PROSVETA
UsedalU uprsTmlfld
GLASILO SLOVENSKE
LETO-tear xxii.
NARODNEPODPOR
JEDNOTE
MVT B, LswwUU Am
OffUo of PubHootioa. MIT l»i LswimU1« An. Mahu, RookvoH «1
Deveta redna konvencija
S. A. P. J.
' «————
Zapisnik tretjega dne zborovanja
Šesta seja.	f
15. maja popoldne. . Konvenčni podpredsednik br. Olip ot ver i sejo ob 1. popoldne. Pod točko nujne zadeve poroča br. Joseph Zavertnik, da je preje! dve zadevi, ki po njegovem mnenju spadati v področje odboru za resolucije, ne pa odboru za prošnje in pritožbe. Sklo njeno, da se zadevi igroči br. Gardnu, predsedniku resolucijskega odbora.
Predsedatelj naroči vratarjem, da naj sporoče predsedništvu konvencije vse nove došlece nečlane, bili to časnikarski poročevalci, ali pa kakoršnikoli posetniki konvencije, da vemo kdo je med nami.
Br. Podboy predlaga, da naj se sporoči tistemu članu, ki je prišel iz Penn8ylvanije in je nezmožen za delo, da naj predloži prošnjo za odbor za prošnje in pritožbe za podporo, ter obenem preneha s tem poslom. . Sprejeto.
Sestra Christina Omahne poroča, da je štetje glasov kandidatov v odbor za presedanje poročil in poslovanja gl. odbornikov končano. , Rezultat je sledeči:
Sestra Vucelich 53, Putz 16, Potokar 86, Stonich 80, Nemec 42, Bohinc 47, Zugel 58, Miklich 23, Butorac 1, Kuhelj 23, Kor-bar 9, Debevc 20, Pleše 95, Smrekar 22„ Pergar 26, Bregar 22, Beniger 11, Junko 45, Cvetkovich 62, Lesar 29, Rupnik 37, Lau-rich 12, Grum 64, Mahkovic 4, Bizjak 30 in Spaček 37. t Ker nihče ni prejel nadpolovične večine oddanih glasov, gre
»%žjo volitev deset predstoječih kandidatov, ki so na prvem ROvanju prejeli največ glasov. Poverilni odbor pobere glasovnice ter se odstrani na štetje glasov.
Preide se na dnevni red. Nadaljevanje debate z dopoldanske seje.
Br. Jscob Zupančič, kot član odbora za sestavo osnutka pravil, zagovarja in pojasnjuje stališče tega odbora. Br. Novak, Cainkar ter nekateri drugi člani gl. odbora so temu odboru izročili svoje nasvete, katere se je vpoštevalo. Odbor je skušal napraviti najboljše na podlagi priporočil in sugestij od vodilnih funkcijonarjev v jednoti. Ako boste zavrgli naš osnutek pravil in zaeno ta odbor, morate amendirati pravila in tako spremembo poslati zavarovslnlnskemu departmentu v Springfield, 111, Osnutek je bil spkan že pred meseci, in največ priporočil je bilo pri-občenih pozneje. Mi imamo že zdaj v tem osnutku precej po-
pravk^ ker smo vpošte^H poznejša	več kot dva od dru-
pravično, 4a nas prej ebsvfSPi nas zasttatte. miene najprej	j^ačin sdruževanja dru-
obe strani in pravilno presodite, in potem šele sodite.
Br. Aleah: Jaz sem mnenja, da lahko naredimo v tej zadevi kratek proces. Br. M. J. Turk je mnenja, ds konvencija ne more zavreči osnutka in sprejemati zaključkov na svoj način. V smislu pravil SNPJ naj bi ta odbor le priporočal gotove nove vpeljave in popravke k pravilom. Tu pa nam je predlbžil nekaj tako reakcionarnega in za našo organizacijo dosledno nesprejemljivega, da je članstvo že zdavnaj naročilo svojim delegatom ln tej kon-. venciji sploh, da naj tu predloženi osnutek zavrže, ter vzame za podlago razprave pravil sedanja pravila SNPJ. Konvencija pa ima pravico podvzeti tudi drastičnejše korake. Lahko, če bo treba, radi tega slučaja ne bo treba.. Ce osnutek za pravila za-vržemo, bo prihranjenega najmanj tri dni dela konvenciji. Ako res ni bilo nobenega poročila za pravila od strani članstva, je bil to znak, da članstvo noče večjih in radikalnih sprememb. Priporočam vam, da osnutek pravit zavržete, ter sklepate o bodočih pravilih na podlagi starih pravil v smislu predloga Frank Zaitza.
Poverilni odbor poroča o štetju glasov kandidatov v odbor za plače konvenčnih odborov. Kandidatje so prejeli glasov kot sledi:
Konte 52, Bratkovič 86, S. Turk, Suiar Hrvatin 22, Lekše 43; Butja 22, Sedej 28, J. Turk 38, L. Turk 25, Gostišs 17, Grošel 38, Jelenic 20, Jelene 20, Videgar 42, Skufca 18, Valen-čič 13, Pučnik «7. Vidrich 94, Alpner 18, Juretič 28, Kučinič 89, Margolle 12, Gešel *B( Jankovich 25', J. T>irk 38, t^orslč 5, Fr. Zavertnik 57, Tomsich 1* in Medved 48.
Ker nima nihče sitosti glasov, gredo na ožjo volitev sledeči: Konte, B ritko vich, Sular, Lekše, Groshel, Joe. Vidmar, Pečnik, Vidrich, Kučinič, Fr. Zavertnik in Medved.
Preide se zopet na dnevni red. Nadaljevanje debate o Zaitzovem predlogu.	•
Del. it. 877 pravi, da bo glasoval po svojem prepričanju. Je proti predlogu in smatra, da naj se osnutek zs prsvlls vpošteva.
Del. it. 65 zahteva poimensko glasovsnje o Zaitzovem predlogu, in pravi, da naa je članstvo poslalo delati za jednoto.
Del. 284 se strinjs s predlogom, ne ps z Zaitzovim IzvaJa-njem in utemeljevaniem predloga. Naj bi se govorilo bolj tolerantno.
Del. it 118 se čudi, da ima br. Turk, kot bivši gl. tajnik, Uke ideje za bodoča pravila SNPJ. Njegovo društvo je za to, da ae osnutek za pravila zavrže in razpravlja na podlagi utarih pravil. Nobenega mussolinstvs ne mara v bodočih pravilih. Ne uvajati av tok rad J o, pač pa negujmo demokracijo zr v bodoče. Je za predlog, ter za odkrit nastop na zborovanju, ker ga pri Um vodijo edlnole motivi za jednotine Interese.
Br. M. J. Turk želi ponovno besedo, toda predeedatelj Olip odloči, da Je ne dobi, ker je že enkrat govori k tej
Del. it 226 pravi, da mu Je društvo naročilo, da naj se takoj "dpravl domov, če bo konvendja pripoznaU In vzela v razpravo
U osnutek sa praviU.	. . , , iiWuft
Del. it 462 Izjavi, da je proti predlogu, ter da mu Je društvo
naročilo, da naj voli za oonutek odbora za pravila
Del. it 86 Je za to. da se vzame za podUgo ^zprave stara l> rs vila In osnutek odbore zs prsvlls zavrže. Je za to, da se o
km poimensko glaeuje.
Dol. št 844 Je za predlog In za to, da se vpoštevs otara pravila. • • • <	------------: ; V
Del. it. 204 proti predlaga, da naj se sprejme osnutek za pravila za podlago razprave bodočih pravil HNI J. DeL *. 86 Je za to. da se vpoiteva •tarsprovlU Del. it 1 je za predlog in za to, da oe vpoitova in svetuje, da naj se najprej sklene, če
u praviU ali ne. da se bomo vedeli ravnati * nadeljnlh razpravah.
(Dol)« m t Streai.)
Vitli s koavtatijt
Konvencija deluje večjMel v od aekft. Reaolucije in aprenm-be v pravilih. Dnevnice dele-gatov.
Na osmi seji v četrtek popoldne je odsek za resolucije predložil resolucijo, ki se glasi, da SNPJ iniciatira gibanje za f«? deracijo vseh jugoslovanskih podpornih organizacij v Ameriki. Federacija naj bo uvod k združenju, ki pride s časom, ko bodo razmere zrele za ta Reeo-lucija je bila sprejeta.
Druga resolucija, kl je bUa tudi sprejeta, pooblašča gl. odbor, da po svoji previdnosti financira U jednotine blagajne športno gibanje naše mladine v jednoti.
Odsek za pravila je predloiil prve spremembe v pravilih. Predlog, da se uvede mesto drugega podpredsednika, ki naj re-prezentira društva mlajše generacije, je bil sprejet. Večinoma vse predložene sprememenjene točke v prsvilih po odseku sa pravila so bile sprejete.
Na deveti seji v petek pred-poldne, je konvencija zaključila, da znašajo dnevnice delegatov po devet dolarjev. Odsek sa plače je priporočil, da se delegatom plača prvih osem dni zborovanja po devet dolarjev, potem pa sa vsak nadaljni dan po en doUr manj. To je propadlo.
Odsek pritožbe in prošnje je predložil veliko število prošenj starih čUnov, ki so že dolgo bolni In katerim je potekU redna podpora. Tem prošnjam je bilo večinoma ugodeno.
Nadaljne spremembe v pravilih: reprezentacija, na konvenciji ostane, kakršna je zdaj, to je na vsakih ato članov po en
štev bo v bodoče nekoliko druga čen. Bilo je veliko predlogov za zmanjšano in zvišano delegacijo; toda vsi so propadli.
Odsek za reaolucije je predložil dve drugi reeoluciji in obe sta bili sprejeti. Prva določa, da se izdela načrt starostnega zavarovanja, druga pa se ogreva za široko emancipacijo ženstva, to je, da se ženske organizirajo kolikor mogoče v lastnih društvih in se ne mešajo v moška društva.
Dve nadaljni resoluciji za organiziranje banke in finančno podpiranje mladih ČUnov, ki hočejo študirati na Brookwood kolegiju, sta bili zavrženi.
Sprejet je bil tudi predlog — ki pride v praviU — da Jednota poaojuje denar članom na prvo vknjižbo (first mortgage).
V četrtek zvečer so delegatje ln drugi prieotniki s zanimanjem poslušali predavanje drja. Ker-na v jed noti ni dvorani o vražah med slovsnskim ljudstvom glede zdravljenja raznih bolezni. Predavanje Je bilo intere-santno in podučno.
Koavoaeija viHtljtki
Otvori oe dne 1. Julija v Chicagu.
Chicago. — Trinajsta konvencija AmerUke učiteljske federacije bo pričela 1. julija z zborovanjem v Congress hotelu. Domneva se, da bo zborovanje trajalo pet dni.
Ta konvencija bo poeebno važna za delavstvo, ker se pričakuje, da bo na razpravo prišlo vprašanje svobode pouka na ameri-šklh deUvsklh učiliSčih. Gotovo Js že sedaj, da bo na konvenciji zastopana močna skupina, ki bo nastopJU proti elementom v A-meriški deUvski federaciji, ki so dali povod obrekovanju In govoricam napram deUvskim učili-ščem.
Pravica svobod«* učenja Je biU napadena na konvenciji Ameriške'delavske federacije v New OrUanau In na konvenciji Prosvetnega delavskega biroja v Washingtonu. V teh napadih se J« poeebno odlikovsl Metthe* Woil, podpredsednik federacije.
Policija je lazi vala stavfcar je, (o-da ti aa at mimo podvrgli aretaciji.
