Domačini stojimo seveda pri velikih podjetjih skoraj vedno ob strani ter zavistno gledamo, kako si polni inozemec svoje žepe. Pač večkrat se sliši, ko je že podjetje v tujih rokah in prepozno: »To bi bili pa mi tudi lahko uredili!« V nas domačinih je pač vse premalo podjetnosti! Krepko torej sežite po delnicah podjetja, kakor je vzpenjača na Pohorje, kajti to podjetje se bode gotovo lahko omenjenim postavilo ob stran. Pred dvema letoma bi bila vzpenjača stala 12 milijonov Din, a se
je ta znesek po agilnosti pripravljalnega o<f« bora vedno manjšal. Ko je bil proračun 6 min lijonov Din že takrat je kazalo se stvari po« prijeti, a kaj še le sedaj, ko je proračun okoli tri milijone Din. Treba pa je delnic samo za 2 milijona, ker nam je 1 milijon v tem slu« čaju že zagotovljen po mariborski občini ia oblastnem odboru.
Avstrijci imajo že okoli 10 vzpenjat', ki se vse imenitno obnesejo in se mnogo ljudi radi velikega navala večkrat niti peljati ne more, Nekaj takih vzpenjač imajo še pa v delu. Sra^ mota bi pač bila, da bi v Jugoslaviji niti ent ne imeli, kajti ta na Pohorju bi bila prva.
Kakor je bilo že po časopisih razglašeno* so delnice po 100 Din in še večji zneski s« lahko plačujejo tudi v obrokih. V priglasu je treba označiti na kakšen način se misli pla« čevati. Plačevanje se bode še le začelo, ko to pripravljalni odbor po časopisih razglasi.
Obvezne izjave je tudi podpisani po pred« sedniku pripravljalnega odbora g. dr. Juva!« nu, mariborskem županu upravičen sprejema« ti Josip Pajtler, učitelj, Pekre, p. Limbuš.
Tečaji duhovnih vaj v Domu do konca 1929.
Za duhovnike: od 14. do 18. oktobra. Za mladeniče: od 26. do 30. oktobra, od 7. do 10. decembra. Za organiste: od 18. do 22. novembra. Za može: od 14. do 18. decembra. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. —
Obešenega so našli. V soboto, 5. okt. so našli pri Treh ribnikih pri Mariboru obešenega brezposelnega Ludovika Kern.
Nesreča na cesti. Na državni cesti med Iločami in Framom se je pripetila v nedeljo avtomobilska nesreča. Neznan avtomobilist je povozil dva bi-ciklista, in sicer enega moškega in eno žensko. Žena je obležala pri priči mrtva, težko poškodovanega in nezavestnega moža so prepeljali v mariborsko bolnico.
Neznana utopljenka. V petek, dne 4. oktobra je naplavila Drava blizu Šmartna pri Vurbergu neznano utopljenko, ki mora biti stara kakih 25 let. Truplo še ni bilo dolgo v vodi, a vendar ga pred pokopom niso mogli prepoznati.
Otvoritev proge Krapina—Rogatec.
Dne 1. novembra bo izročena prometu novozgrajena proga Rogatec—Krapina.
Vlcm za vrednost 50 tisoč Din. Neznani lopovi so vlomili v noči 1. oktobra v delavnico krojaškega mojstra Ja-
koba Kovača v Razlagovi ulici v Celju. Odnesli so raznega blaga in oblek za1 50 tisoč Din. Javnost svarimo pred nakupom blaga in oblek.
Tat mu razparal trebuh. V noči v četrtek 3. oktobra je obiskal Sevrovo hišo v Puconcih v Prekmurju kurji tat. Domači so slišali ropot in so tatu' prepodili. Kurji tat je vrgel 16 nakradenih kokoši v vreči preko rame in se spustil v beg. Za njim jo je ubral domači 19 letnj sin Evgen, ki je hotel uz-moviča dohiteti in ujeti. Ko je videl tat, da je v nevarnosti zajetja, je sunil proti preganjalcu z nožem in mu préparai trebuh. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer je izdahnil. Tatu je odpadla na pobegu kapa in po tej ga že bodo prepoznali.
Železniška nesreča. V soboto, 5. okt< v noči se je zgodila na postaji Zagorje velika železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva tovorna vlaka. Razbitih ji bilo več vagonov, nesreča pa ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Promet je bil ustavljen za nekaj ur.
Mlad ponesrečenec. V rovu KisoveC v Zagorju ob Savi je v petek, 4. oktobra smrtno ponesrečil 18 letni Roman Krznar. Zapregel je konja pred hunte (jamske vozičke), se pognal na prvi voziček ter padel konju pod noge. Žival je skočila, ga udarila s kopitom po glavi — strašna rana mu zija na glav! — potegnila hunte za seboj in vlekla z vozički vred tudi nesrečnega fanta* Plazil se je po tleh in dobil poleg rane na glavi še nekaj prask po telesu. Ko pa ga je konj privlekel do neke luknje sredi tira, je glava omahnila navzdol
v luknjo s tako silo, da mu je zlomilo tilnik — in takoj na mestu je bil mrtev.
Avtobus Celje—Rogaška Slatina. —
Vsled konca sezije od vštevši petka, to je 4. oktobra zvečer ne vozi več v Rogaško Slatino, arnpak iz Celja skozi Mestinje v Št. Peter pod Sv. Gorami. Od tega časa naprej bo redno vozil ob 6. uri zjutraj iz Št. Petra pod Sv. Gorami skozi Grobelno ob tričetrt na osem, da dobi vlak iz Celja proti Mariboru in dospe v Celje ob pol deveti uri zjutraj, kakor doslej iz Rogaške Slatine. Zvečer pa bo redno vozil ob četrt na sedem iz Celja skozi Grobelno ob 7. uri, da bo prevzel tam potnike iz mariborskega vlaka proti Celju ter bo dospel skozi Mestinje v Št. Peter pod Sv. Gorami ob tričetrt na devet zvečer. Vozil bo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Vožnja bo stala iz Št. Petra pod Sv. Gorami v Šmarje 23 Din, Grobelno 29 Din, Celje 40 Din; iz Podčetrtka v Šmarje 14 Din- Grobelno 19 Din, Celje 28 Din; iz Pristave v Šmarje 9 Din, Grobelno 14 Din, Celje 84 Din. — Avtobus mesta Celje.
Otvoritev nove ceste. V nedeljo, dne 13. oktobra 1929 se otvori in izroči prometu nova proga okrajne, sedaj oblastne ceste Sv-Urban f-Prevorje—Lesično s sledečim sporedom: Ob pol devetih pri Sv. Urbanu (Grasselli) pozdrav oblasti in gostov. Ob desetih v Zegru pri Vrečku slavnostna služba božja in cerkveni govor, nato blagoslovitev nove ceste. Ob pol enih popoldne slavnostni banket pri Vrečku. Ob treh popoldne odhod v Kozje. Ob štirih sprejem v Kozjem, zakuska in zaključitev slavnosti.
Tri tedne v zraku. Amerikanska letalca Iackson in O' Brien sta vztrajala 420 ur neprestano v zraku. V skoro tritedenski dobi je napolnilo osem krat 'drugo letalo: bencin, olje in preskrbelo pilota s prehrano. Letalca sta prejela 1,400.000 Din nagrade.
Maščevanje radi neuslišane ljubezni. V Newyorku se je doigralo zadnje dni maščevanje, ki je razburkalo celo mesto. Zdravnik John Kleind se je zaljubil v dekleta, ki pa mu je odbilo ponujeno roko in se je poročila z drugim. Po poroki je poslal zgoraj omenjeni zavrnjeni ženin novoporočeni Šopek, s katerim v roki je sedla z možem v avtomobil. Naenkrat pa je šopek eksplodiral s silnim razpokom in pognal v zrak avtomobil z novo poročenim parom.
Posrečeni polet z raketnim letalom. Dolgo časa že delajo v Nemčiji poskuse z raketnim avtomobilom, da bi dosegli bajno izredno brzino. Vsi tozadevni poskusi so se doslej izjalovili. Iznajditelj raketnega avtomobila se je lotil poskusov z raketnim aero-planom. Dne 30. septembra je pognal Fritz Opel v Frankfurtu na Maini z 18 m dolgega letališča v zrak aeroplan s pomočjo raket. Zadaj na letalu je bilo pritrjenih 11 raket, ki so se tekom poleta vse užgale razen treh. Raketni aeroplan je dosegel le višino 20 metrov in je srečno pristal po 2 in pol minuti.
Zobe so začeU z zlatom plombirati »olčjim psom na Švedskem.
Amerikanska. Prebivalci v malem angleškem mestecu Linvfield so zadaje dni silno razburjeni. Vzrok razbur-|«nja tiči v tem, ker le kupil 500 let
stari jetniški stolp amerikanski dolarski kralj, ga podrl in prepeljal preko Oceana v Ameriko. Stolp za jetnike in kaznjence je iz leta 1500 in so hodili zgodovinsko znamenitost ljudje gledat iz vseh mogočih krajev. Pravljic, ki so se rodile iz starega stolpa, bi ne bilo mogoče opisati v debelih knjigah. Zapiski zgoraj omenjenega mesteca beležijo, koliko strahot in gorja se je rodilo tekom stoletij v stolpu. Do pred kratkem so še uporabljali stolp kot jetnišnico. Pred par leti je sezidalo mesto moderno kaznilnico in je stolp prazen sameval. Pred dobrim letom je obiskal Linviield amerikanski milijonar. Opozorili so ga na stolp. Ameri-kanec je starodavno jetnišnico kupil, jo bodo podrli materijal naložili na ladjo, ki bo odplula iz angleške v Ameriko. Milijonar bo pustil v svoji ameriški domovini stolp natančno tako pozidati, kakor je stal na Angleškem.
Ljubezen do staršev. Leta 1669 je pričel ognjenik Etna na otoku Sicilija strahovito bluvati, grozeč ugonobiti vse vasi pod njim. Največja nevarnost je grozila mestu Katanija. Prebivalci so si prizadevali, kolikor se je dalo, rešiti vsaj najpotrebnejše reči. Bogatini so utekali v divji zmedi, ne-soči seboj zlato, srebro in druge dragocenosti; revni pa so vzeli, kar je pač imelo za nje največ vrednosti. Edeno dva stara zakonska nista zamogla vsled slabosti nikamor in tužno sta plakala, videč, kako se ognjeni prodi lave valijo proti mestu. Njuna sinova sta se pravkar mudila na polju, ko hipoma prične gora z neobičajno silo delovati. Pustita delo, tečeta domu, da rešita svoje starše. Neovirano priteče-ta k hiši. Starejši si naloži na pleča očeta, a mlajši mater ter čim najur-neje zapustita opasen kraj. Toda ognjena reka se je valila vedno hitreje in bližje, pepel in tleče kamenje je križa-rilo krog njih liki ognjena strašila. Že je izgledalo, da strašni valovi goreče lave vse zajamejo ter njim pripravijo strašen grob. Oče in mati jameta prigovarjati vrlima sinovoma, da ju osivela že nehata strašni usodi ter rešita vsaj sama sebe. Toda pridna sinova nista pristala na to, sklenila sta rajši umreti, nego pustiti stara roditelja v smrtni uri brez pomoči. V največji sili pa je tudi pomoč božja vsikdar najbližje. Lava se je v hipu čudežno presekala na dva dela, kar je omogočilo, da sta sinova srečno prinesla svoje starše na varen kraj. Rešeni oče, ko po prestanem strahu pride zopet k sebi, blagoslovi plemenita otroka: »Bog vaju blagoslovi, dobra sinova, a poplačaj vama z najdražjim, kar sta nama v tej strašni sili doprinesla.« Mati, otirajoč si solze, pa je za svoja otroka vroče molila. Bog pa je pridnima otrokoma tudi resnično blagoslovil sleherno delo. Celo življenje je njima bilo
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledic, obolelost žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »FRANZ JOSEFOVA« grenčica izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežejši otroci dobro fjreneso »FRANZ JO-SEFGVO« vodo. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. 1116
obsuto z dobrotami, a ko sta umrla, so njima prebivalci dotičnega kraja postavili krasen spomenik, ki bo pričal še pozne veke njuno ljubezen in hvaležnost do staršev.
Zahteva razpsroko, ker žena — čika tobak. Pred tremi leti se je Victor Ger-hard iz Chicaga potom neke ženito-vanjske posredovalnice seznanil pismeno z neko »čarobno devo« iz Texa-sa. Pretekli mesec pa se je isti Gerhard oglasil pri sodišču in zahteval razpo-roko, češ, da ne more več prenašati navad svoje žene, ki so vse prej kakor ženske. Vdana je čikanju tobaka in pri tem tako izurjeno pljuje, bodisi doma, kakor tudi na javnih prostorih, da bi jo vsak moški čikar lahko zavidal za njeno izvežbanost. Poleg tega mu neprestano povzroča še druge sramote in na vrh vedno nosi pri sebi samokres, s katerim mu grozi ob vsaki priliki. V resnici pravi »angelček« v ženski podobi, kaj?
