Št. 4. V Gorici, dne 11. jasuvaija 1900. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in sohoto, zjutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in srane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* z novem letu vred po pošti pro-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. C-60 pol leta........6 „ 60 , „ , 3-30 ¦¦- četrt Jeta.....*,"Vi:- 9 B *W » .„..1-Z0____ Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnišrvo v Gosposki ulici fitv. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do <». zvečer4, ob nedeljah pa od '.). do 12. ure. Na naročilu brez do»os];nie naročnino w. ne oziramo. ..PltlMOREO.izliaia neodvisno od «So!e» vsak petek in stane vso IetoTK" 20 ITali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajala v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersirz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči č na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. S O Č A Tc*a|XXlfr (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t, 7 v.Gorici v I. nadsfc -Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ". in praznikih od 9. *do 12. dop, Upravnižtvo se nahaja v Gosposki ulici žt. 9. Dopisi naj se pošiljajo le urednlŠtVo. Naročnina, reklamacije in .druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se - pošiljajo le upravniStvu. * Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo. ______ Oglasi 3a poslanic« ' se računijo po petit-vrstab, če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. - Večje črke po prostem. Naročnino in oglase je plačati loco Goi-Ie«; • „«origka Tiskarna« A. GabrSeek tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» §e ^Slevaneko loMžiiteo*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Šiov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstiea. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna> A. Gabršfeek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Današnje številko smo poslali dva iztisa: blagovolite izročiti jetlen kakemu svojemu znancu, ki ni 3o naročnik. en. kandidat za ,državni zbor. V velikih mukah in težavah se jo porodila kandidatura c. kr. prof. Ivana B e r b u Č a. Odbor danes nepomembnega društva »Sloga« so je bavil sto kandidaturo že v seji 21. decembra; ali burne razpravo kratek konec je bil ta, da kandidatura prof. Berbuča ni bila takrat sprejeta niti v odboru. »Gorica« je pa morala pretekli teden tudi nekaj blekniti vsaj o eni svoji kandidaturi; že z ozirom na kandidaturo »Prim, Lista« (dr. Jos, vit. Tonkli) od prejšnjega dne ni mogla povsem molčati. Zatti je vrgla v svet ime" grofa Alfreda Corp ni ni j a, dasi je vedela, da je v tem oziru zaman ves trud ......: »ker grof Coronini noče živeti v bližini ljudi j, katerih vso delovanje obstoja le v izzivanju, kričaštvu, b a h a Št v u in r a z d i r a n j u onega, kar so r o d o-ljubni narodni voditelji zgradili z največjim trudom in velikimi žrtvami*....... Te besede smo ponatisnili iz * Gorice« od torka, ker izborno označujejo «Goričansko« i **ndo. Grof Coronini ni prišel že pol lb'a v nikako dotiko s >SočamV na Dunaj' je imel le dr. Gregorčiča poleg sebe.. . Odložil je lorej oba mandata le rani tega, da jo je potegnil tudi iz družbe »Go-ričanov«, katerih delovanje obstoja le v izzivanju, kričastvu in bahaštvu itd., kakor je prav lepo povedala »Gorica«. — Mi smo jej le hvaležni za takti odkritosrčno izpoved in moramo potrditi v polnem obsegu, da je govorila takrat MARCO VISCONTl Zgodovinski roman italijanski napisat Tommaso 6rossl (Dalje) * Tedaj na delo, da se zabrani že-nitevS* je dejal Lodrisio. »Se ve\ to je hitro povedano!» je odgovoril uni. «Tudi Marko mi je isto zaničeval, ko sem se poslavljal od njega v Lueci. Sicer pa neče dovoliti, da bi se Ottorinu kaj zalega storilo*.... Glede* tega se bo že videlo, kaj nam bo kazalo, samo ti glej, da boš mene poslušal.* «Jaz sem pripravljen, toda če...... ^Govorimo jasno! Pusti na strani vse pomisleke! Kdor hoče meni slediti, se ne sme ustrašiti, tudi če je treba bresti ali po ozkih stezah hoditi*. «0, saj se nečem umakniti. Jaz imam pomisleke le, dokler ne pride do sklepa. A ko bo treba izvrševati, bo-date videli, da nisem kaka mevža. Le malo časa je še, odkar ste me spoznali, resnico sama o sebi in o svojih ožjih pristaših. Grajati pa moramo, da je hotela z imenom grofa C. pripravljati pot - prof. Berbuču! Povemo pa takoj, da tudi ime grofa C. ni več lep za kaline; naše ljudstvo je po večini že odprlo oči, da vidi: da grof, a ris tokrat s srednjeveškimi nazori, ni dandanes primeren zastopnik kmečkih občin, kakor je seme n i š k i p r o f e s o r absurdum za V. k u r i j o. Koncem preteklega tedna je bila zopet odborova seja društva »Sloga«, v kateri je prodrla Berbučeva kandidatura menda z enim samim glasom večine. Pričakoval je, da mu odbor soglasno, z oduševljenjem in s primerno devotnostjo prinese kandidaturo na krožniku. To pričakovanje ni bilo neutemeljeno, saj se je on največ brigal za to, da jo prišla »Sloga« v današnji tir..... Zat6 je kandidaturo odklonil! (Prosimo popravka po § 19. t. z!) »Goričani« so bili imkrnl ¦•- brez k a n d i d a t n ! 1 *ač in učni trenotki za dr. Gregorčiča in za njegovo slav-noznane »narodne trote«, katerim so so dobri očka sktijali...... V taki sili in zadregi so se obrnili na dr. Josipa Staniča, ponudivši mu kandidaturo v imenu »Slog e«. Mož je seveda ponudbo odklonil,, kar bi naredil na njegovem mestu vsak pameten človek. ¦— V ponedeljek ob 2. popoldne je bila zopet nujnostim odborova seja; v zraku je visela že — odpoved dr. Gregorčiča in sploh zadnji polom zgodovinsko zloglasne »Goričanske« bande...... Ta nevarnost je morda ukrotila nasprotujoče odbornike in pripravila prof. Berbuča do boljše pameti, kajti drugi dan jo objavila »Gorica« oklic, ki pogojno proglaša kandidaturo prof. Berbuča v Sloginem« imenu. Prvi pogoj je ta, da dr. Gregorčič še vedno upa nekaj, v kar živ krst ne veruje, t. j. da bi zopet kandidoval grof Coronini (in bi bil tudi izvoljen, dostavljamo mi neporedni zdražbarji »Sočani«). Drugi pogoj jo pa ta, da in dosedaj nisem imel še prave prilike... Skratka, upam, da boste naposled zadovoljni z menoj». »O, kaj bi ne, saj sem dobro skusil že pri zadnji zadevi!» «Kaj hočemo*, je sklenil Pelagrua, «ali sem jaz kriv, če so je takrat vrag vmešal ?» Tako" je končal pogovor tistih dveh hudobcev. Sedaj je pa čas, da se bomo zopet kaj bavili z usodo naših žensk, namreč Ermelinde in Biee. kateri smo že dolgo zanemarili. Tisto noč, ko se je deklica vrnila z veselice z Lupovim pomiloščenjem, je mati iz njenih besed spoznala, da se je Visconte strastno zaljubil v njeno hčer. Težko je dopovedati, kakti je vznemirila Ermelindo ta nenadna vest. Smilila se ji je hči in se je bala za njo, bila je'; nevoljna proti Marku. Da, čeravno se ona ni upala tega sama sebi priznati, je občutila celti, da ji je za trenotek vsplamtelo njeno lastno nekedanje nagnjenje do njega. Vse to ji je storilo vskipeti kri. Bili so trenotki, ko se ji njena Biče ni dozdevala več takti ljuba in draga, kakor poprej. Pojavili so se v nji taki občutki, ki so »Sloga« proglasi dofinilivno kandidata So le potem, ko mu »volilci sporoče svojo in svoje okolice mnenje o tej kandidaturi«. (Tudi če pride le 10 ne-merodajnih glasov za prof. Berbuča, bo vGoričanom* seveda zadoščalo, da bodo svet dalje slepili!) Dr. Gregorčič mu je napisal, kakor skrben vaški župnik o hlapcu, ki gre po svetu, lepo spričalo o dobrem dosedanjem zadržanju, o njegovi pridnosti, pobožnostti in o »trdnem d i n a s t ič n o- p a tr i j o ti fin e m p re-prisanju kot skala«; v peresu mu jo ostal le navdušeni sklep: »Vse za vero, dom, cesarja!