Boston« Masti — Policija je te dni napadU skupino stavkarjev, ki je mimo korakala po ulici. 29
čevljarskih d< tiranih in Vzrok are^ nje, pač pa postopanja na mestne
United ki vodi stavko cev v tukaj va, da je bila na povelja je bilo si šena stavka Shoe Ca O t tudi gUvnt
v je bilo s resnih v ječo. nI bilo piketira-jih prijeli radi lagi neke stsre
VVorkers unija, vi jarek ih dela v-okolici, domne-tacija odrejena oblasti, kateri da bo progla-tovarni Green je bil obveščen čevljarske unije in odposlana je bila deputacija stavkarjev, ds se prepriča, koliko je rasaljto na govorici o nameravani stavki. Deputacija je bila napadena od policije, pre* dno je dospela do tovarne. Policija jo je izzivals i grdimi priimki in mUtilaj po stavkarjih s količki In storila vse, da bi pra-vocirala bitka. Toda deputacija, ki je poznala nletode policije, se ni dala zapeljati in se je mirno predaU aretaciji. >»•
Med tukajlnj|mi organizacijami je prišlo do sporazuma glede odpomočl sta v kar jem in so se se-diniU za skupno akcijo, kot poroča Erneat Henry, predsednik U-nited Shoe VVorkers unije.
Faiiatovskl organ ostro zavrnil
vo Ujavo.
Rim, 17. maja. — "L'Impero," ultrafašUtovski list, Je včeraj o-stro kritiziral papežev govor, kl ga je Imel v sredo pred dijaki katolUka višje šoU. Papež je rekel, da mora biti cerkev odgovor na za vagojo, mladine, ne pa dr žava. LUt odgovarja, da je govoril samo papež Rat-ti (njegovo prejšnje ime), ne pa namestnik Boga na zemlji.— Istočasno svari papeškl organ "Oaservntore Romano" katoliške vernike, da ne smejo imeti prevelikih iluzij vsled sprave cerkve ln države v Italiji.
hm Hžaja p moti ii kAIkit
Danes popoldne je vožnja delegatov po Chicagu v avtobusih. Cikažka društva S.N.P.J. so najela devet avtobusov, ki imajo po 26 sedežev. V teh ae bodo delegatje vozili po členu bulevardov, ki spajajo vse velike parke v krogu 60 milj ob Michlganakem jezeru in na južni, zapadni ter severni strani mesta. Vožnja bo počasna, Uko da bodo imeli delegatje bolj-ši razgled.
Zvečer je banket. v Havličkovi dvorani. Delegacija Jma proate sedeže, za druge je eedež $2.60. Govori, petje in godba.
Jutri velika proslava 26-leUilee 8.N.P.J. v Havličkovi dvorani. Podrobnosti programa v programski knjižici. Vstopnina za vsako osebo $1.
Pari« tav povzročila
katastrofo v Olivilaafa
i •
Kemikalije, U katerih ae je navil plin, so bile alsho zavarovane.
Ck »and, O--Med žrtvami
eksplozije v bolnišnici sta tudi dva Slovenki, Francos in Agnee I "Kar. Ena je bila članica SNPJ.
Chicago. — Dr. Kegel, zdravstveni komisar, je odredil, da se strogo preiščejo vse bolnišnice v Chicagu in vsaka moinost nesreče, kakršna je bila v CUvelandu, se mora preprečiti.
Cleveland, a — Načelstvo po-žarne brambe poroča, da Uvor katastrofe v bolnišnici Cleveland Cllnic je bil v slabi parni cevi, is katere je uhajala vročina, ki Je užgaU filme v skladišču v kleti. Goreči filmi so povzročili eksplozijo kemikalij in te so razvile pline, ki so se naglo rasširlll po vsem poslopju in zadušili bolnike, zdravnike in strežnio«. Do petka zjutraj je bilo 124 oeeb mrtvih. Kakor javljajo, naraste število žrtev na 150.
Druga nesreča je bila, da so bila telesna vrata skUdiMa kemikalij odprta ob času eksplozije; skosi ta vrata je plin hitro uhajal na vse strani. Plin, kl se je razvil Iz raznih kislin, Ja po-rmenll vse bele stene, odsjo, obleko in kolo žrtev; vsi mrliči in umirajoči imajo žolto barvo.
BtMbi za stavkarjo v Ellzabithtoaa
Sto delavcev aretiranih In mnogo raajenlh. Vojaške čete poni nož ene.
Elizabet h ton, Tsnn. — Mili-_ ^. v četrtek metali bomb* s plinom, V\ povzročajo Sblzenje, med stavkarjo pred rajonskimi tovarnami. Približno sto stavkarjev obojega spola js bilo aretiranih in zaprtih v sodno dvorano, ker ni prostora v Ječi. Stavkarji, ki so plketiraU tovar-ne, so se postavili na cesto, po kateri so se vozili stavkokazl na delo v avtih in avtobusih. Eden teh avtobusov se Je zakadil v množico stavkarjev in povozil štiri. Stavkarica Evelyn Heaton Je težko ranjena.
V	četrtek zvečer Je bila hrupna sodnijska razprava In stavkarji so bili izpuščeni proti kav-ciji $100 vsak; ond, kl niso mogli polotiti kavcije, so ostali v zaporu v sodni dvorani.
V	noči od srede na četrtek Jo nekdo razstrelil s dinamltom vodovod, ki zalaga mesto s pitno vodo. To Je povzročilo, da Je general Boyd, poveljnik milice, mobiliziral še štiri kompanljs milice za stavkovno službo. Vodovod so čez dan popravili,
fterif Moreland zahteva, da governer okliče obsedno stanje.
vetra, se
Cepelln, polomljen od \ rnil domov,
Berlin, 17. maJa.-VOraf Zep-pelin" ni imel sre£e na drugem potovsnju v Ameriko. Močen vihar, v katerega Je aabredel, ko Je plul včeraj nad ftpnnijo, ga je tako pokvaril, da sta dva m" torja odpovedala. Kapitan Eck-ener jo nato odredil, da se zrakoplov vrne domov v Nemčija. Ceppelln Je danes počasi prišepni v Kriedrichshaven.
CsMee v centra krteUvshe re-vette.
Mežico Clty, 17. maja. — Voj-nI Ujnik Callee se je naslonil v UuadaUJari, gUvnem mestu dr-lavo Jalisco, kjer je središče kri-otovcev, katolUklh guerllcev. Od tam bo vodil ofenzivo sa udušl-te v vstaje. <'silosa so poovsrill, da je tam v nevarnoeti atentsts. toda bivši predsednik Je Ignoriral cvarila.
Obtetha proti governerjn I/miI-sinne zavržena.
Beton Rouge, L*. — Legi »Ia-tura države lxmUlane je v četrtek zavrgla obtožnico proti guvernerju H. P. l/ongu. Obtožen je ^il korupcije ln zarote zoper življenje.
KL0VANJE JOSTICE « ARKANSASU
Unija za ameriške clvUne avo-bodičlne oe zavseU sa črnca, kl je bil vržen v ječo po nedolžnem.
New York, N. Y. — W. N. Lott, zamorec iz Memphisa, Tnnn., Je bil aretiran v Forrost Cityju, Ark., ne da bi bilo proti nJemu isdano zaporno povelje. Njegov zločin je obstojal v tem,, ker je pobiral naročnino za Ust, ki izhaja v Memphisu, Tenn, Proti zamorcu nI bilo nobene obtoibe niti obravnave, vzlk temu pa Je bil vršen v zapor sa mesec dni.
O tem postopanju je bila obveščena Unija za ameriške civilni svobodičine, ki je takoj obvestila svojega odvetnika, da štiri korake, da se Lotta izpusti is ječe. O postopanju justice v Ar-ksnsasu Je bila informirana tudi Asociacija sa napredek zamorskega ljudstva, kl bo stopila v akcijo in zahtevala, da se krivce, ki so povsročili aretacijo, kaznuje.
To je zopet ena Ilustracija, kako se postopa s črnci v južnih državah — je Izjavil Forreat Bailey, direktor Unije za ameriške civilne svobodščlne — ko mu je bila zadava naznanjena. Unljs bo podvzeU vse, kar Je v njeni moči, da prelskuša na sodiščih, če imajo črnci sploh še kaj pravic, katere so jim sajamčene v ustavi.
EvIkoUo «tsvkar|ev
^ pBbMHBP'*' '
Kompsnl Jaki agent je sapienjuje-— jo pohištvo.
(jaatonla, N. C. — Izganjanja stavksrjev iz stanovanj, ki so pričela v tem mestu, se nadaljujejo v Besssmer Cltyju, V zadnjem tednu Je bilo izgnanih nad dvajset družin is kompsnljeklh kolib v okolišu Goldbergove tovarne. Vzlic temu stavkarjem la nI upadel (Migum, zatrjujejo organizatorji National Teztile VVorkers unije.
Mnogo stavksrjev, kl so odšli v Gastonljo, da tam dobe hrano in obleko od odpomočnega komiteja, so našli vrata v svoje kolibe zaklenjena, ko so se vrnili.
Agent je Loray MUI kompanije so izigrali novo potezo proti stavkarjem, Pričeli so s zaplembo pohištva stavkarjev, ki dolgujejo drušbl na stanarini, vsem tem, katerim Je bilo pohištvo zaplenjeno, Je bilo rečeno, da dobe nazaj svoje stvari, ako se vrnejo ns delo v tovarne.
Ustreljeni mehiški iplon še llvt
Mežico Clty, 17. maja. — Fe-deralni polkovnik Juan Avilea, ki so gs vstaši ujeli in "ustreli-li" radi vohunstva, bo okreval. Ko Je obležal s petimi kroglami v telesu, so ga vstaši pustili le-žaU na tUh v veri, da Je mrtev. Kasneje ga Jo našel kmet težko ranjenegn, toda nobena rana ni bila smrtna. Zdaj se nahaja v bolnišnici,
TrUto premogrjev zgnbUe dela
Hc ran ton, Pa. — Nad trUto premogarjev, kl so bili u|»oe)eni v premogorovu liudoon Coni Co., Js zgubilo delo, ko je družba naznanila, da preneha z obratovanjem v Greenwood rovu. Premo-gsrji bodo sedaj morali isksti delo drugod, če gs Uido mogli sploh dobiti. Rov Je tudi pretočeno leto obratoval le eno tretjino t
Mlchlganekl governer vetlrnl predlogo smrtne kosal.
I<ans!ng, Mlch. — Governer Green-Je 16. t. m. vetiral uvedbo smrtne kazni v Michiganu, katero Je s|»reJeU legisUtura. Green pravi, da o tem važnem vprašnju mora odločiti ljudstvo v referendumu, ne ps samo niča.
Delegat kansaškega bloka je opasil, da se konvencija ravna po čikaškem vremenu. Vsak čas Je vroče in vak čas pade temperatura. Nekaj delegatov še kašlja.
o * s
Na šesti seji Je bilo rae fletno kakor v starem kraju, kadar smo šli na lov. Zajec je skočil is* grma, vsi smo streljali vanj. ali
ubili ga nismo. Ta je pa Upa I
• • *
Vaa žalost me je minila, ko sem videl 'Belega konjička." Obup je šel takoj po vodi In sopet oe počutim srečnega. I£satltam vsem igralcem ln igralkam, najbolj pa Oilpu. Ta Je ras lepa! —A. V,
•	o o
Delegat Is West Parka, O, ki opasuje vse bloke, je opazil, ds noben blok nI radosti močan, da bi sam vozil. Vsak potrebuje pomoči od brasblakarjev.
•	• •
Report odborniki sa s^ruMtev blokov: Moja naloga je teilMU Med bloki Je malo bratstva. Blok (v oknu) Je trd kot cnment. Prosim polasnila: kaj se naj sgodi s blokom, kadar rata "stlffT"
(Pojasnilo: potrkajte na druga vrata sevsrno od nailh kuharic, Tam dobite dobra pojaa-nila).
OS0
Lepo se zahvalimo drju. Ker-nu sa "hint," kako narod sdravl ječmen nn obrvi. Povedal nam je v četrtek zvečer v svojem predavanju. Med nami je nekaj "feimonJakoV," kl telko gledajo, največji Ječmen pa nosi "Radnlkov" reporter. Potrebna je teta, kl vrše krtačo naprej In
nase J, — Grupa brazblofcarjev.
•	o o
V konvončnl dvorani nI ura, pa se zbornica ravna po koledarju in sboruje cele dni, je dejal delegat Loksha Is Kansasa.
•	o o
Matija, kl pridne led razbija, trdi, da tudi on spada v kategorijo tistih, kl so srebali kozlUko
vodico v Ilirski Bistrici.