Setev iz aeroplana. V Severni Ameriki pri Bellinghamu v Waschingtonu so napravili poskus s setvijo iz aeroplana na 160 njiv. Seme je bilo v vreči in je drčalo skozi majhno luknjico na njive, katere je preletaval pilot enakomerno. Ali se bo ta najnovejši način setve res obnesel, bo pokazala žetev, o kateri bomo poročali.
Tudi v Ohicagi se tepejo na račun palestinskih Judov. Tudi Judje ne drže tako skupaj, kakor se splošno misli. To so dokazali veliki izgredi, ki so jih vprizorili »pravoverni« Judje proti judovskim komunistom. Že več dni so sa slišale grožnje Judov, da bodo »iztrebili komunistični ogel«. S tem so mislili poslopje, kjer so uradni prostori, in tiskarna judovskega komunističnega časopisa »Freiheit«. V nedeljo 8. septembra zvečer se je končno zbrala velika druhal, napadla ta »ogel«, razbila šipe, a namero, da bi vdrla v urade, jim je policija izjalovila. Prišlo je turli do pretepov, pri katerih je bilo več lahko ranjenih. Povod izgredom je dal omenjeni časopis, ker je pisal proti palestinskim Judom, češ, da so podrepniki kapitalistične angleške vlade, in hvalil počenjanje Arabcev.
Odkritje razbojniškega društva v Čikagu. V Čikagu v Ameriki se je posrečilo policiji odkriti razbojniško bando, ki je bila več let strah in trepet celega mesta Čikago. Društvo je imelo svojega blagajnika in par knjigovodij, ki so vse »dohodke« zapisali in nadzorovali razdelitev plena. Lansko leto j« znašal čisti dohodek roparjev okoli 15 milijonov dolarjev. Do danes pa se še ni posrečilo policiji prijeti niti enega člana imenovanega društva, zginili so kakor v zemljo.
Antialkoholik ujel samega sebe. — Protestantovskega pastorja v Indiano-polisu dr. Shumakerja, ki že leta in leta divja proti opojnim pijačam, so zdaj hipoma razkrinkali, da — sam tudi pije. Ne pije pa nedolžnega piva, ampak pijačo, ki vsemuje 23 odstotkov alkohola. V zadregi se je izgovoril, da je bolan in da pije le za »arcni-je«. Poprej je na vse kriplje zahteval, da ne sme biti nikomur dovoljeno, dotakniti se, poduhati. kaj še le pokusitl
kako kapljico alkohola. — Smrdi, smrdi, vedno bolj smrdi iz protialko-holnega tabora, in ko bo dovolj zasmrdelo, bo ljudstvo obračunalo s smrduhi.
Kralj beračev. V veliki kitajski luki Šanghaj je na celem svetu največ beračev. Njih število cenijo na 50 tisoč. Vsi šanghajski prosjaki so organizirani in organizaciji načeljuje kralj. Nobeden beračev ne pozna imena svojega kralja, nobeden ga še ni videl, a mu mora plačati vsak mesec poseben davek. Davek pobira kraljeva telesna straža. Pred kratkem je povišal kralj denarne dajatve. Dvanajst najbolj drznih beračev je izjavilo, da poviška ne bodo plačali. Par ur za to izjavo so našli vseh 12 na ulici ubitih. Nikdo ni vedel, kdo se je maščeval. Vse je prepričano, da je kralj beračev eden najbogatejših ljudi in pripada trgovskemu stanu.
Redka usmrtitev tigra. V indijski vasi v bližini Poone se je zgodil ta-le redek slučaj: Mlademu lcmetskemu fantu, ki se imenuje Marane, so sporočili, da mu je raztrgal tiger bika in sedaj po bogati pojedini mirno počiva. Fant je zagrabil močan krepelec in res dobil tigra spečega. Pognal je v zverino kamen, jo zbudil in sedaj se je začel boj na življenje ter smrt. Borbo
Pomen sibirske železnice
Rusija zavzema v Evropi skoro 60%, a v Aziji do 40 odstotkov površine, meri prilično eno šestino celega površja na-le zemeljske krogle. Obljudenost v Rusiji šteje do 140 milijonov prebivalcev. Navzlic ogromnemu obsegu ima Rusija v primeru z mnogimi manjšimi državami to nepriliko, da se skoro hikjer ne dotika odprtega morja. Črno morje je od vseh strani zaprto ozemlju evropskemu in azijskemu, le Bospor ga spaja z Marmarskim morjem. Iz tega je mogoče le skozi morsko ožino Dardanelsko jadrati na Egejsko morje. Odtod je mogoče bodisi na Atlantski Ocean skozi ožino Gibraltarsko ali pa od Sueškega pristana na Rdeče morje in Indijski Ocean. Tudi Sueški prekop je v angleških rokah. Baltiško morje se razprostira na zapadu Rusije. Plovba po njem vsebuje mnoge tež-koče. So na njem zelo izpremenljive črte, hudi viharji in premena toplote. Zaliv Botnicki je plitev, zaliv Čuchov-ski ima razen plitvine mnogo opasner ga skalovja. V Baltiško morje se zliva mnogo in različnih rek. Voda je manj slana, a rajše pa zmrzne nego Atlantski Ocean. Libava, najbližje rusko pristanišče na Baltu, ostaja ledu prosto, toda v zimi leta 1904-5 je tudi ono zamrznilo. Pretežni del Baltiškega morja je pokrit s tako debelim ledom, da je po njem že čestokrat korakala cela vojska. Belo morje seza globoko v evropsko Rusijo, povzroča pa morskemu prometu silne težave s svojimi močvirji in zamrzne pri obrežju že počet-kom septembra za toliko časa, da je plovba mogoča le od maja do oktobra. Se slabši zadržki za vožnjo so v Severnem ledenem moriu. Zmrznieno je do
so gledali vsi vaščani v nepopisnem strahu, ker je bil orjaški tiger že precej časa trepet za celo okolico. Mladi Indijec je vsikdar počakal, da se je pripravil tiger na skok. Ko je skočil, se je umaknil na stran in pri tem udaril s palico po tigrovi glavi. Seve je junaka tiger parkrat opraskal s šapo, a dečko mu je tako razbil s palico glavo, da je obležal mrtev.
Pojasnilo. Ravnateljstvo mariborskega bogoslovja izjavlja, da Franc Babič nikdar ni bil in ni bogoslovee mariborskega bogoslovja.
Začetek kartopirstva. Je od tega prilično petsto let, odkar se je v Evropi začelo kartanje, ki je došlo koncem 14. stoletja med našo javnost iz Italije. Iz Italije se je kartanje razširilo v Nemčijo, Francijo in Anglijo. Prve karte je dobila Italija iz Vzhoda. Stare italijanske karte so obsegale 72 podob. Znano je, da so pred petsto leti, pred-no so prispele karte tudi v Evropo, Kitajci in Japonci igrali z nekimi ploščami iz slonove kosti ali lesa. Iz izkopin starih grobov v Perziji se da sklepati, da je obleka staroperzijskih oseb zelo slična oni na karti »kralja«, »dame« in »poba«. Iz tega se da sklepati, da je igra na karte dospela v Kino iz Perzije potom trgovskega prometa in je smatrati Perzijo kot začetnico igre na karte.
m raslti morshi promet
10 mesecev in tudi vanj se izlivajoče reke, ki so pokrite z mogočnim pancer ledovjem. Na Leni dosega led nad dva metra višine, na reki Jane v Vercho-janski 180 cm, na reki IndigurkI 230 cm, na reki Kolyme 125—180 cm. Na vzhodni strani polotoka Kamčatka se razprostira Beringovo morje (Bobrovo ali Kamčatsko). To morje zamrzne 6 do 7 mesecev in vožnja po njem je zelo opasna radi tega, ker razen majnika leži tukaj gosta megla, tako imenovana bus — ta megla je običajno drob-čkan dež. Na zapadu od Kamčatke je razprostrto Ochotsko morje, ki zamrzne od 7 do 8 mesecev in plovba po njem je vedno nevarna. V pomladi kakor tudi poleti vsled goste megle, a v jeseni pa zaradi grozovitih viharjev, besnečih z neznansko silo od severa. Velikanska reka Amur na južni strani vzhodne Sibirije postavlja morskemu prometu brojne ovire. Ob času po-vodenj, ki nastopajo v juliju in avgustu, naraste do 15 metrov nad norma-lo, zamrzovati pa prične pri Blagovie-ščenski sredi oktobra, a koncem oktobra zamrzne tam po celi širini. Vožnja je mogoča od Sretevska do Chabarov-ke od začetka maja do polovice oktobra. Vladivostok, kamor vodi končno sibirska železnica, slično zamrzuje za par mesecev, kajti tudi Japonsko morje se pokrije 2—3 mesece z ledom. Iz tega je razvidno, kako važnega pomena je Port Artur za Rusijo. To pristanišče običajno ne zamrzne, zato je spojila Rusija sibirsko železnico z njim s točko od Charbina čez Mukden. Le čez mandžursko ozemlje ima pristop k prostemu morju, ne zamrzajočetnu, ki omogočuje ruskemu morskemu nro-
metu prosti razvoj, vsled česar napenja vse svoje sile, si to ozemlje ohraniti. V slučaju, di bi bila Rusija izključena iz Mandžurije, bi bila sibirska železnica za ruski morski promet brez pomena. Za svetovni promet ostane ta železnica velevažni činitelj, ki si
pridobiva čimdalje več veljave. * *
Irplienje meiitiitfi §Ho-
fov med pre^iiiiiiein.
V	Mehiki je prenehalo preganjanje katoličanov. Država je bila prisiljena skleniti mir s Cerkvijo. Kakor je poudaril državni predsednik Portes Gil, se je okoli 900 cerkva vrnilo katoliškemu ljudstvu. Nadškofje in škofje so se vrnili na sedeže svojih škofij. Med preganjanjem so veliko trpeli in z največjimi napori duha in telesa so si rešili življenje.
Tako pripoveduje nadškof v Guada-lajari — stara škofija v mehiški državi Ialisco, ustanovljena že leta 1548 —* svoje doživljaje med preganjan jen». Predsednik države, znani Calles, ga j a obdolžil, da je bil vodja ustašev. Nadškof to odločno zanika. Pristašev ni nikdar vodil, pač pa je zbežal ter s« skrival, ker se ni hotel ter tudi ni mo* gel pokoriti poveljem predsednikovim*
Tri leta se je skrival po samotnili bivališčih ter moral bežati od hiše do hiše. Nekega dne je prišel general Fer-reira, ki je vodil vojaška podvzetja X državi Ialisco, s 1000 vojaki, mitrale-zami in zrakoplovi v vas, da bi ujel! nadškofa. Nadškof pa je, ker so ga prijatelji opozorili, pravočasno pobegnil z nekim duhovnikom. Skrival se jo nato v neki vasi blizu mesta Zacatč-cas, ko je proti njemu primarširalo 150 vojakov. Zopet se mu je posrečilo pobegniti. Preoblečen je v spremstvu nekega duhovnika šel skozi vrste vojakov, ne da bi ga spoznali. Zunaj vasi so na njega čakali konjeniki in drugi vojaki, pa ga tudi niso prepoznali! Spati je moral s svojim spremljevalcem v odprti bajti ob javni cesti.
Samo trije duhovniki so bili vedno natanko obveščeni, kje trenutno stanuje nadškof. Posredovali so med njim in verniki. Nadškof je kljub temu, da je bil v pregnanstvu ter je moral bežati iz kraja v kraj, vodil svojo nad-škofijo, pošiljal ljudstvu oklice, opomine in pobude ter je bil v pismeni zvezi s papežem, s kardinalom v New-Yorku in z drugimi nadškofi in škofi. Tako so duhovniki in škofje med preganjanjem z izrednimi sredstvi, z veliko hrabrostjo in nedoseženo potrpežljivostjo vršili svojo pastirsko službo. *
Vifftost Angležev.
