POROČILO o DELU LOŠKEGA MUZEJA V LETU l964 Menim, da smo doslej s posamičnimi poročili po strokah razbijali sliko skup nega dela muzeja, ki je bila vidna le ob poročilih na občnih zborih Muzejskega društva. Ta poročila pa so veljala za dve leti. in to od občnega zbora do občnega zbora ter so vsebovala pregled dela ne kako do meseca aprila v letu občnega zbora. Poročila po strokah zajemajo bolj strokovno plat. poročila za občni zbor pa daljše obdobje, ki se ne sklada s kole darskim letom, kai' skušamo pra\ s tem letošnjim poročilom doseči, da bi \ pri hodnosti imeli neprekinjen pregled o delu. Seveda bodo tudi vsa naslednja poročila vedno eno leto v zaostanku, ker je treba oddati prispevke za Loške razglede do koma avgusta. Bo pa toliko mikavneje primerjati poročila in namige \ njih za bodoče delo ob zaključku leta. ko izidejo Loški razgledi in jih primerjati z dosežki ali neuspehi \ pravkar minulem letu. Vsa podobna letna poročila so zato pomembna samo kot študijsko gradivo za daljše ča sovno razdobje in so s tem namenom tudi pisana. meti. 123 Upravljanje zavoda Zaradi svojega Bpecifičnega položaja in vloge, ki jn je imel vseskozi odbor Mu zejskega društva pri delovanju Loškega muzeja, je bilo v poslovnem letu 1964 dvanajst skupnih sej muzejskega sveta in odbora Muzejskega društva. Na sejali so bila obravnavana vsa najvažnejša vpra šanja, od katerih moralno omeniti na prvem mestu statut Loškega muzeja, ki je bil obravnavan še posebej na sestankih delovne skupnosti. Statut je skupščina občine Škofja Loka obravnavala na seji 15.". 1964 in ni imela nanj nobenih pri pomb (obvestilo OS Škofja Loka št. 1)5-4. 64-5 z dne 50.7. 1964). Na tretji seji sveta Loškega muzeja je le-ta obravnaval tudi Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev v muzeja, ki ga je sprejela de lovna skupnost muzeja na svoji seji dne 15. aprila 1964. Poleg teh dveh najvaž nejših vprašanj so bili obravnavani še: predračun muzeja, delovni načrt, spome- niškovarstvena vprašanja, muzejske raz stave, pridobivanje novih muzejskih pred metov, spremljanje tekočega muzejskega dela po mesečnih poročilih ravnatelja na sejah, izkopavanja na Lubniku. adapta cija dvoran na gradu, krediti in finančna sredstva, organizacija dela pri podružnici v Železnikih, poslovanje in delo dežurne službe v muzeju, reorganizacija pobiranja vstopnine, ukrepi proti prekupčevalcem etnografskih predmetov, delo v muzeju na prostem, poletne prireditve, iniciativa za pravočasne priprave za 1000-letnico Loke in druga manjša vprašanja. Od mnogih obravnavanih problemov smo jih našteli samo nekaj, toda že iz teh se more na tančno spoznati, da je vsako delo v mu zeju budno spremljal, sproti odobril in nadzoroval upravni organ v lesni pove zavi z Muzejskim društvom. V tej pove zavi in spremljanju dela je pogojen tudi uspeh zavoda. Težave so samo v pre majhnem dodeljevanju sredstev s strani ustanovitelja. Tako so naloge, ki si jih muzej naloži na začetku leta. opravljene v zmanjšanem obsegu, nekatere pa mo rajo celo odpasti. Pregled obiskov o muzeju Za leta po postavitvi muzeja na pro stem je bilo značilno, da zaradi načina pobiranja vstopnine nismo mogli eviden tirati v seli obiskovalcev. Vstopnino smo namreč pobirali v grajskih prostorih, vstop na grajski vrt pa je bil prost. V letu 1964 smo način pobiranja vstop nine