LETO XI 7 september 1985 glasilo szdl občine logatec Ob prazniku občine in 40-letnici svobode Letošnji praznik naše občine Je toliko pomembnejši, ker hkrati probijamo tudi 40-letnico svobode in naše socialistične domovine. Če 0 Preteklo štiridesetletno obdobje primerjamo z začetki po svobodi In sedanjostjo, lahko z gotovostjo trdimo, da smo dosegli dokajšnji gos-Pof a' lo) ;if pri 4 a )* 0 Na podlagi 132. člena statuta občine Logatec (Uradni.list SRS, štev. 3/78 in 5/82) ter 2. in 3. člena odloka o priznanjih občine Logatec (Uradni list SRS štev. 6/79) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24 7 1985 sprejela naslednji SKLEP o podelitvi naziva »ČASTNI OBČAN OBČINE LOGATEC« i. Naziv častni občan občine Logatec se podeli dr. PAVLI JERI-NA-LAH. Naziv častni občan občine Logatec se podeli na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku. Ta sklep velja takoj. Predsednik SO Logatec Rudi Lipovec, I. r. Za občinski praznik nov planinski dom Pogovarjala sem se s tovarišem Mirom Zgoncem, podpredsednikom planinskega društva in predsednikom gradbenega odbora za izgradnjo novega planinskega doma. Člani Planinskega društva Logatec so namreč letos uspeli adaptirati staro hišo v Novem svetu, ki je tako postala nov planinski dom. Planinci bodo dom slovesno odprli ob letošnjem občinskem prazniku; pokroviteljstvo nad domom bo prevzela DO KLI Logatec Društvo je že praznovalo svojo deseto obletnico delovanja Kdaj beležimo prve začetke planinstva v Logatcu? »Pobudnik za ustanovitev društva v Logatcu je bil tovariš Čanžek, ustanovljeno pa je bilo leta 1973. V začetku se je vanj vključilo le nekaj članov. Z leti pa je število naraščalo, tako da je bilo leta 1975 včlanjenih že čez 300 planincev. Zdaj je številka še večja, saj imamo približno 700 članov. V vsakem društvu se pojavljajo v delovanju uspehi in neuspehi. Potrebna pa je stalna aktivnost, sicer društveno življenje zamira. Aktivnost člane združuje in to je bilo tudi odločilno, da smo se lotili adaptacije stare hiše v Novem svetu.« Veliko število članov v društvu zahteva dobro organizacijo? »Društvo je enotno organizirano. Sedež matičnega društva je v Logatcu. Društvo ima alpinistični odsek, odsek za očiščevanje narave, odsek za markacije itd. Vsi delajo zelo dobro. Kot veste, organiziramo izlete, v zimskem času pa razne tečaje in predavanja. Naš cilj je, da bi imeli v društvu čimveč mladih, zato sodelujemo tudi z osnovnima šolama. Seznanjanje otrok s planinstvom želimo razširiti tudi na vzgojnovarstveno organizacijo Nekaj naših članov je izšolanih gorskih vodnikov Društvo ima svoje sekcije tudi na KLI-ju, v Valkartonu, Gradniku, v krajevni skupnosti Rovte, v zavodu v Planini in v obeh osnovnih šolah« Planinski dom je želja vsakega planinskega društva. Kako je bilo v času od zamisli do realizacije? »Z lastnikom hiše v Novem svetu smo sklenili pogodbo za uporabo za petdeset let. To je bila najboljša rešitev, čeprav je bila tudi varianta v krajevni skupnosti Vrh Takoj po podpisu pogodbe smo začeli z delom. Pri delih je sodelovalo 138 planincev, opravljenih je bilo 7800 prostovoljnih ur dela, pomagale so vse delovne organizacije, obrtniki in krajevne skupnosti iz občine in izven nje. Vrednost opravljenih del je okoli 700 starih milijonov. Objekt bomo dokončno uredili do občinskega praznika« Kaj bo dom pomenil za planinsko društvo? »Dom naj bi postal dom vseh občanov. Tam bodo namreč urejena športna igrišča, uredili bomo trim stezo, pozimi bodo urejene tekaške proge. Mimo doma poteka Logaška planinska pot, Notranjska planinska pot, tako da se bodo v domu ustavljali in odpočili vsi, ki bodo hodili po njej. Na voljo bo 36 ležišč, možnost pa bodo imeli tudi vsi tisti, ki bi na tem lepem koncu želeli preživeti počitnice. Zaenkrat bo dom odprt od petka do nedelje Izrabil bi priložnost in se javno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji doma Posebna zahvala naj velja vsem delovnim organizacijam, obrtnikom, tovarišu Jakobu Nagodetu, seveda pa tudi vsem planincem in drugim, ki so pomagali s prostovoljnim delom Vse občane vabim, da se ustavijo kdaj, saj je dom namenjen vsem, ne samo planincem« B N Na počitnicah smo! Sredi avgusta smo člani uredniškega odbora preživeli dan z dopust-niki naših delovnih organizacij na istrski obali. Počitniške kapacitete naših delovnih organizacij so precejšnje. V večini logaških delovnih organizacij so kapacitete zasedene, tako da so ponekod morali 14-dnev-ne termine spremeniti v 10-dnevne. Najprej smo se ustavili v kampu Funtana pri Vrsarju. Tam ima počitniške prikolice postavljene Konfekcija. Pred odhodom na plažo smo srečali družino Turk. Povedali so nam, da so s počitnicami v kampu Funtana zelo zadovoljni. »Vreme je lepo, morje je toplo. Tudi za rekreacijo je tu dobro poskrbljeno. Na počitnice hodimo vsako leto. Ker kuhamo sami, počitnice ne bodo drage. Tukaj je v trgovini nekaj stvari cenejših kot v Logatcu. Prav posebno nam ni potrebno varčevati. Za počitnice bomo porabili manj, kot smo načrtovali Lepo je tukaj, le opremo v prikolici bi bilo potrebno malo dopolniti« Počitniška hiša KLI-ja v Dajli je bila v času našega obiska prazna Verjetno so bili dopustniki na plaži, saj je sonce neusmiljeno pripekalo in je bilo morje v tistem času edina možna ohladitev Hiša sama in njena okolica sta na zunaj izgledali čudoviti. Škoda, da nismo nikogar našli, saj bi se tudi nam popotnikom prilegal počitek v senci. A odpravili smo se naprej in se ustavili v Ladinem gaju V kampu Ladin gaj počitnikujejo delavci Vzgojnega zavoda, Kmetijske zadruge in Skupnih strokovnih služb SIS. Kamp je izredno lepo urejen, senčnat, predvsem pa zelo miren. Pogovarjali smo se s počitni-čarji. Vsem je najbolj všeč mir in urejenost kampa. kar zadovoljni. Prikolica je v senci, vreme imamo lepo. Porabimo toliko kot doma. Malo več damo za pijačo in sladoled, ampak saj smo vendar na počitnicah!« Družina Koprive letuje letos drugič. »Prej nismo hodili na morje Gradili smo hišo. Otroci so bili majhni, pa še brez avtomobila smo bili. S kampom smo kar zadovoljni, le prikolice so postavljene preblizu ceste in je zato preveč hrupno. Lani smo bili s kampom Punta bolj zadovoljni. Izgleda, da je letos Valkarton preveč gledal na finance. Sadje je precej drago. Drugače pa bova porabila dva milijona, saj smo veliko prinesli s seboj. To se nam ne zdi predrago« t«! *■< Ivanka Kroupa je letovala s svojima hčerkama in sestro. »Hčerkama sem letos obljubila, da gremo na morje in smo šli. Že štiri leta nismo bili. Sadje in zelenjava sta tu precej draga. Težko je tudi, ker nimamo avtomobila. Vožnja z avtobusom je bila v tej vročini prava muka, drugače pa je tukaj lepo in smo kar zadovoljni« Na poti domov smo se ustavili še v Savudriji. V senčnatem, lepo urejenem kampu smo našli Milana Rupni-ka, ki letuje v počitniški prikolici KLI-ja. Po osvežitvi v morju smo pot nadaljevali proti Umagu. V Stella marisu je ena od možnosti za letovanje delavcev Valkartona. Šest počitniških prikolic je v kampu, delavci s svojimi družinami letujejo 10 dni. Pogovarjali smo se z Mihelčičevimi. Povedali so, da letujejo že tretje leto zapored. »Kar radi gremo, deset dni je kar treba imeti za počitek. Tu v kampu smo »Letos sem z družino prvič v prikolici. Vreme je lepo, morje in plaža v redu, sanitarnih vozlov je precej, tako da smo kar zadovoljni. Tudi drago ni preveč. Na počitnice hodimo vsa leta, saj se človek mora od-počiti, spremeniti okolje. Nekaj več sicer porabimo, pa saj smo na počitnicah. Sicer pa denar porabiš tudi če si doma« V streho na logaški bencinski črpalki se je močno zajedel zob čas* Betonska plošča je že nevarno razpadala. Ljubljanski Petrol je naro* rekonstrukcijo strehe Gradniku. Ta Je nadomestil betonsko strešino kovinsko ter opravil še nekatera ureditvena dela okolice in instalacij* kih razvodij. Zaradi slabega vremena in nekaterih dodatnih del so s' dela sicer zavlekla iz maja v junij. Vrednost vseh del Je opravil Gradn* za 5.500.000.