•	00
Družina (famlllja v eni osebi) Jo dejal, ko ji skončai svoj "maiden speech, da ae sahva-IJuJe zbornici sa .— poljubi Menda Js porabil, da konvenciji se no dele poljubi, k večjemu morda U figurativni, kl so sarkastični. j
•	»A •
Na konvenciji Je pet Turkov, par dolomitov s zverinskim! i-meni, Močnik In Družina, blagoslov jim pa deli Papei od št. 269. Imajo tudi Mačka, Bpnčka, G rožnika In Krulca, Kristina pa Omahne, ko Bolha se zagunca, Vrtnar se pa togoti, če Zajca
sahajaU % Zevnik.
•	o o
Medkonvenčnl program ob večerih |e v teku In delegacija stoodstotno prisostvujs priredbam. Delegacija se Js v sredo "Konjičku" do solz nssmejsls.
Lep )>oklon igralcem komedije.
•	• o
Ta Je lepa! Najprej se srsčs-mo In pisano spogledamo, potem pa se v dvorani pobratimo
in poljubujemo. Ta je pa lepa!
•	• •
Delegat ksllfornijskegs bloka meni, ds bi vos konvencijo hitrejše tekel, še bi upregli belega konjička, kl še nI boo ,,,
•	o e
Hej, heja hej, dokler Je oape
kejl . , .
•	0,0
Konvencija oe Je v četrtek po-poldn«* pripeljala do poetaje Prva to^ka pravil. Tam so Je maši na ustavila, Na tiru Je ležal
velik blok lipovine , , . Ta je le-> * *
r
P R OSVETA
GLAftlU) SLOVENSKI NA KODNE PODfOEVE J*0NOTB
LASTNINA SLOVENSKE NABOONE PODfOENE
Nmro^iM: Zadtajaoa drla»a <im	fSJ
»al UU; Chicaffo ta Cleara |7JS aa kta, p.11 ss pol •tao teJS
velikih industrijskih podjetjih,a Utegni političarji H^J^f' Groriil 106 * ^ * ^^ * " * rih strank gledajo to izprememko v modemi industriji s (rt,!J^upen odbor ss plače je: Andrew Vidrich, Anton Sular, topimi očmi in nt gane jo, da se te razmere, ki vodijo V Joueph Bratkovicb, Frank Zavertnik in Frank Pečnik.	_
prepad, s pametnimi socijalnimi zakoni balancirajo ali . B.pA^ spravijo v ravnovesje. Starini poHtiČarji so siti, kot	^ osnutek m V**«* • konvencije.
Za drugo, kot ca svoj trebuh se R te|iul dodlkt ^ je ta odbor pripravljen podati tekom razprave
kakoršnakoli pojasnila, toda le kot služabnik konvencije
gospodarji v Industriji, m itak ne brigajo.
Nub> sa
PROSVETA'
SSST4S Sa. U«

THE K N LIG HTENMENT"
Orcsa ef tfc*
A<^rrt»«inf tates sa
Subecrtptieei United States paar; Chkaga I7JV, aaš <ar«i§»
Br. Frank Vidmar ogovarja br. Zaitzu, ker Se zdaj vatraja "Pro-1 pri svojem predlogu, češ, da je glasovsnje nepotrebno, ker je ir umaknil osnutek pravil.
Br. Alesh ie za to, da ee debata v redu dovrši, in o predlogu
nmses pr vss eedeeated
im
I Datum ? oklepaju, b. pr. (April S0-1I »aaaiu. da aa s* s ta® damam potekla šs s* na sa eataai bat • , ..-. •
as aaalovu
KONCEM TEDNA.
Počasi se dani in v možganih strokovno organiziranih delavcev nastaja dan. Na konvenciji Mednarodne .Bratovščine elektrarnarakih delavcev so odborniki te organizacije poročali, da imajo elektrarnarski delavci veliko več vzrokov kot druge delavske stroke v Združenih državah in Kanadi, da se zanimajo za splošno ljudsko lastnino. Tako poročilo so izdali na 17. konvenciji leta 1928. Do-zdaj ni bilo še podanega nasprotnega poročfla in od čaaa do časa čitamo, da se predstavniki Bratovščine elektrar-narskih delavcev sklicujejo na sejah lokalnih in centralnih delavskih organizacij na to priporočilo in se izjavljajo v smislu tega poročila, ki je bilo podano pred leti. To dokazuje, da se pridružujejo onemu ljudskemu mnenju, ki zahteva, da električne naprave postanejo sploina ljudska lastnina.
a a a
j, c «■'■> •	'	' .j. "j* ■ ■	*
Openšaparsks tvrdka Vermillion Coal kompanija v Indiani zahteva, da se zniža rudarska dnevna mezda od $6.10 za vsako ceno na pet dolarjev.
Po zimi so rudarji iz sosednjih premogovnikov raa-postavili stavkovne straže tako gosto na potih, ki so vodila do premogovnika, da noben rudar, ki so se ga opri jemale stavkokaške želje, nI mogel iti skozi vrsto stavkovnih straž, ne da bi ga to straže vstavila.
Zdaj se je položaj izpremenil za rudarje. Produkcija premoga je bila ustavljena v mnogih premogovnikih držav Indians in Illinois, in strah postoji, da trmoglava premogovniška družiiia zmaga, ako organizacija United Mine Workers ne po<t vzame pravočasno korakov za odbitje tega ponovnega napada na rudarske mezde.
Ako v južnem Illinoisu podjetniki lahko plačujejo dnevno mezdo po $6.10, tedaj jo toliko laglje plačujejo premogovniški podjetniki okoli Clintona, dasiravno je premogova plast bolj debela v južnem Illinoisu kot v Indiani, kajti razdalja od premogovnikov v južnem Illinoisu do Michiganskega jezera je veliko večja, kot od Indiane do tega jezera, ergo so tudi transportni troški nižji, ko iz južnega Ulinoisa.
Ampak zdi se, da je ta napad na rudarske mezde v Indiani prišel v dogovoru s premogovniškimi podjetnik v južnem Illinoisu, da lahko tudi podjetniki v južnem Illinoisu zahtevajo znižanje dnevne rudarske mezdo, ako se posreči naskok Vermillion Coal kompanije na rudarsko mezdo.
2e to domnevanje je tako važno za rudarsko organi zadjo United Mine Workers, da pripravi vse sa ohranitev zdaj priznane mezde in izvojevanje mezde, ki se je plačevala po jacksonvillski lestvici. Ako bodo voditelji rudarske organizacije zamudili to priliko, in ne stopijo pred rudarje v jasni in razumljivi besedi, ne razlože položaja pred njimi, tedaj naj se nikar ne čudijo, ako jih bodo rudarji smatrali za nesposobne voditelje, ki se naj umaknejo sposobnejšim.	>A
• * • ..
Kapitalistični list je zadel žebelj na glavo glede spora
med tekstilnimi baroni in delavci v Severni Karolini. To se redkokdaj zgodi, ampak zgodilo se je v Raltimorju, vzhodnem industrijskem mestu.
"Baltimore Sun" je glede mobiliziranja šerifovlh de-putijev proti stavkarjem v Severni Karolini s dne 24 sprila prinesel: "Zdi se, da varuhi zakona in reda store vse, kar. je v njih moči, da se rešitev vprašanja prižene tako daleč, da samo pobijanje nekaj šteje." To pove jasno, kakšnih metod se poslužujejo v Severni Karolini za (Mitlačenje stavke. In ravno ljudje, ki se poslužujejo ta kih metcnI, se kasneje čudijo, ako pride do nasilja v delavski stavki. Obnašajo se ogorčeno in nastopajo v vlogi miroljubnih državljanov. Ali ni to navadna hinavščina,
ki je vredna obsojanja?
• • •
(M vseh krajev prihajajo vesti, kako stroji v moderni industriji nadomeščajo izučene delavce z neučenimi, kako s? znižuje število zaposijenih delavcev, kako se delavci, ki •o dosegli starost 40 let, nadomeščajo z mladimi delavci v
|	fl anje ■ 1. etiteni.)
Predlog eprejet, da se govorniška lista aaključi:
Br. flbrkgai ae egftaai k dnevnemu redu, ter želi, da se predleg| iziedli njtti naročila. n. Zaitaa pojasni
Br. Zaitz ponovi ia pojasni svoj predlog. ki se glasi: „ . _ v uorična pravila ae poloti na stran in konvaacija izvoli poseben | umaknil osnutek pravil konvenčen odbor ta pravila petih članov, ki vzame zs svoje poročile v poštev sedaj veljavna pravila.	J poimensko glasuje.	__ , ..
Del. št. 257 je za stara pravila za podlago razprave novfh Br. Blas Novak pravi, da odbor za pravila ni poševno ^irpošte-EJjp	val nasvete članstva pri sestavi tega oenutka. Vo potrjujejo
Det št. 567 je sa to, da se osnutek pravil odkloni in vpošteva navzoči delegatje, ker so skoraj val, *W ao se do zdaj vddeirti srdanja pravila kot podlage razprave za nova pravila, ker odbor debate aa to, da ee osnutek zavrže in vpošteva star* pravila, popravila ni vpošteva! vseh nasvetov ln priporočil. Je za to, borov bo konvencija volila kolikor jih potofanje. Ce bo se predlog br. Zeftza sprejme s poimenskim glasovanjem. nov konvenčni odbor za pravila, mu bo eedanjiodbor za pravna Del. Junko ed it. 121 vpraša, če so to poročila delegatov, ali I lahko dal nasvete, ako jih bo novi odbor rabil. strinja pa debata o predlogu. Izgleda bolj podobno poročilom.	predlogom br. Zaitza	-
Predoedatelj br. Olip pojasni, da se vrši debata o predlogu, Del. št. 147 je za predlog Zaitza. da ae zavrte oenutek
da pa pri tem delegatje mimogrede omenjajo, kaj so Jim glede] vpošteva stara pravila.	•	„
naročila društva.	•	Br. Kern pravi, da sta v Zaitzovem predlogu dva predloga
Del. št 56 je ss to, da se vzame za podlago razprave stara skupaj. Eden, da se osnutek zavrže, drugi pa, da se voli nov pravila, Id pa ae jih ne čita v celoti. Vzame naj se v pretree odbor zapravila. Je za to, da ae predloge soparira. , e sporne točke in pa nasvete sa nove dodatke.	j Del. Št. 66 pravi, naj se ne ponavlja besed in s tem trati
Br. Shragal želi vedeti, kaj bo z odborom za pravila, če koa-1 čas in denar.	■■ MM
vencija zavrte oenutek za pravila. Ali bodo s tem odstavljeni! Br. Gradišek kritizira zagovornike predloga, da niso z nobo-tudi člani tega odbora? To moramo vede« prej kot glasujemo no Tečjo zadovoljni. Ker je odbor za pravila priredil osnutek, predlogu.	*	' nT bflo prav in zdaj ko hoče to umakniti, tudi ni prav. To so po
Br. Vogrich tudi želi več jasnosti o pomembnosti predloga/ njegovem mnenju same intrige, prežete od zavisti in osebnosti, bi v koliko bo radi tega predloga prizadet odbor za pravila.	Je za to, da se da odboru za pravila priznanje in da se njih načrt
Br. Zaiti ponovno pojasnjuje, da on toga odbora nič ae fanH *» P»vflii vpošteva.
nuje v svojem predlogu. Predlaga' le, da ae oenutek pravil zavrte. ^ j*1- «5	" I* '^J*** Igft' 1 J^l f!
Konvencija pa Ima vedno moč. da ta odbor, ali pa katerikoli odloči na katero stran hoče, delajmo sa skupno korist jednote in
ZlfINK a KUNE KONVEMUE 1EF. JL
25ja bo stvar vodUa. in mi bomo le pomagali. |
Br. Zaitz, ki je predlagal, da ee osnutek za pravila »vrte, izjavi, da ne verjame v take stcatogttae a«lke. - Debata naj se dovrši, da dobe delegatje priliko povedo^ kaj se jim društva naroČila za to zadevo. Potem pa naj se poimensko glasuje, da bodo drufttva tudi vedela, kako ste tu na konvenciji Sestopali in
SOBOTA, 18. MAJA.