« kar jo prof. Berbuču vso Življenje zvezda vodnica, pod katere blagodejnim odsevom je priredil 1, 1889. znano cesarsko slnvnoBt v Selu, ki jo bila naj sij aj-niši dan njegovega življenja in s katero se je bil tako ginljivo priporočil c, kr. oblastim, da niso nasprotovalo njegovi kandidaturi za deželni zbor. (Revež jo vkljub temu propadal, ker jo bil — trama so n, a takih Bog nas varuj. Da jo to res, potrdi lahko njegov sedanji zvesti kolega in župnik-župan Grča v Šempasu!) Po tisti veselici so je vsodol na lovoriko svojega narodnega delovanja in se sploh skril kakor plašni zajec; imel je malo preiskavico z deželnim šolskim nadzornikom, kakoršnih ima naroden uradnik vsak hip na vratu, a te se je takti zbal, da je izstopil celti iz ravnateljstva nedolžne »Goriške ljudsko posojilnico«, Češ: »c. kr. profesor sem, moram skrbeti za >f a-milijo«; naj se razpostavi j a tisti, ki nima familije« itd. (Ip-sissima verba!) Pri ».Soči« ni od 1, 1889. nikdar sodeloval, izvzemši nekaj reklamnih notic za veselice Ženske podružnice sv. C. in M. Šele 1. 1897. se je bil toliko osrčil, da je sprejel denar-ničarstvo v »Šol. domu«. — Skratka: naj se jo delalo karkoli: prof. B 6 r-buča ni bilo nikjer! Dr. Gregorčič sam je večkrat zatrjeval, da prof. Berbuč je nesposoben celti za neznatna delu v deželnem zboru; grof se njej sami dozdevali neznani. Sram jo je bilo in se je skoro prestrašila sama sebe. A ko je v sebi zatrla vse, kar bi moglo biti v tej razburjenosti neprimernega in materine ljubezni nedostojnega, je jedino le na to mislila, da posveti vso svojo skrb ljubljeni hčeri. Ker je spoznala, da se je Biče s celim srcem udala Ottorinu in da torej, tudi Če bi jo Mark~» snubil — kar se ji pa ni zdelo verjciuo — bi ona nikakor ne mogla' biti srečna ž njim, je sklenila pospešiti kolikor mogoče že določeno ženitev z mladim vitezom, da bi jo takti rešila vsake nevarnosti. Na ta način je mislila mahoma vdušiti vsako nado v Markovem srcu, a za« jedno postaviti hčer pod moževo hrambo. Brž ko je Visconte odšel v Toskano, si je Ermelinda jela prizadevati, da bi pridobila moževo privoljenje k tej že-nitbi, katero je bil on sam nekedaj določil. Toda lehko si mislite, kakti se je grof temu protivil, ne zmene se za to, da jo on sam nekedaj dajal priložnost hčeri, da se je vnela v ljubezni do mladega viteza, dasi jo je mati v v tem zadrževala, kolikor je mogla. ) Toda skušaj danes, skušaj jutri, in Coronini se je pogosto še huje o njem izrazil. Dr, Rojic jo pisal še lani žup-' niku v tolminskih hribih, da Berbuč jo edino le c. kr. uradnik in »k. .k. ,Besoh\viohtigungshofratb«, ka-torega treba vreči iz deželnega zbora, kjer jo le v napotje. — Danes pa piše isti dr. Gregorčič, da je: veren kristijan (v državnem zboru molijo namreč pred vsako sejo rožni venec!), vnet za napredek ljudstva, sodelavec pri vseh koristnih podjetjih itd.! — Kakti delajo iz muhe konja! (In kakti po drugi strani potiskajo v nič zaslužne »Sočane«!) S cesarsko Blavnostjo 1.1689. y Selu je stopil prof. Berbuč v Širšo javnost. Kakor je on dokazal svoje »kot skala trdno dinastiono-pa-trijotično prepričanje«, takti bo ga skazali po umoru cesarice tudi njegovi najožji domačini v Črničah In Batu j ah, no da je storil deželni poslanec Berbuč svojo sveto dolžnost nasproti glasu z Dunaja o »^' ¦ «nge Bestrafung«. Potuhnil se j* iti varoval sebe in »familijo«; L. 1880, je propadel v deželni zbor. S preobratom istega leta, ki je donose! poraz T o n k 1 i j e v e stranke 1. 1891., je bilo gotovo, da ob naši suši sposobnih mož bo prof. Berbuč pri prvi priliki zopet kandidoval v kmečkih občinah goriškega okraja. Te volitve pa so bile šele 1. 1895. Po voiitvil. 1891. v državni zbor smo razdeljevali na papirju tudi mandate za deželni zbor. Prof. Berbuč, v nedostajanju sposobnih mož, je prišel v tem načrtu celo v poštev za mesto — deželnega odbornika, dasi nikakor ni sposoben ne vreden takega odlikovanja. On se je že pripravljal na to svojo novo službo; upal je, da mu Coronini in Gregorčič iz-poslujeta začasen dopust, kar se mu je zdelo docela dosegljivo, a tekom tega dopusta bi dotokla cela penzija —in prof. Berbuč bi takti pa«; lepti skrbel za *svojo familijo« s celo peiizijo in s plačo deželnega odbornika, od katero bi odpadlo le par stotakov nagrade nekoliko prizadevanje žene, ki mu ni nikoli dala miru, nekoliko velika otož-nost njegove jedine hčeri, katero je grof vendar čez vse ljubil, nekoliko to, da se je s časom izgubljal strašni vtis, ki so ga bile naredile v njegovem srcu Markove besede in nastop, in še najbolj to, da je sedaj Marko bil odsoten, in se je moglo misliti, da mora biti uglob-ljen v nebroj drugih mislij in opravkov —- vse te okolnosti so delale grofa bolj pristopnega in spravljivega. Nazadnje je prišla še vest, da je Marko gospodar v Lueci. To je še najbolj vplivalo nanj. On ga je smatral sedaj vtrjenega in vkoreninjenega v Toskani, ter mislil, da mu najbrže nič več ne bo mar za razmere in dogodke v Milanu, In spustil se je takti daleč, da je celti dovolil Ottorinu vstop v hišo, katera je bila zaprta zanj toliko časa. Vendar je smel prihajati le v mraku ter z veliko o-preznostjo, kajti Bog varuj, da bito opazili radovedneži, in bi morda stvar prišla v uho poštenjaku tam v Lueci. Tako je vest o Markovem povišanju zmedla štreno Lodrisiu in njegovemu slugi, Pelagrui, a popravila razmero v družini grofa Del Balzo, (Dalje pride). Caheju za — dela, katera bi opravljal zanj ob svojih navadnih uradnih urah. Ko smo dobili v svojo sredo sposobnega delavca dr. Turno, na Berbuča ni nikdo več mislil: i a od takrat že se prav za prav datuje goriški razkol, kajti prof. Berbuč res ni maral za deželnozborski mandat — brez odborništva; zato" je metal dr. Turni polena pod noge ob vsaki priložnosti in ni imel prijaznega, odkritega očesa zanj. Tekom dveh dobrih let je šlo njegovo seme v klasje — t. j. raz-por je počil v polnem obsegu! In vsak slepec že vidi, da so hoteli odpraviti na vso silo dr.Turno iz deželnega odbora, kamor bi se razkošatil lepi profesor izpod Cavna. Pa še na jeden podoben lov prof. Berbuča na mandat naj spomnimo slovensko javnost! — Znano je, da 1. 