spremenili, lakoj ob vstopu na grad. pri železnih vratih, je moral vsak obisko valec plačati vstopnino za ogled zbirk v gradu in za ogled muzeja na prostem na grajskem vrtu. in sicer ne glede na to, da si obiskovalec morda želi ogledati npr. le muzej na prostem, k temu koraku, ki smo ga podvzeli I. maja. nas je sililo več okoliščin. Nekateri obiskovalci so pred vsem na objektih muzeju ua prostem hote ali nehote povzročali precejšnjo škodo. Zato smo z uvedbo vstopnine po novem načinu hoteli takšnim obiskovalcem pre prečiti vstop na grad. Želeli pa smo voditi tudi popolnejšo evidenco o obiskovalcih gradu, kar pa je bilo mogoče le na ta način. Ob uvedbi novega režima pobi ranja vstopnine pa je ostalo v veljavi prejšnje pravilo, da imajo člani Muzej skega društva z izkaznico vstop prost. Bojazen, da bo tako obisk muzeja vsaj prehodno manjši, se nam je zdela upra vičena, vendar se ni izpolnila. Muzej je v letu 1964 obiskalo 16.995 oseb. Ker ne moremo objaviti razpredelnice, navajamo iz nje odlomke. Obiskovalci so prišli v muzej v 198 skupinah, od katerih je bilo 165 šolskih. 5() ostalih in 5 skupili tujcev s skupno 7805 obiskovalci. 9190 je bilo posamičnih obiskovalcev, od teh 8885 iz Jugoslavije, med njimi največ (8224) iz Slovenije. 557 pa je bilo tujcev iz 15 držav. Evidenco o obiskih smo vodili po na činu, kakršen je v veljavi za izpolnje vanje mesečnih in letnih statističnih obrazcev Zavoda za statistiko SRS. Tako so v tabeli obiskovalci razporejeni v šolske in ostale grupe ter posameznike. Jugoslovanski obiskovalci so razporejeni po narodnosti, tuji pa po državah. Ob takem evidentiranju pa nastopajo neka- 124 tere težave, ki nam jih vsaj v letu 1964 ni uspelo premagati. Zelo težko je pri padnike JI.A, ki so zelo pogosti obisko valci muzeja, razporediti po narodnosti. posebno še tedaj, ko je frekvenca obiska močno povečana. Propagandno delo V časopisih je povprečno vsak mesec izšel daljši članek o muzeju in po dve notici s fotografijo ali brez nje. Največ člankov je izšlo v Glasa, potem v čas nikih TT. Ljubljanski dnevnik. Delo. Naši razgledi (obširen članek), v revijah Duga in Tovariš, manjši članki pa še v Večeru (Maribor) in Mladini. V teh časopisih je izšlo I"; samostojnih člankov o muzeju, v 12 pa je muzej omenjen v zvezi s tu rizmom ali kulturnimi dogodki. I.oški muzej je bil še posebej vedno omenjan v dvajsetih člankih o Škofjeloških poletnih prireditvah, in to v zvezi s prizoriščem na gradu ali kot glavni sodelavec prireditev. Poleg časopisov je za propagando v muzeju izredne važnosti televizija, ki je v letu ll>64 imela dve 5-iuinutni oddaji iz muzeja, in sicer o zlatih oltarjih, o poštnem vozu. reportažo o kraji slike, dvakrat pa je televizija oddajala kratko novico o muzeju. Povprečno vsako četrt letje po ena televizijska oddaja. Tudi filmske novosti so posnele nekajmi nutni reportaži o našem muzeju na pro stem, kar smo v škofji Loki lahko videli v začetku leta l%4. Vse to kaže na izredno zanimanje za Loški muzej in na izredno popularnost. ki jo uživa. Mnogo člankov so napisali člani kolektiva, ki se zavedajo, da ne smemo zanemarjati propagande. S po ljudnimi članki pa muzej opravlja tudi svojo kulturno-prosvetno dejavnost. I I. Strokovni del Nabava muzejskih predmetov, preurejanje zbirk Muzej je v letu 1964 odkupil ali dru gače pridobil ~i\~ novih predmetov. Po