V	današnji dobi, ko zavzema šport tako velevažno mesto v javnem kakor, tudi v zasebnem življenju, je naravno, da je vitkost geslo in da se debelosti vsak brani kakor ve in zna. Pri tem vzbujajo Angleži občudovanje in zavist, ker so po narava vitki in se jim ni (roba bati vsake žlice jedi in počitka. da f-e nc bi odebelili. Odkod ta odlika anglosaškega plemena? Nekateri
so dolžili angleško podnebje, češ, da močno izčrpava. Toda drugi to zani-kavajo in pravijo, da ima Anglež svojo vitkost zahvaliti svoji prehrani. Anglež ne pije. Pivovarn nikjer ne najdeš. Pri jedi ne pije vina, marveč vodo. Tisto malo whiskyja — žganja, ki ga pijo posamezni Angleži, ne šteje. V poštev prihaja, kar je splošno v navadi, vsakdanje angleške juhe so vodene, nemastne in nimajo po ničem okusa. Izjema je paradižnikova juha, ki si jo more vsak sam — soliti.. Krompir je komaj kdaj na mizi. Po tem slanem krompirju brez masti, ki pride kdaj na vrsto, se nikomur ne cede sline in še manj po ohrovtu, ki je kuhan v slani vodi, iztisnjen in brez masti ali omake, ali po grahu, ki prihaja na mizo istotako trd in suh. Namizni porcelan je v toliki meri okusen, kakor so neokusne jedi, ki se nahajajo v njem. Toda v tem je ravno skrivnost te pri-proste kuhinje: ne vzbuja teka. Brez
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, 5. oktobra so pripeljali špeharji na 42 vo-zeh 103 zaklane svinje, 1 telico in 2 teleta. Kmetje so pripeljali 18 voz sadja, 24 vozov krompirja, 12 voz čebule, 16 voz zelja, 12 vozov sena, 4 voze otave in 3 vozove slame. — Svinjsko meso so prodajali 15—30 Din. Krompir je bil 0.80—1.25 Din, čebula 2—3, zelje 0.80—1, seno 80—100, otava 70—90, slama 60 "do 65. 1 kokoš 32—40, piščanci 25—60, race 25—30, gosi 65—70, purani 75—10, domači za-§ec 15—40. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 2, oves ¡1.50, koruza 2.50, ajda 2, proso 2.50, fižol 3, grah 8. Jabolka 4—8, hruške 6—8, slive 2—i, breskve 6—10, grozdje 8—12. Mleko 2.50—3, Smetana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 8.25—1.75, med 18—20.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 4. oktobra je bilo pripeljanih 533 svinj in 4 ovce; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 90—125, 7—9 tednov stari Din 200—250, 3—i mesece stari Din 350—400, 5—6 mesecev stari Din ¡450—550, 8—10 mesecev stari Din 650—850, 1 leto stari 1000—1400. 1 kg žive teže od Din 10 'do 12.50, 1 kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Ovce 4 Din en kg žive teže. Prodanih je bilo 278 svinj in 4 ovce.
Vinske cene v Mariboru. Mariborski vinotržci plačujejo -nov vinski mošt po sledečih cenah: Za mošt, ki ima 15% sladkorja 4 Din za liter, 16% 4.50 Din, 17» 5 Din, 18% 5.50 Din, 19% 6 Din, 20% 7—7.50 Din. Vinotržci so razposlali po
okolici mnogo nakupovalcev.
*
Gospodarska oMesfili.
Vinogradnikom v pomirjenje. Finančne kontrole dajejo po cerkvah ozna-»jati, da morajo vsi vinogradniki svoj letošnji vinski mošt naznaniti finančni kontroli. Vinogradnike opozarjamo, da s to prijavo ni zvezan noben davek, nobena trošarina, kakor se nekateri bojijo. Vinski mošt se mora prijaviti samo zaradi evidence. Trošarina *e bo kakor zadnja leta plačala samo
skrbi moremo vzeti od vseh pet vrst jedi, ki pridejo na mizo — slednjič ne bomo bžIH drugega nego par žlic juhe, košček suhe ocvrte ribe brez prikuh, samo s kolescem citrone, potem kosec omlednega mesa, o katerem nikoli ne veš, ali je koštrun, jagnje, tele in kaj drugega, ki je pa večinoma koštruno-vina, zraven vodena zelenjava, iztisnjeni ohrovt, dalje kurjo perot, kuhano v suhem rižu, o omaki komaj sled, nazadnje puding, narezan v tanke rezine, potem kuhano sadje in slednjič grižljaj sira. To je vse. Običajno se v družinah izpušča ena do dve vrsti jedi in tako vstaneš izza krasno pogrnjene mize — lačen. Angleška kuhinja ne pozna nobenih težkih in mastnih jedi, tudi ne močnatih, ne stepene smetane. Od vsake jedi užijejo le malo — saj so tudi brez okusa, omledne. Ampak to je ravno: Ne ješ iz slasti, marveč iz potrebe in samo za potrebo.
od prodanega vina. Vinski mošt pa je do 20. novembra sploh prosi trošarine, izvzemši občinske.
Razstava živine. V pondeljek dne 14. oktobra tega leta ob 10. uri se vrši v Šmarjeti pri Rimskih toplicah velika razstava plemenske živine za člane kmetijskih podružnic laškega sreza (Laško, Trbovlje, Jurklošter, Dol, Loka). Prentiralo se bo samo prvovrstno plemensko živino murodolske pasme enobarvno pšenično. Razdelilo se bo približno ca 15.000 Din nagrad, h katerim prispevajo Oblastni odbor ljubljanski, Okrajna blagajna v Laškem in vseh pet kmetijskih podružnic v Laškem. Prignalo se bo na razstavo približno 250 bikov (licenciranih in mladih), krav in telic.
Bogastvo lesa na zemeljski površini. V nekem londonskem časopisu je dr. Schlich podal to-le zanimivo sliko o stališču naših gozdov. Po pregledu produkcije lesa v nekaterih evropskih državah je pokazal neobičajni prirastek dovoza stavbenega lesa v Nemčijo, kamor je v poslednjih »35 letih bilo pripeljanega letno 131.000 ton stavbenega lesa. Cela Evropa poseduje 303,232,000 ha gozdov. Od teh pripatfa Rusiji 205 milijonov ha, Švediji 19 milijonov, Nemčiji 14 milijonov ha. Kar se tiče primere lesa s številom prebivalstva zavzema polotok Skandinavski (Švedska in Norveška) prvo mesto v Evropi, ki izvozi največ lesa. Na vsakega prebivalca so izračunjeni tam 3 ha gozda, v Nemčiji komaj 28 arov, v Franciji 24 arov, v Italiji 12 arov, na Danskem 8 arov in v Veliki Britaniji 4 are. Navzlic ogromnemu bogastvu lesa Evropa ne krije lastnih potreb. Ona uvozi iz drugih delov letno čez dva in pol milijona ton raznega lesa.
Vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za Slov. Gospodarja prosimo, da isto kmalu obnovijo, da ne bo treba prekiniti s pošiljanjem lista. Slovenski Gospodar stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din In četrt leta 9 Din.
Propad Hrvatske kinet-
ske zmiražiK: Muke.
V soboto, 28. septembra, se je vršila skupščina Hrvatske seljačke zadružne banke, ki je sklenila likvidacijo banke. Na tej banki je interesirano zelo veliko število kmetskih zadrug in zadružnikov. Ustanovljena je bila banka leta 1923 s kapitalom 8 milijonov dinarjev. V upravnem svetu so sedeli poleg zastopnikov zadružništva tudi politični voditelji bivše Radičeve stranke, in sicer od leta 1924/25. ko je staro vodstvo odstopilo ter bilo izvoljeno novo z Josipom Predavcem na čelu, enim prvih voditeljev bivše Radičeve stranke.
Na občnem zboru 28. septembra, ki je bil jako buren, je Iv. Marinčič iz Zagreba kot zastopnik malih kmetr skih delničarjev ostro kritiziral poslovanje predsednika Josipa Preclavca. Očital mu je nakup posestva grofa Festetiča v Čakovcu od deln. društva »Slavonije« za 50 milijonov dinarjev. Posestvo je bilo s posredovanjem Milana Prpiča nakupljeno za glavno zadrugo, ker pa je ta imela samo pasivo, je »Slavonija« zahtevala od Predavca, da prevzame za to prodajo jamstvo, Predavec je brez pravomočnega sklepa direkcije zadružne seljačke banko izstavil menico za znesek 50 milijonov dinarjev. Banka s kapitalom 8 milijonov Din in z vlogami 5 milijonov Din bi naj jamčila za 50 milijonov dinarjev! O tem je zvedela javnost, in posodica je bila, da je bil kredit banka omajan.
Iv. Marinčič je nadalje očital, da so kmetje morali zastaviti vse premoženje in imetje, ako so hoteli dobiti kredit, dočim so posamezni trgovci dobili na stotisoče dinarjev, ne da bi dalj tako kritje. Očital je predsedniku in bivšemu poslancu Predavcu, da je prejemal 6000 Din plače na mesec, čeprav mu po zakonu ne pripada. Nadalje mu je očital, da je dolžan banki okoli 800.000 Din, za kar so se mr naprej oP: resti računale po 16—18 odstotkov^ kasneje so bile na seji ravnateljstva znižane na 12 odstotkov ter se je razlika Predavcu vpisala v dobro. Očital je nadalje Predavcu, da je brez sklepa ravnateljstva osnoval podružnico v Mostaru, ki ni uspevala, pa je banki povzročila 400.000 dinarjev stroškov. Očital mu je tudi, da je Predavec hotel Glavno zadrugo (Zadružno zvezo bivše Radičeve stranke) natihoma likvidirati, banka pa je prevzela aktiva in še večja pasiva te zveze. Iv. Marinčič je predložil, naj se izvoli odbor, ki bo preiskal vzroke propada, ter da se krivci izročijo sodniji.
Na zahtevo delničarjev je predsednik odredil čitanje bančne bilance po stanju 31. avgusta tega leta. Iz te bilance je razvidno, da znašajo aktiva banke 20 milijonov Din (med njkni dosti dvomljivih), pasiva pa 28 milijonov Din. Nato je občni zbor sklenil likvidacijo banke ter se je v to svrho izvolil poseben odbor.
Oifsiic „Slov.GospodaHa"
Pohrajlnsfta razstava v Beogradu.
Dne 12., 13., 14., 15., 16. in 17. novembra 1929 priredi Srbsko poljoprivredno društvo v Beogradu v svojem paviljo nu, Nemanjina ulica br. 11 pod najvišjim pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. pokrajinsko razstavo suhih sliv in izdelkov konserviranega sadja in zelenjave. — Razstavljajo se sledeči predmeti: 1. Vse sorte suhih sliv. Neposredni pro-ducenti sliv lahko te pošljejo v vrečah, v najmanjši količini od 1 kg. Zadruge, tovarne in izvozniki vpošljejo slive tako spakovane, kakor to pripravljajo za prodajo, ali pa izvoz. 2. Vse vrste in sorte predelanega in konserviranega sadja: pekmez, kompot. marmelada, suho sadje, kandirano sadje, sadni sokovi, oljkino olje, smokve itd. v steklenicah, zabojih, košaricah v najmanjši količini od 1 kg. Pakovanje naj bo takšno, kakor je to v rabi za prodajo. 3. Vse vrste in sorte konservirane zelenjave: grah, patličan, kumarce, paprika, šparglji, razne solate itd. v pločevinastih zabojih od količine 1 kg, kakor se to pripravlja za trg.4. Razno orodje in preparati za zatiranje in borbo proti rastlinskim boleznim in škodljivcem v množini od 1—5 kg. Za vsaki model orodja je razstaviti en kos. Pravico za udeležbo na razstavi imajo vsi kmetje iz naše države in zastopniki inozemskih firm, tovarn in podjetij, ki se bavijo s prodajo orodja in preparatov za borbo proti rastlinski bolezni. Kot nagrade se bodo podeljevali razstavljalcem poljedelski stroji, orodja, semena in strokovne knjige v vrednosti od 50.000 Din iz sredstev: društvenih, kmetijskega ministrstva, uprav Narodne in Izvozne banke. Neposredni producenti in zadruge imajo pi'a>vico na materijalne nagrade in na nagTade v pohvalnicah (diplome). Tovarne in izvozniki pa imajo pravico samo na diplomo. Predmete s pripravo je poslati društvu najkasneje do 5. novembra 1929. Razne stroške: pak«vanje in ekspedicija. bode društvo izplačalo na podlagi priloženih računov. Obiskovalci razstave imajo polovično vožnjo, ako imajo pri sebi legitimacijo za vstopnino na razstavo, informacije daje Srbsko poljoprivredno društvo.
Živinozdravnik Fr. Pirnat v Mariboru:
„MARIBOR" t Št Lovrencu na Pohotfn.
Dne 20. oktobra 1929 popoldne priredi v novem Društvenem domu v št. Lovrencu na Pohorju pevsko društvo »Maribor« koncert. Ljubitelji lepe pesmi s Pohorja in Dravske doline, v nedeljo, 20. oktobra popoldne v št. Lovrenc na Pohorjel Spored objavimo na posebnih letakih!
Preteklo nedeljo sem si ogledal raz-tavo perutnine v Zagrebu in čital v dnevniku »Jutarnji list« pod naslovom »Razpis nagrade pridelovalcem svežih jajec«, članek, ki se glasi takole:
»Da bi se pridelovalcem kokošjih jajc dala pobuda za pridelovanje svežih jajc za konzum (čajna jajca), razpisuje ministrstvo za poljedelstvo s tem nagrado 5000 Din onemu pridelovalcu, ki bi kot prvi izza tega razpisa donašal fctalno na eno izmed spodaj navedenih tržišč laica zaznamovana z datumom.
kdaj so bila iznešena in z imenom pridelovalca.