1887. je kandidoval grof Coronini v dveh skupinah, t. j. v kmečkih občinah in v veleposestvu. Ako bi prodrl v ve-leposestvu, je bilo takrat določeno, bo kandidoval v kmečkih občinah — dr. Turna. Kdo pa se ne spominja splošne govorice, da v tem slučaju bi imel dr. Tuma protikandidata — profes. Berbuča?! Rečemo, da prof. Berbuč se je takrat res silil med kandidate. Za seboj je imel le par svojih tovarišev in jednega celega župana blizu Hublja, morda tudi že dr. Gregorčiča! Kar se takrat ni posrečilo, je pa prof. Berbuč globoko ohranil v svojem srcu. Živo je imel pred očmi čas, ko bo užival sicer celo penzijo, a bi imel v svoji komoditeti vendar časa dovolj, da bi hodil morda tudi na Dunaj vsaj po dijete, kakor delajo drugi. Zdaj smo srečno dospeli do časa, ko naj bi se prof, Berbuču uresničile te toli lepe sanje! Ali naj se mu uresničijo?! Odgovor: Me s Mož, ki je največ kriv sedanjega žalostnega bratomornega boja, ta mož ne sme biti voljen na mesto Coroninijevo! Na sploh pa ne sme biti izvoljen nikdo kom-promitovanih mož, ker ž njih izvolitvijo bi se naš boj le poostril. Zato" se tudi ne moremo dovolj prečuditi kandidaturi prof. Berbuča, ki ni še nikdar dokazal sposobnosti za državnega poslanca in si ni pridobil prav nikakih zaslug, da bi se narod mogel zanj ogreti! Da je morda »pobožen in veren kristijan«, da je akademično izobražen (pojte se solit s stereotipno »akad, izobraženostjo«, ko poznamo cele trope akad. izobraženih — cepcev, da ima vsak priprost kmetic več prirodnega razuma!), da je trden kot skala v ljubezni do avstrijskega cesarja — vso to so za Slovence na Goriškem besede, besede in besede, na katere ^nič ne damo! Mi potrebujemo za svojega zastopnika v sedanjih hudih časih (in gotovo bodo še hujši časi, ko nas bodo bičali in križali švabski mogotci!) moža, kateremu ni treba trepetati pred c. kr. oblastnijami, ki ni c. kr. uradnik, marveč neodvisen, odločen mož, ki bo znal diplomatski nastopati, ko bo treba, pa tudi nastopiti a la Wolf, da še bodo pulti drobili pod njegovimi rokami, kakor pokaže potreba in taktika splošne slovanske delegacije v državnem zboru. Tam torej ni mesta za krotko pobožno dušo prof. Berbuča, ki se topi v svojem — din astično-pa tri jotičnem prepričanju, za kakoršno so dobili njegovi domačini v Črničah in Batujah po več let ostre ječe!! Mi potrebujemo v državnem zboru mož in ne — kvintal mrtve, prazne, neporabne mase, kateri je slučajno danes ime — prof. Berbuč! Mi smo govorili! In bomo še! Ti narod pa — voli! Ako pošlješ na Dunaj prof. Berbuča — Bog Ti ga »žegnaj«, Tebe pa obvaruj vsega zlega, ker prof. B. Ti ne bo znal ne mogel pcmagati ob nikaki sili in potrebi! Mi smo govorili o pravem času in si — peremo roke! Vrsta je zdaj na volilcih! Volilni možje naj se torej vodijo pod zastavo: prof. Berbuča nočemo! Hranil organizacija. (Članek izven uredništva), v. (Konec). Med one posle pisarne, ki bodo vabili trgovce in obrtnike k pristopu in jih pridrževali v društvu, spada tudi posredovanje pisarne pri Cisto trgovskih in obrtnih posiiht t. j. pri posredovanju med obrtniki in trgovci, kjer to nanese potreba, in pri vplivanju pri kreditovanju. Pisarna bode morala biti torej tudi »informacijski biro", iskati dotike v prvi vrsti s Tržačani in Ljubljančani, posegati tudi dalje in si pridobiti informacijskih zvez po celi naši državi in tudi po blaženem ^ryenfu^ se ne smemo kar nie ustrašili kritike gospodov okoli »Gorice" in »Primorskega lista", katerim je prekomorska trgovina — strašilo. Menda srao ravno zaradi tega tako zaostali Slovenci, ker se nismo brigali za trgovino preko naših mej, da, ker nismo vpoštevali Trsta za svoje mesto, in smo izgubili izpred oCij, da imamo v Trstu cele svojo bodočnost. Imeniten trgovsko-ze-mljepisni položaj, kateri imamo Slovenci, in nevspehi, katere smo dosedaj imeli pri trgovini, je naj-ostrejša kritika naših voditeljev na gospodarskem polju in dokaz, da se nismo znali okoristiti do danes položaja, in da smo na pragu adrijan-skega morja in ž njim na pragu ori-jenta ostali pastirski, k merski narod! Vse sili in hiti preko nas in črez naša telesa k adrijanskemu morju: velika Germanija združuje ondukaj svoje velike cilje, Italija hrepeni po tem najvažnejšem tržišču v Evropi, mi Slovenci pa ne vidimo, kaj da imamo iskati v Trstu ter se raje prepiramo v Gorici in Ljubljani za prazen strah. Pogled na položaj naših trgovcev in obrtnikov v Gorici kaže še na tretjo nalogo »Trgovskega in obrtnega društva". Ta naloga je: skrbeti za trgovski in obrtni narašCaj. Tu se da vspogledati na 3 sirani ter je uplivati na izobrazbo že samostojnih trgovcev in obrtnikov s tem, da se vpliva na nje po shodih in predavanjih, in s tem, da se skuša uvesti med nje enotno knjigovodstvo. Treba je vzgajati mladino po nadaljevalnih trgovinskih in obrtnih tečajih in treba ustanoviti strokovne šole. V tem se bode sporazumeti med »Trgovsko in obrtnim društvom" in »Šolskim domom", sporazumljenje, ki je v dvojnem oziru jako nujno. Po eni strani ima »Šolski dom" velike denarne potrebščine, katerih ne more in ne bode mogel zmagovati, ako si ne pridobi daljših virov dohodkov. Vsi brez razlike stanov na Goriškem smo prepričani, da moramo imeti lastno ljudsko, meščansko in višjo dekliško šolo. Za te šole moramo vsi žrtvovati, in tudi, če nam mesto da četverorazredne šole še posebej. Narodne vzgoje ne smemo prepustiti mestnemu municipiju, in vsled tega moramo obdržati prvi vzgojevalni zavod v svojih rokah. To vzdržavanje pa zahteva požrtvovalnosti vseh slojev, zahteva toliko denarja, da ga bode težko zmagovati, ako se ne pridobi stalne pomoči. To pomoč si pridobi »Šolski dom" samo v družbi s »Trgovskim in obrtnim društvom". Prevzame naj to društvo nadaljevalno šolo, napravi naj trgovsko obrtno šolo, strokovne šole za čevljarje, stru-garje, ključarje in krojače. Te šole se dajo urediti tako, da bodo imele posebnih dohodkov, ob enem pa vzbude zanimanje trgovskega in obrtnega stanu in njega požrtvovalnost. Na to je šteti bolj v deželi, kakor na druge stanove, zato, ker imajo trgovci in obrtniki iz vspeha teh strokovnih šol tudi svoje posebne koristi. Ako se razširi »Trgovsko in obrtno društvo" po celi deželi, kjer imamo okoli 2500 nfših trgovcev in obrtnikov, in ako se računi po črez le 3 gld. letnega prispevka, tedaj je tu letnega dohodka že 7500 gld. Ker se pričakuje, da se pisarna vzdrži sama. pojdejo dohodki »Trgovsko in obrtnega društva" večinoma za vzdržavanje strokovnih šol, in z njimi je zagotovljen tudi lep dohodek »Šolskemu domu", je zagotovljen obstoj tega lepega narodnega zavoda ne samo motnentanno, ampak za dolgo dobo let. Važna naloga, — imenujmo jo četrto nalogo »Trgovskega in obrtnega društva" —je: I j da dovede do konca denarno organizacijo. Ostati mora ista v najtesnejši zvezi s »Trgovsko obrtno zadrugo" in