- din. m Logaški mladinci letos na MDA Brkini Oglašamo se po končani republiški mladinski delovni akciji Brkini. Mladi iz Logatca smo skupaj z mladimi iz Murske Sobote, Hrastnika in Trebnjega 21 dni urejevali pašnik v Podgradu, vasi pri Ilirski Bistrici. Brigadirsko naselje smo imeli v osnovni šoli. Tam smo spali, jedli in preživljali popoldneve ob interesnih dejavnostih. Delo je bilo malo drugačno, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Letos smo namreč napenjali žico za eletričnega pastirja, tri dni pa smo kopali kanale in čistili posekani gozd. Očistili smo 20 ha površine, položenih je bilo 1800 m cevi, požganih 16 ha gozda, napeljanih 51,5 km žice, zabitih 7850 izolatorjev, 360 kolov, postavljenih 260 napenjalnih izolatorjev. To pomeni, da bodo imele ovce in teleta na voljo 130 ha novih pašnikov Poleg tega smo pomagali pri zidavi okoli šole, v kateri smo prebivali. Vrednost del je ocenjena na <>' starih milijonov dinarjev. Interesne dejavnosti so poteM' popoldne. Brigadirje so najbolj zs" mali tečaj break danca, plesni te* in ribiški tečaj. Nekaj mladih se' naučilo plavati, nekaj pa surfati. S" čaji so bili brigadirji zelo zadovolf V okviru interesnih dejavnosti s"1 imeli tudi nekaj izletov, in sice' Škocjanske jame, Lipico, bili & tudi na morju Večjih težav na akciji ni bilo. I" grešali pa smo dekleta, saj je bil" celi drugi izmeni akcije le 15 del*' Vseeno mislimo, da je za nami ena uspešna mladinska delovna8' cija. Mladi iz Logatca, 23 nas je t>'' bomo na težave in žulje kmalu po1' bili. Ostali bodo samo lepi sporni'1' imena. Štef, Nataša, Zuerinica, " krat, Darja in Ata bodo ostali v sP" minu za vedno. Renato Ve* ru Gi va m 9e 3 be Ki ne va ne tli nij ti Mi lo Po I I to, m< ko Za ni Pa ko I zai bo <:o Vsi Za TO »d Ki.. se v«i in, 'tu. ( ');„ Območni obzorniki notranjskega TV dopisništva Jeseni, ko se tudi na ljubljanski televiziji pričenja jesensko zimski spored, bodo spet na sporedu območni Obzorniki notranjskega TV dopisništva. Sporočamo datume vseh Notranjskih obzornikov do novega leta: - četrtek, 12. septembra, ob 18.25 - torek, 8. oktobra, ob 18.25 - sreda, 30 oktobra, ob 18.25 - četrtek, 21. novembra, ob 18.25 - torek, 17. decembra, ob 18.25. TV dopisništvo Logatec kal ni2 in i *l ! / V| V:„ bi, 8ki ; krv C »k, Sk( ta; novice Ali je Gradnik upravičen do razlike plačila dovozne ceste na KLI? v Logaških novicah je bilo v feb-ruarski številki objavljeno poročilo Jadnika o gospodarjenju in teža-Van v letu 1984 V tem članku je bila 'n'ormacija, da Slovenijales KLI Lo-9atec dolguje Gradniku S,06.126,35 din za izvajanje gradbenih ■ del dovozne ceste v tovarni Ki L Podobno informacijo je Gradnik izvršnemu svetu skupščine obči-e, mformacija je bila nato obravnava tudi H« na seji občinske skupšči- Navedene informacije so povzro-!le veliko vroče krvi, tako v Slove-t "'lales KLI kot tudi v Gradniku. Ob-jpl ^ani se sprašujejo, kaj je resnica I 6nirno, da smo dolžni dati pojasnili 0 investitorja ceste, TOZD Drobno W Pohištvo. Slovenijales KLI je vrsto let načr-. 0val gradnjo dovozne ceste v ob-\ *°cju tovarne, ker je bil prehod pre-*° železniške proge pogosto zaprt uposleni delavci so uhajali preko 2aDrte proge in se izpostavljali smrt->^ nevarnosti, vozniki motornih vozil Pa so izgubljali živce pred železniš- ko zapornico ''bomo 5 ti oli' S« 01 sit p'' lild Stanje se je iz leta v leto slabšalo, smo se leta 1983 odločili, da "°nno v |etu 1984 zgraC)ili dovozno ves*o od prjkijUCka avtoceste mimo *Seh tovarniških obratov do obrata T^9a- Za investitorja smo določili "ZD Drobno pohištvo, saj je bila to 'na organizacija v Slovenijales „ ' ki je lahko prevzela takšno in-Vesticij0. Začetek gradnje dovozne ceste . 'e zavlekel zaradi težav s pridobi-in n'ern zemljišč od mejnih lastnikov _ Pridobivanjem investicijske doku- ment ■ ^cije. ji nat detskl zavod Je izdelal glavne j r,e. Na osnovi izdelane izvedbe- uspešna Akcija ne dokumentacije smo pristopili k zbiranju ponudb najugodnejšega ponudnika. Svoje ponudbe so poslale 4 delovne organizacije. Gradnik je bil od vseh najdražji. Dražji je bil celo za 21 % od najcenejšega ponudnika Investitor se je odločil za najcenejšega izvajalca, ki bi moral cesto zgraditi na osnovi izdelanih načrtov. Gradnik je nato ceno spustil na raven najcenejšega ponudnika, da bi dobil navedeni posel, pa čeprav je tehnično slabo opremljen za gradnjo cest. Pogodba za gradnjo ceste je bila z Gradnikom sklenjena za 24.424.696 din. V njej so bile upoštevane izračunane količine po projektu, kar pomeni, da se pri obračunu ne upošteva morebitnih odstopanj Projekt je bil narejen na osnovi točnega posnetka zemljišča, vsak ponudnik pa je imel možnost predhodnega ogleda terena v naravi. Gradbena dela so stekla v juliju 1985, rok za zaključek del je bil določen za 15. oktober in je bil naknadno podaljšan do 30. oktobra 1984. Gradnik je imel med izvajanjem precej težav z organiziranjem gradbišča, vsa gradbena dela je obračunaval po veljavnih internih cenah. Ko je bil objekt konec novembra 1984 končan, so bile priznane podražitve in dodatna dela v višini 1.205 789 din, niso pa bile priznane višje notranje obračunske cene Gradnika in odstopanja v kategorijah terena - kar ni bilo tekoče zajeto v gradbeni knjigi. Vsa ta odstopanja so bila s pogodbo izrecno izključena! Zato menimo, da je zahteva Gradnika za poravnavo teh stroškov neupravičena. Samo Oblak, dipl. ing. krvodajalska U Logatcu je bila 6 avgusta krvodajalska akcija Priprave nanjo so pote 1_ ™ . . ..... mm__i____i___LfUtirtlh nma ale že'm"" '---------•-----------'-------- n'Zac no9° PreJ z dopisi so bili obveščeni predsedniki krajevnih orga-'n tern ^ predsedn'k' oos v delovnih organizacijah in direktorji delovnih ki jjn elinih organizacij združenega dela o kraju in času akcije in o nalogah, ^ 'e Potrebno izvesti za čimboljšo udeležbo v LoQC'!a 'e Pokazala, da kljub dopustom in poletnemu času humanost ljudi vSer^a n' odpovedala Udeležba krvodajalcev je bila izredno velika; nad °i Se PncakovanJi Vpisanih je bilo 340 prostovoljnih dajalcev krvi. Ob tem ženCena Drvern mestu v imenu občinskega odbora RK zahvalil vsem udele-©kipj ^ ^rav ,ako gre zahvala vsem aktivistom, ki so spodbujali ljudi in tudi Zel °da za ,ransfuz'J° krvi v Ljubljani krv, ° Sp°dbudna je bila udeležba velikega števila mladih in prvih dajalcev akciji'6"1 P1'0511710 yse, da se v naslednjem letu prav tako množično udeleže Skefnu'n pr'd°b''0 Se nove člane Prav tako prosimo, da posredujete občin-taSa odboru RK svoje pripombe za izboljšanje izvedbe akcije in glede J 1 Ko naj bi bila. Dominik Murn V nesreči človek ni sam 2. avgusta je velik požar zajel hišo in gospodarsko poslopje Pečkajevih s Kale. Strela pa je bila kriva za požar, ki je zajel gospodarsko poslopje Les-kovčevih v Gornjem Logatcu. Večkrat že slišimo, da smo postali odtujena družba, da so prevladali individualni interesi. Nekaj resnice je v tem. Toda ob nesrečah se še vedno pokaže, da sosedska pomoč nekaj velja. Tako je bilo tudi ob junijskem neurju, ko je hud veter poškodoval hiše ob Rovtarski in Stari cesti, pa tudi ob obeh požarih. Sosedje, prijatelji, znanci so hitro priskočili na pomoč. Hitro je ukrepal tudi izvršni svet in družbenopolitična skupnost. Vsem, ki so jih prizadele nesreče, bodo poskušali zagotoviti posojila za nakup gradbenega materiala. Pri odpravljanju posledic nesreč so pomagale tudi logaške delovne organizacije. Hitra in učinkovita pomoč pa je tisto, kar so prizadete družine najbolj potrebovale. Zato so bile posledice nesreč dokaj hitro, rekli bi lahko v rekordnem času, odpravljene. 