V	to svrho bo določilo ministrstvo tekom 2 do 3 mesecev od dneva tega raz: pisa — kontrolni dan. Tega dne morajo pridelovalci naznaniti mestnemu županstvu, da prodajajo svoje pridelke z napisom datuma in svojega imena in hkrati doprinesti dokaz o tem (lastne kontrolne knjige, fakture, potrdila kupcev itd.). Prvenstvo v enakih slučajih bodo imeli oni, ki so člani perutninar-ske zadruge za odbiranje in katerih jajca imajo največjb povprečno težo. Pri enaki vrednosti ali v enakih slučajih se moreta razdeliti tudi dve nagradi.
Kraji kontrole bodo: v Beogradu, Ze-munu, Novem Sadu, Somboru, Osijeku, Zagrebu in Ljubljani.« —
Ker je v mariborski okolici precejšnje število dvorcev s štajersko-zagor-sko kuro in obstoja baš v Mariboru že desetletje trgovsko podjetje za izvoz jajc. — Družba Suppanz, Matheis in Ilimmler — storil sem potrebne korake, da bi se predmetna kontrola jajc vršila tudi tukaj.
V	zadevi bom še poročal.
Pozor, podeželani! V soboto, 12. oktobra in v nedeljo, 13. oktobra se lahko ogledate v mariborskem Grajskem in v Unionskem kinu asen film »Rvharistični kongres v Čikagu«. Veličastnost filma bosta povzdigovala mešan pevski zbor in godba! Natančnejša pojasnila so razvidna iz današnji številki priloženega etaka.
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo, dne 13. oktobra ob 6. uri zjutraj svojo običajno sveto mašo s skupnim sv. obhajilom v baziliki Marije Matere milosti. Spoštovane članice in podporni člani se obveščajo, da darujejo to sv. obhajilo za svetega očeta Pija XI. za njegov zlatomašniški jubilej. Opozarjajo se, da se udeležijo vse z društvenimi znaki, ker to je obvezno. In vabijo se, da se v čim večjem številu zberejo k tej lepi pobožnosti. Popoldne ob 3. uri sveti blagoslov z darovanjem. Odbor.
Št. Peter pri Mariboru. Prosvetno društvo »Skala«, ustanovljeno leta 1902, je imelo pre-tečeno nedeljo svoj občni zbor. Iz poročila, ki sta ga podala požrtvovalna prosvetna delavca Knuplež Jože in Bračko Anton, je bilo posneti, da je društvo navzlic raznim težavam še po-voljno delovalo, kar je zasluga prej omenjenih dveh. Novi odbor se je sestavil naslednje: župan Sande J., predsednik, župnik Tkavc Ant., podpredsednik, tajnik je Krepek, blagajnik Maček A., odbornik Knuplež J. in Duh J., knjižničar Bračko A. Tudi ostale funkcije so prevzeli najodličnejši šentpeterski možje. Ker bo treba prosvetno delo pri nas poživiti, čaka odbor mnogo truda in dela, kateremu naj da Bog svoj blagoslov.
Št. Peter pri Mariborn. Tukajšnji Orel pri« redi predzadnjo nedeljo tega meseca tombolo. Prihodnjo nedeljo prično s pobiranjem dobit-* kov za srečolov. Zupljani se naprošajo, da jim s primernim darilom pomagajo.
Svečina. Dne 13. oktobra ob 3. uri popoldan priredi tukajšnje Katoliško prosvetno društvo predavanje o vinarstvu v zvezi s petjem, tam« buraško godbo in dvema lepima igrama. Na programu je tudi mala razstava grozdja in vina. Zato so prijazno vabljeni gospodje gostilničarji pokušat dobrega svečinčana, da bodo znali kam po vino.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Vse prijatelje naših Orlov opozarjamo že sedaj na veliko slav-t nost dne 27. oktobra. Ta dan hode obhajal naš' delavni orlovski odsek desetletnico svojega1 obstanka. Ob tej priliki se uprizori krasna' petdejanska igra: »Devet križev ali krvava' svatba na Tomačovem«. Igra je prestavljena! iz češkega jezika od bivšega odsekovega predsednika Ivana Oblaka, sedaj župnika pri Sv* Lovrencu na Pohorju. Za cerkvenega govor« nika smo naprosili č. g. prof. dr. Jeraja iz M a« ribora. Podroben program še objavimo. — Bog živi!
Orlovskim družinam. Pono\uio vas prosimo, predragi bratje in sestre, primio razprodajaj« te naše, vam poslane srečke. Nasprotniki so našo krajino ponovno nazvali za Sibirijo in Makedonijo in nasproti nam ne kažejo nič prijaznejšega lica, kakor so nam ga kazali naši tisočletni tlačitelji. Delajo pa ti nasprot« niki na vse pretege na to, da bi razširili pa naših vaseh svojo organizacijo, ki je pa, hvala Bogu, naša mladina ne mara in pričakuj« od vas, predragi bratje in sestre, da ji bosta priskočili na pomoč in skupno naskočili sovražnika in ga izgnali iz naše Krajine. Prej pa rabimo trdnjavo, in zato smo vam poslali srečke, da si z vašo pomočjo postavimo zdaj ob 10 letnici naše svobode lastno streho. Bratje in sestre v Slovenski Krajini, potem prav kmalu razprodajte vse srečke in nam po« šljite čimprej odgovarjajoči znesek. Ne bo« dite otopelih src! Pokažite, da ljubite brat« in sestre tudi v »Sibiriji«! Usmilite se nas! Bog živi! — Odbora orlovske družine v Krogu pri Murski Soboti.
Ptuj. Vsem mladcem ptujskega orlovskega odseka! Redna telovadba za mladce v po« slovnem letu 1929-30 se prične 6. oktobra 1. in sicer vsako nedeljo od 2. do 5. ure popol« dne v gimnazijski telovadnici. Dragi bratje' mladci! Kliče vas zopet vaša dolžnost, kliče vas tudi vaš vodja, da se v tem poslovnem letu zopet redno udeležujete telovadnih ur. Vabimo tudi vas fantje, ki ste v starosti 12 do 16 let, kateri še dosedaj sploh niste bili! vpisani pri nas, da se pridružite v vrste sašei orlovske organizacije. Prijave sprejema brat' Lojze Kostanjevec, trgovski pomočnik pri g« Martinu Vrabl, manufakturna trgovina vi Ptuju. Vas, dragi starši, pa prosimo, da svo« je sinove pošiljate v naše vrste, v našo or« lovsko organizacijo, katera jim bo močna! podlaga za poznejše življenje, ko bodo do«
Špecijallst za notranje bolezni
D= Frani j © Pavlic
je olvoril svojo prakso
v Aleksandrovi cesti 161
(Dr. Rosinova hiša) - -
Ordinira od 8—12 in od 8 — 4 1269	Ob nedeljah in praznikih predpoldni
rasli, da bodo enkrat dobri, pošteni krščanski možje. Zato zaupajte vaše sinove nam. Bratje mladci, vam pa kličemo: na delo do zmage! Na svidenje, z bratskim pozdravom.
Ptuj. Telovadni odsek Orel v Ptuju naznanja, da ima od 7. oktobra naprej telovadbo ,vsak pondeljek in petek ob 7. uri zvečer, fantovske sestanke pa vsako sredo z.večer. Telo-,vadba se vrši v telovadnici državne realne gimnazije v Ptuju, sestanki pa v društveni sobi minoritskega samostana. Bratje, kličem vam, na delo do zmage!
Gcrnja Ponikva pri Žalcu. Orlovski odsek priredi skupno s Kmetijsko podružnico dne 20. oktobra veliko tombolo v Gornji Ponikvi. Tablice se lahko dobijo pri načelniku Kmetijske podružnice v Gor. Ponikvi in pri odboru orlovskega odseka istotam. Cena tablici 3 Din. Vsem, ki jim je procvit umnega kmetijstva in napredek zdrave, dobre slovenske mladinske organizacije pri srcu, naj pridno segajo za srečo, ki jim jo nudijo tombolske tablice. Obilo sreče pri igranju! Upamo tudi, da nabiralci dobitkov v domači župniji iz vseh okolic pridejo močno obloženi z mnogimi darili, bodisi, da prineso ali pripeljejo ali priženejo. Ponkovlja-Bi so se vselej skazali dobre in požrtvovalne, tako upamo tudi sedaj; vabimo pa tudi sosede, 'da če bi mi z nabiralnimi polarni kje prodrli fronto domače fare, pokažite, da nimate ^namesto srca rdečo peso.
Gladbeck na Vestlalsfcem. Dne 22. sept. tega leta se je vršila v Gladbecku na Vestfalskem slovenska katoliška manifestacija. Društvo ev. Barbare je obhajalo 20 letnico svojega obstoja. Pozdravna pisma so poslali ljubljanski knezoškof, oblastni izseljeniški urad ljubljanski in Prosvetna zveza v Ljubljani. Govorniki so se spominjali v svojih nagovorih svojih rojakov v domovini, svojega kralja, Nj. Veličanstva Aleksandra I. in zapeli smo narodno himno. Z velikim uspehom je nastopil pevski Ebor (mešani), ki namerava prihodnje leto napraviti koncertno potovanje po Jugoslaviji. Po slovesnosti je rastla med izseljenci katoliška, pa tudi jugoslovanska zavednost. Za narodno vzgojo je zelo važno, da ostane zveza med milo domovino in mrzlo tujino. Pozdravljam prisrčno Jugoslavijo in Vas, velecenjeni •gospodje. Z odličnim spoštovanjem Tensun-'dern, Hovel pri Ilamm-u na Westfalskem.
Maribor. Naša orlovska organizacija je preteklo nedeljo, 6. oktobra obhajala lepo slovesnost. Vršila se je na slovesen način otvoritev poletnega telovadišča na Livadi. K slav-nosti so došli tudi Orli in Orlice iz sosednih župnij. Posebno lepo število jih je bilo iz §t. Lovrenca na Pohorju. Slavnost je bila edružena s pestrim orlovskim nastopom. Sodelovala je omladinska godba. Slavnostni govor je imel edini še živeči ustanovitelj mariborskega odseka, podpredsednik g. Franjo Žebot. Pozdravil je v imenu orlovske družine odlične goste: zastopnika iz čehoslovaške Fr. Svobodo, oblastnega komisarja dr. Leskovar-ja, župana dr. Juvana, kanonika dr. Vraberja in druge odličnjake. Opisal je boje našega orlovstva in se spomnil ustanovitelja dr. K. Verstovška. Pozival je orlovstvo k vztrajnemu delu. — Telovadne točke so bile zelo slikovite !n dobro prednašane. — Mestna občina je razdelila na novo nad 60 stanovanj v novih hišah v Magdalenskem predmestju. Prosilcev pa je bilo za ta stanovanja okoli 260. Radi prevelikega priseljevanja z dežele, je stanovanj v mestu kljub zidanju novih hiš vedno manj. — Na frančiškanskem pokopališču v Pobrežju sedaj urejujejo ceste, nakar se bo račelo z grobovi in grobnicami.
ftt. Peter pri Mariboru. V Hrenci na Žlik-Slačebovi domačih so Df«iflOvali preteklo ne-
deljo lep družinski praznik. Dekla in gospodinja Repina Marija je praznovala svoj god in vstopila je v 35 leto neprestanega službovanja pri eni in isti hiSi, s katero je preživela in delila veselje In žalost. Dandanes, ko je takšnih poslov težko najti, velja zvesti deldi vsa časi in priznanje, kakor pravi rek: »Slava delu, delu čast«. Np.j še ji bo usojeno npnogp nadalj-nih let V tihi in mirni sreči v prijazini ifrenci.
Gornja Sv. Kungota. Dne 13. oktobra t. 1. se vrši v Gornji Kungoti slovesna blagoslovitev prekrasnega velikega kipa Male Cvetke sv. Terezija beteta Jezusa. 6b uri procesija s kipom Male Cvetke pq ,vasi, in potem v cerkvi ustoličenje, nato pridiga in peta sv. maša. Ljudje božji, pridite od blizu in daleč v nedeljo, 18. oktobra, da se tudi vaše srce vname do nedolžnega, lepega življenja, ko boste slišali v slovesni pridigi, kaj je storila Mala Cvetka, da jo danes celi svet časti in se ji priporoča. Bog daj, da bi nova, angelsko ljubka svetničica izprosila naši gornjekun-govški zgubljeni mladini, ki za lepo življenje nič ne da, duha ponižnosti in natančnega, vestnega življenja, parovanje okoli oltarja za pokritje stroskov itd.