sebej bi tu omenili izreden primerek kmečke poslikane skrinje iz leta 1687. dalje dve sicer ne povsem kompletni gar nituri stilnega pohištva mlajšega izvora iz takoimenovanega alldeutsch stila, relik- viarij iz IS. stoletja, poštni voz iz Stra- žišča in sani. Med manjšimi predmeti moramo omeniti preko sto kosov bankov cev in novcev različne starosti in prove- nience. Za sitarsko zbirko smo v Stražišču pridobili ves sitarski inventar z arhivom trgovca Benedika. Muzej bi ob večjih fi nančnih sredstvih mogel pridobiti tudi več predmetov, kajti le redki so še ljudje, ki muzeju poklanjajo predmete tako kot \ prvih časih delovanja muzeja. Vsak čedalje bolj ceni stare predmete, če dru gače ne. vsaj po denarni vrednosti, kajti čedalje več je prekupčevalcev ali samo laičnih ljubiteljev, ki dvigajo cene. Te pa so še vedno za naše razmere sprejemljive. To trditev naj podpre samo primer: slika na steklu je po cenah, ki jih je plačal muzej, veljala približno 2000 din. medtem ko je na inozemskem tržišču (po ceniku Dorotheuma iz Dunaja) stala, preraču nano v dinarje, med 10.000 in 15.000 din. Lesena plastika iz 15. stoletja, ki jo je muzej odkupil pred nekaj leti za 150.000 din. je vredna danes najmanj desetkrat toliko. To tudi priča, kako vrednost mu zejskih zbirk stalno narašča. Čeprav je imel muzej na razpolago majhna denarna sredstva za odkup muzejskih predmetov, je ta sredstva dobro naložil. Spremembe in dopolnitve v muzejskih zbirkah Tudi v letošnjem letu so zbirke Loškega muzeja doživele določene spremembe in dopolnitve. Zbirke v pritličju so še naprej ostale nespremenjene, čeprav so. oziroma bodo. tudi tu po dolgoročnem načrtu nujno potrebne večje preureditve. Le-te pa so vezane na pridobitev oziroma funk cionalno ureditev prostorov v kleti ob nekdanjem grajskem vhodu. Ves načrt je seveda odvisen od večjih finančnih sred stev, ki bodo morala biti na voljo v pri hodnjih letih. 125 Delno preurejene in zavarovane so bile letos zbirke v prvem nadstropju. Iz zbirke obrti je bilo izločeno oziroma premeščeno sitarstvo. Na izpraznjeno mesto je bilo prestavljeno usnjarstvo, ki je dotlej za vzemalo, skupaj z drugimi manjšimi obrtmi, južni del zbirke. Izpraznjeni južni del obrtne zbirke je bil uporabljen za prikaz nove obrti streharstva. Pred stavljeni in ponazorjeni so trije načini kritja strehe: skril, slama, skodle. Upo rabljen je bil tako imenovani šolski način prikazovanja. Vsak od teli načinov kritja je pokazan tako. da je razločno viden način dela. vidni pa so tudi vsi za kritje uporabljeni elementi. Manjka še ponazo ritev pridobivanja oziroma prirejanja po sameznih krovnih elementov, v glavnem skrilnih ploščie. škopnikov in skodl. Ta naloga bo opravljena v prihodnosti. Sitarstvo. ki je bilo izločeno iz dose danjega okolja, je bilo premeščeno v zbirko, kjer je bila nekdaj ponazorjena kmečka hiša. Ta ponazoritev pa je v luči originalne in popolne opreme Škoparjeve hiše \ muzeju na prostem izgubila svojo nekdanjo veljavo in je bila torej preure ditev zbirka umestna, če ne nujna. Pri preiirejevanju zbirke je bil eden glavnih namenov, ohraniti ključne atribute nek danje zbirke, to je lesen strop in značilno kmečko peč. Odločitev, da se sem pre stavi sitarstvo ob tem ni slučajna. Sitar stvo je ena najbolj čistih hišnih obrti, torej tistih, pri katerih se proizvodni pro