15. avgusta je bila Pečkajeva hiša namreč že pod novo streho. Še en dokaz več, da človek v nesreči ne ostane sam! Pogorišče Pečkajeve hiše je postalo gradbišče Sanjskih 1000 m premaganih 15. avgusta se je iz Francije vrnila 8-članska odprava Jamarskega društva Logatec. Cilj odprave je bil Gouffre Berger, 1141 m globoko brezno v Franciji. Logaška odprava je brezno kljub težavam zaradi narasle reke osvojila. Milan Trobič, Edo Maček, Janez Leveč in Tone Rupnik so bili prvi, ki so letos stopili na dno te jame. Logaškim jamarjem se je tako uresničila dolgoletna želja Koliko naporov je bilo za to potrebnih, koliko odrekanja in žrtvovanja vedo le tisti, ki se spuščajo v svet brez sonca, med lesketajoče kapnike in podzemska jezera. Za osvojitev jame so potrebovali 22 ur, kar je enkraten uspeh. Povemo naj še to, da je v letošnjem letu jamo poskušalo osvojiti že nekaj ekip, a nobeni ni uspelo. Naši fantje (in dekle) so bili zato deležni mnogih čestitk. Za enkraten, vrhunski dosežek jamarjem čestitamo! Upamo, da bomo v eni od naslednjih številk lahko objavili zapis o tej uspešni jamarski odpravi, v kateri so sodelovali: Drago Korenč - vodja odprave, Milan Trobič, Edo Maček, Janez Leveč, Tone Rupnik, Vida Trček, Viko Verbič in Drago Verbič - šofer. Kako pravilno izobesimo zastave? Ob različnih praznovanjih izob-ešamo zastave. Žal se vse prevečkrat dogaja, da zastave niso pravilno izobešene, visijo s pročelij umazane, obledele, strgane ali zmečkane. Boljše je, da takih zastav sploh ne obesite, saj s tem kažemo svoj odnos do simbolov naše državnosti Simboli naše državnosti so grb, himna in zastava. Za njihovo uporabo so sprejeti predpisi. In kako rastave pravilno izobesimo? Republiška (slovenska) zastava, ki visi na drogu, mora imeti na vrhu belo barvo (torej od zgoraj navzdol: bela-modra-rdeča). Zastava SFRJ, ki visi na drogu, mora imeti na vrhu modro barvo (torej od zgoraj navzdol: modra-bela-rdeča). Če se izobesi zastava SFRJ skupaj z več domačimi zastavami, je zastava SFRJ na prvem mestu v vrsti, oziroma gledano od spredaj na levi strani, če so druge zastave razvrščene v vrsti. Če se izobesi zastava SFRJ skupaj z dvema drugima zastavama (npr. slovensko in partijsko), mora biti zastava SFRJ na sredini, levo slovenska in desno partijska. Če se izobesi zastava SFRJ poleg kakšne druge zastave, mora biti vselej na levi strani, gledano od spredaj. Če je zastava SFRJ obešena navpično, mora biti modra barva zastave prva z leve proti desni Če je zastava SRS obešena navpično, pa mora biti bela barva zastave prva z leve proti desni. Ko praznik mine, je treba zastavo (zastave) seveda sneti. Več dni po prazniku viseče zastave so znak ma-lomarposti, ki ji ni opravičila. »Logatčan ali Logačan« Oglašam se kot laik in bom povedal samo, kaj mi je bolj všeč. Torej: bolj všeč mi je Logatčan. Toda nekaj bolj pomembnega je v prispevku. Trditev, da je Jezikovno razsodišče bolj politični kot znanstveni organ, mi je zelo domača. Res je. Slovenci (... hlapci, za hlapce rojeni...), kaj bi s politiko, saj imajo VELIKEGA BRATA! Vavken Blaž »Lahačen je s slamo natlačen... « V 6. številki Logaških novic (junij 85) sem prebral vaš resno naštudirani odgovor; nočem vas namerno dražiti, a le ne morem tiho mimo njega. Povedal vam bom zelo staro zbadljivko (ali zmerljivko), ki se navezuje na vaše pisanje LOGAČAN: »Lahačen je s slamo natlačen (s smolo zalit in s koucem zabit) slama se vname / Lahačena hudič vzame« Izgovarjava g je bolj h, zato Lahačen. Toliko o tem. V prihodnje se ne bom več bodel z vami, da ne bom izgledal kot kakšen »trmasti staroselec«. Druga zadeva, ki me tudi žuli, sta krajevni skupnosti NAKLO in TABOR. V bližnji preteklosti so nekateri »subjekti« odvzeli IDENTITETO dvema zgodovinskima krajema: Gorenjemu in Dolenjemu Logatcu. Izgleda, da se je zgodovina pričela pred pičlimi petdesetimi leti. Mar ne bi bilo lepše za uho, pisavo, iz-govarjavo in tudi za iskanje na zemljevidu ponovno poimenovati krajevni skupnosti po tistem, kar v resnici sta (Gorenji in Dolenji Logatec), mesto samo pa naj bo Logatec. Pogovarjal sem se z občani (prebivalci ali - če hočete - s krajani) in se vsi strinjajo z uporabo (pisanjem) LOGATČAN! Upoštevanja vredno, kali?! Podobno mislim za poimenovanje krajevnih skupnosti Če že hoče kdo spremeniti ime kraja, mora to napraviti z REFERENDUMOM (vsaj tako predvidevajo določila republiške in zvezne ustave). Upajmo, da se še ni rodil v NAŠI DEŽELI Vuk Stefanović in »poslovenil« Logatčana v Logačana, kar bi bilo enako, če bi besedo FUTKA (ki je v idrijsko-tolminskem narečju nekaj popolnoma vsakdanjega) razlagal kot koruzni duš ali turšna župa, a je v resnici stari, dobri KORUZNI MOČNIK. Janez Škrlj Prenapolnjena učilnica Zelo zgovoren je pogled v učilnico logaškega Radio kluba, kjer J' Juniju potekal Šestdnevni začetni tečaj računalništva. Tečaj je v dveh skupinah obiskovalo skupno 34 tečajnikov, kar do" zuje, da je za tovrstna izobraževanja v Logatcu veliko zanimanja, " med najmlajšimi kot tudi med malo manj mladimi Foto in tekst: S. Alf' i Ustanovitev Logatcu OF v P'ed II. svetovno vojno sta v Lo-9atcu delovali dve precej močni po-''ttftni stranki, in to Jugoslovanska demokratska stranka (JDS - Sokoli) 11 Slovenska ljudska stranka (SLS -0rli) Večina Logačanov je bila v eni ali drugi stranki in na ta način razdeljena v dva tabora, ki sta si bila moč-n° nasprotna. Ta politična in nazorska opredeli-ev ter pripadnost enemu ali druge-mu taboru je imela odločujoč vpliv na Logačane v času okupacije naše đ°movine, ko se je bilo potrebno °d|očiti za boj proti okupatorju. Pred vojno je bilo v Logatcu tudi nekaj članov drugih političnih strank, Pa nikoli niso razvile večje politične aktivnosti in so zato imele maj nen vpliv. Pehaček je na sestanku predlagal da se vpraša Franja Lubeja (pred vojno vodilni član Sokola v Sloveniji), kaj morajo napraviti. Lubeju je napisal pismo, ki ga je v Ljubljano odnesel Ludvik Jančar in prinesel tudi odgovor. Ko so voditelji Sokola imeli sestanek pri Žitkotovih, sta pred hišo stražili Majda Jančar in Elca Žitko-Vilar. Po navodilih iz Ljubljane so se voditelji logaškega sokolskega društva zbrali v juliju in avgustu na sestanku v hiši Marije Tollazzi, danes Tržaška 32. Sestanku je prisostvoval tudi Franjo Lubej, član izvršnega odbora OF, v katerem je zastopal demokratsko krilo Sokolov. Za sestanek je bila predlagana hiša Marije Tollazzi, ker sta bili v hiši \ h'*l Marije Tollazzi so voditelji u*tva imeli v poletnih mesecih vem8 V prvin mesecih okupacije so dra|telji prepovedanega sokolskega (|iustva v Dol. Logatcu začeli načrpa0 ln organizirano delati. Domoljubni *avest jim je govorila, da s kapi-iaaciio vojske Kraljevine Jugoslavi 16 in 7 r,l________ • j« in 2 okuPacije domovine še ni vse se a zmeraj izgubljeno. Svoj prvi & ^ M6k so imeli v hiši Staneta Žit- ' l\Q i. »IIOH V mi.i ..miiii.iii L. 11 l»* drej sestanku so bili prisotni: An-pJ pabnik, Ludvik Jančar, Rado r«1 friara'ek' Stane Podrekar, Jože Vid-' Stane Žitko in mogoče še kdo in člani prepovedanega sokolskega 1941. leta ilegalne sestanke trgovina in gostilna. Prihod v hišo in odhod, zato ne bi bil sumljiv Nalogo, da govori z lastnico hiše, je dobil Ciril Lenarčič, brat Marije Tollazzi. Lastnica je privolila in predlagala, da je sestanek v prvem nadstropju, v otroški sobi. Za zagotovitev varnosti na tem pripravljalnem sestanku je bil zadolžen Stanko Andolšek, svak Marije Tollazzi Andolšek je bil pred vojno učitelj v vasi Črna pri Kamniku na Gorenjskem. Ker se je bal, da ga bodo Nemci internirali v Srbijo, je v juliju 1941. leta z ženo Betko, pobegnil iz Črne v Logatec in se nastanil v hiši Marije Tollazzi. Na dan sestanka je mene in Bojana stric Stanko poslal pred hišo z nalogo, da ga prideva takoj obvestit, če bi se pripeljali italijanski vojaki s kamionom in začeli obkoljevati našo hišo. Rekel nama je, da bo stal na vrhu stopnic prvega nadstropja Tja naj ga pride eden od naju obvestit o nevarnosti, drugi pa naj ostane pred hišo. Zakaj vse to, nama ni povedal, a midva ga nisva hotela vprašati. Z Bojanom sva odšla pred hišo, kjer sva se dogovorila, da bo v primeru nevarnosti obvestil strica, jaz pa bom ostal pred hišo. Nekaj časa sva stala pri glavnih vratih in se med seboj o nečem prav živahno pogovarjala. Ko pa se je začela spuščati noč, - sestanek je bil bolj pozno popoldan - naju je začelo skrbeti, da najina prisotnost pred hišo ne bi komu postala sumljiva. Na to naju je nevede opozoril starejši vaščan s Čevice. Ko je šel iz gostilne, naju je vprašal: »Zakaj pa vidva še kar stojita pred vrati?