vplivati na to, da vstopijo y njo vsi trgovci in obrtniki in da tako dvignejo zadruge do 7000 ali najmanj 6000 deležev. Vsak trgovec in obrtnik mora imeti svoje prihranke založene v zadrugi, mora imeli do gotovega zneska svoj odprti kredit Z nabranimi deleži pa bode mogoče dajati ceno in hitro denarno pomoč, in bode mogoče podpirati tudi velika podjetja. »Trgovsko obrtno društvo" mora posebno vplivati na to, da se naši obrtniki, ko oddajajo blago, okoristijo meničnega es-kompta in prodajajo blago ne več, kakor sedaj, na golo upanje ampak proti menici. Koliko blaga gre sedaj v ptuje kraje, in obrtnik čaka na plačilo mesece in mesece, ne vedoč, da se da za prodano blago vdobiti denar tudi takoj. Nujno potreba obrtnikom in trgovcem poleg »Trgovske obrtne zadruge* je kreditno društvo. Koliko je poštenih, dobrih trgovcev in obrtnikov, ki nimajo dovolj lastnega premoženja, da bi si vdobili odprti kredit na tako premoženje! Težko je zopet vdobiti ortniku in trgovcu, da si še tako pridnemu in razumnemu, poroštva za večje zneske. Tu treba torej, da se napravi po-roško društvo. To društvo se da seveda oži-votvoriti šele tedaj, kedar bode »Trgovsko in obrtno društvo* dovolj poznalo močij obrt-mkov in trgovcev po istinitern in bogatem imeniku. Kedar se »Trgovsko-obrtnemu društvu* posreči, napraviti vse gori navedene zavode, takrat tudi ne sme pozabiti, da napravi po-močno blagajnico v zmislu zakona 16. julija 1892. 1. št. 202. d, z. Po tem zakonu se bodo zavarovali manjši trgovci in obrtniki, posebno pa pomočno osohje, in si zagotovili rento za slučaj starosti, onemoglosti do največ !4 gld. na teden, ali zavarovati glavnice v najvišjem znesku do 1000 gld. po vplačevanju majhnih tedenskih ali mesečnih zneskov. Tako si mislimo v kratkem organizacijo novega irt.ttva; tak si mislimo vspeh. Odvisno bodi lo od vodstva, kako do tega pride. Naglašamo pa že danes, da je največje vrednosti pri tem drobno vsakdanje delo v pisarni, da je takorokoč vspeh tega društva odvisen najbolj od sposobne inteligentne moči, ki vodi pisarno. Dopisi. \% Št. And reža, dne 8. jan. — Kakor smo že čitali v »Primorcu* od petka, je izvoljen v naši občini županom gosp. Andrej Lutman ml., nečak pok. župana. Podžupani pašo: M o 1 a r Josip, P a š k u 1 i n Franc in Ho ban Josip. Možje so še mladi, ali razumni, zato upamo, da bodo vodili prav našo občino. V začetku se je mislilo, da bode izvoljen županom gosp. Franc Za-vadlav, ker je on že izkušen v županskih poslih, in ker je nadomestoval že 8 mesecev pok. župana, aH ker je on baje preoddaljen od središča občine, je bil izvoljen prej imenovani, j V tekočem letu bodo zidali pri nas | novo cerkev. Sedanja je bila zidana leta j 1650. in je postala pretesna za sedanjo j obširno občino. Dolgo sklepanje o zidanju i nove cerkve se je vendar enkrat vresničilo, kajti podrli so že 5 starih hiš v bližini sedanje cerkve, na kojih prostoru bo zidana nova cerkev. Stroški za zidanje so prora-čunjeni na 35.000 gld. Volitev volilnih mož za državni zbor bode 19 t. m. Upamo, da bodo izvoljeni taki možje, kateri bodo volili za državnega poslanca samostojnega moža in neom adeževanega po sedanjem razkolu! Volilci naj se ne dajo slepiti! Sami že lahko vedo, koga imajo voliti. Torej volilci, pozor l Končni- kličem še gg. dr. Turni, Ga-brščeku in somišljenikom, naj vstrajajo na sedanji poti v blagor naroda l Za danes končujem; o priliki še kaj več. '# So'* a na, dne 8. jan. — Slavno uredništvo »Soče* v Gorici I Prosimo, da bi k dopis« o volitvah v Solkanu priobčili še sledeče: V št. 2. cenjene »Soče" Čitamo dopis o starešinstvenih volitvah v Solkanu. Dopisnik pravi, da so bile volitve jako burne; no, to je sicer res, dvomimo pa jako, da bi bilo vse drugo res tako, kakor piše dopisnik. Ta se hvali, da je zmagala narodna (tako ni bilo rečeno. Ur.) stranka proti Lenassijevi, a mi rečemo le toliko, da si kapelan Der-mrstia lahko poje sedaj glorijo po časopisu., ker je preskrbljen od vseh strani}, ako bi trebalo še kake zaupnice 1 Dopisnik očita Lenassi-ju in nam mizarjem agitacijo, a mi ga v odgovor samo prašamo: »Kdo je ponujal vedno in povsodi listke, na katerih so bila tiskana imena mož Dermastijeve stranke, kakor bi bili ti listki vstopnice v nebesa? Kdo je hodil dan za dnem nadlegovat po hišah udove, ki imajo volilno pravico, da bi dobil njihov glas? Kdo je celo krone sejal za glasove, ki niso smeli niti voliti, — lahko navedemo imena onih, ki so volili podkupljeni brez volilne pravice!—-Kdo je poslal s kočijo po krčmarja v Loke, ki tudi ni smel glasovati! Ako je pa prišel kdo z dovoljenjem očeta ali žene volit, mu ni bilo dovoljeno, ako je bilo gotovo, da je od nasprotne stranke. Sedaj naj pa nekoliko pojasnim smoter naše stranke. Naša stranka je hotela dobiti v starašinstvo može, ki so krepke volje in ki imajo lastno prepričanje o tej in oni stvari, hotela je imeti može, kateri bi se znali zoperstaviti kakemu škodljivemu predlogu, najsi ga tudi stavi sam oče župan, hotela je imeti može, ki se razumejo na vse in ki imajo zadosti razsodnosti; z eno besedo: hotela je, da se v starašinstvenih sejah sklepa, in ne da jeden ukazuje in da drugi slušajo. Kar se pa tiče Lenassija, naj omenim -Ie..io,_da._mLsmp_ga_vj^ji_x_siArMLnstvo kakor druga leta radi tega, ker ga poznamo kot moža poštenjaka —• naj si tudi je Italjan, — a vsi Italjani tudi niso lopovi! — in našega podpiratelja. Tudi ga nismo volili mi sami, ampak v sporazum-ljenju z volilci iz Kromberga in z Lok. Da so pa na vse pretege delali proti njegovi izvolitvi, je znamenje, da jim je bil tru v peti, ker si ne pusti morda v starašinslvu ukazovati. Slabo čast sta si pri teh volitvah priborila neizogibni kapelan Dermastia in g. vikar krombcrški, in s svojim nastopanjem gotovo nista delala časti duhovščini. G. dopisniku pa, ki pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, rečemo mi, da ta beseda najbrže tudi njemu velja in mi mU dodamo še to: Kdor visoko leta, nizko pade! (Opomba uredništva: Dopis pri-ohčujcmo kot protiglas zadnjemu dopisu v »Soči* iz Solkana radi tega, da je p. n. čitateljem jasno stališče obeh strank, ki sta nastopali pri občinskih volitvah. — Radi bi vedeli pa še to. če se je res nameravalo poslavili Lenassija županom, ako bi bil zopet izvoljen v starašinstvo?!) m razne novice. Osebne vesti. — Deželnega sodišča svetnika Karol Dej a k in Simon Le t tis, oba v Trstu, sla imenovana svetnikoma ad personam na tamkajšnjem višjem dež. sodišču. — G. kr. deželni sodni svetnik Jos. Milovčie na okrožni soilniji v Gorici je imenovan višjim svetnikom na istem mestu. »Goriški Sokol" se je preselil v svojo docela novo in lepo urejeno telovadnico s postranskimi prostori za tamburaše in glasbeno šolo v hiši g. Kopača nasproti okrajnemu sodišču. — V telovadnici bodo tudi manjše zabave. O predpustnem času bodo tam plesne zabave ob nedeljah zvečer od 8. do 12., kakor je bilo druga leta. — Vstopnina: za ude 10 kr., za neude 20 kr. Neudje naj si preskrbe poprej vstopnice od odbora. — Prva plesna zabava bo prihodnjo nedeljo. Poskusen samomor. — V torek zvečer se je hotel v vojašnici na gradu neki vojak ustreliti. Prvi strel ga ni zadel, zato je poskusil drugič, ali tu so že priskočili drugi vojaki na pomoč, ki so lako preprečili samomor. Pač čudno, da se sliši toliko o samomorih med vojaki! Poštne gollco. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam piše: Naznanja se, da se golice za poštne naloge, za poštne nakaznice, za poštne spremnice, združene s povzetnimi poštnimi nakaznicami stare emisije, ki se nahajajo v rokah strank, zamorejo do 31. januvarija t. 1. uporabljati pod pogojeni, da se besedilo istih »gld.* ,kr." prepiše z besedilom »K..» in »v/ Železniški vozni listi predzadnje izdaje od leta 1892. so z novim letom postali neveljavni. Uporabljati je torej le še vozne liste od leta 1898. in v zasebnih tiskarnah tiskane, zaznamovane v dohodarstvenem in kolkovnem uradu z barvanimi kolki, to pa, dokler se ne porabi zaloga. Železnične vozne liste z leta 1892. lahko zamenjate do konca marca t. 1. Konj ga je udaril. — Na potu iz Tržiča v Ronke se je jel bratoma Brušina konj ustavljati ter brcati v voz. Hugo Bru-šina je radi tega napel vajeti, ko pa se je malce proti konju čez sprednji del voza pregnil, ga je v Istem bipu udaril konj s kopitom v čelo; bati se mu je za življenje. Avtomobil je v torek popoludan tik živinskega trga trčil v drug voz s tako močjo, da ga je razdrl. V ponedeljek popoludne je velika množica ljudij v Gosposki ulici gledala tak avtomobil, ko se je ustavil pred Giron-colijevo lekarno. Ko sta voznika avtomobil obračala, bi se bil isti tudi kmalu zadri v mimo idoči krnetski voz. Bo pač treba previdnosti pri avtomobilih po mestu, da se ne bodo godile nesreče. Še nekaj »Priita. Listu". — »Primorski list" postavlja — čisto na svojo roko — kandidata za državni zbor, in sicer bo-lehnega m že starega g. d.ra Tonklija, ki po več tednov ne more niti iz hiše. Da bi to svojo kandidaturo podprl, zadira se — — po svoji navadi — v moža, še predno I se je isti oglasil za kandidaturo — ki ima brezdvomno v današnjem položaju jedini šanse izvolitve. Ker mu drugega ne ve očitati, trdi, da nima srca za siromašno ljudstvo, ker je preveč p o g o s p o j e n in da je brez vere. Kaj in kako dr. Stanič veruje, nam ni znano, ker se je o tem težko proti komu izrazil, izvzemši morda profesorja dr. Pavlico, s katerim se večkrat prijateljski razgoyarja ter mu izkazuje ,več zaupanja, nego ga zasluži. ^am"jetoliko^*2in*antf, da* se je dr. Stanič Že izrazil, da bi svojemu političnemu programu postavil na čelo prvo točko: Vera in njeni nauki so nedotakljivi. Ča smo prav poučeni, je samo profesorju Pavlici tudi to razodel. Da ga profesor Pavlica — duhovnik-*««* krščanski mož -par dnijpozneje prav nekrščanski proglasi za brezverca, to je, kako bi že rekli, za-vratno, kovarskoin celo nekaj hujše. Mi nočemo zagovarjati d.ra Staniča, kar se njegovega verstva tiče; to je njegova reč, katero »na TešTtf v svojo vestjo m — s profesorjem Pavlico. Čujemo, da mu namerava prav primerno pojasniti krščansko stališče. Za nas je dr. Stanič samo tako krščanski mož kot dr. Tonkli, brez hinavščine, brez kovarstva, mož, v politiškem življenju brez vsake preteklosti, torej brez madeža. Sodili ga bodemo torej še-ie, ko bodemo videli njegova dejanja in le tedaj obsojali, če se njegovo politiiko delovanje ne bode ujemalo z našimi nazori. Vsaka sodba o njem je torej sedaj prenagljena, torej kriva! Kakor sodba o njem, so tudi govorice o tem in onem dogovoru itd. krive, ker neresnične. Nam ni nič znanega o kakem odboru, v kojem bi sedel tudi dr. Stanič, o kakem naporu proti Gregorčičevi ali kaki drugi stranki. Dr. Stanič se temveč clo danes dosledno drži načela, da se noče družiti z ntkako" današnjih slrank, pa tudi ne proti nobeni teh, ampak da hoče s a m o s talno, satu svoj stopiti p r e d volil c c. K;; ko in s kakimi programom, to bodemo — upamo vsaj -- v kratkem videli, dotlej pa naj »Primorski list" zadržuje svojo sapo. Stori najbolj pameten čin svojega grešnega življenju * Adolfo (odermaz zapusti Gorico. Svojo službo na municipiju je pustil in v kratkem odide za vedno v Italijo!Avstrija se run je zamerila, čeprav je bil tako lepo oproščen v Inomostti! Ali se morda kljuim temu ne čuti več varnega, da jo popiše v Italijo, ali pa čuti, da some, katero jo zase-jal, rodi s;d, l"i da zato odide v »domovino" v nadi, da v ({oglednem Testi prikorači pod la^ko zabavo n-ševal svoj*' rojake ! Mi mu želimo srečen pot ter up.imo, da se mu ne bo nikdar zdehalo po Gorici. ka-kor se je na pr. Favellijn ali drugim takim ličkom! ^Slovensko bralno in podporno dfHhtto*' T Gorici. — Slovenski delavec pi>e: »Prišel jO zopet pu?l. \V * se po veseli življenja: veselica tu, pojedina lam, ples itd. — nas delavce pa tolažijo vedno le z veseljem v nebesih. Jaz p;i menim, da poštena pustna veselica tuui nas delavcev ne bi pogubila, tudi če bi se parkrut zavileli, kakor je bilo že pred 12 leti. Zato je imel dopisnik iz Gorice prav, ki je poživljal odbor našega društva, naj raje skrbi za kako veselico, ne pa da počenja neumnosti, kakor v zadnji seji, od katerih mora imeti društvo le škodo". Kremarji t Cforlcl morajo od novega leta dalje raz ven v hotelih — zapirati že ob 10 uri. To je za one gostilne, v katere prihajajo n. pr. vozniki ali ljudje z dežele po noči, jafco neprikladno, in v tem pogledu je čuti že mnogo priložeb. Baje nameravajo krčmarji, ki so imeli doslej pravico, čez tO. uro odprto imeti, vložiti pritožbo na pristojno oblast s prošnjo, da se razveljavi ta nova naredba. ObeSenee tu miši. — V Idrskem pri Kobaridu so našli obešenega v seniku nekega tujca, baje Nemca, v starosti 00 let. Ko je hotel nekdo naložiti sena, je zgrabil za nogo. Miši so mu že pogrizie oči. Sodna komisija je reč poiskala in našla, da je še pred kratkim poslal priporočeno pismo nekam na Nemško. Maks© Cotlč*. — Te dni je obhajal g. Makso Cotič v Trstu 10 letnico svojega delovanja kot glavni urednik .Edinosti". Z zanimanjem smo Citati v „Ed.* poročilo, da so ga posetiti tem povodom v uredništvu prvaki pol. društva .Ed.«, kakor da so mu prire-redili večer. Z osebo g. M. Golica, ki je neumorno marljiv kot čebela, vsetransko delaven in spreten častnikar, blaga duša, —je tesno združen razvitek lista „Ed." v Trstu in sploh v naših deželah, in s tem je povedano premnogo! »Ed.» je današnji dan najbolj priljubljen list med nami, in na to stran ima i največ zaslug g. Cotič! Slavlju se pridružujemo tudi mi, želeč g. Cotiču nadaljevanja po dosedanjem potu, zdravja in mnogo veselih dntj po trudapol-nem delu. Živel! 