"opazovanja
drugi odbor lahko odstavi in voli novega po avoji d iskreči ji. Del. št. 299 je za predlog br. Zaitza.
Del. Jankovich od št. 147 je tudi za te, da se vpoSteva stara pravila.
Dr. Kern izjavi, da je v tej opoziciji napram osnutku 91 pravila vse preveč oeebnoefi. 9eja gl. odbora je z večino- oklenila, da zavrte oenutek za pravila, in to po mojem mnenja nai-
več zaradi osebnosti. Je proti temu, da bi zavrgli osnutek prsvtla.
Prodsedatelj Olip pojasni br. Kernu; da gl. odbor ni zavrgel oenutka za pravila, pač pa je na seji osvojil sklep, da svetuje društvom, da naj odklonijo osnutek odbora za pravila in vzamejo za podlago razpravam za bodoča pravila sedanjo pravila jednote Del. št 26« odklanja vsako sumničenje osebnosti pri društvenih razpravah glede pravil. Naše društvo ne ve za nobene osebnosti.
Del. št. 126 je tudi za predlog in za stasa pravila. Del. Garden od št. 5 pravi, da ni oseb««, in nima mrženj Hbjjjdbora za pravila, pač pa ima pred očmi le določbe osnutka za pravila, v katerih vidi škodljive načrte zš bodočo upravo SNPJ. Radikalna priporočila v tem načrtu niso za njega sprejemljiva. Vlada jednote se v smislu tega osnutka poveri trem Članom gl. odbora, kar ni prav in je totalno nedemokratično.
Br. Joseph Zavertnik zagovarja stališče gl. odbora, da je bil v pravem, ko je osvojil sklep, svetovati društvom naj oenutek za pravila odklonijo in. vodijo razprave na podlagi obstoječih pravil SNPJ. Citirs iz pravil doltnostl odbora za pravila. Odbor za pravfla bi moral, v smislu pravil, šest mesecev pred konvencijo priobčiti svoje sklepe ln nasvete, da članstvo lahko razpravlja o tem do konvencije. Tega odbor ni storil, in s tem je kršil pravila. Naj se izvoli na konvenciji nov odbor, in oba odbora skupaj naj izdelata nov načrt za pravila.
Del. št. 89 izjavi, da odbor za pravila ni kriv obdolženih prestopkov. Članstvo samo se je premalo zanimalo za razpravo o pravilih. Pravila le tedaj čit^o, ko so bolni in rabijo podporo. To je vtrdk, da drOitva niso vpeštevala t^ga načrta za pravila, in v veČini naročita delegatom, da naj glaaujetjo proti temu načrtu, za pravila. V tem pa je vse preveč osebnosti od strani onih, ki vedno Irsifie, kake so požrtvovalni za članstvo in jednoto. V resnici pa je vse drugače. M, ki smo za ta aovi aačrt |wavil in pri-poznamo koristno <Mo odbora za pravila, smo bolj pošteni 4a požrtvovsTni napram jednoti kot pa oni, ld s tem, da zametujejo ta načrt, skušajo dokazovati, da tako varjejo demokracijo v SNPJ
Del. št. 182 pravi, da zastopa 120 članov,rM so dolge večere
Daabis diktatura
^^ Služiti dvema gospodarjema Tif^^ii^l velika»WB^Se večja je č* tJ^rov. Skušaš hlapčevati dvema diktatorjema. V tej kaši ao dan* 3 dobri Italijani v Italiji. Vsak dober TtaTljan mora bfti fašist in ubogati mora Muasolinija: vsak dober Italijan mora tudi biti katoliški vernik in ubogati a papeža. Drugače ni dober Italijan. Taka je zapov« d Obeh diktatorjev, ki sta si v tem edina.
Diktatorja pa še nista edina, kako bi ai razdelila sasužn je vanje Italijanov. Mussolini je dal papežu prst, a ta hoče celo roko. Mussolini hoče obe roki. Papež zahteva kontrolo nad vsemi šolami, češ, da ima cerkev to pravico od Boga. Mussolini je prav tako logičen, če reče, da ima tudi or od Boga pravico vac kontrole. Kdor si lasti "pravico od Boga", se to pravi, da *i sam jemlje pravico. Kdor pravi, da je odgovoren Bogu, ni odgovoren nikomur.
Dokler se bosta oba papeža tako bodlA, morajo dvojni pod-ložniki verjeti — obema. Ce sploh kaj mislijo, bi morsli misliti, da sto dva Bogova prav tako mogoča kakor eden.
a a a
Potres v opičji državi. Ljubeznjiva Tennessee je b;-la do zadnjih časov miren kotiček fundamentalističnih farmarjev in njihovih začikanih pridigarjev. Vse je bflo mirno. Zunanji svet sploh ni vedel za to odlično državico. Samo Bryan je vedel. On je pomogel, da po zakonodajalci v svetem strahu božjem sprejeli postavo, ki dik
in
Odbor za pravila ni nič priporočal v Proaveti, in je s svojim delom študirali obctfe, osnutek in pravila. Naj nas'vodi le cilj, delsti v tej zadevi pokazal absolutno nekompetentnost. Z določbo, da P* «kap,£ ^^ J" ^T10 V	smatramo za naj-
se mora vdeležlti 50% članstva splošnega podpiranja in rfaeova-M»e. To nam bo rodllo uspehe. Ne bomo pa uspešni če se nja predlogov na referendumu, onemogočujeje pravo direktne]	bodisi z Zaiteovim aH pa s Turkovim vozom,
zakonodaje, ki je močan steber demokracije v SNPJ. Ta odbor Dol. št. 590 izjavi, da ko je gl. odbor zavrgel oenutek so prani vpošteval pravila, ker ni prinesel pred članstvo svoja priporo-1 vjla, ni v nadomestftev predložil nič boljšega. Ako,bi bil gl. od-člla za spremembo pravil. Govornik je za to^ da ima članstvo] bor prišel pred članstvo s konstruktivnim načrtom, potem bi bilo vedno kontrolo nad gl. odborom in nad jednoto. Je preštudiral lažje verjeti njegovi iakrenorti, tako pa v resnici izgleda, da pravil, In tudi oenutek za pravila, ter prišel do prepričanja, da I osebnost igra veliko ulogo. Razprava o vseh zadevah organiia-je predlog br. Zaitza popolnoma na mestu, ds se oenutek zavrte, clje mora biti vedno prosta, da ae zamore dobiti pravo sliko mne-Del. št. 87 odgovarja dr. Kernu, da sta v BNPJ dve stroji: članstva. Demokracija mora vladati vedno v naši podporni ena je aimpetična delavskemu razredu, dru»a pa je aatagonietič- organizaciji.
na pri vseh poskusih prve stroje, ki navaja članstvo k razredni! Br. Somrak pravi, da je obširna debato o vsaki reči koristna, saveeti v gospodarstvu ln politiki. Torej niso tu nikakršae oeeb- Ce se jo vodi v tolerantnem toau, tu pa je vsepreveč osebnosti in noeti, pač pa boji za principe. Ako bi konvencija dala tsln awč *roge kritike. Ako hočemo biti pošteni, moramo vpoštevati tudi
prodaedniku jednote kot je predlagano v osnutka pravil, M hnel polno moč, da svojevoljno brcnc iz urada katerogakoU gl. odbor nlka ali u"lužbenca. Zato naj delegacija gbuutfe aa Zaiteov predlog.
Del. Št. 289 je za predlog in za štora pravila. Del. št. 12 polaga vaftnoet na posledice, če sprejme dele
dela drugih, ne le svoja. Le mržnje in osebni predsodki za morejo napraviti tako sodbo o dellj odbora za pravila, kot jo nekateri izražajo tukaj. Bodimo pošteni ia pri poznaj mo delo, ki je vredno priznanja. ~~— - — ^	,	^
Br. Medvešek konstotrra, da odbor aa pravila ai vpošteval nasvetov za Izboljšanje pravil glede bolniške podpore, zato sma-
tira, da si moraš debelo podčrtati vero v ustvarjenje Adamu iz ilovice in da je bil Danvin hudičev sin. Tedaj je svet izvedel 1n krstil Tennessee za "monkey stote1'.
Prišle pa so druge r&zjnere in "opičja država" je čez noč stopila v ospredje. Dokler so bile
razmere fundamentalističnih farmarjev nespremenjene ni bjjo tam razrednega boja.* Cim pa so se tam naselili kapitalisti in postavili moderne tovarne, je prišlo moderno mezdno izkoriščanje in danes opičjaki debelo gledajo in se ogorčeno vprašujejo, kak smrtni greh so Storili, da so zaslužili tega satana.
Danes je tamkaj velik štrajk in vojaško-pplicijski teror. Znamenje, da se Tennessee industrializira. Farmarji se niso puntali, delavec se punta. Za farmarski fundamentolizem se nihče ne zmeni, za delavski upor se pa zanima vsa Amerika. Fundamentolizem je bunk, razredni boj je dejstvo.
Z industrijami je prišel boj, prišlo je življenje v Tennessee. To pride po vsem jugu Združenih držav. Boj za ekonomsko in socialno pravičnost, to je boj. To je jedro. In bojs ne bo konec, dokler ne bo zmage nu strani delavstva.
cija predlog br. Zaltaa. Ali ne bo kakšnih sitnooti. Če odstavimo) tra, da člani tega odbora niso izvršili svojih dolžnosti, ter da to odbor in Izvolimo novega. Čeprav zavržejo to oenutek pravil, "jih načrt ni sprejemljiv sa to konvencijo.
bo konvencije vseeno Čitola točko za točko v starih pravilih In sproti sprejemala kot se je navadno delalo na vseh konvencijah Zato ne vidi posebne razlike, pa naj se vpošteva sa podlago ras-]*«* Hi da naj konvencija teevirano dela pe svojem prepričanju.
Del. it. §18 protestira proti sklepu gl. odbora, ki je zavrgel Nadalje pravi, da naj se ne vpošteva nobenih
prave stara, ali pa načrt sa nova pravila.
Del. št. 131 svetuje, da naj se vpošteva oboje, oenutek In
Del. It. M feartrfč pravi, da mnogi naglašajo osebnosti in kritiko in s tem postamejo rami oeebni. Vprašanje je, kam se člo-
pravlla, in tekom razprave naj ra jemlje is Obojega vse ono, kar I vek pridruži. Tistim, ki. nesebično delajo na to, da se koristi je dobro in sprejeto s večino. Pri tem naj sodelujeta sedanji | j*aoti a pravilnimi sklepi, sli pa tiotti«, ki hočejo nedemokra-
našo organizacijo.
H/.
odbor sa pravila in pa odbor, ki ga bi v amislu Zaitzovega pred-| tične določbe vpeljati v loga izvolila konvencija.
Del. št. 158 Izjavi, da se ne sme kar naravnost obdolževSti.	MVH ~ -	. AI ,
odbora za pravila krivde, dokler ni dognana in dokaaaaa bakšaal	koncesije le nekaterim, večino pa prezirati. Naj princip
nepravilnost. Preglejmo najprej, kaj so Izvršili, ne ps vso stvar svobode zavlada v SNPJ, brataka zavest naj objame nas vse, pa
bomo lahko delali dobre aaključke aa članstvo —----
Je za vpoštevanje
starih pravil.
Del. It 197 izjavlja, da naj ae da pravico vsem članom, ne
zavreči brez zaslišanja. Meni se zdi, da so to same -osebnosti NdHUri kričijo ln vpijejo, koliko so in koliko še vedno delajo M« «• oenašek pravH in ia priznanje dela, ki ga je izvršil ss Jednoto, za delavstvo ln sa narod, toda to je ramo na Jeziku, |M v srcu pa nič!