« Spomnil se je, da naju je videl že pred slabo uro, ko je prišel v našo gostilno. Ne spominjam se več, kaj sva mu odgovorila. Bila pa sva mu hvaležna, kajti to je naju opozorilo, da morava »menjati« stražarsko mesto. Ko se je spustila noč, sva odšla do zidane železne ograje pred poslopjem, v katerem so kleti in drvarnice. V vrtu je rasel rdeč divji kostanj, trta in drugo. Zdaj tega vrta in ograje ni več, na tistem mestu je majhno parkirišče. Tu sva bila skrita pred ljudmi, ki so prihajali in odhajali iz trgovine in gostilne. Ko je bil sestanek končan, nama je stric prišel povedat, da je najina naloga končana in da lahko greva v hišo. Rekel je še: »Danes zvečer je bil v vajini sobi pomemben zgodovinski sestanek. O tem nikomur niti besede« Takrat sva bila stara petnajst let. Člani vodstva Sokola so po sestanku takoj začeli izpolnjevati prevzete naloge. Članom prepovedanega sokolskega društva v Dolenjem Logatcu so razlagali program OF in pomen priprav za organizirani boj proti italijanskemu okupatorju. Razlagali so, da se ruske armade namerno umikajo v notranjost svoje države, da bi na ta način Nemce čim bolj izčrpali. Ko bosta nastopila zima in mraz, bo armada začela veliko ofenzivo in do pomladi bo vojne prav gotovo konec. Na ta način so pri ljudeh dvigali moralo za boj proti okupatorju. Najbolj zavedni člani Sokola, so takoj pokazali svojo pripravljenost, da se vključijo v organizirano ilegalno delo OF. Zato je odbor OF organiziral sestanek vseh članov, ki so potrdili, da so pripravljeni sodelovati z OF. Sestanek je bil po vsej verjetnosti v juliju ali avgustu v gostilni Marije Tollazzi, in to v posebni gostilniški sobi - levo od nekdanje kuhinje. Na sestanku, katerega je vodil Rado Pehaček, so prisostvovali: Stane Andolšek, Andrej Babnik, Lov-ro Grom, Ludvik Jančar, Pavla Jeri- na, Remigij Jerman, Ciril Lenarčič, Francka Meze, Jože Mihevc, Stane Podrekar, Edo, Fani in Jože Vidmar, Stane Žitko in še drugi. Sodelovalo je okoli 25 ljudi. Na sestanku je bil sprejet sklep, da se vsi člani Sokola v Dolenjem Logatcu vključijo v OF. Sprejet je bil tudi sklep, da se za OF pridobivajo tudi člani drugih strank v Logatcu. Kmalu po sestanku so člani OF začeli obiskovati sorodnike in prijatelje, katerim so razlagali pomen organiziranja OF v Logatcu. Zbirali so denarno pomoč, orožje, municijo, oblačila in sanitetni material. Zaceli so dobivati »Slovenski poročevalec« in plačevati članarino. Rezultat organiziranega dela OF v Logatcu, je bil odhod prvih prostovoljcev v partizane že v pozni jeseni 1941. leta in masovni odhod mladine v enote NOV in POS v septembru 1943 leta, po kapitulaciji Italije. Mitja Tollazzi Koga moti cvetje? Jutranji hlad je zadnjo nedeljo v juliju zvabil iz postelje marsikoga, saj smo v tistih dneh preživljali res pasje dni in se je ohladiti dalo le zgodaj zjutraj in pozno zvečer Lepa je bila podoba prihajajočega dneva A pogled je zastal na s cvetjem posuti cesti, odlomljenem mladem drevescu na zelenici in poteptanem cvetočem grmičju. Mnogi, ki so zjutraj hodili po cesti Jačka, so zmajevali z glavami, se jezili ali samo tiho opazovali podobo. Res je, življenje nam v teh časih ni posuto z rožicami in mogoče se je ponoči kdo domislil, da bi metaforo spremenil v realnost in vsaj za trenutek videl, kako to izgleda Mogoče je kdo želel, da bi bila okolica njegove hiše lepša kot druge (v tistem času je potekalo ocenjevanje ocvetličenja hiš), pa si je na ta račun privoščil šalo! Tistih mogoče je najbrže še veliko. Noben od njih pa ne more biti opravičilo za huligansko in objestno početje. Kajti samo tako lahko temu rečemo. Ni še dolgo tega, ko so neznani storilci prevrnili avtomobil pred starim vrtcem, pa smo že bili priča novemu huliganskomu početju Koga le je motilo drobno, neubogljivo drevesce, pisani cvetovi, ki jih je gospodinja z veliko mero ljubezni vzgojila, zalivala in se veselila njihove lepe rasti! Storilec (storilci) se zaenkrat znaša nad nemočnimi rastlinami in tako kaže svojo človeško »moč« Vsaj misli tako. Kajti normalni, zreli ljudje pravijo temu SLABOT-NOST Kaj bo, ko bodo nočni »podvigi« postali drznejši? B. N. Lo&aAke novice Prijetno srečanje upokojencev KLI Logatec Tudi letos je sindikalna organizacija priredila izlet za upokojence KLI-ja. 7. junija smo se zbrali v novi kuhinji toplih obrokov, kjer so nas prisrčno sprejeli. Mladina je pripravila kratek kulturni program Logaški oktet nam je zapel nekaj lepih pesmi, direktor DO pa je imel pozdravni nagovor ter nas seznanil tudi s sedanjim gospodarskim stanjem KLI. Marljive kuharice so nam ob pomoči mladincev ponudile »sredstvo za ogrevanje« in razdelile »popotnice«, da ne bi kdo že na začetku omagal. V štirih avtobusih smo nato krenili proti Savinjski dolini. Med potjo smo smo se ustavili tudi na Trojanah, kjer smo se okrepčali in odžejali. Pot nas je nato vodila do rimskega grobišča v Šempetru v Savinjski dolini. Nedaleč od tam je tudi kraška jama Pekel. Obe zanimivosti smo si »korajž-no« ogledali prav vsi. V Libojah smo se ustavili v trgovini s keramičnimi izdelki. Seveda smo imele tam predvsem ženske veliko skrbi z izbiranjem raznih keramičnih izdelkov - skodelic, krožnikov, vaz ... Nekaj jih je sicer že tam ali pa kasneje spremenilo svojo prvotno obliko. Toda nič zato! Saj črepinje vendar prinašajo srečo, mar ne? Nova razglednica že v prodaji V zadnji številki Logaških novic smo poročali o poživitvi dela Turističnega društva Logatec. Da društvo živi, kažejo nekatere akcije, ki so jih izpeljali člani Tako je konec julija potekala akcija ocenjevanja najlepše ocvetličenih hiš. Nagrajenci bodo prejeli diplome. Turistično društvo namerava v jesenskem času organizirati nekaj izletov. O tem vas bomo natančneje še obvestili. Julija je izšla v nakladi 9200 izvodov nova razglednica Logatca. Skrajni čas je že bil, saj je stara razglednica zelo nerealno prikazovala sedanjost kraja. Razglednico prodajajo v motelu Lom, pri Krpanu in v vseh prodajalnah Novo vodstvo, ki ga sestavljajo Dušan Dobnik. Jože Gostiša in Cilka Mihevc, čaka še veliko nalog Predvsem želijo povezati nosilce gostinske in turistične dejavnosti, v poletni sezoni želijo pripraviti kakšno zanimivo družabno prireditev in še veliko drugega je v načrtih oživljenega turističnega društva. Njihova največja želja pa je, da bi dobili svoje prostore. O možnosti, da bi dobili prostor v Krpanu, kjer je nekoč že bila turistična pisarna, se zdaj pogovarjajo s predstavniki TOZD Gostinstvo. B. N. V Dobrni smo imeli kosilo, nato pa prosto za sprehode po zdraviliškem parku. Škoda, da ni bilo dovolj časa za kopanje, nekaj najbolj hrabrih pa se tudi temu ni odreklo. Večina se je raje hladila na svežem zraku. K dobri volji so vseskozi spodbujali neutrudna harmonikarja, mladina pa tudi izletniki sami. Še dež, ki je ta dan neusmiljeno padal, nam je med postanki prizanašal in, kakor po naročilu, takrat prenehal. Zadovoljni smo se proti večeru srečno vrnili domov, saj smo spremenili enolični vsakdanjik. Marsikdo je vsaj za nekaj časa pozabil na težave, s katerimi se nenehno srečuje Celotnemu kolektivu KLI in organizatorjem izleta se zahvaljujemo, ker so nam omogočili, da smo spet preživeli lep dan, saj smo se srečali nekdanji sodelavci, prijatelji, s katerimi smo obujali spomine, se pogovarjali o sedanjih dogodkih, zapeli, se nasmejali in se na koncu prijateljsko razšli v upanju, da se še večkrat srečamo. Tatjana