3ia pokopališču v Kanala so odkopati po noči 9. t. m. neznani zločinci neki grob. Ker se je vedno širila govorica, da je namreč minulo poletje zginoli Križnic, kovač iz Deskle, bil skrivoma pokopan v tem grobu pod rakvijo, so se hoteli menda sam? o tem prepričati. Našli seveda niso nič. Zdaj se peča sodnija s to zadevo, in upati je,* da prizadeli ne odidejo zasluženi kazni. Ponesrečen uloni. — * V Tržiču so poskušali v noči od 7. do 8. t. m. oropati davčno blagajnico, ki se nahaja v pritličju v poslopju okrajne sodnije. Čez zid po lestvah so prišli na dvorišče, odkoder se jim je s potrebnimi pripravami posrečilo priti v sobo do blagajnice. Nameravali so najpoprej preobrniti blagajnico, češ, da zadnji del iste lažje prodro ter tako hitreje pridejo do denarja. Da bi pa blagajnica, ki tehta kakih 500 ki., ne provzročila preveč ropota, so podložili, kamor je imela pasti, knjige, faseiklje, itd. A4Hro|rot;ke«^*»Tim je posrečilo preobrniti blagajnico, je bil Vendar tak, da so tatovi takoj pobegnili. Pustili so še luč in pa kos rjuhe, v kateri menda so hoteli odnesti denar. V blagajnici je bilo 40.000 K erarnega denarja in pa nad 100.000 K pupilarnih de-pozitqy. ' Sodnija zasleduje tatove. Žled 14.9 E in 16. decbr. 1899. na Ool-0t!iškj planoti (Spisal Ed. Cibej.*) Na Dolu 5. januv. 1900. Občina Dol-Otlica je morda »unicum8 v Avstriji, kjer se temperatura tako naglo, zdatno in z nenavadno velikimi skoki menjuje. Ta občina, ki meji z Vipavsko dolino, ima pa s to tako veliko razliko, da ni mogoče verjeti. Zalo daje ta naša srenja opazovalcu earave najlepšo priliko, motriti naravne pri-kt,j5ui. -— V letnem času menjajoča se vro-•";na in mraz, hude nevihte, močno treskanje, toča in nalivi; v jeseni hudo deževje, močna burja, »•/aHlava'4, a zopet nenavadno pihajoči jug z temno gosto meglo, — a po zimi strašno tuleča burja, metež, velikanski zameti neznosno »kajenje" — (metež z burjo), ki poišče vsako, tudi najmanjšo luknjico, dela večkrat nenavadno zanimive prikazni. — Ena najimenitnejših prikazuij, katere sem doživel na Dolu, je bila dne 15. decembra 1S99; — »žled" — je pokril drevje, s snegom pokrito zemljo in hiše z debelo - ledeno skorjo. V dneh pred H.thn decembrom ja naletaval sneg (tudi z burjo), in zemlja je bila pokrita z belo odejo. — Kar se vreme spremeni. Dne 11. decbr. popoldan so se podili črnosivi oblaki najprej z burjo, potem z vzhoduikom — (hrvaška burja). Proti večeru je ponehal »hrovnsček*, in naletovale so lehke pa zelo mrzle deževne kapljice. / nočjo se ji» ta rahel, ledeno - mrzel dežek uostil ter prijemal se kakor ,lep" (lim) drevja, obleke, hiš ter snežene Zemljine odeje. Lahko je pihljala liro-vaška burja ter pripomogla, da so je ta ledena snov bolj in bolj prijemala po/.emskih stvarij. — Ta dan t. j. 15. decembra je pihala hrvaška burja močneje, in žled se je prijemal nenavadno hitro. - (Sadna drevesa v šolskem vrtu, sem moral pustiti otepati, ker so se jele lomiti veje). Tako vreme je trajalo celo noč in cel dan 10, decbr. zvečer do prilično 1 i. ure. Takrat je pritegnila ,prava burja", /Jed je neha! padati, iti proti jutru 17. debr. se je zvedrilo tako, da je bilo nebo čisto jnsno, kakor ribje oko. Dne 15. decembra — je bil zjutraj iz-vanreden pogled. Slamnate strehe je krila nenavadna ledena skorja. Drevje je ječalo pod strašno težo. Manjša, šibkejša drevesa so bila vpognjena v lokih (polkrogih) k tlom, ter lam koj prikovana z zemljo. Večja drevesa so bila enaka žalujočim vrbam na mi-rodvoru, z vejami upognjenimi, in kazale podobo dežnika. Vsak trenotek se je odkršila veja, zlomila vejica, ter */. močnim šumom in pokom drvila na ledena tla; tu se razletela na milijone koščekov, kakor »granata" hrabrih Burov v Afriki! Deblo in veje dreves je obdajala debela ledena plast. Ta led, ta ledena tvarina, pa ni bil oni redki in prhli led, ki napravlja ob ^zastavi* — (megla z burjo) -- navadni »srenj" ivje, temveč, to je bit čist, zelo trd, kompakten led, ki se dobi le v podzemeljskih ledenicah. Kakor rečeno, je padal žled v podobi finega, lahkega dežja, in ni bilo opazili, da bi bile padale vmes ledene krogljice. Žled se je prijemal tudi obleke, in to nenavadno hitro. — Že dne 15. debr. ob 9. uri zjutraj je bil žled 2-3 cm debel; zvečer istega dne je bila uže 4-5 cm debela skorja. Ta skorja je vedno rastla tako, da je drugi dan 16. debr. dosegla 6-8 cm debelosti. Drevje je hriščalo, veje se lomile tako, da so se opravičeno bali ljudje, da urevje, stoječe ob hišah, podere iste, ako se ulomi na nje. Kako strašanska teža je visela ob vejah, dokazuje slučaj, da se je ulomila veja — najmogočnejšega drevesa v Trnovski planoti — (na Hribu h št. 83) — veja v debelosti 38 cm v premeru. Takih slučajev je bilo na stotine. Ker ni pri nas mnogo sadnega drevja, ni napravil žled posebne škode. Žled se je razprostiral po celej Dol-Otliški planoti (Pla-teau), po bljižnji občini 1 Kolk (Šturijska gora med Predmejo in Nanosom), in sicer je segal med 900 rn in 750 m visokosti nad morsko gladino; višje padal je sneg m nižje — 2/3 pogorja in po Vipavskem — pravi dež. — (To sem jaz natančno izračunal). — Ljudje ne pamelujejo tacega žle^a. Meteorologična opazovanja na Dolu kažejo : (Znamenja * sneg, . dež, — pod ničlo, -f nad ničlo — Gelsius). 14. decbr. 30'2 mm * oblačno celi dan. 7 zj. = — 9V>: 2 pcpol. = — 7',0; 9 zveč, — — 6*t° Gels. — Visočina snega 35 cm novopadJL sneg, _1.1*5 cm. * 15. decbr. 10^ mm f oblačno celi dan. 7 z j. = -f 1-5°; 2 popol. == -f 2'0°; 9 zveč. = — 2-0° C. — Visočina snega 35 cm novopadli sneg 11*5 cm. 16. decbr. 5*t mm J oblačno celi dan 1 zj. = - IV; 2 popoi. = — 0V; 9 zveč. = — 3-6° Cel. — Visočina snega 32*5 cm. novopadli sneg 2*„ cm. Te date4 (note) sem dobil na Doln. — Žled je počel odpadati dne 17. decbr., kateri dan je sijalo pravo pomladnje solnce. S strašninijropotom, hriščanjem in bobnenjem so odpadali ledeni kosi, ki so kazali ob solnčni svitlobi najkrašnejše podobe. To Vam je bila panorama! — Kazale so se preime-nitne, slikovite podobe, o katerih beremo v »Tisoč ena noč", ali pa one podobe, ki se tako čarobno kažejo — kakor pravijo — v Sahari — Mašalah — zračno zrcalovanje. Tam na visokem drevesu se je odlupil dolg kos ledene skorje, ki je pobil oziroma odbil še drugih spodaj stoječih; vsa ta tvarina je letela v različni smeri proti tlom, kazoč najkrašnejše kroge v mavričnih barvah. Po bljižnih drevesih so frčale različne pri-z matične podobe skoz kolobarje vrtečih so krogov, kakor strele v poletnih sivih oblakih itd. itd. Tega dne je Jzginol popadal žled z drevja, a strehe so še danes 6, januvarja 1900. okovane ?, istim. Ladvsmith in general Whit"e je v stiskah. Za njim ne daleč sicer stoji general Buller, ali mu ne more na pomoč, ker vmes je glavni tabor Burov in pa reka Tugela, Zjedinjene amer. države so ponudile Angliji in Burom svoje posredovanje, da bi končala vojna. General Freuch je izgubil v zadnjih bojih 4 častnike in 144 mož. V Kurumanu so vjeli Buri poleg angleškega predsednika 12 častnikov, 170 vojakov