ces skoraj v celoti odvija v prostorih, katerih osnovna funkcija je bivanje. Tako so nekdanji elementi v novi zbirki dobro došlo dopolnilo prikazani obrti. Z novo postavitvijo je sitarstvo prikazano bolj nazorno in je dopolnjeno z nekaterimi novimi orodji. Eksponati so bili zaradi slabega in gra janja vrednega odnosa obiskovalcev do razstavljenih muzealij pred preselitvijo v slabem stanju. \a pol izdelano sito. napeto na statvah, ki naj bi nazorno, praktično in učinkovito prikazalo delo sitarja. je bilo močno poškodovano, sknofi« žime so bili podobni bolj neure jenemu odpadnemu materialu kot pa lepo urejenim in povezanim snopkom žime. pripravljenim za tkanje. Vse to je bilo popravljeno in urejeno v spodobno obliko, seveda ne brez težav in stroškov. V zbirko je bila uvedena novost. 7, odkupom inven tarja in dokumentacije sitarskega trgovca mamilakturista iz Stražišča je muzej pri dobil pomemben in dragocen, morda celo edinstveni material, ki poleg vsega ilu strira tudi obdobje, ko je sitarstvo prešlo v čas manufakluralnih kapitalističnih odnosov. Del tega materiala, ki naj ilu strira trgovanje s siti in zadnjo fazo raz voja sitarske proizvodnje, je že razstav ljen. '/. nadaljnjim študijem sitarstvu v tej njegovi zadnji dobi pred zatonom, ki ga omogoča pridobljeni material, pa tudi s študijem tnuzeološke ponazoritve bo ta zbirka dobila svojo odločnejšo in do končno obliko. Makete kmečkih hiš so bile prenesene v zbirko ljudske umetnosti in tako v tej zbirki dopolnjujejo, skupno z maketo Španove hiše. prikaz kmečke arhitekture. To so glavne vidne preureditve v muzej skih zbirkah. Letos je bilo rešeno v zbirkah še eno vprašanje. Kočljivo stanje, ki ga je vedno znova povzročal že omenjeni in vse prej kot pravilni odnos obiskovalcev do mu zealij predvsem v zbirkah tkalstvo-bar- varstvo. obrti in sitarstvo. je zahtevalo hitro in učinkovito rešitev. Obiskovalce je bilo nujno zadržati v taki oddaljenosti od razstavljenega inven tarja, da bi bilo onemogočeno dotikanje in otipavanje in s tem v zvezi seveda poškodovanje. To smo dosegli s preprosto pregrajo. z v rvjo. napeto skozi fiksirana stojala. Ta pregraja je bila postavljena samo v že omenjenih zbirkah, ki so bile najbolj ogrožane. Karakteristika razstav ljanja \ teh zbirkah onemogoča uporabo vitrin, torej na pogled manj neposrednih oziroma grobih načinov za zaščito mu zealij. Dejstvu, da s pregrajo ni bil storjen napredek z vidika moderne mti- zeologije. se zoperstavlja naloga, da je 126 eksponate treba zaščititi. V danem pri meru pa je bila izbrana edina učinkovita možnost. Prepariranje in restoriranje Sredstva \ višini 98.641 din so bila porabljena /a razne preparate in za manjša popravila nekaterih najbolj ogro ženih predmetov. Večjih preparatorskih in restavratorskih posegov ni bilo: za take naloge so tudi sredstva premajhna. Fotografiranje Poleg rednega dokumentarnega foto grafiranja (arheološka izkopavanja, son diranja na grajskem dvorišču, etnografski predmeti oziroma takšni in drugi spome niki na terenu) v črno-beli tehniki z dia pozitivi je muzej v tem poslovnem letu posnel \ sodelovanju z Zavodom za šolski in poučni film Sava-film iz Ljubljane dokumentarni etnografski film o vodnem kladivu repaču . To je v muzejskem delu važen korak, saj bo imel poleg druge dokumentacije tudi ohranjeno uporabo predmeta, skratka