Poverilni odbor poroča resultot glasovanja ožjih volitev za
Nadalje eta še za načrt odbora za pravila sledeča delegata, št. 79 ia 466. Proti načrta pa ss isjavijo sledeči: št 170, 100» 4*.
kandidate v odbor za pregledani e poročil in poslovanja gl. od-1 1« (Zalta), 9, delegat t II je nevtralen, doda le, daje * Zavert-borvilkov jednote. Prejeli so glasov: Btonich ltT, Zugel 114,
Izvoljeni so: dsluje.
da lahke stari odbor ca pravile še eo-i Delegat It 48 saMeva, da naj ae vrši glasevaaje.
Tersbel prečita spisano priporočilo društva, da aaj
Grum 190, Cvetkovich 181, Junko 69 in Bohinc 7L
Stonlch. Grum In CvoUwoMbWWMWPWPW^B	■	■ IJ
Odbor sa pregterfenje poročil in poslovanja gl. odbornikov I bi Jedneta ustanovila *Mmi m store ia onemogle člane. Nadalje, je v celoti: Martin Potokar, Mihael Pleahe, Anton Cvrtkovioh. da najae vpodtevajo nosfvM I*. Frank Zaitza. kl Jih je priobčil Jecob Stonlch In Andrew Grom ml.	v Pr8ev*ti
Pmisrdstelj Ollp opozori galerijo, naj ne deavmArira. Člani tMieto Jo »sključena In predlagatelj br. Zaite bna zaključni ao dobrodošli gostje, ne smejo pa ploskati aH kako drugače de- «ovor. Pravi, da so ga nekateri tekom debate iasaitirali. ker monstrlratl. Nsto določi petnsjst minut odmora.	se peč ne morejo izogniti ooobneetim. tudi nc v važnih raapravah.
Po odmoru.	1 Da je stavil ta predlog, ga je napotilo samo mišljenje, obvarovati
Predseduje br. Cainkar.	nstavne principe SNPJ. pod katoriaU ee je do sdaj tako lepe
Br Oll^ vpraša, kaj naj ae narodi v alufaja. de se peneve de-j rasviJaU In ee bo v l>odo6e. Če bo delepcijs izvršiU svojo dolž-monstracije na galeriji sa čaaa seje.	nost s glasovanjem, kl se bo baš pn<*l<» Osnutek pravil je
Br. Donald J. Lotrich odlt. 589 predlaga, da naj p redeeda- j akdonaren In nevreden vpoštevanja. kar priznavata dva neraoča
drugič pokara, in a tretji pro. člana tega odbora s tem, da rta hotela prostovoljno umakniti spis
~ BI	Ako bi
tri j demonstranta prvič
stopek da ga po rediteljih odatraaltl Is dvotmae.
Predsednik Cainkar ne vpešteva tega predloga, ter gre pro-i ko tega ba dnevni red
Poverilni odbor poroča o Izidu ošje volitve dveh nadaljnlb članov v odbor u plače. Prejeli so glasov: Pečnik 119, Pr. Za
a konvencije*' Sama ne verjamete v to, kar eta spisala, bil jas v odbdru sa spisati načrt sa pravila, bi svoji najboljši moči ter bi petem to|
zagovarjal, ne pa ga skušal umakniti na način kot se je tukaj
(Dalje sa S. rtrsaL)
80. Chlcago, IB. — A. M. — Konvenčnice so samo s konvencije. — Pozdrav!
Waukegan, BL — Naročnik.— Vseh konvenčnikov na jubflejni konvenciji SNPJ Je 281. to je,
gl. odbornikov in delegatov. — Pozdrav!
Mflwsukee. Wls. — Radovedni — Sedaj se vrši U peta konvencija SNPJ v ChlcaRu. Dve izmed teh sto bili Izredni. — Pozdrav!
Ckvriand, O. — A. B. — Za pisnik 9. konvencije, kot razvi-dite, bo priobčes dnevno, potem bo ps izdan v posebni knjiži" — Pozdrav!
Avtae
Aliqulppa, Ps. — Bartel J* rant člaaAruštva št 122 SNPJ. Id ai je pred debrim tednom kupil avtomobil, ee je v nedelj'' večer teftko ponesrečil v kolm « na cesti. Avto je bil ras rasb«| Jeraatpa Mi teško ranjen v bolnišnici. Rochrater. Ps.
Gary. M. — V tem me«tw je MU te 4ai etvorjena bsalerenc« M Na konf<
je W---- # in
skih delsvcev is tegs meets M> bližnje okolice.
SOBOTA, m. M Al A.
HHSimC 1. REDNE KONVENCIJE S. N. P. J.
(Ntululjavanje % 2. strani.)
pripetilo. Ja* a tem glasovanjem ne tratim 6asa in ne aavlaču-Li. kot ae je slišalo med debato od več strani. Vsi veste, da ^m nikdar zavlačeval, pač pa pospešil marsikakšno delo na Htjšnjih konvencijah. Želim, da se preide na glasovanje, f Na poziv br. Zaitz ponovno pojasni svoj predlog.
Sklenjeno soglasno, da se poimensko glasuje (roll call).
Za predlog so glasovali:
Gl. odborniki—Vidrich, Novak, Zavertnik, Godina, Alesh, goršek, Terčelj, Podboy, Sijlar, Zorko, Baloh. Kluu, Abram, Zaitz, jledvesek, Hrast, Olip, Geshel (18). Delegatje—št. 1, Vider, št. 3, Pečjak, št. 5, Garden in Siskovich, št. 6, Dermota, št. 7, Zurman, g. 9, Bratkovich, št. 10> PorenU in Putz, št. 13, Snoy, št. 4, Mah-pich in Brence, št. 16, Zaitz in Alpner, št. 17, Konte, št. 19-106-411, Telban, št. 20, Creb, št. 21, Miklich in Boltezar, št. 25-290-Ml Yaksetich, št. 27-35, Lesjak, št. 32-422, Pavlovich, št. 83, Uhernik, št. 34, Škufca, št. 36, Sedej, št. 38-608, Mausar, št. 41-H Milharič, št. 43-111-578, Anzelc, št. 44 Ivančič, št. 45-513-666, Košir, št. 47, Krmelj, št. 48, -Gabrošek, št. 49, Tancek, št. 50-213, Bregar, št. MaM in Grobm, št. 53, Barbič, št. 56, Cvetkovich,
62-390, Shaltz, št., 64, Vertačnik, št. 65, Sikule. ršt. 66-201. Tomšič, št. 69, Lesar, št. 70-276-508, Polutnik, št, 72-228, Na-prudnik, št 80-116-298-445-489, Stjgl, št. 81, Erznožnik, št. 82 Gračner, št. 86 Turk, št. 87, Zornik, Št. 88 Butja, št. 92, Stefančlč, it. 93460, Martinšek, št. 96, Yerše, št. 96, Popelar, št. 97, San-kovič, št. 98, Zevnik, it. 102-490, Jurečič, št. 104, Demshar in Pu-jelj, št. 106, Augustin, št. 107, Kodelja, št. 108, Zgonc, št. 109, Vukmanovich, št. 110, Turk, št. 114, Gruden, št. 117, Medved, št. 118, Hrvatin in Pl^she, št. 119, Zakovšek, št. 121, Spolyar in Janko, št. 122, Smrekar, št. 124, Gostiša, št. 125, Chopp, št. 126, Zupančič in Jerina, št. 129, Mahnič, št. 180, Zadnikar, št. 137, Močnik »n Candon, št. 188» Mikec, št. 142, Grofiel in Hafprle, št. 147, Jankovich, št. 1*1-209, Korbar, št. 163, Zlogar, št. 166-669, Demshar,i'št. 168, Skufca, it. 170-456, Bolha, št. 171-240, Mila-jieh, št. 178, Sitter, št. 174-274, Sterle, št. 182, Lopach, št. 190-$45, Rupert, št. 192, Omahne, St. 198, Krulc, št. 200, Nemec, Št. 205, Petrich, št. 206-281, Leksha, št. 207, Lausen, št. 215-868,. Jeienich, št. 216, Penko,. št. 218-645, Prošek, št. 225 Sikole, št. 226-287, Laurich, št. 280, Novak, št. 232-320, Britz, št. 234, Vidmar, št. 235-434, Markovič, št. 245-589, Tershel, št. 236-267, Ko-chevar, št. 254, Groznik, št. 257-572, Mlakar, št. 262, Valentinčič, H. 263-288-501, Gnus, št. 268, Bohinc, št. 278, Faidiga, št. 283-536, Andolšek, št. 284-540-603-612, Pasarich, št. 289, Kramar, st. 296, Reboi, št. 29», Strovas, Št. 300, Miklavčič, $t. 804, Kaste-lec, »t. 308-336, Branisel, št. 312, Blaško, št. 315, Chufar, št. 317-401, Beniger, št 321, Modic, št. 322, Zobitz, št. 325-405, Kren, št. 835, Košič, št. 344, Bizjak, št. 847, Turk, št. 8$l-449, Margolle, it. 414, Pombe, št. 387-438, Ostanek, št. 894-419, Perovne, št. 478, Machak, št. 400, Bogataj, št. 403, Stambulich, št. 426, Cebašek, il 464-565, Karaš, št. 472-586, Kaus, št. 558, Orobesh, št. $59, Lotrich in Zavertnik, št. 564, Grum, št. 566, Tekautz, št. 667-631-632, Zavertnik, št. 684, Oblak, št. 614, Lokar, (153). Skupaj 171 glasov.
Proti predlogu so glasovali:
Gl. odborniki—Gradišek, Vogrich, Somrak, Vidmar (4). Delegatje—številka 4-54, Sepich, št. 12, Zugel, št. 72, Vrtnar, št. 79, Crnich, št. 83-639, Ballen, št. 89-241, Jerbich, št. 101-554, Brajkovich, št. 120, Rački, št. 158, Debevc, št. 197, Butorac, št. 204, Bizjak, št. 223, Maurovič, št. 242-362, Mahkovetz, št. 271, Unetich, št. 292, Kaučič, št. 313-495, Pergar, št. 353, Tomac, št. m, Perovich, št. 408, Spaček, št. 450, Klemen, št. 462,, Stonich, it. 477-667, Kučinič, št. 483-628, Majstrovich, št. 518, Kotar in Rimac, št. 549, Bunčič, št. 382-625, Vukmanovich, (27). Skupaj 31 glasov.
Oddali nevtralne glasove:
Glavni odbornik—Cainkar, Kern, Zupančič, Shragal, Turk (6). Delegatje—številka 2, Malgai, št. 8, Kuhelj, št. 11-871, Klopčič, št. 39, Pečnik, št. 53, Rupnik, št. 85, Unetich, št. 91, Cem-pre, št. 110, Vodovnik, št. 115, Nemanich, št. 131, Hrast, št. 132, Turk, št. 172, Selan, št. 258-426-526, Vucelich, št. 268, Papeš, št. 270, Potokar, št. 323, Kalčič, št. 339,396-486, Dosen, St. 356-595, Vucich, št. 372, Kamin,'št. 383, Simich, št. 386, Turkalj, št. 427, Geraic, št. 690, Družina (28). Skupaj 28 glasov.
Glasovanja se je vdeležilo 230 gl. odbornikov ln delegatov.
Br. Sepich izjavi, da bi rad spremenil glasovanje za predlog, ker mu je eno izmed društev, ki ju zastopa, naročilo voliti proti osnutku pravil.
Br. Fr. Zavertnik protestira. Ostane torej kot je glasoval.
Br. Zugel apelira na odbor za pregledovanje poročil gl. odbora in njih poslovanja, da naj ta odbor stori vse, da iztrebi vse bloke in druge strankarje iz aktivnega delovanja SNPJ.
Predsednik zaključi seji ob 5. popoldne. Vincent C ainkar, predsednik.	Joaeph A. Siskovich, tajnik.
: Frank 8. Tauchar, zapisnikar.
SEDMA SEJA dne 16. jgaja 1929 dopoldne.
Predsednik Cainkar olvori sejo ob osmih.
Brzojavne pozdrave pošiljajo konvenciji: Odbor Slovenskega *ima v Pittsburghp, uprava dnevnika "Enakopravnost" in dr. lt 231. V pozdrav piiejo tudi društva št. 381, 4, 106, 426, 461, 245. 316 ter člani: Mary Perion od št.'182 in John in Magdalena ^kar od št. 53.