ter dobili 4 topove. *} Ta sestavek je prejel g. prof. F. Seidl kol poroCilo o žledu, odgovarjajoče pozivu, ki je bil pri-občen v „Soči* i. t. m. Prejemnik je nas opozoril na to inojstei>ko sliko nenavadnega prirodnega pojava, in p. Ed. ('. i b o j, šolski vodja v Dolu-Otlici, nam ne vzame za zlo, ako priobčimo njegov lepi sestavek, ki bodo brez dvojbe živo zanimal noše čitalejje. Uredništvo. Razgled po svetu. V seji avstrijske delegacije v torek je izjavil posl. Pa ca k, da Cehi morajo glasovali proti vojnemu budgetu i/, ozirov na notranje politične zadeve in radi tega, ker vojna uprava nasprotuje slovanskim narodom, in sicer tako, da to nasprotovanje jo imenovali že sovražno. Govoril je o zglaševanju reservtstov pri kontrolnih shodih, povedal, kako se prepoveduje češkim kadetem govoriti češki, kako so bili častniki celo premeščeni radi lega, ker so govorili češki med seboj, dalje je zahteval, da vojna uprava se more v pogledu o dajatvah za vojsko ozirati tudi na k tn r t o v a I e e in o h rini k e, ne samo na š p e k u I ji n t e. A b r a h a m o w i c z je ! grajal grdo ravnanje z vojaki, govoril o samomorih med vojaki, katerim je vzrok po-največ grdo ravnanje. K a i* t a" n je posebno ostro prijemal zapovedhiku v Jozefovu, ki je prepovedal češkim častnikom govoriti češki celo izven službe, ter po vsej pravici pristavil, da to je naravnost izzivanje! V ogerski delegaciji so izjavili, da popolnoma odobravajo politiko za vnanje stvari ter izrekli grofu Goluchowskemu popolno priznanje na spretnem vodstvu vnanjih rečij! Vrag poznaj te viteške Madjare! Ali so govorili resno, ali so se le— šalili!?! Spaun, poveljnik mornarice, je v sej finančnega odseka avstrijske delegacije med drugim trdil, da večina pri vojni mornarici službujočih pripada — italijanski narodnosti! Da bi Spaun ne vedel, kake narodnosti so naši mornarji po velikanski večini, lega ne moremo verjeti. Zato pa se moramo toliko bolj čuditi, da Spaun v avstrijski delegaciji izreče tako neresnico, da tako žali Jugoslovane, ki so steber avstrijski mornarici, kar je pač na sploh znano. Toda tudi Spaun se je nasrkal vpliva tistega sistema, ki vidi na jugu le Italijane, Slovanov pa ne. Prikupil se je z zanikanjem Slovanov v mornarici brez dvojbe puljskemu Rizziju v delegaciji ter drugim Italijanom in vladi — ali na slovanske mornarje mora pač čudno upli-vat«, da jih njihov poveljnik taji na Dunaju, ko jih vendar v Pulju vsaki dan vidi! Za sestavo novega ininisterstva se bije hud boj na Dunaju. Na odločilnih mestih bi bili bolj za levičarsko vlado, ako bi sploh bila mogoča. Korberjn se ni posrečilo še dobiti mož za novo ministerstvo, zato utegne sedanje životariti še kakih 14 dnij. Govori se, da ministerski predsednik bi utegnil postali baron Gautsch; Kčrber bi bil minister notranjih del, ker ima v žepu načrt novega jezikovnega zakona. Raznotere vesti. — V Trstu se je usmrtila s fenilno kislino soproga delavca Aniona Gustina, ker jo je trpinčil in se naposled hotel ločiti od nje. — V petek zvečer je pogorela v Trstu prodajalnica steklenine in porcelana, last tvrdke Zenaro in Gentili v ulici sv. Antona. Škode je več tisočakov. — Profesor Masarjrk, o katerem je bilo večkrat govora v naših dopisih iz Prage, je šel na dopust, ker gibanje dijakov proti njemu se še ni poleglo. — V Ljubljani šlrajkajo tiskarji v Blaznikovi in Klemovi tiskarni. — Pruska vlada je končno preklicala odlok o izgonu Cehov iz Nemčije, „ Zvonimlr % hrvatsko akademično društvo na Dunaju, priredi dne 8. febr. t. 1. v Ronacherjevi dvorani (I. Schellinggasse 4) koncert s plesom, katerega čisti dohodek je namenjen dijaškemu pomočnemu društvu v Pazinu. Vojna v južni Afriki. — Buri so zasedli mesto Kuruman, ki leži kakih 120 kilom. od tran3valske meje na angleških tleh. — Čuje se, da Buri so fesno napadli Narodno gospodarstvo. Prva mejnarodna razstava t Eanoji. — ^Trgovsko in obrtno društvo za Goriško* je dobilo te dni poziv s Krete za udeležitev trgovskih, umetniških itd. izdelkov in pridelkov. Razstava bode v Kaneji (na otoku Kreta) v „L' Assemblee generale Gretoise*; protektor ji je Nj. V. grški princ Jurij. V nam pripo-slancm pozivu se dava velika važnost ti razstavi, ki „je prva na kretskem otoku, in ki kot taka gotovo privabi velikansko Število obiskovalcev ne samo s Krete, temveč iz Egipta, Male Azije, Italije, z Grškega itd. Na vsak način bode ta razstava velikanskega pomena za izvozce v Orijent*. Mi tudi rni- . sli m o, da bode za marsikaterega razstavljalca usodepolna, ker Orijent potrebuje Se mno^o, mnogo našega, evropskega blaga, pa ga ne more dobiti. Tu na razstavi pa bode videti napredek srednje Evrope ter njegovo moč. Mislimo, da bi bilo dobro, če kak mizar, usnjar, čevljar itd. o stvari razmisli. Več se poizve v pisarni »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško" v Gorici, — Opozarjamo na znano resnico: razstava je vedno najboljša reklama Tedaj pozor!! Razglas e. kr. okrajnega glavarstva: Objavlja se s tem, da se bodo vrSilt nado-meslilne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino v lukajfincm političnem okraju, katere se imajo vršili v smislu §§. 179,181, in 183, postave od 25, oktobra 1896. (I. drS, z. štv. 220), mesto po § 189 izstopivSi udov in namestnikov, na podlagi g 17. volilnega predpisa, priloga D izvršitvenega prepisa (1. drž. z. št. 35 od 1897) k zgoraj omenjeni postavi tako-le: A. Cenilni okraj štv. 1. »Gorica mesto" Volitev hode: 1. Za I. in H. volilno telo, dno 26. januvarja 1900 od 9—12 ure predp. v občinski dvorani Giardino ši, 17, in sicer voli I. volilno telo enega (1) uda in H. volilno telo enega (1) uda in enega (1) namestnika, Barva glasovnic je bela za I. volilno telo, 2. Za 11 i. volilno telo, dne 27. januvarja 1900 od 9—12 ure predp. v občinski dvorani Via Giardino Stv. 17; volilo se bode enega (1) uda in dva (2) namestnika. B. Cenilni okraj štv. 2. Pol. okraj »Gorica (dežela)". Volitev bode; Za vsa tri volilna tela tega cenilnega okraja, dne 25. januvarja 1900 od 9 do 12 predp. v uradnili prostorih davčnega oddelka Via Teatro Stv. 5, in sicer voli I. volilno telo enega (1) uda in enega (1) namestnika in III. volilno telo dva (2) uda in enega (1) namestnika. Barva glasovnic za L volilno telo je bela, za II. volilno telo je rumena in za lil. volilno telo rožnata. Gled6 načina, aktivne in pasivne volilne pravice, se obrača pazljivost volilcev na do-lične postave od 25. oktobra 1896. (1. drž. z. štv. 220) ter prejomenjenega volilnega predpisa. Volilni komisar ne sprejema ne-frankovanih ali nedostatno frankovanih po-šiljalev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu §. 