živ. nazoren opis de lovnega postopka ali uporabe starega stroja. Tako obdelan predmet, ki je shra njen v muzeju, zaživi v starem okolju, film bo izredno dober učni pripomoček in nazorna razlaga delovanja strojne na prave šolski mladini ob obisku v muzeju. S tem poučnim filmom je dan temelj za bodočo kinoteko Loškega muzeja. Muzej na prostem V skansenu Loškega muzeja ni bilo opravljenih večjih del. ker so le-to pre prečevale zapreke različnega izvora. Po planu bi ena od večjih akcij morala biti prestavitev žage-saniice. Vse objekte te vrste, ki smo jih pregledali na terenu, pa smo zaradi prevelikih dimenzij morali od kloniti. Problem predstavlja tudi lokacija. saj zaradi svojevrstnega karakterja ob jekta ni mogoče izbirati med številnimi variantami lokacije. Zaradi tega je bilo vprašanje žage odloženo za nedoločeni čas. do dne. ko bomo našli na našem muzejskem področju žago, ki bo po di menzijah primerna za loški skansen. Ne čemu primernemu smo že na sledi. Prva od planiranih akcij je bila izve dena s prestavitvijo in predstavitvijo og- larstva. Lokacijo smo našli v skrajnem zapadnem kotu grajskega vrta. Objekt, oglarsko kolibo, pa smo našli in odkupili v C abračah v juliju l%4. Opravljena so bila tudi zemeljska dela za postavitev oglarske kope. ki ho prišla na vrsto v prihodnjem letu. Druga akcija v skansnu je bila pove zana s kozolcem. I.e-ta je bil postavljen že v drugem letu del na grajskem vrtu. vendar je bil tedaj provizorično pokrit z deskami, moral pa bi imeti slamnato ali skodlaslo streho. Odločili smo se za slam nato in danes ima kozolec že povsem drugačen videz. Jeseni, ko zaradi vremenskih razmer nismo hoteli tvegati večjih del na pro stem, je etnograf porabil čas za terensko raziskovanje in odkril v Davči žago na skočnik ali v reteno. ki s svojimi malimi dimenzijami povsem ustreza za presta vitev v naš muzej na prostem. Ker za to leto niso bila predvidena v finančnem načrtu in delovnem programu dela za prestavitev žage. smo le-to izmerili in se omejili na določitev primerne lokacije v muzeju na prostem. Pri lociranju se je pojavil problem, tako kot že pri postav ljanju mlina, kako namreč vsaj nakazati dotok vode na pogonsko kolo in tako po nazoriti funkcioniranje objekta. Zaradi vode se je število mest. kjer naj bi stala žaga. skrčilo na samo dve. Od obeh variant smo se odločili za najugodnejšo lokacijo, in sicer na platoju in pobočju nad mlinom, kjer zavije obhodna pot po robu skansna na severni strani. Lokacijo smo iskali tako. da smo iz. letev postavili v naravni velikosti obrise žage in to »maketo« postavljali na vseh možnih mestih. Tako izbrana lokacija, ki je bila 127 kasneje podprta še s fotomoniažo. je naj boljša in ustreza tudi vsem dragim za htevam. V letu 1964 torej v muzeju na prostem ni bilo opravljenih mnogo del. ki bi že kazala dokončne rezultate. Opravljene pa so bile obsežne priprave za dela v pri hodnjih letih, brez katerih si po principih dela v skansnih ne moremo zamisliti uspešnih realizacij. Prizorišče škofje loških poletnih prireditev je bilo v tem letu postavljeno v skansen. kar je oviralo iti preprečilo večja zemeljska dela za objekte, pač pa smo uredili vse poti in negovali grajski vrt. Tudi negovanje vrta in poti je zahtevalo veliko časa. delovnih moči in sredstev, zaradi česar smo morali prestavitev žage in zidanega