Sv. Ana v Slovenskih goricah. Pri i\as se je poročjla bla^a/jrličarka Marijine družbe, Terezija špindl^r z 'blagim mladeničem od Sv. Benedikta, Jakobom Senekar, ki je bil gospodar našega Katoliškega prosvetnega društva in je rad pomagal pri prireditvah. Družbenice so nevesto spremljale £ zastavo pred oltar in se od nje poslovile. Odšla je ha svbj novi dom v župnijo Sv. Jurija v Slov. go». — 30. septembra pa se je Antonija Reišp i? Marijine 'družbe poročila s pricjmm mladeničem In cerkvenim pevcem Jožefom Ornik'. ifudi njo je Marijina družba z zastavo spremljala v cerkev k poroki. Na gostiji Ornik—fteišp so gostje nabrali 118 dinarjev ža Dijaško semeft^šče. Mladim zakoncem želimb obilo božjega blagoslova! V imenu dijakov prisrčni Bog plačaj!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Umrl je 28. septembra Martin Pihler, kmet v Trnovcih, oče g. nadsvetnilča dr. Pihlerja, podpredsednika mariborskega okrožnega sodišča. Rajni je iskreno ljubil svoj kmetski stan, pa je bil fudi globokoveren in pobožen mož. Dočakal je visoko starost nad 85 let. Pokoj njegovi 'duši!
Ormož. Neki Bogomir Kaučič, tukaj rojen in sem pristojen je v majniku tega leta v Leo-benu na Zgornjem Štajerskem umoril svojo ženo Ceciljo, s katero je bil poročen komaj dve leti. Morilec je zaprt, dva otroka, deček in deklica, pa sta v oskrbi pri starših' umorjene in pišejo, da sta jim otroka v tem hudem trpljenju edina tolažba. Ormožka občina plačuje za sirote določeni mesečni prispevek, če danes srečaš neznanega moškega z aktovko ali kov-čekom, smeš skoro z gotovostjo sklepati, da si srečal agenta. Vse različne stvari ponujajo, dobre in slabe, drage in poceni. Mnogi pa niso pravi agenti, samo iščejo prilike, kje bi koga ogoljufali. Tako se je pred časom zgodilo nekje v tem okraju, da je neki popoten mož ponujal srečke z dobitki do dvestotisoč Din in obljubljal, da srečka gotovo zadene, seveda bolj sigurno tedaj, če kdo naprej plača 250 Din. Tn res se je dobil nepreviden človek, odštel zahtevani denar in dobil potrdilo in srečko. Ali uganete, kakšno? Čisto navaden papir Franckove cikorije. To se je moral prefriganec v pest smejati temu nespametnemu in preveč verjetnemu Tomažu! — Opaža se, da nekateri kmetovalci puščajo na njivi po več dni ne-podoran gnoj. Tako spuhti v zrak dosti koristnih snovi, posebno še, če solnce pripeka in veter piha. Kdor hoče, da mu njegove njive malo rodijo, naj pušča gnoj vsaj 14 dni na njivi. Še bolj gotovo pa bo dosežen neuspeh in bo tvoje delo zastonj, če to delaš tri tedne ob jasnem solncu in živahnem vetru.
Frankovci pri Ormožu. Iz Drave so potegnili mrtvo truplo. V utopljencu so spoznali 51 letnega Jožefa Križan, viničarja pri goricah ljutomerske občine v Brebrovniku. Pokojni je
preje večkrat pravil, da si bo nekaj naredi^, Izginil je in s poiskal smrt v Z uri oddaljeni Dravi. Vidi se, da nekateri ljudje zelo poceni prodajajo življenje. To so žalostna znamenj? časa! — Tukajšnji posestnik Jožef Keček je prodal hišo in posestvo mlademu Mesarecp, Sam pa je kupil mlin in posestvo Rudolfat Marije Horvat v Pušencih.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Naša župnija je ftb gubila vrlega moža. Na posledicah težke bo= lezni je umrl posestnik in vpokojeni žandar-ski stražmojster, logar Alojz Zmazek, vesten služabnik, dober sosed, zvest župljan in plemenit človek. Umrl je ravno na dan posvetitve Društvenega doma; vse je začutilo, da je umrl tih in velik katoličan. To je potrdila ogrOmna udeležba ljudstva pri pogrebu. Od vseh strani so prihiteli tovariši orožniki, ki si vzdignili na rame izmučeno truplo. Udeležiti so se pogreba tudi šolska deca, bližnji in dalj« ni. znanci, prijatelji in sorodniki. Rajni zapušča žalujočo ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Naj uživa pri Bogu svoje zasluženo plačilo!
Sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo, 6. t. m. se je pri nas obhajala redka slavnost — proslava 30 letnice obstoja naše Posojilnice. Po rani maši se je zbralo lepo število domačih po-sojilničarjev in gostov v Slomškovi dvorani, kjer je otvoril pevski zbor slavnost s par mič-nimi, slavlju primernimi komadi. Nato je po« zdravil načelnik Posojilnice A. Slavič navzoče goste, kakor vseučiliščnega profesorja dr. Sla-viča, dr. Osterca, zastopnika Zadružne zveze, nadrevizorja Vlad. Pušenjaka, zastopnike posojilnic v Beltincih, Ljutomeru, Veržeju itd. ter vse navzoče domače posojilničarje in prijav telje posojilnic. Nadrevizor Pušenjak je v ol£ širnem slavnostnem govoru podal zgodovini} in razvoj Posojilnice v Rriževcih, katera ji pred 30 leti v težavnih razmerah' začela posldi vati, orisal stanje zadružništva v Sloveniji ifl podal program bodočega zadružnega dela. »Ni zaslužiti, temveč ljudstvu služIti«, naj ostani geslo vseh zadrugarjev, stremeti moramo 2a tem, da v bodoče vse s^oje delo posvetimo razvoju in procvitu Blagovnih zadrug. Ob koncu govora je slavnostni govornik pozival vse navzoče, da naj i v bodočem ohranijo zaupanje domači posojilnici, kakor* tudi, da v spomii na ta pomembni jubilej podpirajo vsa stremljenja, ki gredo za tem, da se potom skupnega nakupa in skupne prodaje poceni Ronzum irt produkcija. Govor se je splošno odobraval in začelo se je takoj po slavnostnem zborovanju posvetovanje o vprašanju, kaj treba ukreniti, da se obstoječa kmetijska zadruga, ki le životari, preosmije v delujočo nabavno in prodajno zadrugo. Ker so mladi, vneti zadrugarji ol? ljubili sodelovanje, je upanje, da bo v kratkem pri nas delovala nabavna in prodajna zadruga. V spomin na tridesetletnico obstoja Posojilnice se je izdala spominska knjižica, katero je sestavil nadrevizor Pušenjak. Člani načeistva in nadzorstva Posojilnice in domači župani so pri skupnem obedu s svojimi gost,! razpravljali o raznih važnih gospodarskih vprašanjih. V lepih napitnicah so gg.:' dekan Weixl, dr. Osterc, načelnik A. Slavič, župan Al. Štuhec, načelnik Gasilske zveze J. Štuhec-vzorni kmet Al. Slavič, zastopniki drugih posojilnic in drugi nazdravljali vsem zadružnim delavcem, bodrili k nadaljnjemu zadružnemu delu, vzpodbujali k napredku v kmetijstvu in podpiranju vseh občekoristnih namenov od strani posojilnic.
Častitamo Posojilnici k njenemu 30 letnemu jubileju, izražamo globoko hvaležnost vsem voditeljem Posojilnice, kakor načelniku A. Sla-viču, predsedniku nadzorstva preč. g. dekanu Josipu Weixlu in ostalim, ki so dolgo vrsto let požrtvovalno vodili Posojilnico in dosegli, da je postala eden izmed največjih zavodov, ki deluje celo dolgo dobo 30 let v prid ljudstva v svojem okolišu.	.
Tepanje pr! Konjicah. Tukaj se jo ustanovilo tako potrebno in težko pričakovano ga-

iilno društvo, kupili smo tudi gasilno briz-galno. Naši možje in fantje se ob nedeljah popoldne udeležujejo gasilnih vaj, da bi nam v slučaju nesreče lahko hitro in uspešno branili naše sicer skromne, še deloma lesene in s slamnatimi strehami krite domove. Vsem, ki se v ta blagi namen trudijo in žrtvujejo, zagotavljamo načo trajno hvaležnost — S Ijmeljem smo letos slabo odrezali, ker se ni
fil vnovčiti. Zanjaji so ga nekateri peljali v elje in Žaleč, žalostni so ga morali zopet ijazaj pripeljali, ker niso našli razumevanja ¿ri ondotnih hmeljskih trgovcih. Potovanja v Celje in Žalec s hmeljskimi vzorci so bila brezuspešna. — Zdravstvene razmere so bile v zadnjih mesecih tukaj še precej povoljne, ^lučaji tifusa se niso ponovili. Ena oseba je bila v Celju v bolnici na slepiču operirana.
Šmarje pri Jelšah. Tukajšnje gasilno dru-#tvo priredi v nedeljo, dne 13. oktobra 1929, v prostorih gostilne gospoda Maksa Gradt-a vinsko trgatev z godbo in zabavo. Vstopnina ip. osebo 5 Din. Čisti dobiček je namenjen za nabavo male motorne brizgalne. Prijatelji društva se vabijo k obilni udeležbi.
m
Najmočnejša vodna sila. Učitelj je vprašal Janezeka: »Katera je najmočnejša vodna sila?« — Pričakoval je seveda, da bo Janezek imenoval ta ali oni slap. Pa je Janezek tole odgovoril: »Najmočnejša vodna sila so solze moje matere. Kadar se joče, ji moj oče vse naredi, kar hoče!«
Priden je bil. Pred sodnikom je stal zločinec. Da bi ga sodnik omehčal, mu je rekel: »Glejte, 20 let ste bili sedaj tako pridni, da niste prišli pred mene. Zdaj pa zopet tak zločin. Povejte mi, kje ste bili ta čas?« — Obtoženec: »Jaz sem bil 20 let zaprt!«
Česar ne smeš, pusti! Judom je prepovedano jesti svinjsko meso. Pa so se Abrahamu Ražnemucvetu vendar sline pocedile, kadar je slišal ime svinjske pečenke. Nekoč je šel v gostilno. Pri oknu je sedel gospod in jedel svinjsko pečenko. Rožnicvet sede k isti mizi in naroči: »Natakar, meni tudi svinjsko pečenko!« — S poželjivostjo ogleduje soseda, kako zavživa slastno jed. Kar naenkrat se pa stemni nebo, huda ura se bliža. Abrahama začne vest peči, da si je kot jud naročil svinjsko pečenko. In, ko mu je natakar ravno stregel s svinjino, se je zabliskalo in tako strašno zagrmelo, da je Rožnicvet ves preplašen zavrnil pečenko, se ozrl proti nebu in zaklical: »No, no, saj je še ne jem!«
Materin nasvet, Hčerka: »Mama, jaz sem se danes sprla z mojim ženinom. Kdo izmed naju mora prvi odnehati?« — Mati: »Pred poroko ti, po poroki pa on!«
Profesorska varčnost. Profesor Po-iz&bič je napravil o počitnicah s svojo aružino daljši izlet. Peljali so se z železnico precej daleč iz mesta na deželo. Vreme je bilo krasno. Zato so sklenili soglasno, da se vrnejo raje peš kot z vlakom. In vrnili so se peš domov. Profesor pa je hotel porabiti to priliko tudi v vzgojne namene in je rekel otrokom zvečer pri večerji: »Poglejte otroci, če si človek kaj prihrani, si lahko nato tudf kaj privošči Vrnili smo
se peš in si tako prihranili toliko, da si lahko privoščimo dve steklenici prav dobrega vina.« — In služkinja je šla ponj. Vino je bilo res izborno. V tem trenutku pa seže gospod Pozabič v žep in v svoje začudenje In grozo privleče iz njega šest — povratnih voznic.
Ujel ga je. Neki predavatelj je govoril o tem, kako morajo moški pri ženskah uveljavljati svojo besedo in voljo. Končno je dostavil: »Stavim, da se vas devet desetink da voditi svojim ženam. Ali ste za to, kar vam rečem? Vsak izmed vas, ki je oženjen naj pride k meni. Vsakega bom izprašal in iz njegovih odgovorov sklepal, ali je mož ali mevža. Kdor mi dokaže, da ne pleše kot mu gode žena, dobi vrečo moke.« — Možje so res prihajali drug za drugim, a vsak je izdal v odgovorih, da ga ima žena v oblasti. Eden pa je bil med njimi, ki je odgovarjal prav dobro. Predavatelj mu reče: »Moka je vaša, kje imate vrečo?« — »Tu, gospod!«
—	»Vreča je premala, moka ne bo šla noter. Zakaj niste vzeli večje vreče?«
—	Tedaj mož blekne: »Saj sem mislil, pa žena ni . . .« — Oni reče: »Vas že imam! Pustite moko, vi niste nič boljši od drugih mevž!«
Dobro je včasih se ukloniti. Slavni Benjamin Franklin je bil sicer, kakor se pripoveduje, preprostega rodu, toda s svojo marljivostjo, bistrim duhom in plemnito idealnostjo je dosegel, da stoji med vrsto najmodrejših zakonostvar-cev. Ko je bil še učenec, obišče nekega dne svojega prijatelja dr. Matesa. Ko je odhajal, spremi ga doktor z doma (po drugi poti, kakor je prišel. V sredini mračne poti, ki sta jo ubirala, je ležalo višje preko podrto drevo. Zatopljena v svoje pomenke, sta se približala deblu, katerega pa Franklin ni opazil. Tu za-kliče doktor: »Izognite se, gospod Franklin!« Franklin tega ni takoj storil in butnil je z glavo v deblo. Doktor Ma-tes se je nasmejal in rekel: »Ste še mladi in hočete svet prebiti; učite se tedaj pravi čas izogniti se in marsikatero zlo vam bo prihranjeno.« Kadarkoli je potem Franklin omenjeni slučaj pripovedoval, je vsikdar povdarjal, da si je te besede zasidral globoko v spomin. Imajoč jih neprestano pred očmi, so mu baje mnogo pripomogle k poznejši sreči in vsakokrat so mu oživele, kadarkoli je videl ljudi v ošabni gospo-ščini dvigati glavo previsoko.