v imenu vseh Čuvajmo lepote naših planin! Nekoč je bilo v naših planinah dosti več cvetlic Danes so tam samo še ostanki nekdanjega cvetnega bogastva. Nerazsodni ljudje so cvetje leto za letom trgali, celo ruvali in ga tako na mnogih planinah močno razredčili, ponekod pa popolnoma iztrebili. Zdaj je planinsko cvetje z zakonom zaščiteno. Lahkomiselna je trditev, da pri tolikem številu cvetlic »tri cvetke« sploh ne pomenijo nič. Tako je bilo uničenih že na milijone rastlin. Pomislimo, kako kmalu bi izginil okras naših planinskih trat in livad, če bi vsak tujec in domačin, vsak turist, izletnik in šolar odtrgal samo tri cvetlice, ki jih po nekaj dneh tako vrže med smeti, če tega ne stori že na poti domov. Pa vendar ne bomo tudi mi uničevali zadnjih ostankov naše planinske flore?! Varujmo planinske cvetlice! Ne trgajmo jih, pustimo, da rastejo in cvetijo tudi za druge, ki pridejo po isti stezi za nami. Ne begajmo z vpitjem živali, ki jih srečujemo v planinah. Ne prožimo kamenja, ker s tem ogrožamo življenje ljudi in živali! Ne kvarimo dreves in sten s svojimi podpisi, s puščicami in srčki! Ne kadimo in ne kurimo v gozdu! Gozdni požari uničijo v nekaj urah za milijone dinarjev ljudskega premoženja Za PD Logatec: Janez Čanžek Za mlade je to pretežko »!{( D« kov t* Se vse Od Med tistimi, ki so Pečkajevim s Kale pomagali pri obnavljanju hiše, ki jo je skoraj docela uničil požar, sta bila tudi starejša moža: Anton Gantar in Franc Podobnik. Že več kot šestdeset let tešeta. V šali pravita, da sta stara 160 let. Kljub temu pa je tovariš Gantar s svojimi osemdesetimi leti samo letos stesal 6 ostrešij. Oba sta zdrava in pri močeh. Res ne več tako, kot sta bila včasih, ko sta na dan stesala po štiri 14-metrske trame. Danes, pri osemdesetih, stešeta sak po dva. »Okoli zdravnikov pa tudi ne hodiva,« pravita veselo. Tesanja sta se naučila doma. Tovariš Podobnik se je učil od očeta, tovariša Gantarja pa je učil Tršarjev Janez. Težko je to delo, zato nikoli ni bilo veliko tistih, ki bi se hoteli tesanja naučiti od njiju. »To ni za mlade, je preveč težko«, je v pogovoru dejal tovariš Gantar. »Kolikor jaz vem, smo v Gornjem Logatcu samo trije,« pravi tovariš Podobnik. Dela imata dovolj. Vseh naroČi' niti ne zmoreta, zato morata kd*l tudi koga zavrniti. Povedala sta mi, da je danes lah' ko živeti in da si nista nikoli pred' stavljala, da bo njuna starost tak" lepa. Dve vojni sta preživela in velik" stvari doživela »Pri mnogih ljudeh sva delala. Pri revnih in bogatih, ampak revni ti zmeraj več nudi. Je V tako« pravita. Vprašam ju, koliko ostrešij sta n*' redila. »Kar za veliko mesto bi i'" bilo dovolj,« sta ugotovila. Za »likof« jima je gospodinja P'[ nesla pijače. »Veste, plankače ne i* več vihtel, če ne bi spil kakšen koz9' rec vina«, je povedal tovariš Podoh' nik. Tovariš Gantar pa ga je dopolni' »Preveč ga pa tudi ne smeš piti, si potem delo obstane!« Še fotografirali smo se, moža sf pospravila orodje in odšla, saj sf delo pri Pečkajevih končala Srečno in še na mnoga leta! B. N' L Otir dar Ner ena logi kiirt lv;ir R naj 0B| i h 2. F 11 3.1; D* I.J * F 3. F Krajanov pa ni bilo Dne 8. 6. 1985 smo nadaljevali lokalno MDA na Martinj hribu Žal moram sporočiti, da se ta drugi del ni nič kaj razlikoval od prvega Bil" nas je 15, skupaj z vojaki V.P. 9983 iz Logatca Začeli smo ob 7. uri Hud d©^[ pa nas je pri delu prekinil med 8. in 9 uro, a odgnal nas ni Torej je bila voM prisotnih precejšnja, da pomagajo krajanom Martinj hriba A teh od nikjel Kje ste? Mar vam ni do javne razsvetljave? No, sodeč po nekaterih pripoj mbah, jim res ni. Bilo nas je malo, a imeli smo občutek, kot da smo na sil«l prišli med njih in jim »orali« zemljo. Mar ni dovolj zgovorna izjava krajanfl »Če sem 20 let hodil po temi, bom pa še naprej!« Kakšni so ti ljudje? To *i večkrat sprašujem in jih prosim za odgovor. Pa ne samo meni, mnogim dN>| gim tudi, kajti ni jih malo, ki jih to zanima. Ali je kdo pomislil, kako so se počutili pripadniki JLA, ki so delali, pa zM gotovo nihče od njih tu ne bo nikoli več hodil, tisti, ki tu živijo in bodo živaj pa se niso niti prikazali, kaj šele, da bi pomagali. Da ne bo krivice, morai objaviti in se ob tem tudi javno zahvaliti v imenu mladih in vojakov dvertij krajanoma, ki sta nas postregla s kavo, sokom in kolači pa tudi rekla nek* prijaznih besed To sta tov Cilka Mihevc (predsednica vaškega odbora Mar' tinj hrib) in tov. Drago Verbič Obema se res iskreno zahvaljujemo Ta dan nas je obiskal tudi tov. Viktor Šen, predsednik OK ZK Logatec N bil zadovoljen s številom mladih, česar smo se zavedali že prej. Vprašal r po štipendistih, saj jih je med mladimi precej. Z odgovorom, da jih ni na akcir ni bil zadovoljen. Ko pa smo ga vprašali za predlog, kako bi jih privabili, i' menil, da bi morali čutiti dolžnost in priti pomagat. Zdaj pa jaz sprašujem, m ni v naši humani družbi dolžnost vseh, ne samo mladih in štipendistov, da P° magamo sočloveku? Res pa je, da bomo pomagali, ne pa podpirali nedel" Pomagali, tako mladi kakor malo starejši in tudi štipendisti. Vodja centra za MDA Pfl OK ZSMS Logatec Renato Veb«r I togasfce Novice Proizvodno tekmovanje gozdnih delavcev Vsako leto, letos že štirinajstič za-Itored, pomerijo svoje moči tudi 9°zdarji Gozdnega gospodarstva i zbijana na proizvodnem tekmova-nl" gozdnih delavcev, , letošnje gozdarsko tekmovanje Je bilo 8. junija v parku gradu Ponore v organizaciji TOZD Litija. Pokrilo se je 41 sekačev in 9 vozni- . 0v kamionov. Tekmovanja se, žal, e vedno ne udeležujejo delavci iz *Seh TO, združenih v GG Ljubljana. | d skupaj 13, je sodelovalo le 8 temeljnih organizacij. logaški tekmovalci so se dobro il Rezali, saj je I. ekipa TOZD Goz->j ^arstvo Logatec (Krmavnar, Mesec, erngar) zasedla prvo mesto med ,. ^istimi ekipami, medtem koje bila ]. t°9aška II. ekipa četrta. Med vozniki ionov je bil najboljši Logačan kam Iva, n Lampe, Andrej Facja pa je do-"°9el tretji rezultat. Rezultati sekačev posamezno v ^slednjih disciplinah: JAČANJE LISTA !van žust, TOK Zasavje ,' Franc Krmavnar, TOZD Logatec Brane Groznik, TOK Zasavje ^EŽAGOVANJE S KOMBINIRANIM JEZOM ' Štefan Ravnikar, TOZD Vrhnika j Franc Petrič, TOZD Litija lvan Likovič, TOZD Škofljica ITIVNO PREŽAGOVANJE JEFIN, j J°že Mesec j Prane Krmavnar Franc Nemgar (vsi TOZD Logatec) ZASEK Z MOTORNO ŽAGO 1. Franc Krmavnar 2. Franc Nemgar 3. Luka Tutič (vsi TOZD Logatec) PODIRANJE NA BALON 1. Janez Šušteršič, TOK Škofljica 2. Ivo Grgič 3. Franc Nemgar (oba TOZD Loga tec) KLEŠČENJE VEJ 1. Štefan Ravnikar, TOZD Vrhnika 2. Marjan Povše, TOZD Litija 3. Ivan Žust, TOK Zasavje PRECIZNO PREŽAGOVANJE HLODA NA PODLAGI 1 Jože Mesec, TOZD Logatec 2. Janez Miklavčič, TOK Škofljica 3. Ivan Žust, TOK Zasavje Naši najboljši tekmovalci so se udeležili tudi republiškega tekmovanja gozdnih delavcev sekačev in voznikov kamionov, ki je bilo 15 junija 1985 v Lipici. Med 15. ekipami so sekači GG Ljubljana zasedli šesto mesto, vozniki pa so bili med trinajstimi ekipami tretji. Izmed vseh se je najbolje odrezal Ivan Lampe, kije na republiškem tekmovanju voznikov kamionov dosegel odlično drugo mesto. Voznik Lampe pa se je izjemno izkazal tudi zunaj gozda - pri odstranjevanju posledic požara Leskovče-vega gospodarskega poslopja. Z nakladalno napravo je dvigal svojega sodelavca sekača Jožeta Mesca, ki je z motorno žago razžagoval goreče ostrešje, da ga je voznik lahko naložil na kamion ter odpeljal s pogorišča. TOZD Gozdarstvo Logatec bo pri- hodnje leto prireditelj izbirnega tekmovanja gozdnih delavcev GG Ljubljana, ki bo predvidoma v mesecu juniju na Ravniku, na jasi ob gozdarski koči na Velikem vrhu. Zvona Voznik kamiona pri postavljanju piramide. Z nekoliko več sreče v tej disciplini, bi Ivan Lampe (drugi z desne) lahko dosegel 1. mesto na republiškem tekmovanju. Zadnji kos, katerega voznik pravkar postavlja, se mu Je skotalil na tla in postopek je moral