znamenja opustiti. Tudi konservacija lesenih objektov v skansnn terja veliko sredstev. Preizkušeni in visokokv alitetni preparati, ki jih upo rabljajo v tujini, so za nas nedosegljivi. Preizkusili smo že nekaj domačih, sicer kvalitetnih preparatov, ki pa ne ustre zajo, ker spremene prirodno barvo lesa. Iskanje zadovoljivega preparata ostane tako naloga prihodnjih let. Arheologija V letu 1%4 je Loški muzej nadaljeval in končal z raziskovanjem prazgodo vinske lokalitete v jamah Kevdere in v l.ubniška jama pod l.ubnikom. Razisko vanje je predstavljalo sistematični za ključek izkopavanj iz let ?958/59 in 1962. Kot vsa pretekla leta je tudi letos vodil raziskovanje arheolog France I.eben. asi stent SAZU. ki je leta 1958 lokaliteto tudi odkril. ( ilj letošnjih raziskovanj je bil. ugotoviti razsežnost kulturnih plasti v l.ubniški jami. doseči najnižji horizont v jami ter istočasno preveriti možnost paleolitske naselitve raziskovanega jam skega kompleksa. Finančna sredstva za raziskovanje je v svojem predračunu zagotovil Loški muzej. Dela so trajala 20 dni. Pogoji dela so bili zelo težavni, specifično jamski. Izkopani material, ki je pretežno kera mičen, je kvalitativno in kvantitativno skromnejši kot tisti, ki je bil izkopan leta 1959. Pretežno gre za grobi material, le na nekaterih fragmentih so opazni sledovi inkrustacije in glajenja. Časovno ne iz stopa iz okvira, ki je bil za to lokaliteto postavljen na podlagi prejšnjih razisko vanj, to je zgodnja bronasta doba. Pred videvanja, da je v l.ubniški jami mogoče pričakovati tudi paleolitske najdbe, se niso uresničila. Neposredno pod razme roma tanko sterilno plastjo, ki je podlaga kulturni plasti bronaste dobe. smo nale teli na jamsko dno. Jamsko dno se v smeri od vhoda v notranjost zvišuje, tako da se kmalu izklini tudi bronastodobna kulturna plast. Raziskovanje je bilo tako končano, gradivo pa je še v obdelavi. Med arheološka dela smo uvrstili tudi raziskovanje grajskega dvorišča. Raz iskave so bile osredotočene na jugo vzhodni vogal osrednjega stolpa, ki je bil porušen leta 1892. Namen raziskav je bil. ugotoviti globino temeljev in debelino zidov ter poiskati morebitne ohranjene prostore v stolpu pod sedanjim nivojem dvorišča. Dela so trajala mesec dni s šti rimi delavci in zaradi majhnih finančnih sredstev niso bila opravljena v celoti. Doslej nismo ugotovili globine zidov in tudi nismo našli kakih prostorov, niti nismo naleteli na ostanke obokov ali slo- pov. Te namreč nakazuje načrt stavbe nika Trea iz leta 1892. Sonda je bila za dosego takih ugotovitev po svojih raz sežnostih preskromna. Raziskave v letu 1964. ki so bile po obsegu skromne, pred stavljajo eno izmed faz proučevanja stavbne zgodovine loškega gradu, ki bo v bodoče potekala vzporedno s polaga njem vodov centralne kurjave, sondira njem zidnih sklepov in razpor ter po spešenim in razširjenim izkopavanjem dvorišča. Problem raziskave stavbne zgo dovine gradu je po dosedanjih raziskavah in ob perspektivnem načrtu dela tako aktualen, da bo že v letu I96"> to edina 128 obširna naloga arheologa, čeprav je to raziskovanje povezano / arheologijo samo po metodi dela. Železniki Že v uvodu smo poudarili pomen Lo škega muzeja in pomen podružnic ter razširjanja muzeja izven osrednje muzej ske hiše. / ustanovitvijo podružnice v Železnikih in hkrati z ustanovitvijo