^ZANMODECO
Potepuhi.
(Pravljica.)
Petelinček je rekel kokoši: »Napočila je doba, ko orehi zore. Pojdiva na goro in najejva se jih dosita, preden vseh ne pobere veverica« = »Da,« je odgovorila kokoška, »pojdiva, prav veselo bo.« Tedaj sta se napotila na goro in ker je bil lep, svetel dan, sta tam ostala kar do večera.
Zdaj pa ne vem, ali sta se preveč najedla, ali pa sta postala razposajena, izkratka, nista hotela peš domov, ampak petelinček je moral napraviti majhen voziček iz orehovih lupin. Ko je bil «rotov je vanj sedel petelinček
in je rekel kokoški: »Ti lahko vlečeš.« -s »Seveda, to mi še manjka,« je menila kokoška, »rajši grem peš domov. Tako nisva stavila. Za kočijaža bi že bila, ali da bi sama vlekla, tega pa nikakor ne.«
Ko sta se tako prepirala, je prigagala račka: »O, tatinska druhal, kdo vama je dovolil iti na mejo orehovo goro? Čakajta, to vama hočem zasoliti!« Pri tem je drvela z odprtim kljunom nad petelinčka. Ali ta je bil junak. Račko je g kljunom in z ostrogami tako zdelal, da je prosila milosti in je rada privolila, da jo za kazen vprežeta pred voziček. Pete* rinček je bil zdaj kočijaž, kokoška pa je sed< la v kočijo in hajd! je šlo naprej: »Račka, te* ci, kar moreš!«
Ko so tako privozili precej daleč, so srečali dve popotnici, buciko in šivanko. Kričali stat »Stoj, stjjj! Noč se dela, ne moreva dalje. Ce« sta je blatna, morda bi lahko vstopili v voz. Bili sva v krčmi in tam sva se zamudili pri pivu.« Ker sta bili prav suhotni po telesu, ji« ma je petelinček dovolil, da stopita na voz. Samo sta morali obljubiti, da ne bodeta sto« pili kokoški na noge.
Pozno na večer so dospeli do gostilne in ker niso hoteli po noči naprej, tudi račka je že bila utrujena ter je padala od ene strani na drugo, zato so sklenili tu prenočiti. Gostilničar je imel sicer razne pomisleke, češ, hiša je polna, gostje pa tudi niso, Bog zna, kako imenitni. Naposled pa je le v vse privolil, ke? mu je petelinček obljubil jajce, ki ga je znesla kokoška, in tudi račko da bi smel pridržati, katera zleže vsak dan po eno jajce. Dali so «i prinesti dobro večerjo in so živeli veselo ter brez skrbi.
Drugo jutro ob zori, ko je še vse spalo, je prebudil petelinček kokoško. Prekljuval ie jajce, tako sta imela oba zajutrk, lupine pa je vrgel na ognjišče. Potem je stopil do šivan-ke, ki je šo spala, jo je prijel za glavo in jo je vtaknil v blazino na gostilničar j evem stolu. Istotako je prijel buciko ter jo zadel v brisačo. Pote;n pa jo je s kokoško, meni nič, tebi nič, popihal čez polja. Račka, ki rada spi pod milim nebom in je zato prenočila na dvorišču, ju Je slišala. Brž se je domislila i ona, našla je potoček blizu hiše in je odplavala dokaj hitreje, ko je šla prejšnji dan pred vozom.
Čez par ur se je dvignil gostilničar iz mehke postelje, umil se je in se je hotel obrisati z brisačo. Pri tem mu je bucika napravila dolgo rd6Čo črto po obrazu od enega ušesa do drugega. Stopil je v kuhinjo, da bi si prižgal pipo. Ko pa je stopil do ognjišča, so mu jaj« čje lupine skočile v obraz. »Danes mi hoče vse ob glavo,« je godrnjal in se je vrgel jez« no na svoj stol. Ali hitro je bil spet pokoncu, kričal je: »Joj, joj!« ker ga je zadela šivanka še huje, tokrat pa ne v glavo. Zdaj pa je postal povsem hud in začiS je sumiti svoje včerajšnje goste. Poiskal jih je, ali ni jih več bilo. Tedaj je trdno sklenil, da se ne bo nikoli vač pečal s takimi potepuhi, ki mnogo pojedo, nič ne plačajo in povrh še delajo razne neumnosti.
Slana vest.
Popotnik je prispel v gostilno, ko se je ž» dan nagibal k počitku, in je hotel tam prenočiti. JBedel je v kot za mizo, na katero jg postaviia krčmarica klobase za večerjo. Krč« mar se je pogovarjal z gostom, hlapec pa, ki je sed»l za pečjo, je videl, kako je pes odne« sel klobaso z mize, ker ni nihče pa"zil na jed« Hlape« je skočil na noge ter zaklical: »Tat, tat, padmite ga!« Pes jo je pobrisal skozi od« prt& vrata; gost pa za njim. Pri Um se jej mofi spotaknil in pri padcu mu je izpadlo iz žepa mnogo denarja ter kup vetrihov. Krčmar je spoznal, da sta bila dva tata v sobi, pea in tisti gost. Slaba vest je prisilila gosta na •beg. Tako slaba vest tre peče te pred samo besedo.
MMl 11 liMmlm
premoga.
Premoga Se ne uporabljajo dolgo časa za Splošno kurjavo doma in v raznih podjetjih. Prej so kurili drva in oglje. Danes pa mnogo-kje brez premoga ne bi mogli izhajati, ker je drv čimdaije manj in ker je taka kurjava prenerodna in predraga.
Na Češkem so sredi 16. stoletja odkrili premog v zemlji, uporabili so ga pa samo za dobavo vitrijola. Še le v sledečih stoletjih so tudi poskušali, ali se ne bi mogel premqg uporabiti za kurjavo. Okoli leta 1606 so odkrili premog tudi v alpskih pokrajinah.
Pomanjkanje drv za kurivo je napotilo železarne v prvi polovici 18. stoletja, da so začele kuriti v plavžih in pod kotli s premogom. Vlade so morale razpisati denarne nagrade za tiste, ki bi porabljali premog za kurivo. Ker pa kurilne priprave še dolgo časa niso bile urejene tako, da bi bili lahko smrdeči in dušljivi plini uhajali, je trajalo zopet dolgo dobo let, preden so našli pravo obliko za peči in za dimnike. Leta 1759. je dunajska mestna občina dajala v hudi zimi revežem premog za kurjavo zastonj. Kljub temu je ostala skoro vsa zaloga nedotaknjena, ker so pač ljudje bili proti temu kurivu.
Potem so začele izhajati uradne naredbe, ki so na primer predpisovale opekarnam, da morajo uporabljati premog. Razpisana je bila za tedanjo dobo velika nagrada 100 dulcatov (zlatnikov) za uporabo premoga pri plavžih, kjer dobivajo železo iz železne rude. V tej dobi so začenjali tudi pridelovati gorilni plin iz premoga. Ko so ga začeli uporabljati na železnicah in parobrodih, se je vršil velik razmah. Uvideli so, da je premog izdatno in razmeroma ceno kurivo, ki služi tudi lahko za domačo porabo. In to zadnje je potem premogu utrdilo pot popolnoma. In zdaj? Kaj bi bili brez premoga?
Pregovori o horclinl.
1.	Vsak petelin je kralj na svojem dvorišču.
2.	Tudi slepa kokoš najde kakšno zrnce.
3.	Pridna kokoš ima na vsakem kupu gnoja dovolj opravka.
4.	Kokoši, ki mnogo kokodakajo, ležejo malo jajc.
5.	Kuretina lahko prinaša sovraštvo.
6.	Eno jajce v miru je boljše ko kokoš v prepiru.
7. Petelin na strehi se obrača za vsakim vetrom.
fi. Kdor vstaja s kokošmi, zasluži, da sme iti tudi z njimi spat.
Uganfte.
1.	Dva mala in dva velika
podita se po cesti. Čeprav veliki napenja se, je vselej mali hitrejši. Kaj je to?
2.	Na steni visi, ima hrbet ožgan.
Kaj je to?
3.	Črna kokoš čepi na ognjenem gnezdu.
Kaj je to?
4.	Rjavkast pes hodi vsak dan po sobi ter povoha po vseh kotih.
Kdo je to?
5.	Po stopnicah dol se smeje, nazaj pa joče.
Kdo?
6.	Spredaj kakor glavnik, v sredi kakor ovca, zadaj kakor srp.
Kaj je to?
7.	Spredaj kakor vilice, v sredi kakor sod, zadaj kakor metla.
Kaj je to?
8.	Hiša polna hrane, pa brez vrat.
Kaj je to?
Pesmice za ftraiek čas.
Gagaj, gagaj gos! Dedek hodi bos, baba ga sezula, sama se obula.
Tri pure, tri race, tri bele gosi, so skupaj čebljale tri cele noči.
Sraka regetala, z repičem mahala; sraka repatica Mihčeva1 tetica.
1 Tu se pove ime onega, ki ga hočemo malo podražiti.
SMEŠNICE.
Kaj bi bil on. Učitelj: »Pojasnil sem vam torej, kdo je dolžnik in kdo upnik. Da vidi-
mo, če ste me prav razumeli! Če bi jaz tvojemu očetu, Ivanček, posodil sto dinarjev, kaj bi bil potem napram meni tvoj oče?«
Ivanček: »Dolžnik.«
Učitelj: »Dobro, a kaj bi bil jaz?«
Ivanček: »Vi bi bili — norec, ker Vam moj oče nikoli ne bi vrnil denarja.«
Nevaren fe. Mihec in Anica stojita pri sosedovih pred posteljico, v kateri spi novorojenček. Mihec potegne Anico hitro od posteljice proč in pravi: »Ne hodi preblizu. Ta otročiček mora bit zelo nevaren, ker so ga krog in krog obdali z mrežo.«
Natančno razločuj«. Mihec Anici: »Če tečem kakor potniški vlak, lahko tečeš z mano, če tečem kakor brzovlak, že ne moreš več, če pa tečem kakor ekspresni vlak, potem pa kar ni misliti, da bi tekla z mano.«
Pomagati si ve. Mihec Anici: »Igrajva m slona!«
Anica: »Kako gre ta igra?«
Mihec: »Jaz sem slon, ti pa si dobra žena, ki mu daje vedno kos potice jesti.«
Misli po svoje. Mihec vidi iz okna, da pošto-ji pred sosedovo hišo mrtvaški voz. Brž po kliče mater: »Mama, pridi hitro! Voz je ž^ tu, mrlič bo kar vstopil!«
REŠITEV UGANK.
A. Iz številke od 7. avgusta 1929.
50	115	140	85	110
156 76 120			106 45	
70	160	100	40 180	
136	95	80	125 65	
90	55	60	146	160
2.	Okoli 8.000 kg.
3.	Blizu 8 mesecev.
4.	Obe enako, ker je teža ista, čeprav &A volumen.
B. Iz številke od i. septembra 1929.
C	e	1	j	6|
E	d	e	n	
L	e	d		
J	N			
E				
2.	Solnčna ura — mlin na veter — evetii ca: zvonček — petelin na strehi — petelinove ostroge.
3.	Žitni klas — moka — kruh.
4.	Kazalca na uri.
H ©I v sivi snknfL
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Tistega mrzlega zimskega popoldneva pa je bila zbrana v gostilniški sobi precej številna in vesela družba. Debele klade so prasketale v peči in širile prijetno toploto, ki je dajala prazni, nesnažni sobi skoraj nekako udobnost in domačnost, gost dim slabega tobaka se je valil pod nizkim stropom in duh po mokri obleki, po prestani hrani in kislem vinu je dušeče ležal v neprezračenem prostoru.
Poštna kočija je pred uro drdrala mimo in vzela na krov samotnega potnika, ki je čakal na križišču. Kmalu za njo pa se je ustavil pred »Kmetskim rajem« najet voz, ki je prišel iz Dre-uxa. Postaven gospod in mlado dekle sta izstopila in šla v sobo. voznik je za konje poiskal zavetja v razdrtem hlevu za krčmo, sam pa se je šel gret v kuhinjo.