Radi prihrane na času brat Stigl od št. 80 predlaga, da zbor-
odloči, če naj delegati še smejo govoriti, ko se debata zaključi.
Več delegatov zahteva, naj bi ne ponavljali rači, ki so te gojene. Tako izjavi delegat od št. 347 in od št. 216, ki naglaša, "mo tU že četrti dan, pa še ni imel nobene besede. On podpira Predlog brata Korbarja od št. 161, ki se glasi, da bi v zapisnik
*	»tavili imen predlagateljev. Strinja se tudi delegat od Itr 216.
I	M*gat od it. 12 protestira, da je predlog z dnevnega reda. "Včeraj *mo vztrajali za poimensko glasovanje," pravi, "zakaj kl "krivali. Ne maram skrivati tega, kar govorim." Delegat od k opozori, da bi morali prej porušiti predlog glede »tavljenja •»•'n v zapisnik. Proti predlogu govorita tudi delegata od it.
11 in 142. Delegat od št. 62 meni isto, s pri tem pove. ds Jjhrstje niso prišli v Chicago posluAat homstlj. Delegat od št h] misli, kot so ie drugi omenili, da se zdi kot bi se nekateri JfršalLsamo zato da pride ime v novice. K tem kratkim opazim dr,da še sestra Močnik od št. 187, naj bi nekateri na delegate
*	^li in ne nfclli grdih fzrazov.
Predseti! posove konvencijo k dnevnemu redu. Zeli, ds ^venfcij. odloči, ali naj osUne dosedajnl odbor za prsvUa ter J bolijo dodatni delegatje. da bodo skupajdeta^ V*™*"*
*	brat Zaje od nadzornega odbora, da .Uri p^rni^ pr^ta
i i nova kandidirajo in so Izvoljsal, toda člani odbora sedaj
*	morejo biti smstrani.	. __... _
fcleg* od it. 816 peedlsgs. ds stari in <U „ i z vol i U dodatna dva.
II	nmmh na svoj predlog, kl gs je stavil glede J^S^J for. za pravila. Predniku očiU. d. bi ne smel upoštevU ** PredBVJSSk P- " oprsvičl, ds on ne £
predlagati, ko Rigajo "keln da mora d**«* t^mu. Na neko opazko tudi brst k odbor, ki gs tzvomno, ne osUne do prihodnje konrencije.
— T10BV1T1
Delegat od št. 206 opominja tflede brata JoškdU Ovaa, člana
dosedanjega odbora za pravila, zakaj se ni udelsieval svojega dela, ko je vendar v Chkagu in ga ni niti na konvencijo. Nato delegat od št. 218 zahteva, da se za brata Ovna pojasni, zakaj ga! m tu. Brat Zupančič pojasnjuje, da se je brat Oven opravičil, da mu prve dni tedna ni mogoče prisostvovati konvenciji.
V konvenčni odbor za pravila so nominirani bratje Sepich, M. J. Turk,'Alesh, Medveiek, Tekautz, Kotar. Kučinič. sestra Vu-čelteh, bratje Vider, J. Zupančič, Pečnik, Zaje (Chfeago), Perger, Pleshe, Lesar, B. Zavertnik, John Mahnich, Geshel, fodboj, Tancek, Kastelec. Nominacijo sprejmejo: Sepich, Aleih, Medvešek, Tekautz, Kotar, Kučinič, Rimac, Vučdič, Vider, Z*Jc. Zavertnik in Kastelec.
Sestra Zakovšek pojasni za poverflni odbor, da so navzoči vsi člani konvencije.	,
Brat Hrast od št. 131 stavi predlog, da bi ns sprejeli kot, člana konvencije odbornika, ki se mogoče udeletl zborovanja kasneje, kajti zdaj je ie Četrti dan in se še ni odzval. Predlog vršen z dnevnega reda.
Delegat od št. 170 zahteva, naj bi zbornica odvzela mandat, če je kdo prinesel nepoštenost, kar ae vedno očita. Radi slikanja konvencije govorita sestri Jurečič in Candon.
Konvencija preide na razpravo o poročilih glavnih odbornikov in ker so u tiskana in tozadevni odbor iV nima poročila, na poročilo drugih odborov, K temu govorita delegat št 121 in brst Geshel. Brat Potokar vprašuje, kje je materija!, katerega naj raziskuje odbor za poročila. Predsednik mu naroČi posvetovanje s tajnikom SJt.PJ.
Brat Sular meni, da izgleda, da bo sn^njkalo konvenciji dela, ker noben odbor nima poročila. Predlaga, da gredo odbori vsi na delo in da bi prihranili čas, če bi v to avrho saključili konvencijo dopoldne. Brat Zevnik govori v istem smislu. Delegst od št. 11 pa vpraša, če mogoče odbor sa resojucijs le lahko kaj poroča, Delegat od št. 118 naroča, naj bi delali odbori tudi ob večerih. Brat Shragal ugovarja predlogu Sularja, češ, da je šel iz dvorane poverilni odbor, ki bo kmalu poročal. Delegat od št. 559 zahteva, naj bi izvoljeni odbori takoj šli ia dvorane in na delo. Predsednik pojasnjuje, da je ie včeraj odbornike opozarjal, naj gredo na delo, pa Še zdaj nimajo kaj poročati. Delati je treba tudi med odmori ter zvečer. Govori Ša J>ret .Vidrich, ki pravi, da ne misli, da bi z razpustom šli na sprehod, temveč delegati bi šli takoj na delo. To bi skrajšalo čas konvencije, ki bo drugače vzela še 14 dni. Brat Turk pravi, ^e ne gremo naprej s konvencijo drugače, pa razpravljajmo priporočila odborov, da ne bo treba še enkrat skozi vse. Brat Garden pospve odbor sa resolucije, da gre z njim na delo. Brat Terčelj jntni, naj bi počakali toliko, da poroča poverilni odbor, potem pa da gremo is dvorane. Brat Sepich od št. 4 stavi predlog, da bi otvorill diskusijo
0	poročilu glavnih odbornikov, brat Podboj pa ugovarja, ker fte ima konvencija za to odbor.
Zatem sestra Jurečič stavi pradlog radi slikanja delegacije, da se vrši v soboto ob 11. dopoldne. Delegat št 804 podpira pred-da se vrši v soboto ob 11. dopoldne, izgubljsni čss pa bi nadomestili dvakrat ob večerih. Delegat št. 204 podpira predlog. Brat Matt J. Turk misli, da ni umestno prskiafti konvencijo ob ensjstih in protlpredlaga, da se delegacija zbere -k sliksnju (A eni popoldne v soboto. Enskaga mnenja je delegat od št. 48. Sprejet je proti predlog.
Predsednik in brat VogriČ mislita, da ni treba konvencije suspendirati do porodila odborov, ker posla js dčvdU. Delegat od št. 88 meni isto, ker rešiti imamo točke, ki se jih lahko takoj lotimo.. Obratno pa mislita delegat od it. 1KL in tirat Podboj. Na priporočilo za Čitanje poročil odbornikov, delegat od it. 234 meni, da bi bilo neumestno. Kdor se saaiau sa poroMa, .jih je lahko čital. Ne poročila, pravila sama naj bi sedaj stsvlli ns dnevni red. Brat Alesh tudi predlaga, nsj bi dali delegati svojs priporočila od društev, kar bi potem upoštevali pri raspravi pravil. Predlog je podpiran.
Brat Olip misli, da bi lahko razpravljali njegovo sadevo v zvezi z izletniškim uradom S.N.PJ., kl bo Itak priila pozneje ns razpravo. Kei»se je nslbralo več predlog, brat Alesh ugovarja, da jih ne more biti toliko hkrati. Brat Abram ugovarja, da ne moremo razpravljati o pravilih, ko so odstrsnjsni važni dlani, kateri so v k on venčnih odborih. Kadar bodo pravila na raapravl, mora odbor tudi referirsti.	4
Delegat od it. 4 se strinja z brstom Abrsmom. zsto naj bi razpravljali o poročilih. Delegat ad it. 477 rtavf protipredlog, da se osvoji priporočilo delegsts it. 4. Delegat Junko od it. 123 predlaga, da se konvencija loti razprave o isletalikem uradu.
Brat Zaje naglaša, da obstoje rasni prsdlogi, dočim js prs-vilno le, če se reši vsak predlog ssse. To ds js konfusijs. Pojasni, da je izmed predlogov vaŠen ali oni bvata Alsshs, ds se zaaliiijo sugestije za bodoča pravila, ali ps Julikotov glede Izlet-niškega urada. Govori brat Alesh, kl je mnsaja, ds bi Sepich e-vega nasveta zdaj ne mogli upoitevati, če je ie odbor določen v ono svrho. Brat Zavertnik od it. 682 pa predlaga, da bi ssdsj mogoče določili mesto zs bodočo konvencijo.
Delegstje od it. 168, 121, 14, 43, 147, 110, 11 in 79 is govore k stvsrl in stsvljenih js tudi par predlogov, končno ps js sprejet predlog, da se vsi drugi predlogi o pusta in ss rssprsvljs ssmo o zadevi IzletnMkega urads. -
Petnajst minut odmora. -
Po odmoru brst Zupančič poroča za lalatnliki urad. Ta urad je ustanovil glavni odbor SNPJ na svoji seji, ko je bM priporočan, da bo koristil jadnotl kakor tudi njsaim posameznim članom. Glavni Izlet pripravljamo sa Isto !#M, pa tudi drugo dalo se vrši. zlsstl pa za prsskrbovgtije "hotnih papirjev zs ftlane, kar vae preskrbi ta urad brezplačno.
Takoj po ustanovitvi so se pojavili nasprotniki s očitki, da »mo postali "itfkartaši." Nadzornemu odboru smo podali račun in če kdo karkoli sumniči o tem uradu, prav lahko damo tfagovor.
V	ursdu smo bratje Alesh. Csfsksr, Olip in jsz. Delo opravljsmo brezplačno v korist in reklamo jednote. Prt organiziranju Izleta za leto 1930 se posebna zaniresmo, da zainteresiramo mladino. Smo Jugoslovani in kot teki ni smemo pozabiti, kaj je potrrfmo. da naši mladini dopovemo, da aai narod al priiel Is kakiae nlMr vrste. S posetom rodne deiele bomo mladino prepričali, da pri demo Iz deftele, ki ne zaostaja za dragimi drftavsml. Videli beio na primer, ds je Um, kar se tiče delavskega zavarovanca po mestih kot Ljubljana, Zagreb, Beograd, bolje preskrbljeno kot |io večini ameriških mest, in da ss prsfcfteljo dslsvrfva tukajšnja zvezna vlada sploh nima takih zakonov kot jfh Ima Jogoslsvtjs.
V	glavnem je naš namen, s takim Izletom mladino prepričati, ds ne pridemo Is kakšne delete dirjakov. -
Dozdaj nimamo natančnih načrtov. aH kot računamo, se bo priglasilo kakih tisoč ljudi, in le se te zgodi. JkMvno ladjo, s čemur asm je zagotovljena polovična vofnja povsod In ugodni pogoji od viiake vlade, da bo ie manj kot polovico stroikov. Ne ' rabimo, da je danes potovanje nekaj navadnega in da danes svet si tako omejen. Zato je tak urad potreben In predletlll bomo reaolučijo, s katero naj M se taks .ustanova v jednotl ustanovila
1	p^i izlet v domovino je Isni vod« brst Olip, ki bo asrrt pomčsl
OčiU se nam. da porabimo preveč prostora v Matu, tods naši oglasi so bfll plačani, kolikor jlk je bilo/'
Brat Zupančič tudi poda par posameznih slučajev, kako so ljudem pomagali pri potovanju In kako dobro delo je s tem storita jednote.
Delegat od Št. 19 se oglasi, da konvencij ne sme s takimi rečmi zapravljati toliko časa. Medtem ae vfie poverilni odbor, ki poroča, da so prejeli: Brat Sepič 78 glasov, Alesh 145,'Med-vešek 138, Tekautz 123. Kotar 81, Kučinič 46, feimac 54. Vucelich 52, Vider 146, Zaje 140, Zavertnik 50, Kastelec 46. Oddanih glasovnic je bilo 227. V odbor sa pravila so torej Izvoljeni bratje Vider, predsednik. Alesh, Zaje, Medveiek, Tekautz.