ponoviti. Foto: Rudi Roje S poti po Dolenjski j ;g '"e Jože Mesec sprejema čestitke za 1. mesto pri defInitivnem prešanju in preciznem prežagovanju hloda na podlagi , Foto Rudi Roje Bilo je hladno sobotno jutro sredi junija, ko smo se člani Kluba zdravljenih alkoholikov s svojci odpravili izpred Krpana na celodnevni izlet po naši lepi Dolenjski. Pot nas je peljala proti Uncu, nato čez Cerknico, kjer smo v daljavi videli Cerkniško jezero in izvedeli, da je bilo to kraško čudo omenjeno že v Valvasorjevih delih Kmalu zatem smo pozdravili Ribnico in njeno suho robo Tudi o tem kraju smo slišali precej zanimivosti. Posebej zanimiv je bil ogled Šeš-kovega doma v Kočevju, kjer smo se ustavili, da bi se nekoliko odpočili. Josip Šešek je bil med najvidnejšimi organizatorji vstaje in proglašen za narodnega heroja. Ogledali smo si tudi muzejsko zbirko iz srednjega veka; tu hranijo tudi nekaj listin kočevskih Nemcev, ki so bili tod poseljeni (Kočevarji). Od požara na Kočevskem gradu je ostalo tudi nekaj sulic in nekaj pohištva. Hranijo tudi mašni plašč, narejen iz plašča turškega vojskovodje, ki je bil ujet v eni izmed zadnjih bitk na Kočevskem. Plašč ima neprecenljivo vrednost, saj je vezen z zlatimi in srebrnimi nitkami. Ogledali smo si še razstavo oz. zbirko orožja, listin, fotografij in drugih dokumentov, ki prikazujejo Kočevje ter okolico med NOB. Od 1. do 3. oktobra 1943 je zasedal v znameniti Šeškovi dvorani zbor odposlancev slovenskega naroda. Dvorana kočevskega zbora je pod spomeniškim varstvom, zato je ohranila pr- votni videz. Na stenah so še vidni sledovi strelov navdušenih udeležencev. Dalje smo se odpeljali na ogled »BAZE 20« v Kočevskem Rogu. Prvo barako so postavili aprila 1943, do jeseni pa jih je bilo že 13; julija 1944 pa je nastalo že celo naselje 26 barak. V teh barakah je bilo vodstvo NOB Slovenije pa člani CK KPS, člani izvršnega odbora OF, propagandni oddelek itd Imeli pa so še kuhinjo, shrambo, električno centralo, radio-telegrafsko postajo, ki je bila povezana s CK KP Slovenije ter Jugoslavije in z vodstvom kominterne Pot smo nadaljevali po Suhi krajini do Dolenjskih Toplic, kjer smo imeli kosilo v tamkajšnji restavraciji. Tu smo dlje postali, nekateri so se sprehajali, drugi so se kopali v bazenih. Voda s 36 - 38' C je bogata s CO: ter kalcijem in je priporočljiva za zdravljenje revmatičnih obolenj in še nekaterih drugih bolezni. Popoldne smo si ogledali še rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi in znameniti samostan v Stični Kar je lepega, hitro mine; tako smo morali odriniti proti domu Lahko rečemo, da je bil izlet zelo prijeten in uspešen za medsebojno zbliževanje. Ob tej priložnosti se člani kluba zahvaljujemo vsem, ki so ka-karkoli prispevali k temu, da nam je bil izlet omogočen. Spomini in zgodbe RANO JUTRO - ZLATO JUTRO Škrjanček poje žvrgoli in tebe kmetic gor budi: »Le vstani in pa pojd' kosit, ker se že dela svit!« Zjutraj ob 3. uri, ko je napočil ta mali dan, nas je trkanje s koso prebudilo. Lepo vreme nas je spravilo v dobro voljo, tako da smo bili kmalu pripravljeni za odhod. Zbralo se nas je 7 koscev, poleg mene, strica in hlapca še soseda Martin in Žan, stric Francelj ter Rajko, ki je rad hodil kosit po senožetih. Včasih ni bilo navade zjutraj točiti žganja koscem, Martin in Rajko pa sta se priliznila gospodarju, da je vsakemu natočil šilce. Martin je trdil, da je to žegen, ki te varuje pred nesrečo ves dan, Rajko pa je dejal, da ga je zjutraj dobro spiti en glažek, čez dan pa kadar prideš do njega. da smo do opoldne popili vso s seboj prineseno vodo. Ko se je rosa osušila, se je na kosi pričel nabirati cvetni prah, vrh imenovan, ki ovira brušenje. Kose so postale tudi debele, zato smo šli počasi eden za drugim klepat. Trava na suhih bregovih se je pod koso kar priklanjala. Dekla Francka in Julči sta razme-šali redovje ter grabili iz sence. Kmalu po dvanajsti uri so ženske v dveh jerbasih prinesle Južino, ki jo je pripravila gospodinja Marjana, znana kot dobra kuharica. Upoštevala je staro pravilo: Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže. Utrujeni smo polegli okrog polne sklede dobre kisle repe, sledila je skleda ješp-renja z velikimi kosi kuhanega suhega svinjskega mesa. V tretji skledi pa so bile na vodi kuhane suhe hruš- Kosci - tekmovalci na Tratah - Žibrše v I. 1960 Razen kose je vsak nosil s seboj še nekaj drugega orodja: klepiše, grablje, putrih, banko z vodo in še kaj. Šli smo po stezi mimo Mihca, kjer je hlapec Janez iz nagajivosti poklical deklo. Ko smo šli po Uplat, je dejal Martin: »Glejte, kako je pajek prepredel grmovje, še bo vreme« Sosed Žan mu je pritrdil, ker ga ni trgalo v nogi, ki mu jo je zdrobilo v ameriškem rudniku. V ROSI BISTRI ŽE KOSIMO TRAVCO INO ROŽICE . Okrog štirih smo bili na mestu Hlapec Janez je zavriskal iz vsega grla jaz za njim, iz sosednjih senože-ti pa so nam kosci že odgovarjali Kositi smo začeli v Velikem žlebu, kjer se je nagalalo 3 voze sena. Top-larco je zakosil gospodar, dober, vendar previden kosec, za njim pa smo zakosili vsi ostali. Žleb, ki je dolg čez 150 m, smo obrkožili dvakrat, ko so ženske že prinesle kosilo (zajtrk). Kosci smo polegli na tla okrog polne sklede izvrstno pripravljenega kislega zelja z močnimi ocvirki, zelju je sledila skleda turških (koruznih) žgancev povsem tem pa še skodela mleka ali mlečne kave. Ker se je rosa sušila, po kosilu ni bilo počitka Sredi dopoldneva je pritisnila vročina in z njo žeja, tako ke in nekaj fižola. Vsak je dobil še kos potice in kozarec, dva mošta ali vina. Po južini je bila za kosce dobra ura počitka in čas za klepanje kos Grabljice pa so šle takoj na delo, ker je bilo treba grabiti iz sence, da se je seno sušilo. Grabljicam v pomoč smo šli Martin ter Janez in jaz, ki sva komaj čakala ženske druščine. Ženske so grabile skupaj, z Janezom sva pa spravljala v zagrabke. Martin je kakšno zaokrožil, da je bilo vese- lo. Janez, ki je bil tri leta starejši od mene, je kar naprej nagajal dekletom, posebno je imel na piki deklo Francko, ki je bila močno in živahno dekle, le 6-7 let starejša od njega. Neža se je držala Martina, s katerim sta jih razdirala o tem, kako so se včasih valjali ob košnji. Ko je Francka to slišala, je ročno spodnesla Janeza, ga krepko objela in že sta se kotalila v dolino. Še preden sta se pobrala, je Martin nepričakovano pograbil Nežo, ki se je na široko smejala in gledala v dolino in že sta se prevračala po bregu. Jaz nisem kaj takega še nikoli videl, saj sem bil še premlad, poskusiti se pa tudi nisem upal. No, v tretje gre rado. Sam nisem vedel, kdaj me je od zadaj spodnesla Julči, me krepko stisnila in že sva se obračala po dišečem senu. Čeprav sva bila letnika, je bila ona bolj razvita od mene in mi je valjanje z njo kar prijalo. Neža je nekaj stokala, ker je zadela v nek štor pod senom, ostali pa smo to tekmovanje dobro prestali Opazovalci so ocenili, da sva z Julči dosegla najboljši čas. Ker smo bili preglasni, so prišli kosci pogledat, kaj zganjamo. Ko se je sonce, nagnilo, nas je poklicala dekla, naj pojemo ostanke od kosila-južine, potem smo šli delat lojnice (kopice). Neža me je troš-tala, naj napravim lepe lojnice, ker bom le tako dobil lepo ženo. Ob sončnem zahodu smo vsi skupaj krenili proti domu. Ženske so zapele: Glejte že sonce zahaja Mati zakliče pridne deklice ..., Al me boš kaj rada imela ..... Sinoči sem na vasi bil ... in še katero drugo. Moški smo jim pomagali in kaj kmalu smo bili doma. Posedli smo okrog mize, na kateri je bila malica: dve veliki skledi kislega mleka in kos kruha, pečenega iz pšenične moke, mlete na bel kamen. Čez čas je bila večerja: solata s krompirjem, zabeljena z ocvirkovo mastjo ter še skleda turšnega močnika z mlekom. SPRAVLJANJE SENA Drugi dan smo vstali že ob 5. uri. Joj, kako bi še spal. Gospodar in hlapec sta pripravljala vozove za prevoz sena. Kar štirje so morali biti, zato si je enega sposodil pri sosedu. Voz je bil dolg 5 do 6 metrov, daljši ko je bil, varnejša vožnja je bila z njim. Po kosilu, še pred šesto uro, smo se naložili na voze, na katerih je bilo orodje - grablje, senene vile, drogovi, kramp in lopata - ter se 'e pamet jI bo treba posoliti. Jan. Ce'v^ez kmečkega zelja, repe, žgan A se bistveno ni razlikovala, Hi koruznih ali ajdovih, fižola, ješp-in suhega mesa ter še česa ZAHVALA °b boleči In nenadomest-'Jivl izgubi našega drage-9a moža, očeta, starega °četa in dedka KARLA VERBIČA, st. Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanem, ki so ga spremili na *adnjl poti, mu darovali toliko lepega cvetja ter 'lazili ustna in pismena 8°žalja. Hvala za lepe po-s|oviine besede tov. Čer-n^tu, pevcem za ubrano Petje ter g. župniku za opaljeni obred. Še posebno pa se zahvaljujemo dr. Skvarči za nego in skrb v *7*su pokojnikove bolezni, i vala vsem, ki ste ga ime-' radi in ga boste ohranili v '«pem spominu. Vsi njegovi boljšega ni šlo. Zelo so bili cenjeni tudi kuhani štruklji, še bolj pa pečeni, politi z vinom in potreseni s sladkorjem. Nekaj razlik je le bilo opaziti. Na Logaškem so gospodinje v glavnem belile s cvrto mastjo, bolj v hribih pa s prekajeno slanino, »špeh iz boha«. V koruzni močnik so na Logaškem gospodinje vlile sladko mleko, v hribih pa kislega. Če je bila ugodna sadna letina ni manjkalo kuhanih suhih hrušk ali krhljev, kar je vsem delavcem zelo godilo PIJAČA je bila v glavnem voda in se je za vsako senožet vedelo, iz katerega studenca je voda boljša. Če je bila sadna letina dobra, mošta ni manjkalo. Ob zaključku prve košnje je bila običajno povsod boljša večerja in vino, za razpoloženje pa včasih tudi harmonika in ples. Ivan Černe ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega moža in dobega očeta JANEZA KRIŽAJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje In ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje, tov. Ivanu Černetu za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala kolektivoma KLI Logatec in Valkar-ton za poklonjeno cvetje, Pihalnemu orkestru Logatec pa za ganljive žalos-tinke. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Krlžajevi ZAHVALA Ob boleči izgubi TEREZIJE MATIČIČ iz Laz 24 pri Planini, se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč In darovano cvetje ter izrečeno so-žalje. Posebno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma za pomoč med boleznijo. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred ter predsedniku KS Laze za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: J. Stanovnik: Svet v dolgovih in Mednarodni monetarni sklad L. Šprohar: Proti življenju za zaveso Junaška Ljubljana 1941-1945 P. Brajša: Se da živeti v dvoje? Slovenska misel Drevo življenja F. Veber: Estetika J. Ortega: Upor množic G. Boffa: Fenomen Stalin N. Nenadič: Soja J. Rugelj: Zmagovita pot LEPOSLOVJE: I. Zorman: Portret revolucionarja Malusa A. Slodnjak: Pohojeni obraz F. Lipuš. Jalov pelin V. Kavčič: Zapisnik S. Petelin: Enainštirideseta divizija M. Mihelič: Ure mojih dni R. Forjanič: Tereza M. Rožanec: Sentimentalni časi D. Rgpel: Povabljeni pozabljeni J. Vandot: Daleč od Prisanka F. Lubej: Za sokolskim praporom J. Vipotnik: Soncu naproti Z. Vokač: Marpurgi F. Rudolf: Srečne zvezde prašičev H. Wouk: Vojna in spomini 1-3 J. Lee: Trinajsta ura S. Sheldon: Krvna zveza A. Moravia: Melanholija ali 1934 E. Hemingway: Med levom in vojno T. Breton: Softvvar-mehka vojna I. Levin: Fantje iz Brazilije N. Cato: Vse reke tečejo 1-2 V. Holt: Srhljivi pesek R. Ellison: Nevidni človek 1-2 L. Rhinehart: Mož na kocki F. Marceau: Zanos srca K. Houba: Vrtoglavica R. Deforges: Modri bicikl KNJIGE ZA OTROKE: Slovenske basni in živalske pravljice N. Grafenauer: Malčkipalčki P. Kavelar: Smolček J. Stritar: Pod lipo L. Mrzel: Upornik S. Pregl: Geniji v dolgih hlačah J. Kajzer: Mimo dnevnega načrta M. Batič: Pionirski koledar A. Lindgren: Ronja, razbojniška hči Kje stanuješ, mala šola O. VVilde: Sebični velikan Mrliški prevozi in uporaba mrliške veže Letos poleti je Gradnik Logatec z združenimi sredstvi logaškega gospodarstva kupil vozilo za prevoze pokojnikov. + Prevoz pokojnika je moč naročiti pri Gradniku Logatec, Tržaška c. 27, tel. 741-292 oz. neposredno pri upravljavcu pokopališča in mrliške veže Andreju Jerinl, Logatec, Gregorčičeva 7. Prevozne storitve veljajo 40.- din za prevoženi kilometer In 2.100.- din za delovno uro, za čakalno uro 60 % delovne ure ter za pomoč pri prevozu 620.- din. Uporabo mrliške veže je moč naročiti na enak način kot prevoz pokojnika. Uporabnina mrliške veže velja 3.000.- din, za ureditev mrliškega odra In namestitev pokojnika pa se naročniku obračuna porabljeni čas po veljavni ceni delovne ure. Gradnik Logatec Vsako leto ob občinskem prazniku skupščina občine razpiše natečaj za najboljše literarne spise. Naslov letošnje naloge je bil VARUJMO KULTURNO DEDIŠČINO DOMAČEGA KRAJA. Izmed prispelih literarnih nalog je komisija izbrala 5 najboljših. Tako bodo knjižne nagrade na slavnostni seji skupščine 14. septembra prejeli; MELITA LOGAR, NEVENKA PAJSAR IN ANDREJA PETROVČIČ, NADJA SLOKAN iz osnovne šole 8 talcev in MIRAN TRE-VEN IN SABINA ŠPAREMBLEK iz osnovne šole Edvarda Kardelja. V Novicah objavljamo tri izmed nagrajenih literarnih prispevkov. Lickanje koruze O lickanju koruze mi je pripovedovala Marjana Treven, moja stara mama. Ko je napočila pozna jesen, so se kmečki ljudje veselili ličkanja, saj so vedeli, da je ob tem delu tudi veselje. Ta običaj je bil ohranjen še pred petdesetimi leti. Ko so jeseni pobrali koruzo, so storže prinesli v hišo. Zvečer so se zbrali sosedje, sorodniki in drugi vaščani. Na sredi kupa so dali največjo salamo, ki so jo imeli in steklenico z žganjem. Kdor je prvi priličkal do srede je dobil ta dobitek. Ko so z lickanjem končali, so vse pospravili Na koncu so dobili dobro večerjo Žganje in salamo, ki so jo dali na sredo kupa, so razdelili Obisk pri Antoniji Gosar Že dalj časa sva nameravali obiskati Antonijo Gosar. Končno sva našli čas za obisk in pogovor. Verjetno vas bo najprej zanimalo, zakaj sva želeli govoriti z njo. Odgovor je zelo enostaven. Včasih se je ukvarjala s šivanjem narodnih noš. In prav zato, da kaj več izveva o tem, sva se odpravili k njej na obisk. Že na vratih naju je pozdravil vesel nasmeh priletne ženske. Povabila naju je v hišo in nama velela, naj se-deva. Že po prvih besedah sva ugotovili, da je to zgovorna in vedno vesela ženica - Najprej naju je zanimalo, kdaj se je začela ukvarjati s šivanjem narodnih noš. »S šivanjem narodnih noš sem začela malo pred koncem 2. svetovne vojne, resneje pa okrog leta 1950» - Kje ste dobivali blago? »Skoraj vse blago sem takrat dobivala iz Trsta, saj ga pri nas, vsaj v začetku, ni bilo mogoče dobiti« - Kje pa ste dobivali načrte, ideje za šivanje? »Niti domisliti ne smete, da sem imela kakšne načrte ali revije. Vse kar sem sešila je nastalo po moji glavi« - Kako pa ste šivali, na roko ali na stroj? »Dolgo časa sem morala šivati na roko, saj takrat še nismo imeli šivalnega stroja. Kasneje pa sem šivala tudi na stroj.« - Ali bi, prosim, opisali, kakšna je slovenska narodna noša fantov in kakšna deklet? »Fantje imajo na glavi klobuk, na katerem je trak s slovensko zastavo in slovenski .PUŠELJC'.