Ob treh DODoldne ie bilo tistikrat. cesta in
okolica sta bili prazni in samotni. Gospod marki de Trevargan je sedel s svojo nečakinjo Kon-stanco de Plčlan pri pokriti mizi v kotu. Ta dva namreč sta prišla z najeto kočijo. Krčmar jima je postregel z juho, ki je bila sicer nevžitna, pa je bila utrujenima in lačnima gostoma po dolgi vožnji v mralem zraku zelo dobrodošla.
Štirje moški, slabo oblečeni in neumiti, so sedeli v nasprotnem kotu in šepetaje govorili, par poljskih delavcev je urejevalo svoje dolgove s krčmarjem, ob mizi za vrati pa je razkoračeno molel od sebe roke in noge še eden gost, ki ga je najbrž premagal krčmarjev nektar, naslanjal glavo na mizo in izdatno smrčal.
Gorot je uredil svoje račune z delavci in krepko potresel zaspanega pijanca za ramo.
»No,« mu je robato zaklical, »vstanite! Vso noč ne bodete tukaj spali, veste!«
Gost je dvignil zaspani obraz in bedasto pogledal moža.
»Ne bom?« je dejal počasi in trudno. In spet mu je zlezla glava nazaj na mizo.
Gorot je zaklel.
»Ven z vami!« mu je vpil na uho. »Sekira pijana! Vrgli vas bomo na cesto, če se sami ne spravite!«
a
i\
-J «i
■si 2 o «
foP
fi O.Š o«
S-is-Š
tsi?
I ^OTJ
|f»l! S 3 o
rji» •iflh»'
•".sIJS
H h*
gf.*S§
* J K*
K) „ C . ^
S?.®.0' «
.5,'S'* C «'«o»
SMSff
miaM MinivcevjeMni
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprati. — To omogoča edino Schichtov RadiOn, ki pere sam in varuje perilo.
Schichtov
RADION
1236
PRnnQ19 vsakovrstnih ur, zlatnine in sre-inUUHJH brnine, kakor tudi vsa popravila z pismeno garancijo; cene nizke.
Prepričajte se pri
laftoim Mavec, urar
Kralja Petra trg 1. Maribor. (Pri državnem mostu, zraven 1267 Magdalenske lekarne.)
mosarskj^ ali Lincer popolnoma ohranjen
proda: F. Kihtarlč, sedlar, Sv. i roj i ca Slov.
1273
Fanfa pet let stare-
1 ti 5 a 612 ga, močnega, dam za svojega k pošteni hiši. Vostner Jožej viničar, Tinsko, pošta Pristova, Zi-bika.	1270

Sprejmem oženjenega
kravarja
z tremi delavnimi močmi (2 ženski). Nastop službe 1. novembra 1929. Henrik Sarnltz, Sv. Lenart Slov. gor. št. 27.	1272
Olepšanje poli tekom 24 ar
je dosegla (pohvalno pismo) gospa Dr. L. z zdravniško priporočeno olepševalno kremo »EROS«. Mnogo pismenih ponudb. — Je Vaš obraz z mozolci, so-jedci, gubami ali drugim posut, ki kazi lepoto polti, odstrani to »EROS«, lepotna krema takoj, drugače vrnemo 1264	denar. 1 lonček 14 Din, 3 lončki 45 Din.
Dr. Nihol. Končne, Košice, Pašteti predal 12 E 8, CSH.
V .Malih oznanilili" stane vsaka beseda Din 1-20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpoSljejo tudi v znamkah.
nala oznanila
Upravništvo odgovarja na razn< vprašanja samo takrat, ako je pri, ložena znamka za 2 Din,za od govor. UPRAVNIŠTVC
Zsslufeft!
Prodajalce po-snemalnikov iščemo proti dobri plači. Javiti se„Tehna družbi" Ljubljana, Mestni trg 25/1. 1038
Mlinarski pomočnik, mlajša moč, zmožen tudi samostojno delati v mlinu, pošten in trezen, ter dobro izurjen v odmenjavi moke za žito. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Pomoč gospodarju« na oglasni oddelek »Slov. Gospodarja«.	1257
Dekle, staro 17 do 24 let se sprejme k tričlanski družini za pomoč v gospodinjstvu. Predpogoj: zdrava, iz poštene krščanske družine. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v upravi.	1265
Trgovskega učenca iz poštene hiše, z dobro šolsko izobrazbo, zdravega, krepkega, sprejme Jos. Farkaš, trgovec z mešanim blagom v Sv. Juriju ob Ščavnici. Hrana in stanovanje v hiši.	1064
Oženjen par, ki razume poljedelstvo in gospodinjstvo, se sprejme. Naslov v upravi lista.______1258
Delavska družina, ki opravlja tudi delo v kravjem in svinjskem hlevu, se sprejme z novim letom. Ponudbe na Arnold, Guštanj.
1263
Dodatek k objavi žrebanja v Stični. Kdor se ne priglasi do 31. oktobra 1929, s tem daruje svoj dobitek naši cerkvi, za kar se naj topleje zahvaljujemo. Zahvalo smo dolžni vsem, ki so pri srečolovu ali kakorkoli žrtvovali za našo cerkev. Bog plačaj!
Odvdiilh Josip Znavcc
grg— je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v prejšnl Dr. Grossmannovi pisarni v Ljutomeru.
1271
V CELJU,
Aleksandrova (preje Kolodvorska) ulica St. 4, nasproti zajtrkovalnice Roze Zamparuti, se priporoča na novo vpeljana
manulaMurno in
katera nudi veliko zalogo in veliko izbiro raz«
nega blaga za jesen in zimo. Da so cene konkurenčne, Vam pričajo moja Izložbe, katere ne pozabite ogledati, predno
kupite potrebno za jesen in zimo. Najnižje cene in solidno postrežbo Vam nudi
samo
1267
Josip J€90¥Š€h.
Spet je zaspani gost dvignil glavo in strmel v motilca svojega miru z meglenimi, pijanimi očmi.
»Nisem pijan!« je pravil s smešno sloves-
t ost jo in jezik se mu je zapletal. »Nisem niti od aleč ne tako pijan, kakor si mislite!«
»Bomo koj videli! Tule,« se je obrnil krčmar t postopaško oblečenim ljudem v kotu, »pomagajte mi! Postavili bomo pijano mrcino na drugo Stran vrat!«
Koj so bili pripravljeni. Eden je brez odloga Egrabil pijanca pod pazduho, dva druga vsak za eno nogo, krčmar je odprl vrata in zavlekli so ga ven ter ga položili v vežo, kjer se je zadovoljno zavalil za steno in se udobno pripravil, da nadaljuje spanje pravičnega, vmes neprestano godrnjajoč: »Nisem pijan! Nisem niti od daleč tako pijan, kakor si mislite!«
Ko je krčmar stopil v sobo, ga je gospod Trčvargan kratkomalo spet poslal ven. Nič ni zameril Gorot, nič se ni čudil, niti radoveden ni bil. Vajen je bil, da so se v njegovi hiši zbirali gumljivi neznanci ter kovali tajne načrte in •nletke. Oddrsel je skozi vrata in šel v kuhinjo.
Koj ko so se zaprla vrata za njim, se je gospod Trevargan obrnil k slabo oblečenim postopačem v drugem kotu.
»Hvalabogu, da smo se končno obeh izne-bili!« je začel slišno nepotrpežljivo. »Povejte mi sedaj, kaj vse ste že pripravili!«
»Izvršili smo vaša naročila!« je odgovoril eden njih, orjak, bradat in razmršenih las ter krutega, odurnega pogleda. »Natrosili smo po cesti za dober kilometer odtod dalje kilogram žebljev, zdrobljenega stekla in ostrega kamenja ter vse skupaj zakrili s tanko plastjo zemlje.«
Tovariši so zadovoljno godrnjali.
»Ko se bo prokleti Korzikanec peljal mimo v svoji lepi kočiji,« se je eden robato smejal, »bodo dva, trije njegovih bistrih konjev šepavi, komaj da bodo stopili na našo lepo preprogo!«
Gospod Trevargan se je obrnil k nečakinji:
»Boljšega načrta nismo mogli narediti,« je pravil, »ker imamo vsega skupaj samo eno puško. In še to si nam ti poskrbela v svoji previdnosti!« ,
Ivonstanca Plelan ni takoj odgovorila. Snela je s klina nad seboj staro, zarjavelo puško ter jo
o s» o fc
< g
A ® ®
I ? "¡¡J
5l ¡D 3
_ ^ »s
a a. «iS
§ _2 S 2
S-3 t* §> > -«
3- 3 7i e I® «
5 5 S, t» á
ie
Blasnikova
UEfclHfl pgflTlHB
za n&rad&o leto 1920,
ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA"
je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V .Veliki Pratlki" najdeš vse, kar člo-vek potrebuje vsak dan: Katoliki Koledar z nebesnimi, «olnčnfmi, Itmialral, vfimensklml In dnevnimi znamenji;1 — solačne in lunine mrtte; — lunine Jpre-m»mhe; — koledar za pravosiavB« in protestante; — poštne doljtbe za Jugoslavijo ; lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račtme; — konzulate tujih diiav v Ljubljani in Zagrebu;, vse sejme na Kranjskem, KordS-' cm, Prekmurju, MedilraUfJu epetiji; — pregled o koiicu biikSSli itvtee; — tebsto bektarpv v
kem,
irr> Jall
* j— popis vseh vaiolh domačih (n >v,v preteklem letu; — Ubele nt» nhrx(l- — žjvljentenise
važnih la odločilnih oseb s slikami ; — oSffliffa predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hI5i.
.A KJATIKA" se dobi v vseh trgovinah Ita se lahko naroči tudi pismeno pri založnika :
Mm\ 3. Biasniiu iKis1.fi. d.
v
U66
RADIO
MARIBOR
Aleksandrova cesia štev. 6
le VAŠE podfeffe.
tjsolidnejša logaI Cene
Na; za
postrežba 1 Bogata nizke — ugodni plačilni pogoji.	1255
Viničar s 3—4 delavskimi močmi se sprejme. Naslov v upravi lista.	1196
trlja konfckd
........ življenje,
se raunarna po modi I
Pred nakupom plašča pišete eno doji pisnico veletrgovini STERMECKI, nakar dobite takoj najnovejši ilustrovani cenik z več tisoč slikami popolnoma zMtonj. Tamkaj najdete razen mnogih tudi sledeče plašče najmodernejšega kroja po zelo nizkih cenah: Meltin Din 814, Saja 898. suknen 496, k asi) a 485, velur 815, ripa 1860, pliš IÇ00. Naročila čez Din 6Ô0 poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.	965
t LBTHHECII, CELJE, št. Z«, Slo«.
d « £
Ki .i. .
ffl C ■ >
a
0
d »
p.
s _
S.S
00
o Q o fl 2 o fl
>N
0
so
1	«
■a o •
3*2 15 . « 8S"S «ig£ Bi S "C
>cn
rj « Oi O
■a B
AI
a ž
"3 "o S, =>
d "E o
C B.f
O
<B —
>	u '
>	o .
2. M ■po
O!
a
3 s
a
a«
MmM
Viničarji pozor. Oddam dobro kravo v rejo. Vpraša se v Mariboru, Mlinska ulica 13. ____1251
Viničar j a sprejme Sed-lak, Maribor, Aleksan-drova cesta 125 a. 1249
za šivanje sprejme Neža Podlesek, Maribor, Delavska ulica 9. 1262
Hpkla za vse z tr'
iFCIlfitl letnim otrokom išče službo na deželi, Vrhovdol, Limbuš. 1269
Kravar,'^
zna dobro dojit in krmit se sprejme 1.novembra, Oekrb-ništvo grad Slivnica pri Mariboru.	1260
Idili!I	bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod
fi98|lll>U ; (Privat-Lungenheilanstalt) Scčovo, železniška postaja Rogaška" Slatina.	1229
nnniîla vrst za jesensko gnojenje so dospela [jilSJlg!l Kmetijska zadruga Ptuj. 1261
BHaaHEsassasËBiiHaaasiSflBsi
»a 81 aH sa
Krstita 1086 s oprema ||
L P11TAN, CCllç S
ustanovljeno leta 1$98
BBBBaiBaBBBIBBSBBSIl
»
Zadružno gospodarska banko d. d.
Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta št.®
V lastni, novozgrajeni palatt
Pred iranCišhansko cerhvijo
Izvršuje ¥S€ Danine posle najhulanineje. -- Najvišje obresiovanje vlog na knjižice m v lekoCem raftinu. - PooDlaSfeni prodajalec sreïK državne razredne loterije
171
s kritičnim očesom in vajenimi rokami preis-iskovala.
»Dobra bo!« je dejala črez nekaj časa hladno.
»Dobra bo? Seveda bo dobra!« je pritrdil gospod Trévargan. »Kaj pa vi pravite, Siva glava?«
»Da bi dali meni tisto puško, gospod marki!« je odgovoril stari chouan. »Jamčim vam, da ne bom zgrešil Korzikanca!«
»Pa ga tudi jaz ne bom zgrešil!« je povedal Trévargan in stopil k roparski družbi. »Sam za sebe hočem imeti čast, da sem rešil Francijo tega peklenskega gada!