Godina pojasni na prejšnjo izjavo Zupančiča, da je Prosveta res dobila plačo za vse oglase od paroplovbnl druftbe, Vi je oglašala v listu.
S poročilom nadaljuje brat Olip. "Da Je bilo toliko nasprot-stva, je največ krivo, ker vedno oglašamo, da je vae brezplačno. Pri naa v resnici je brezplačno. )tajti vsi. katerih zasluga je. da se je urad ustanovil, vedo, da je odbor potreben."
Brat Olip da daljii pregled o poslovanju in financiranju. Urad dobi od parobrodse druibe po 17.00 za potnika ln poleg trga prosto voinjo od vaakih 26 potnikov. Na lanskem izletu ni bilo 26 oeeb, vendar je druftba dovolila prosto voinjo. Od provisije se pa krijejo stroiki ursda. Bilo je aicer več izdatkov kot pa dohodkov, da as je potovanje mog)e ie lani ureaničiti, toda zato so saloMli iz svojsgs iepa bratje Cainkar, Alesh in Zupančič vsak po deeet dolarjev in on sam, kl je vodil ialet, pa kakinih $160.
Vaino je. da se organizira velik izlet za lelo 1220. Kolikor krat po 26 bi se nabralo izletnikov, toliko bo prostih voznin, in te je naš odbor podaril S.N.P.J., katere mogoče dobi tUU mladina, ki se najbdlj zanima za pridobivanje novih Članov.
Brat Olip dalje zagovarja izletniški urad in pa odgovarja na napade. Kdor aumnlči. nsj prids pred Zbornico ln dokaie. Izrabljanja nI bilo s tem uradom nobenega.
Med tem govorom js prevssl vodstvo konvencije brat Zevnik, ker tudi brat Cainkar ni navzoč. Brat Zevalk odgovori, da mu Jc žal. da to poročilo Izletniikega urada nI ie prej prlilo v javnost. Priporoča, naj ta urad ne nspada agencij parobrodnlh druib in pa naj se 8.N.PJ. ne vtika v kakien "šlfkartaškl business."
V odgovor brst Zupančič ČIU is "Prosvete" dal poročila Izletniškega urada, podanega na seji glavnega odbora julija msseea 1928. in omeni, da je izletnl urad na vsaki seji gl. odbors poročal o svojem delovanju, kar je bilo prlobčeao v glasilu.
Odgovarja delegat društvaJk. 29. Očita, da Je to vse skupaj 'buainess" in da izletniški urad dobiva pri Prosvetl podporo v to svrho. ZopersUvl se očlUnju, da js komu reksl goljuf zaradi islstniikegs ursda, toda pri trditvi vztraja, da potovanja, ki ga je brat Olip napravil, je vendar bilo storjeao na iulje dragih. Najbolj pa se sopersUvi temu, da bi se jednoU. kl je orgaaisaoija le ss podporo, spuščsls v Uko trgovino.
Brst Vodovnik od št. 110 sUvl predlog, ds ss debsta o tem zaključi. Pradlog dobi podporo.
Delegat od it. 267 se strinja s poročilom urada; nJemu j« ljubše, de se pelje zs tako pridobljeni denar nai Človek kot pa kakien agent.
Delegat od it. 1 navede posanisssn slučaj, kako «1 je JednoU naipravlla reklamo ravno skoal ta urad. K stvari govori delegst od št 121 In navaja, kako se vedno ponsvlja sabavljanje čez glavni odbor In pradbaeiva goljufijo, a v resnici ljudje, kl Uko zsbav-IjaJo, nimajo ndbenega stvarnega vzroka. Navaja raamers v Detroitu. Dslsgat od it. 286 poda mnenje s< brezplačnem delu, sahvaljujs ss sanj ln vpraiujs, če ns pr. brst Calnksr, Hi ji tudi v onem odboru, mogoče ne opravi dotičasgs dela mad svojim poslom v uradu. Olip v odgovor vskttkns: Nikoli,
Govori delegat od it. 612. Pravi, da ve, kako agenti dalaje z našimi potniki v sUrl kraj in da js lspo Imeti tak uradi toda ugovarja pa poročilu, kolikor se tiče razlik mad delavstvom v sU-rem krsju In tu. &am Je t)H tam I. 1227 in ve, da Js kmst Um ravnoUke utiran kot delavec v tej deiell. Noče, da bi • takimi poročili, kot Jih Je podal ialetnlškl odbor, vplivali na mišljenje članstva v Jednotl.
Govori delegat od it. 48, kl očita, da mora biti vss zopsrstav-IJanJe uradu samo iz nevoičljlvostl.
Da bi zaključili razpravo, brst Alesh sUvl predlog, da dsie-gsti glasujejo, če so pripravljeni obdiiatl izletniški urad ali Hi.
Dslj časa govori tbdi brat GroielJ od it. 142, ki končno stav! predlog, da Ima JednoU sa bodoča itlri leU Izletniikl odbor.
Proti 011 povem u Izvajanju govori dslsgat od it. 4, ki pokasuja na diktaturo v sUrem kraju in razvijajoči se latpsrialiasm. Zakaj ni izletniški urad na primer opisoval tudi teh stvari In s* znanjal mladine ln Članstva sploh tudi s resničnim potolajsai ds-lovnegs ljudstva v sUrsm kraju.
Dslsgst od št. 127 msni, da islstniški ursd as škoduj a. kot isgleds iz poročils. In gs priporoča. Delegst od it 477 nafiaia, ds Js U ursd gospodarski. V bistvu Je njsgov govor enak oaeaiu brsta od št. 4, namreč, kako dikUtura tlači ljudi v sUrem kraju in pa da izletniikl urad pri vseh opisih tega ns omsnja, čeprav bi bilo umsstno.!
Po Ub govorih ss konvamijs malo rssburl In brat Zaje od nadzornega odbora nastopi in očiU sbornlei, ds js lavollla pred* sednika, ki nI sposoben, ter da js to storils samo Is sovraštva proti njsmu. Nsznanja, da bo kotivetteijs fiasko In da bs zavo-ftena po krivdi prsdsiidnMca, ker nI nobensgs reda Govori ie daljs. čuti js proteste po vatj dvorsnl in vsa abomlea js takp hrupna, da govornika al mogoče razumeti. Ker Je med tmsinjs-vo brst Zsjc imenoval tudi brata Kerna, mu U odgovori, naj brat Zadc ne posebi, da revae Maj, ko js smeinjsvs, predsedujeta kandidate njegovega bloka. Predaedujočl brat Zevnik protestfrs, ds ns spada k nobenemu blaku.
' V dvorsnl js dslj iaaa nemir. Govorlje k dnevnemu redu ia delegstjje it 4, 221, 17, 200. 2*4. 127, 172, 202, 27, 892, brst Abrsm In končno ie brst Olip, naksr js sprejet predlog brate Zajca od št. 16, da se Izreče zaupnica izletniškemu uradu. Končno je sprejet ie predlog brate Groilja, da Ims jednote sa bodoča itlrl lete Izletniikl odbor.
Delegat od št. 17 poroia, da js prsjsl obvestilo od svojegs dru-itva. da je ravno preminul člsn Roflč. Zbornles vstane v znak soialjs.
Delegat od it. 222 spSlirs na zbornico, nsj podpirs Izvoljene predsednike, teke da bo konvencija ils hitreje.
Mestra Jurečtf ad it. lit stavi predlog, da konvencije zssllil delegate po droitvenlh številkah In naj vsak poda priporočilo svojega odbora gleda bedoilh pravil.
Prlsgst od št. 42 ugevarjs, ds so mnofi d«1egstj» ie dali svoja priporoMla napinsna odboru. Brat Alesh apelira, da se predlog s drugimi vred odloM. Brst Olip misli, da bi teko zasli-ševsnje trajale tri dni.
Brst Vodevnfk od *. 110 stavi protipredlog, ker je ie dosti delegatov Izročlb pisane pripor**lla. da to storijo ie ostali. Govorijo ie: deleA« od it. 47, brst Podboj, Alesh, dslagatjs od it. 244, I, 27, 224. 121, končno pa Je sprejet protipredlog brste Vo-dovnlks.
Bfst Vidrich pozove vse člane konvencije, aaj Isročljo ne listku s številko svojega društva sugestijo radi plače delegatom, na podlagi katerih bo odbor za plače sprejel primerno vsote.
Opomba k zapisniku tretje seje: Pri razpravi o delegatu ss druitvf it. 856 b) 196 bi ss moralo glasiti, ds je brata Veeiehs nomlnlrslo samo druitvo IM»6
Viarsat i slakar. k on v a. Hisfcavlrk, konvenčni tajnik.
Aadrew Kotel.
VmI Iz Juotliviit
20-letnlca Zagrebškega vale-
Zagreb, 22. aprila 1929.
Zagrebški veleaejem alavi to leto svojo 20-letnico. ki Jo je proslavil dne 20. aprila 1 otvoritvijo veleaejma.
Z razvojem hrvatske metropole, Zagreba, je selo osko svessna tudi ustanova zagrebškega veleaejma, kl proalavlja 2(Uetnico il-rjenja hrvatske obrti, Industrije, ter tako obenem sluti napredku in raivoju mesta. V teh dvajsetih letih se Je Zagreb razvil v veliko mesto, kl Je eno najlepše urejenih mest naše drtave. V teh dvsh desetletjih se Js Zs-greb naravnost gigantsko razvil. Od onih pionirjev, ki so pred dvsjsetlml leti — vitevii vojna leta, ko sagrebakI veleaejem nI deloval začeli t vsakoletnim vdesejmom, je ostal tiv le eden, vsi drugI so ie pomrli. Ostal Je edini Sandor Aleksander, kl Je dosmrtni častni predsednik ve-lesejma.
Danes se Je vršfls v tem sns-men Ju svečana otvoritev sagreb-škegs velesejma. kl bo trajal od 20. do 22. aprila. Na svečanost je posilil kralj svojegs zastopnika, vlada js poverile velikemu iupsnu zagrebškemu, da jo sestopa na proslavi, udsleltll so se otvoritve zastopniki gospodarskih krogov, konsull rasnih dr-iav, prsdsUvnlkl velesejmov o-sUllh jugoslovanskih msst itd. Ob 11. je bil velesejem otvorjen In ljudje so si ogledali rasstav. as paviljone, ki so Istos slino |e-po opremjenl. 2e do 6. zvečer je posetllo rasstavo 11,000 ljudi.
V treh paviljonih so rasstev-IJonl avtomobili rasnih tvrdk, svetovnih avtomobilskih firm, ki tekmujejo mad aeboj po svoji lepi isdslavi in lepi sunanjosti. TI paviljoni vzbujajo mnogo zanimanja. Prav tako so lepo urejeni ln kot taki mnogo obleko-vsnl paviljoni t rsdlo-aparatl, 1s-lolbs turizma, ln sa isnriti svst posebno modne revija,
Po mnenju mnogih Je letoinjl velesejem Ismed vseh dosedanjih najbolje in najlepie organiziran.
Igralec ljubljanak. drame. Zvoaiailr
Ragoa, se bo poslovil od ljubljanske publike. Kakor gnano, Je dobil ftogos sngsimsn na Narodnem teatru v Pragi, kamor odpotuje v prihodnjih dneh. PoslovIInoprsdsUvo v Ljubljani Ima dns 'iT. apr. Igral bo vlogo Fedjs v Tolstojevi drami u2lvl mrtvec." Nocoj ps bo igral v celjskem gledališču v drami 'Utltmondskl iupsn" poročnlks Oikarja. Za te dva predstavi vls-da 2kBlmanie tako v OAju kot v LJubljani, V»r js bil ftogoz slser priljubljen član naše drame.''
Bsiaooor radar ja v vlaku.
LJubljana, 28. aprila 1222.