34. volilnega predpisa kot ne-vložene. Vinska klavzula. — Premda se je javilo, da se pri obnovi trgovskega dogovora mej našo državo in Italijo absolutno ne bode obnovila famozna klavzula, vendar se je v v krogih interesentov govorilo, da je treba biti opreznim ter kljubu tem glasovom energično delali proti ti nesnagi za našega vinogradnika. V naši deželi se, žal, ni delalo »proti«..... Drugače pa drugje. Na Ogerskem n. pr., kakor smo poročali zadnjič, so se prirejali in se še prirejajo shodi, kjer se pro-testuje proti klavzuli. In vspeh tega gibanja se že kaže. „Gorrispondenza Politi ca" v Rimu je energično vstala proti taki ^agitaciji" od strani Ogerske, češ: preko Reke se vendar vraža tako množtvo italijanskega vina, ki Ogerski nadomestuje domačega, katerega je na Ogerskem tako malo...! In »Corrispon-denza Politica« končno še dodaje, da ni izvor agitacije proti klavzuli v klavzuli sami, nego v narodni mržnji. Iz tega sledi, da Italija ni izgubila nade, da se obnovi klavzula, no, saj so znani avstrijski ,obziri" napram trozvezi... Znani so vzroki, zakaj se italijansko vino uvaža tako silno v našo državo.-In klavzula ga je naredila mogočnim konkurentom, ki provaroča, da naše vino leži v kleteh ter čaka kupcev... Delovanju našemu proti kiavzuli, kakor videti, ni iskati vzroka v narodni mržnji, tem več v gospodarskem interesu našincev. „Trgo vsko in obrtno društvo za Goriško" kot jedini zastopnik slovenske trgovine in obrti v goriški deželi je sklenilo videč letargijo v tako važnih stvareh v tako zvanih merodajnih krogih, da vzame klavzulo v pretres, da vskliče v kratkem anketo, kjer se bomo posvetovali o ti kvariteljici naše vinske kupčije. Minule dni je že razposlalo na nektere veščake vprašanja, na katera čaka odgovora. Zadnja številka »Primorca" pri- na§a 'tudi že poziv, v katerem je dano Ci-tateljeni v. razmišljanje, se glase; a) v koliko škodi vinska klavzula naši deželi; b) kako bi se najvspejšnejše moglo delati v odpravo te kvariteljice naše vinske kupčije. Mi tu stavljamo istotako našim vinogradnikom, vinotržcem in ostalim slovenskim razumnikom to dvoje vprašanj, želeč, da jih isti razmislijo. — V" par dneh prinesemo pa že poziv k anketi, na katero že danes opozarjamo. Nadejamo se, da se te ankete udeleži vsak, kdor le pozna nevarnost klavzule za nas. „Trgovsko - obrtna zadruga" je dokončala drugi odsek; od 1. t. m. je pritel tretji odsek. — Opozarjamo gg. citatelje na poročilo prihodnjič o delovanju tega pre-imenitnega društva v prvih dveh letih. Velikanski vspeh tega zavoda nas mora prešiniti z najboljšimi nadami za prihodnost obsežne narodne trgovine in obrti na Goriškem, — Trgovci in obrtniki: složno oklenite se dveh svojih imenitnih društev v Gorici ! Tu je Vaša moč — Vaša prihodnost. „Trgo?sko In obrtno društvo za ttorISko" je dobilo od zaveze trgovcev in obrtnikov..... povabilo, da se udeleži neke večje akcije v obrambo avstrijske trgovine in obrti s tem, da se odpravi narodnostni boj potom popolne enakopravnosti. Naše društvo se je pridružilo in dalo svoje nasvete. - V K o I i n u (KOln) so že doznali za naše društvo in se obrr>:>i nanj v obče važni zadevi. — Tako dobivamo važne zveze z zunanjim svetom že zdaj, ko je društvo začelo komaj delovati. ¦— V ostalem opozarjamo na današnji članek ,Naša narodna organizacija"; prvi del glej v zadnji številki! Odprimo oči t Delajmo! Razglas* Podpisana zadruga razpisuje službo uradnika z letno plačo 800 do 1200 kron. S spričevali opremljene prošnje je vložiti do 20. januvarja. t. 1. Hranilnica in posojilnica v Cerknem. Ravnikar, načelnik. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmarne. Postrežba poitona. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gornike (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. , Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca y Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Jaz Mmb. Csiliag svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorejr-Iasmi dobila sem jih vrfed 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovi-tejSe avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, posšpešuje rast istih, poživlja lasnik, posSpe-šuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na plavi kakor tudi hrkam naraven lesk ter polnost in ohrani te prod f zgodnjim osivlje-njem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld. 2 gld, 3 gkl, 5 gld. Pošiljam po poŠti vsak dan, Mlin z gozdom in senožeti na. reki Vipavi blizu Zabelj je na prodaj ali v najem. Ponudbe na naslov*, grof Mels-Colloredo v Štanjelu na Krasu. ako se znesek naprej poalje ali pa s postnim ff ff 191 predmetov za samo 2. gld. 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jantfena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. I notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-ziata I. vrste 1 oprava naprsnih gumbov iz douhle-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz douhlc-zlata J. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno m:'o prijetne vonjav«*. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 1J»1 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 golit. 10 kr. (ura sama stane toliko) Švicarska izvozna hiša H. SCHEUER, Krakovo tlosefsgnsse štv. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v loku 8 dnij. llustrovanl cenik! zastonj in franko. //Za ves svef/s Kdor želi vkupili dobro, zanesljivo in in ko ceno uro, naj zahteva iiustovani cenik ur, verižic, zlatnine in kineškega srebra!! Zastonj in franko! Ura „Prima% kakor zgoraj . . .gld. 1*10 Budilka „ reform......., 1*45 Ura z nlhalom in godbo.....* 6*70 Rem. iz pristnega niklja Japy . . „ 2'20 „ srebrna, dvojnati srebrni pokrov „ 4*25 14 karat zlata Rem. za dame . . * 975 Srebrne in zlate verižice raeunijo se v gramih po dnevnem liurzu. Posamezni zlati in srebrni izdelki so pregledani po c. kr. purirnem uradu. Kar ne ugaja se sprejme nazaj tekom 8 dnij; denar se tudi vrne takoj ranko.Švicarska tovarna in izvoz ur J. Wanderer, Krakovo, Stradom št. 1. 11 Važno za vsakega 11 Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Reniontair, s pokrivalom in tri-lclnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene) I verižica za uro. sestava f.klepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjonu). I krasna igla ;... zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepili zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada, 1 par ktasuih gumbov za rokave iz amerikan skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. iloable zlata {h komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-Sevalno zromlo. »Novost!) Dokler zaloga obstoj:, razpošiljam feh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiijatvi ib-naija pri narof-ila zi samih gld. 2-95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Ifcmontoir stala je prej 5 gld.j K: za raznovrstna naročila po meri •/.n gospo in pn-jpnHe. Naročila se izvršuje hitro. l^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu Št 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z« birninneo, torte i, I. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. pB