Sedaj je pa čas, da gremo!« je pridjal zapo-vedovalno. »Dva izmed vas pojdeta na cesto proti Parizu, dva na cesto v Dreux. Skrijete se v grmovje in koj daste znamenje, ko začujete ropot kočije. Mi drugi bomo stražili in koj odhiteli naproti, še preden bo prvi konj šepal.«
Gospod Trévargan se je spet obrnil k svoji nečakinji:
»Če se nam posreči,« ji je rekel ter ji navdušeno in skoraj spoštljivo poljubil roko, »gre zasluga in čast tebi, Konstanca!«
»Storila sem le svojo dolžnost,« je odgovorila
hladno. »Na srečo sem bila v Evreuxu, ko ste me najbolj potrebovali.«
»Ne, ljubo dete,« je dejal Tršvargan resno, »ne smeš v nič devati zaslug, ki jih imaš za našo stvar! Da nisi podkupila naših straž v Evreuxu in da nam nisi poslala o pravem času vest in pomoč, še danes bi sedeli. In če bi nas ne bila skrila, ko smo ušli, bi nas bili gotovo spet dobili. Da me nisi naložila na voz in peljala sem, jaz s svojim slabim zdravjem bi nikdar ne bil mogel za drugimi po tem slabem vremenu. In končno, da nisi našla v svoji previdnosti tole puško, kako bi naj spravili s sveta Korzikanca, ki ga Bog sam v tej svečani uri pošilja v naše roke. Tako je! Ali ne, vi možje?«
»Da! Tako je!« so vsi enodušno pritrjevali.
»Daj Bog, da bi uspeli!« je vneto povedala Konstanca.
»Ne more nam spodleteti!« je prepričavalno trdil gospod Trevargan. »Eden ali dva konja bodeta gotovo šepala, ko prideta črez naše preprogo iz žebljev, stekla in ostrega kamenja. Voz se bo moral ustaviti, kočijaž bo izstopil in šel gledat, kaj se je zgodilo. In tedaj bo prišel naš trenutek. Siva glava in tovariši bodo planili na voznika in na stražo, če ima Korzikanec vobče
Izšel je I.in II. zvezek!
Res niste Se naročili
Kari nag«™ KnffgeS
Ne čakajte, doklej1 se Se dobi. Nad 1000 knjig 2e razprodanih, ostanek bo kmalu! PiSit« TIskarni sv. Cirila V Mariboru.
katero s seboj, in prijeli konje, jaz pa bom pomeril na Napoleona in čeprav je tale puška stara, sem prepričan, da bom od blizu dobro pogodil.
Sedaj pa pojdimo!« je končal odločno. »Kočija ne more biti več daleč.«
Molče mu je podala Konstanca klobuk in površnik. Oblekel se je, vzel puško in stopil po sobi. Siva glava, Beli kljun in dva tovariša so stopili za njim, s sklonjenimi glavami, prihulje-no kakor divja zver, ki pripravlja napad na svoj plen. Konstanca je šla naprej.
Tedaj so se vrata hipoma odprla. Pijani delavec, ki so ga malo prej odnesli iz sobe, je stopil črez prag. Naglo je zaprl vrata za seboj, se naslonil s hrbtom nanje in dvignil pištolo.
Tako nepričakovano je vse šlo, da se niti gospod Trčvargan, niti njegovi ljudje trenutno niso zavedli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Stali bo sredi sobe kakor prikovani in strmeli v neznanega človeka.
»Vi —!« je hripavo šepnila s trepetajočimi ustnicami.
Prvi se je zavedel Trevargan,
»Spoti, mrha pijana!« je zaklical robato.
Dvignil je roko, da bi zgrabil za puško. Še vedno je mislil, da ima pred seboj pijanca od prej, ki da jih je prišel spet nadlegovat in ki ga bo izlahka odpravil.
»Če se le samo dotaknete puške, gospod marki de Trevargan, je dejal mož pri vratih mirno, »bom streljal.«
Tedaj še le ga je de Trevargan natančno pogledal. In bliskoma se mu je razjasnilo.
Spoznal je bledi, brezbarvni obraz, globoko ležeče sive oči, drobno, suhljato postavo moža v sivi suknji.
»Tisti prokleti policijski vohun!« je siknil skozi stisnjene zobe. »K meni, Siva glava! Naj strelja in naj bo proklet!«
Pa tedaj se je nekaj zgodilo, da sta celo Siva glava in Beli kljun, drzna in neustrašena chou-ana, vedno pripravljena na vse, in ki zanju življenje ni imelo nobene cene, da sta celo ta dva nema in neustrašena obstala.
Z nepričakovano, naglo kretnjo, ki je bila njemu lastna, je mož v sivi suknji stopil naprej, zgrabil Konstanco za roko, jo potegnil k sebi proti vratom in ii nastavil pištolo na srce.
t	
z <	i i -> cd » ™
>'S}	a "S-2 =
<	3 P Ja a S „ N J§
C*	" 5 '5 Ä o a S öS
D*	S N o *
>	2 M «™ * .¡J O rî
O	C o O "n g S
z	IJ S
J	S- * 1 H O jS
<	•S «ff-1 'a » 8 M l>
i—i v	S 2 o a a
o	« E
cn	•
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 let
(v lastni palači pri kolodvoru)
Za hranit, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
Prihrankom rojakov v Ama-riki, denarju nedoioinih, ki ga vlagajo sodišča tei naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vsa prošnje re-šaja brezplačno. i
z vsem premoženjem in vso davčno moči o
Iščem za 1. februarja prih. leta mlajšega o-ženjenega majerja. —
Ponudba z navedbo starosti in evenuelne-ga števila otrok na upravo lista pod »ma-jer«. Ponudniki, ki so že delali v kaki opekarni imajo prednost.
1253
Majer in viničar se
sprejme. Pelcl, Lajtera-berg 119, Maribor. 1250
SI H M EK5PORTNA MISA, MARIBOR U H	Aleksandrova cesia 19_____
Dobroznana, najboljša in najcenejša ivrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debele. 577
nova z gospodarskim poslopjem^-velik vrt, proda Gozdna ulica 28, Pobrežjo pri Mariboru.	1268
P.afcim večjo množino
ter plačam najboljše dnevne ccne, 1253 Iščem r.akunovalce proti proviziji. ERNEST MARINC, Celje, Zrinfskega nI. 4 Telefon inierurb. 136	Telefon inierurb. 133
Prvovrstna glazbiia direktno iz
oziroma tovarniškega skladišča
Naročite ja od največja odproame tvrdko glazbil v Jugoslaviji:
MEIM^L I MllOLB
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
podružnica MARIBOR, br. 106-B 1159
Violine	od Din S3.— napr.
IpIli^ääliSl Tamburica od Din 8&— napr.
hMandoline od Din 133.— napr. 1 Trübe	od Din 535.— napr.
^S^W^^b^ Gramofoni od Din 345.— napr.
Roč. harmonike od Diti 85.— nàur.
Vam priporoča svojo bogato zaloga steklene in porcelanaste posode, svstiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dala. — Kajsolitlnsjie ceno in točna postrežba
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debela
Ravnokar je izšel en poučljiv spis. V njem se razpravlja o vzrokih, nastanku ta zdravljenju živčnih bolezni. Jaz pošljem vsakemu ta evangelij o zdravju popolnoma zastonj, ako piše na spodaj stoječi naslov. Tisočera zahvalna pisma dokazujejo edino obstoječi uspeh neumornega vestnega preiz-kovalnega dela za dobrobit trpečega člove-veštva. Kdor spada k tej
veliki množini
živčno bolanih
kdo trpi na raztresenosti, tesnobnem čutu, slabem spominu, glavobolu, brezspančnosti, motenju prebave, preobčutljivosti, bolečinah v udih, na splošni ali deloma telesni slabosti ali na drugih neštetih pojavih
mora mojo tolažiino
1223	knjižico dobiti.
Kdor jo pozorno bere, bo dobil pomirjevalno prepričanje, da se najde navadna pot do zdravja in življenjskega veselja. No čakajte in pišite takoj še danes!
ERNST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaclkirchplatz 13, Abt. 324.


\
%
no žclKo
ne pozabile, da Vam bo pri tem najboljSi pomočnik in sodelavec
%
terpciflnofo milo
„GAZILA".
Trgovski učenec, ki je
dovršil meščansko šolo, nadarjen, marljiv in zvest, dobrih staršev se sprejme takoj za učenje v veletrgovino ALOJZ KRAINZ v Ljutomeru. 1248
Učenec se sprejme v
steklarski trgovini I. Iiovačič, Maribor, Koroška cesta 10. 1249
Sprejmem učenko za
strojno pletenje. Hrana in stanovanje v hiši. Vse drugo po dogovoru. B. Pušnik, Vojnik pri Celju. 1211
Izjava. Podpisana izjavim, da nisem za mojim možem Antonom Hostej nobena plačnica. Uršula Hostej, Brinje Slovenska Bistrica.	1254
Moški, ženske, stari, mladi 1
Vam vsem je naša znana PLETARNA za ia zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih
Vse iz Čiste volne in tako po ceni, kakor Se dosedaf nobeno leto. Zato pa predrto, te reSi kupite, si oglejte Ut
veliko zalog
i
S
Maribor, Vetrinjska ulica 1
mmmm
miiiiuiuiD
I
mmmmmmmmm;*
najboljše in najvarnejše pri
SpodnjBštojBPshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n, z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo pc najugodnejši obrestni meri, B^T Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
5iSS nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	i
msm

Nalezljivi katar v nožnici.
„ ... Y zadoščenje sem slišal, da „Bissulin" na domeni ¡.talno izvrstno učinkuje in nalezljivi katar že dve leti ni nastopil s svojimi slabimi posledicami." Žtvlnozdravnlk Dr. H. Beri. TlerSrztl. Wochenschr.
91 Jg. Nr. 36.
„Bissulin" se dobi samo na odredbo živinozdravnika H. Tromms-dorff Chcm. Fabrik Aachen. Knjižico (brošuro) s sliko bolezni brezplačno po zalogi: „LYKOS" Mr. K.VOUK, ZAGREB, Jurjeiaska uL8. 594-7
Og8€it€
Si C€il€f
Perilo, pletenine, bombaž, svila.
bombaž, svila za ročna dela In pletenje.
Potrebščine za šivilje in krolaCe.
losip krcc
Maribor
Aleksandrova c. 23
.evol^uciia
I fN FORMACIJE DAJE , DR'JSTVO ZA OBRTN £ POTREPÖTINE „ U O SI J g KU.
nt y e i
Maribor, Gosposka ulica štev. 39. Najboljša izpeljava
fotografij
in nizke cene. 1157
Peči na žagovino do
danes najboljšega sistema, jako trpežne po zelo nizki ceni izdeluje in razpošilja tudi na poskušnjo tvor-nica R. Jakelj, Slo-venjgradec.	1247
Diuje kostanje
kupim in plačam najboljše, istočasno iščem nakupovalce. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1181
Novi sodi 300 in 400 1
na prodaj, več sodov skupaj po 1 Din 20 p liter. Zvonar, sodar-stvo, Stari trg, Slo-venjgradec.	1214
Drevesca, jabolčna in hruškova, brez gnojenja vzgojena, po Din 15 komad oddajam 15. oktobra dalje samo o-sebno, L-, je zaloga mala. Kupujem jabolčne peške; Ponudite in navedite ceno. Anton Jelen. št. Ilj, Velenje.	1217
Učenca spremje, pridnega in poštenega na triletno učenje. Pekarna na Ptujski gori.
1256
Oglašujte
v Slov. ÖO-spodarfn.
Poznavate! ji » rDANC KOLARlC,
sivino piirno
samo pri
APAČE
Za zimo |e doli®:
Srajce, porhanH	mn
Poftrhan« za obje-	-
■a»1-» 40-12®. B|i°n£fnrt 60 -Ko■
inp&oe stvari Blago ?a suknjiče in RA lilA obleko	od JlT&lfO «
Zgotovlien zimski «tKA ftfkA
moški suknjič Qd	"
Zgotovljene moške
1160
obleki
od
Nova irgovina
Tekstilni Bazar, Maribor,
Vetrinjska ulica 1$
nudi najceneje blago za obleke, svilene robce že od 20 Din naprej, 876	cajgaste robce od 5 Din naprej itd.
NE POZABITE
Si OGLEDATI
veliko zalogo vsakovrstnega zimskega blaga od najcenejSa do najboljše vrste
v manufaklurni trgovini 980
AMTON MACUN
10
MARIBOR, Gosposka nI. Pazite na vhod ki ima ob straneh ogledala 1
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
.....■■■■■■ registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■ 1 ■ 1 ...... *
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
.fiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiniHiiiiiih Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000
članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribor«. Izdajatelj. Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
020001484848000201020202020000000102010102010001020202000153015302000102020101000201010000020153230001000100010253010001020153010001020053010002010001010202010002000201000100012302000102010202000002010101000102010101020200000101100200020102010402020202