Is Trbovlja nam poročajo o samomoru rudarja, kl si ji v vlaku pognal krogljo v glavo. V Hrastniku js včeraj zjutraj stopil v slak 29-letnl rudar A-lojs Kišek, da ss popelje domov v Trbovlje. Med voinjo ps so potniki sačuii na hodniku vagona strel, pohiteli so na hodnik ter našli vsega okrvavljensgs rudarja, kl Je Imsl veliko rano na desnem sencu. Bfl je takoj mrtev. Ksj Je gnalo rudarja v smrt, fte nI ugotovljeno, rre-tekll teden Je rudar sam odpovedal stufbo pri rudniku. Zapušča Šeno, k I je tik pred porodom. Ksmomor Je IsvrMI briko-ne v potrtosti radi teikega ilv-Ijenja. Ze dolgo čaaa je hodil ves otopel V vlaku je storil, kar J* bržkone sklenil te poprej.
Ogenj, k I je rssssjsl v soboto no ponoviftfcih gozdovih Js tlel is vso nedeljo ter gs Js vstor spet ponovno podkurll, ds se je rsailrll ns gosdove grsšklh kmetov. Me det ponoči js o-gsnj povsem pogssll.
V&ega asjstersjilk Ijadi v Sv-repi premera Jtigoslsvljs. V vss I Mltrailnei ilvi moi, Id je leto« do v rili 120 let svojsgs ilvlje. njs. Ime mu js Jovsn Trsjko-vič. Vse svojs ilvljeaje js bil psstlr ter je čavsl svoja in tujo tlvtno. OteniJ se Js, ko je bil star 20 let, petdeset let pa je te vdovec. Hranil se Je ln oe hrani ie danes s r leni m kruhom, sirom, mlekom JsJsi in fcu-hsnlm sadjem. Kadil nI nikoli In tudi tgsnjs nI pil. Hllši i# dobra ljudi spozna pa le is pe glasu, ker mu je vid popolnoma opeial.
Gotovo je te človsk edea naj starejših v Evropi.
Majska zima.
Chicago. — Nizka temperatura je legla na vse centralne države zadnje dni. V petek zjutraj je bila lahka slana po mnogih krajih severnega Illinoisa. V Chicagu je temperatura padla z '81 (v sredo) na 37 v četrtek zjutraj. Prava zima je pa zavladala po severozapadu. Minnesota in gornji MicMgan sta pokrita š snegom in temperatura je padla na 20 stopinj.
Peki groze a stavko.
Santa Barbara, Cal. — Narodna organizacija pekarniških delavcev je dovolila tukajšnji lokalni uniji št. 87, da napov^ stavko v podjetju Diehl Bakery Co. Ta družba je edina v tem mestu, ki je odklonila podpis pogodbe, ki jo je predložila organizacija.
Konferenca asociacije za delavsko legialaturo.
New York. — American Assn. for Labor Legislation sklicuje konferenco, ki se prične 1. julija v San Franciscu. V istem času se bo vršila tudi konferenca Narodne lige za socialne izboljšave.	• v
mo proslaviti tN je vzkliknil. "Stric Cyprien ml je dsl vsjin naaiov.
Madame Fornageot se je na-, smehnila. Opazila je, da je sicer obleka dobrega Grabicha ne-malo ponošena, toda njegov neizmerni trebuh je prepasovala krasna zlata verižica in na njegovih, človek ne bi rekel baš snažnih prstih se je lesketal velik briljant.
"Ali še zmerom poješ v Cafo chantantr je vprašala. "O ne," je odbvrnil Grablche, "zdaj poj 3 drugi za mene." Jel je pripovedovati, da je deset let skoparil, da si je mogel kupiti lasten etab-lisman: "Cri-Cri" ga je imenoval, 'The Music Rigolos." "In! zdaj, otroka moja," je nadaljeval vesel, "zaslužim brez slehernega truda svojih trideset tisoč frankov na leto."'
"Pri tem poslu nimam nika-kih skrbi in nikakega truda," je povzel. "Živim dobro in ne skoparim več. CNtenjen nisem, otrok nimam — pravzaprav si ti, Fornageot, moj edini dedič, in če u-mrem pred teboj, ti bo Še zme^ rom ostalo dovolj, da boš lahko pil na moje zdravje . . . nikar tako ne tresi steklenice, dobro vino Je v njej."
Po večerji ju je odvedel v svoj kabaret: strašna publika, možje brez ovratnikov, ženske brez klobukov. Ravnatelj je poaadil svoja sorodnika v ložo in mladi ljudje v prvi vrati so se nad nji« ma izbomo zabavali, zlasti nad madame Foroageotovo, ki si je
AVTOMOBIL NA PRODAJ.
STUDEBAKER. — Najno-vejši model "COMMANDER" Sedan se proda pod ceno, ker ra-bim denar. Ta avtomobil je v po. pohioma dobrem stanju in naj-pove^ega modela; bil je rabljen 8 mesecev, ter izgleda kot hov. Ima 5 popolnoma novih gumijevih obročev (Balioon tUreif. Proda se za nizko ceno, samo $375)— Oglasite se ot: 2281 Nortfi Kedzie Ave., First Appartment, Chicago, 111. — (Adv.)
FARMA NA PRODAJ.
■	J V X.	>
VfW bolezni v moji družini prodnim 10 akrov obsegajočo farmo pa Grand Junction, Colo. Na posestvu raste veliko jabolčnih fo 7 hruškoVih dreves, ter trte. Sa nadaljna pojasnila se obrnite na: John Kikel, Bon 692. Park City, Utah. (Adv.)
potom našega potniškega oddelka je zelo miH^Ul l
priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo g\ jK	m >9
vprašanja iz vseh krajev Amerike, od \	j
ljudi ki nameravajo tja iti. Storite tudi \BHH|H|W
vi tako, ako nameravate obiskati domo- NS
vino, tedaj se obrnite na nas za vsa po- ^tESš&^fSr^/
jasnila.
^^^^^Enci^^^	___i
Ml zastopamo vse parobrodne črte, In vas lahkb odpravimo, kamorkoli si telite.
Delamo prošnje za povratno dovoljenje "Permit," pomaff«no dobiti potu liste, vizume in vse ostalo kar je v ivesi s potovanjem. Naši zastopniki bodo Arbeli za vaa in vašo prtljago tekom vsega potovanja.
Mi od časa do čaaa oglašamo v liatih imena vseh naših potnikov, Uprite« jajo ali odhajajo.
"Lujiza Ivanovna, sedli bi," Je rekel med delom nališpeni, škrlatnordeči dami, kl je še * vedno stala, kakor se ne bi upala sama sesti, dasi Je imela stol poleg sebe.
"Ich danke," je rekla ta; ln tiho, šumeč ^ svilnato obleko, se je spustil na stol. Njena avetlomodra obleka s belimi okraakl se Je raz-proatrla okrog mize kakor zračna obla ln za* vzela malodane polovico sobe. Zadišalo Je po parfumu. A dama se je očlvldno plašila nad tem, da zavzema pol sobe ln da tako diši, dasl se Je smehljala bojazljivo ln bahato obenem, toda z neprikritim nemirom.
Dama v šalni obleki je končala ln se začela odpravljati. Naenkrat je dokaj glasno vstopil častnik Jako fantovske zunanjoeti, ki je pri vsakem koraku nekako posebno migal s rameni, vrgel čepico * kokardo na mizo in sedel na naslanjač. Bujna dama je takoj, ko ga Je zagledala, odskočila s svojsga sedeža ln se začela nato a posebno svečanostjo iprikls-njatl; toda častnik se niti ni zmenil zanjo, tako da se nI več upala sedeti poleg njega. Bil je pristav oddelnega nadzornika, mož z vodoravno na obe strani štrlečimi rdečkastimi brki In nenavadno finimi potezami obraza, kl pa rasen gizdsvostl niso izražale ničesar. Postrani, skoro nejevoljno, je pogledsl Razkol-nikova; ras, Imel Je vse preslsbo obleko, vedenje ps se vsllc vsej ponižnosti vendar nI strinjalo z njo. Razkolnlkov je bil iako nepreviden, da je predolgo in prenaravnost pogledal čaatnlka, ki se je nad tem razjezil.
"Kaj hočeš?" je krlknil častnik, bržkone čudeč se, ds se tak rasespanec ne prestraši njegovega bliakonoanega pogleda.
' "Klican sem — s pozivnico . . .", je odgovoril Razkolnlkov malomarno.
"To je v zadevi denarne terjatve, kl jo vložena proti temu dijaku," je naglo pojasnil tajnik in dvignil glavo Iznad svojega akta. "Vidite?" — In vrgel je pred Razkolnlkova „ zvezek ter mu pokazal v nJem neko mesto. "Preberite I"
"Densrne? Kakšne denarne?" je premišljal Razkolnlkov — "potemtakem menda ne bo tisto." In radoetno je vzdrhtel. Naenkrat mu je poetalo neizrečno lahko, kakor bi se mu bilo odvalilo breme s ramen.
"Ob kateri url pa ste vabljeni, gospod?" je kriknll poročnik, ki je postal Iz neznanega vzroka vedno srditejši: "Piše se vam "ob devetih", zdaj pa je ura te dvanajst!"
"ftele pred pred četrt ure. sem prejel vabilo," je odgovoril glasno in preko rame Razkolnlkov, ki se je istotako nenadoma ln proti svojemu pričakovanju ruzardll in Je čutil v tem celo nekakšno naslado. "Saj je dovolj, da sem sploh prišel, ko sem bolan na mrzlici."
"Ne kričite, proaim!"
"Jaz ne kričim, ampak govorim selo mirno, toda vi kričite name; jas pa sem dijak in ne dam vpiti nad aeboj."
Priatav je tako zbeanel, da v prvem hipu niti ni mogel izpregovoriti ln so mu le nekake pene prišle Iz ust. Skočil j« a avojega aedeia.
"Izvolite molčati! V uradu ate! Ne po. atajejtr airovl, gospod!"
"Tudi vi at« v ur a« lu." je kriknll Razkol, nlkov, "ln poleg tega. da kričite, šs celo k*dlte avslčico in tako zanemarjate dostojnost na-. pram nam vsem.**
To rekši. Je navdala Razkolnlkova nepo-pisna zadovoijnoat.
CHICAGO, ILL
1900 BLUE ISLAND AVE.
DENAR V JUGOSLAVIJO POfiHJAMO PO NAJNIŽJIH CBNAB
Ta ziiitia cena kij« Književne Matice SNPJ.
VELJA DO 1. JULIJA 1929
tf v ■	. a	._•	v•?
Sedaj je prilika, bratje In esntre, ds si vsskdo lakko aaroči sno ali več knjig po sob niskl cenL Knjige so dobre, pončne in morali M jih imeti v vsnbš kUL	"
AMERIŠKI SLOVENCI—4n knjiga obasga 688 strnili in mnogo krasnih zgodovinskih sMk, je prljnsna sa »tanje ki vam daje vdliko pooka o sgo-dovhrf Amerike, ameriških 81oveneev in naše S. N. P.Jadnote. Knjiga
vredna fMfr_sed*j ^----------------------------
SLOVENSKO-ANGLEfiKA SLOVNTCA-4svrstna poučna knjiga sa učenje snikMhis In rasnimi dragimi pojasnili, vredna 12.00—sedaj.—........
ZAKON BIOGENEZIJE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj ln naravne zakona, vsebuje veliko pončnegn sa vaškega flovekn, vredna flJO-
sedaj ......«•••••••.................................................................................................euc
PATER MALAVENTURA T KABARETU—povest Is fMJenJa ameriških frančiškanov in doUvljaji vojaka, vsebuje presoj slik, vredna $U0-
sedaj ..............................................II tnrrim-Tt — nT........................... ^^
ZAJEDALO—povest In slika skrttstfn življenja slovenskih dslnraov v Ameriki, vrsdna $1.78 sedaj_
jnOOB HHHJINB—sanfcnive in krasna povsst, spisal dobronnani plsntsU Upton Sinclair, posloveni L Molsk, vredna »L00 ssdnJ--Ms
Odtrgajte ta listek, priloifte potrebno evoto v pisno In pošljite na