pod odbora Muzejskega društva je muzej pre vzel določene naloge in obveznosti, ki bi jih lahko strnili v nekaj skopih besedah: čimprej osposobiti železarsko zbirko v Železnikih do take mere. da bo možen njen ogled. S to nalogo so povezani tudi stroški, ki so presegli v načrtu predvidene, kar smo krili iz sredstev, ki so bila na menjena drugim dejavnostim, a niso bila v celoti izkoriščena. Predvsem smo krili stroške za Železnike iz sredstev za raz stave, ki jih nismo prirejali (razen pri prav za nekatere večje), ker galerija še ni dograjena. Dvorane Glavna naloga v letu 19M je bila. pri dobiti sredstva za dokončno adaptacijo obeli dvoran: galerije in dvorane za zbirko NOB. V ta namen smo črpali iz lastnega investicijskega sklada 5 milijo nov dinarjev, republiški sklad za pospe ševanje kulturnih dejavnosti pa je pri speval 10 milijonov. Ta sredstva smo vročili Komunalni banki in na podlagi garancije Občinske skupščine škof j a Loka dobili še 10 milijonov kredita. Sredstva so torej zbrana in je bilo pripravljeno vse za nadaljevanje gradnje dvoran, ki naj bi bile gotove v letu 1965. Predvsem galerija naj bi bila mesto, kjer bi poleg razstav lahko prirejali tudi muzejske večere, imeli razna predavanja, manjše komorne koncerte, tako da bi muzej po stal prav z galerijo središče kulturnega življenja v Škof ji Loki. Kako nam bo to uspelo, bo pokazalo prihodnje poslovno Andrej Pavlovec MUZEJSKI IZLET Letošnji izlet je Muzejsko društvo opra vilo že 10. maja. Za cilj si je izbralo Slo vensko primorje in ogled dveh muzejev. Izlet je organiziral odbornik lovro Pla nina, udeležencev je bilo 'iS. Med vožnjo s I rausturistovim avtobusom smo s po močjo mikrofona obravnavali pokrajino, po kateri smo se peljali. Barje smo spo znali kot davno ugreznino. ki so jo zalile vode in jo zatrpale z veliko množino na nosov, iz katerih še sedaj gledajo nekdanji otoki. Omenili smo stoletna prizadevanja za izboljšanje vodnega stanja in gospo darsko izkoriščanje. Po razlagi o nek danjem in sedanjem pomenu Vrhnike smo slišali o naravnih značilnostih Krasa, o njegovih pogojih za gospodarstvo, o po sebnostih Logaške kotline, suho doline pri Kalcah. Planinskega polja in Pivke ter kulturnih in turističnih zanimivostih kra jev. V Divači je bil kratek postanek za zajtrk. Na nadaljnji vožnji smo videli Brkine. Podgrajsko podolje. Podgorski kras in šavrinska brda. Vrstili so se lepi pogledi na Miljski zaliv, na odlomi j eno peče v je nad Črnim kalom. dolini Osapskc reke in Rižune. na vse bolj pogoste za stopnice sredozemske flore, na obdelano Bonifiko okoli Srmina in nasip za novo luko. na gmoto Kopra, letoviške naprave Zusterne. ribiško Izolo in turistične no vosti Simonovega zaliva in Belvedera. .Najprej smo obiskali Strunjan. kjer so majhne soline, rekreacijski center za in valide in cerkvica z umetninami. C Cz Beli križ in skozi Portorož smo dospeli v Piran. Muzej nam je razkazal ravnatelj dr. Pahor. Med razstavnim gradivom so posebno poudarjeni pomorstvo, ribištvo, sredozemska meščanska kultura in umet nostna vloga Pirana. Zanimivo je. da je nekaj predmetov zbranih tudi v školji l.oki. \a Seči smo si ogledali na prosiem stoječe izdelke Forma viva. V Kopru BU je sprejel in vodil zastopnik bolnega rav natelja muzeja. Že sama palača I acco vzbuja pozornost obiskovalcev, občudo- ') loški razsrlocli 129