« - Kakšen je slovenski »pušeljc«? »V slovenskem pušeljcu morajo biti nagelj, rožmarin in roženkravt. Fantje imajo oblečeno srajco, z velikim okroglim ovratnikom, ruto, katere vogali morajo biti malo čez ra- mena, in telovnik. Nadalje imajo oblečene kratke hlače, pod njimi dolge in široke »gate« in seveda - obuti so v visoke škornje. Dekleta pa nosijo na glavi avbe, oblečene pa so v »oš-petelj«, ki je okrašen s čipkami. Tudi one imajo na glavi ruto. Sledi široko krilo s predpasnikom. Obute so v dolge, bele nogavice in nizke črne čevlje. V rokah držijo cekar z rožami. Na ruto je pripeta broška, trak s slovensko zastavo in slovenski »pušeljc«. To bi bilo vse. Upam, da nisem česa pozabila - Ali ste kdaj učili - poučevali kakšno folklorno skupino? »Osebno ne, nekoliko pa sodelujem z vašo šolo, predvsem s tovari-šico Tito Loštrekovo. K meni prihaja po nasvete in kadar je kakšna prireditev, me povabi, da si jo ogledam« - Ali igrate na kakšen instrument? »Da. Sem velik ljubitelj glasbe in včasih tudi sama kaj zaigram na orglice ali na harmoniko. Posebno, če je prijetna družba« - Ali se spominjate kakšnega starega plesa? »Seveda. Predvsem so to: čotiš, zibenšrit, štajeriš, šušterpolk, mezul-ke-(ljudska imena) in drugi.« - Ali se vam je kdaj v življenju kaj zamerilo v zvezi z narodnimi nošami? »Da To, da nekateri ljudje ne znajo ceniti lepe narodne noše. Tako sem nekim ljudem posodila eno svojih najlepših noš, nazaj pa sem dobila strgano in umazano, daje bila podobna navadni cunji« Tovarišica Gosarjeva je zelo prijetna sogovornica in nama je veliko stvari tudi pokazala. Ob slovesu sva ji čestitali za njen 79. rojstni dan, ki ga je praznovala 8. junija. Nevenka Pajsar, 8.b in Andreja Petrovčič, 8.C OŠ 8 talcev Logatec med petdeset in več ličkarjev, ki so pridno delali. Veseli so bili harmonikarja, da jih je med delom zabaval. Med delom so si tudi pripovedovali razne vraže, pregovore in pripovedke, pripovedovali so si tudi o svojem delu, premoženju. Na koncu dela se niso nikoli zmenili za plačilo. Delali so zastonj. Ko je bilo vse dobro opravljeno, so tudi zapeli in zaplesali. Tako so hodili od hiše do hiše, se zabavali, dokler niso zličkali vse koruze v vasi. Bilo je tudi veliko drugih opravil, ki so jih opravljali v skupinah, na primer žetev, košnja, pokrivanje hiš. Ob nedeljah so hodili skupaj na izlete in še veliko drugih opravil so delali veselo in zabavno. Miran Treven, 7. b OŠ Edvarda Kardelja Varujmo kulturno dediščino domačega kraja Logatec ni ravno veliko mesto, je pa staro in zato ima tudi svojo zgodovino. Stari ljudje pomnijo, da je skozi Logatec šlo veliko različnih ljudi, saj je cesta, ki pelje skozi kraj, že zelo stara in je bila včasih ena redkih poti, ki so vodile iz osrednje Evrope do morja. Po njej so vozili slavni možje, vojskovodje s svojimi vojskami, postopači in ne nazadnje tudi kmetje, ki so tovorili svoje vozove ter hodili prodajat svoje blago k morju. Vidnejša kulturna dediščina našega kraja se kaže šele od rimske dobe dalje. Iz tega časa nam je ostalo ime - Longaticum - ter delček napol podrtega obzidja, ki je varovalo rimsko postojanko ob cesti, ki pelje po Hrušici. Še zdaj pa krožijo povesti, da so Turki ob koncu svojega plenilskega pohoda po Primorskem tu, v tej postojanki, nakopali veliko kepo zlata in zdaj jo tam čuvajo duhovi umrlih. Iz tega časa je ostala tudi cerkvica z obzidjem. Vendar cerkev razpada, zidu pa ni več, ker so si vaščani »sposodili« kamenje in si zgradili hiše. Na logaškem polju pa imamo tudi Krvave jame, ki se menda imenujejo tako zato, ker se je v njih zbirala nedolžna kri revnih in izkoriščanih kmetov. Od Turkov nismo dobili najbolj rožnate dediščine, zato pa smo toliko bolj veseli, ko pogledamo lipov drevored vzdolž ceste, po kateri se vozimo. Drevored sestavlja okoli stotero velikih, starih in mogočnih lip. Zasadili so jih vojaški ujetniki na čast Napoleonu, ki se je peljal skozi naš kraj. Logatec je bil znan po furmanstvu in sajenju boba Ob cesti je stalo veliko starih krčem in v njih se je lahko furman odpočil in zamenjal konje. V ■i takih krčmah se je ustavljal tudi li ^ stikov Martin Krpan. Krčme so P" čele propadati. Nekatere so sp" -menili v moderne lokale, druge F^ so podrli ali pa prenovili v stanov* U ske hiše. L* Zdaj pa se lahko vprašamo: »Ali* °f kulturna dediščina sploh komu P1 ^ trebna?!« Jasno, vsi bomo po Wf šem premisleku le prišli do ugoM^ ve, da je kulturna dediščina membna za naše zanamce zato," bodo videli, kako smo živeli rfiij naši predniki, oziroma njihovi P'1 i "ft im 10( niki, in se bodo morda od nas tfjj?1 naučili. Skoraj nihče pa ne pom ali bo od naše kulturne dediščine"^ « ostalo, kajti le malo se jih zanima*' njo. Tako naša dediščina propa' 0 Obrambni zid na Hrušici je prer* grmovje, cerkev iz turških ca*, razpada, nekoč lep grad - rezids" grofov - je zdaj vzgojni zavod. L«J drevoredu se je stanje izboljšalo, so ga zaščitili. Tudi stare stavP6,* lahko obnovili in v kateri od njil"1 ®\ prli muzej starih predmetov, ki sj uporabljale naše prababice, * škoda je, da se porazgubijo. Če ljudje ne bodo kmalu spoz,J ^ da je treba skrbeti tudi za staro* ^ turo, ne samo za boljšo in lepš0^ hodnost, ne bo za zanamce os fat res nič več. Pet Nadja Slokarv ^ OŠ 8 W Nagradni izlet $ Pulo Bil je lep spomladanski dan ^i, obzorju je že vzhajalo sonce. lodvoru je stala gruča otrok, na"1 W njenih v Pulo. Bili so učenci 6b injjipo razreda. To je bil nagradni izlet%| leznice. Pri slovenskem jeziku s(Wn pisali spise, ki so bili med najboMe, mi. Izbrali smo si izlet v Pulo '\ sedmih smo imeli vlak do Sežani Tam smo se presedli na vlak'^o PULO. Ker je bila vožnja dolga, imeli dovolj časa za zabavo. Ok'.f,f«l enajstih smo prišli v Pulo. Tam je "J1" i zelo toplo. Najprej smo se spreh0 "Vej po obali, potem pa smo si ogl^, % znamenito puljsko areno Obću"j8l6 vali smo amfiteater, ta mogočni °j \ tanek rimske antike. Kako majh6" 8trj človek, ko stoji sredi arene. J q Potem smo šli na kosilo. Ot>is%/ smo tudi arheološki muzej, kjer^JH/j, si ogledali človeški razvoj, or°^% orožje ... Muzej je zelo lepo in PJkl0 gledno urejen. Po ogledu smo v P \ ku malicali, lizali sladoled in se za >at> vali. Potem smo se odpravili nT*\ na vlak do Sežane in nato na vl**«^ ustavi v Logatcu. Mnogi od rta*«/ bili prvič v Puli, nekateri so se 0 K«, prvič peljali z vlakom. F9 Taki izleti nam širijo obzorje sP'«ot nanja, kako lepa je naša donio^A Darko Sl^\ 6b OŠ Edvarda Morda niste vedeli... 3,f ~da uprava za družbene prihodke občine Logatec zaračunava 84 % zadrte obresti na neplačane davke in prispevke od 3. 8. 1985 dalje (Ur. list z« S*s. itev. 28/85), ~da so od 3. 8. 1985 da//e, to je od uveljavitve zakona o spremembah in « Polnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, oproščeni plačila f av*!a le tisti kmetje, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podil a9i opravijanja kmetijske dejavnosti (Ur. list SRS 27/85), "1 ~ da so davka /z krneti/stva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč r,,pičeni zavezanci, katerih letni dohodek negozdnih zemljišč ne presega din, oz. če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega ii ( e"kokrat je mogoče brati zapise j ( ^ neW)em časopisju ali pa v stro-5|i ""'h revijah o sporedih naših ki-^togralov, ki naj bi bili slabi, ' ffert'6'6"'' s skomercializiranim spo-JC!| m Drez povezave 2 obisko-k,.0' In velikokrat so take ocene Upravičene, čeprav krivde ne 's*(ai/ vedno pri sestavljalcih redov. Je že tako, da različni sveti pri kinematografskih «re IV/ IS 'litjih nimajo vedno dovolj mož-Ls" izbirati »kakovostni« spored. LUs' so različni, možnosti (predli denarne) tudi. V logaškem se 'bi vendarle nekako trudimo, ki imajo sloves jl poleg filmov, ^srcialnega značaja, zavrteli tudi /j9°'(0 umetniške filme in tako sku-^ **dostiti različnemu občinstvu. Hv to povsem priznavamo, da si (fjj.^em podeželskem kraju kino Kil |j0 Var' svoj /asten krog stalnih obis-,sl a'°ev, vendar ne kroji filmskega ji j8°reda izključno zanje. Cilj vsake-'Akl 'nBmatografa, in tudi logaškega, Iji je J'bri vendar predstaviti najbolj-Y%r 'e mo9oče d°D''' na '''S0' s Pa tudi privabiti različne vrste fj9 "ova/cev v dvorano. Izkušnje A ||. n/'h desetih let pa kažejo, da tis- rV'6h'ec'a'cei'' hodijo v kino iz po-Bil'iK e Po umetniškem podoživljanju, ji ijJ!9 Predstave umetniških filmov. 0 bo rekel: slabših, komercial-$ 5fi8"(fr,ov )e preveč, umetniško do-o-i o© '''m'so v manjšini. Pa bi se ko-